I l j rokodelnik narodskih v f rtci Odgovorni vrednik Ur. Jfcttes Mlle he cis Tečaj V sredo 18. grudna (decembra) 1850. List &M. jUmelijsko orodje za obdelovanje ko He doseći, zato ker ima oraè tako drevo po pol polja (Dalje.) Nar imenitniši vsih kmetijskih orodij je d ali s kterim orjemo . de se zemlja izruši, oherne ? P lug, zrahlja, de zamore izpod nebja vse, kar ji rodovitnost vés vstrašili nama v svoji roki, de gré z lemezem bolj globoko ali bolj plitvo, na desno ali na levo, kakor hoče. Ce bi se pa kdo nikakor ne mogel navaditi drevésa brez kolic voditi , si zna novi plug tudi z kolicami napraviti. Nekteri se bojo veči teže tacih bolj železnih dre- da. va-se potegniti 9 ali ta strah je nepotreben 9 zakaj 9 ? 99 vél pokončati bukvah za pom S a, se z gnojem lepo zmesati in pie- gaj se dajo le plugi tudi ložeje napraviti, in saj ni Kaj bi bilo s kmetijami beremo v res in prid kmetam cd Uiimsk 9 de sam po sebi težki plug bi bil vselej tudi pri or te* fajm. J. P. Ješenaka za Slo delu težak, če je le boljši in umniši izdelan 9 de in v Celji 1821 natisnjenih ko bi plu pisanih zemljo boljši reže in lože brazde na stran poklada. Ce ne bilo težko zemljo, kakor se spodobi, globoko orjemo 9 so Vec teskiga delà in vec kervavih zuljev bi bilo na va- skušnje pokazale, de je živina s poldrugi cent tež ših rokah. Komaj bi 20 ljudi to skopalo na dan, kar Plug je te s plugam in z enim param volov izorješ daj zares nebeški dar. Vunder ko je začel pervi s plugam delati, so se mu vsi sosedje posmehovali in so > jim plugam ravno tako lahko orala, kakor z drugim, za toliko ložjim. Pri lahki zemlji se pa veči teža že nekoliko pozná, ali zató je pa oranje veliko boljši. Se vé de je pri oranju razun razločne zemlje tudi plug za igraco, oraca pa za norca im Letó pa ni v tem razloček: ali se na voske in visoke ali pa na dolgo terpelo; cez kratko so ljudjé veliki dobicek plu- visoke in niske kraje ali ogone orje; __ _ _ 1 « •• ~ f • // . ______ - /ma onAfinn li i n on o I i yvaytha/i niM v^ h U * • i • i * 1 + 1 fr _ i • ga spoznali in so si ali je njiva ga povsod pripravili orali ki smo p Kakor se je tištim godilo , ki so p s plugam na ravnini ali na hribih. Kar kraje ali ogone vti ce bi bilo čeravno ne povsod vunder saj veči --------J -------- o-----7 —--r I te *_/ V , M í Ulili - VWMVUU 11V J/U » OUU - » UUUVt OUJ t V vt de so zasmehovani bili, se zna tudi nam goditi, del bolje, če bi voske in visoke ogone opustili in bolj ki svojim slovenskim rojakam v sloven- široke kraje dělali, za ktere so nasvetovani novi plugi skim jeziku in v podobah pokažemo in priporočujemo pripravni. Pa v tem je tudi velika terma in terdovrat- no ve ko bolj plu ali drevesa Tode j ce ravno zdej morebiti od nekterih zasmehovani, ki se modrijane mislijo, smo si vunder svesti, de v 50 létih nost,kibo pa mende počasi po boljsim prepricanju jenjala. (Konec sledí.) boj večidel naši kmetje z drugimi plu orali 9 kakor orjejo dandanasnji. Podučeni v kmetijskih vednostih po dobrih kih in lepih i z gled ih svojih bolj umnih kmetovavcov se ne bojo terdovratno stari g b deržali, ampak se ga boljsiga poprijeli Jiga Nar veči in nar dalji zaderžek bo pa gotovo cena novih drevés , zato ker namest stranske 1 v • sj Goli in pusti Miras v S létih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. Fleišman. (Dalje.) Divji ali konjski koštanj (gemeine Rosskasta- 9 dile imajo novi plugi železno, me in so scer tudi bolj 9 aesculus hippocastanum) je Azije k nam zelezam podsajeni in okovani pirnešen in zdej je že povsod domac 80 létih 9 ali kader bojo umetni zrase 70 do 80 čevljev, in 3 do 4 cevlje debel po domá izdelovati, de jih ne bo stane kovači začeli te pluge treba iz daljnih krajev naročevati, se bo cena kmalo lušine sadu ste za farbo, perje posebno pa sad sta pa Les se za mnoge in imenitne reči rabi, skorja in ponižala. Tudi drevésa b pluznih kol boj za živinsko pičo in rejo prav dobra. Iz sadii ali ko orace delj casa motile, dokler se ne bojo tega navadili, stanja se moka, štirka in otrobi dobé , ki so tudi za Ali to ni nobena copernija, in kar kmetje druzih de- perilo čediti. Množi se po semenu (koštanju) in po zel znajo 9 se boj navadili tudi naši livensk 9 ki imajo bistre glavice Zakaj pa priporočamo nove pluge? Zató ker so boljši od naših. Kteri plug je pa boljši od druziga? Tisti reže in obi da precepljenju na druge koštanje Or eh glans re°-' d (gemeiner Wallnussbaum 9 te je prišlo iz Perzije na Laško in od tod v o h" Oreh hitro ki boljši in bolj popolnama orje ali zemlj in pri kterim ni toliko moči in tru s ILI umi uvo , lu J7li rviuiuii 111 lUlliVU 111 u M1 11. živini potreba. Nar imenitniši del drevésa je pa druge dezele pod imenam ,,laski raste in doseže visočino od 60 do 80 čevljev; njegov les je zlo obrajtan; orehi so dober živež, orehovo olje je dobro za jedila; lušine, perje in korenine dajo ru- lemeža stran s k ampak zakrivljen d Polje plugih ni ravna javo in černo barvo. Ker povsod po hribih in ravninah i • i i • « 11 i • • ^ #1 i i i ___ l___y.! J ^ ktera pri teh , ktero je s takim dobrim plu- tudi prav v pustih zemljiših dobro raste, zasluži 9 de gam orano, lezi pred nami, kakor vert, ki je prav čisto in pridno z matiko okopan. Gnoj se da s tskim plugam bi se to drevó prav pomnožilo r------ --------- —v**. „ iviw.il Fiu£«u., Jerebika ali j ereb i ko vec (gemeine Eberesche, ki brazde lepo in popolnama poklada, veliko bolj in ena- Vogelbeerbaum, sorbus aucuparia) zrase 60 do 70 prav dobro pode- kom s perstjó pokriti, bolj plit ali bolj gl boko, kakor hočeš. To se da posebno s jlugam b lati '■■■pu ■ ljev visoka in se da za več reci Njegov sad je dobra piča za perutnino 9 tudi za ovce; iz sadu žgejo dobro žganje in delajo dober jesih. Po nasvetu podru Idrijske je zbor sklenil Množi se po semenu in s cepljenjem; hruske in jabel- visoko ministerstvo prositi, de naj bi presvitli y do ka na-nj cepljene dobro rastejo. volili * de bi nar prid • v ucenci podkovijske in V • ZI Mo kove (Mehlbeerbaum, Mehl-Eberesche, sorbus vinozdravilske učilnice zaćasno oprostenje od vajaški « ^ 1  V 1 • t 1 1 tf 4 f V I 1 • . « mm m mm « V w aria) dorase 30 do 40 čevljev, in se od vsih druzih stanu dreves po svojih moknatobelih peresih ze od deljecraz- pomočnikov v živinskih boleznih tak loči. Brenko vec ali brenkinja (Eisebeerbaum, sorbus torminalis) doseže visočino od 40 do 50 čevljev. Les obéh dveh drevesc se da za mnoge reci, sad pa za žga- ■HMMriMI ki, ker je krajnski deželi umnih kovačev in Ino potreba pri ti priiiki je bilo tudi sklenj tudi za nar prid • V ravno to prošnjo učence kmetijskih učilnic pet ponoviti, ker je napravo tudi teh učilnic viso jesih in za pičo perutnine dobro rabiti. Mnozita ko ministerstvo samo vstanovilo se obá po semenu. Zavolj donesk y ki ga ima sleherni ud kmetijski Mali berst (Feld-Ruster, ulmus campestris) po- družbi vsako léto z dvema gold, odrajtati, je bilo skle njeno, de ima takó ostati, kar družbine postave pred stane 50 do 80 čevljev visok, 2 do 3 pa debel. go recljasti berst (langstieli ger Ruster, ulmus fusa) zrase pa se veči in debelejši kakor uni. Dol- ef-Les píšejo, ker brez denarnih pripomočkov nob družba ne more nic storiti; kmetijska oběh sort je hrastovimu in mecesnovimu enak veliko vreden. y in je liko storí in bo imela tudi za družba pa za deželo ve naprej več storiti v po druznicah. Kmetijski družbi je do voljeno, v kmetijskih Češnja (Siïsskirschbaum, prunus avium) zrase zadevah se z ministerstvam samim posvetovati in to in po 60 in 80, —višnja (Sauerkirschbaum, prunus cera- uno popravo nasvetovati — sedanji stan kmetijskih družb eus) pa od 30 do 40 čevljev visoka. Les in sad teh je tedaj veliko velav dveh dreves se mnogoverstno rabita; kakor tudi ter- • v • od vsih druzih. Lrd kmetijske družbe biti, ni tedaj prazna cast y ampak vsak kteri nulje, (Schlehen, Pílaume, Schwarzdorn, prunus spi- mu je za kmetijstvo svoje domovine mar, zamore i nosa) in m ah al el ke (Machaleb-Kirsche, prunus Ma- ima pravico kot njeni ud se za eno ali drugo reč po napravo sprožiti i. t. d. razložil stan podkovij haleb). Vse se mnozijo po sadnih peskah. Opomniti moramo še nekterih bolj germovčastih drevesc, ki so tudi z!o koristne in se na več tegniti y eno ali drugo dobro • v viz in v k Gosp. Dr. Strupp Je sole in V • d • v velik dobiček rabijo; zavolj tega pa tudi zaslužijo y de v Ljublj y in povedal, de od noviga léta do vsih svetih je bilo tukaj ee med drusre » W V ft ft drevesa sejejo in sade. Mnozijo se po 321 konj z večidel bolnimi kopiti podkovanih v živino sadu in semenu. Te le so: nagnoj (gemeiner Boh- zdrav nenstrauch, cytisus laburnum)—medvedove h ruš i ce (stumpfbláttriger • V pa v vsim skupej 317 bolnih živinčet per peljanih , nar vec konj potem psov, potem goveje ži und spitzbláttriger Weissdorn ». » y vine, in nar manj presicev; zunej Crataegus meiner Wachholder oxyacantha in monogyna), brin je (ge- Ljublj in zunej Ljublj JUClilCJL V» ttumiuiuci , juniperus I/Uimimuio;, - Ui v I (Kornelkirschbaum, cornus mascula), — srnama h rus i communis) dren se j :ivinozdravnisnice v ozdravljalo še 67 y večidel bolnih govéd Iz tega je očitno, de imajo učenci obilo priložnost se ca (Felsen-Birnatrauch, Amelanchier vulgaris), — kozje umniga podkovanja.ozdra vijanja bolnih ko pit in ozdra vijanja češnje, černi glog (Purgier-Wegdorn, rhamnus cathar vsih druzih bole djansko in dobro Kar pa pod ticus) nus), g™), y s m e r d e l (Alpen-Wegdorn , bezeg (gemeiner Hollunder, rhamnus alpi- kovanje konj vtiče, ni v ti ueilnici taka , kakor je pri ruj y rhus cotinus), Pimpernjiss, taphylea pinnata), dorn, sambucus ni-strojarsko drevó (Peruken-Sumach, kločki, kločičuje (gefiederblâttrige druzih kovačih, de vsak konje kuje, če se tudi nikj ni u nuje met » podkovanja ućil y če se le „ks el" ime Ali Bog pomagaj r ces pr nas dob v češminje (Sauer- podkovstvu zdravih in bolnih kopit popolnama izurjen Berberitzenstrauch, berberis vulgaris). (Konec sledi.) 37 ksela" vzeti, ker nase v podkovijski umetnosti izve dene moj stre lahko na perstih stej V ti V a pa se Veliki bor bo pod vođstvam izverstniga učenika liko dobrih kovačev, ki bojo potem p izučilo ve mojrftri. No kmetijske družbe v Ljubljani.. (Dalje.) Sklepi kmetijskiga zbora na dalje so bili: de se benimu se pa tukaj pred ne dopusti podkovanje konj dokler ni za umniga kovača skušen. y ima po nasvetu cr to grofa Riharda Blagaja od g J imeno z i d a- učilnice je poterdil in dovolil občni Zastran potrebniga denarja za poplačanje zbor predlog družbini © odbora (Konec sledi.) Ambrož a napravljena osnova novih postav za posle vsim podruž ni cam v pretres poslati, de se bo potem predložila vikšimu poterjenju. Gosp. A. Galle, silno potrebo novih poselskih postav spoznaje in prepričan, de ta reč sega v opravilstvo deželniga zbora, je željo razodel, de naj bi, kakor v nekterih druzih jatlov v Gradcu. Povabilo slavne Štajarske kmetijske deželah, tudi naše županije visoko ministerstvo za Spomin na Gradec Perve dni tega mesca sim bil v družbi dveh pri m bertnijske družbe nas je tje peljalo, se vdelezit skorajšni poklic deželniga zbora prosile. Ker pa občnih zbonv kmetijske in obertnijske družbe, kterih kmetijska družba ni v opravilni zavezi s županijami, predsednik so na vse straní neutrudljivi svitli nadvoj- j važnih reči se je sklenilo bili Mnog ampak le s svojimi podružnica mi po deželi, in ker voda J družba nima s politiškimi, ampak le s kmetijski mi ali za izpeljinje namenilo, kakor: pomnoženje podruž rečmi opraviti, je zbor, opustivši daljno pomenkovanje nic, osnova novih poselskih postav, osnova gojzdnih po o tem prediogu, dalje sklenil 3 prošnje do ministerstva y stav namrec naprava se 2 kmetijskih sol po dezeli, izdajanje naj bi se (po prediogu g. H. Ulriha) na- tedniga časnika v nemškim, in če bo dovelj naročnikov učence podkovijske pravila v Ljubljani učilnica za gojzdnarske ved- tudi v sloveiskim jeziku; zaloga za no s ti, 2) naj bi po prediogu trto grofa Barbota se šole prenaredba družbinih postav i. t. d Gosp Dr kmalo takó potrebna postava za poravnavo sluznih Hlubek je razložil mnoge važne skušnj pravíc (servitutov) dala, in 3) po predio A. 3 na družbinir tu v pretdčenih 3 létih. Zavolj kro m pirja je po Galle ta, de naj bi se kmalo gojzdna postava vedal de je gnj ravno tak iz m dala, scer se bojo kakor vse podružnice pišejo y cr ojzdi dobij kr o m p i r j a p r i j e m y to o malih lélih tako pokvarili ali clo pokončali, de bomo je krompir, na novo v več krajih gol in pust Kras imeli. Scer so mu gnojenje kakor druz sajen, nar bolj i pn- in de Dili. «r to mnoge skušnje razodele y de krompir iz semena se le o 3 létih debelost navadniga krompirja na deželi rabo kratkih lesénih, z bakram oko de se nar obilniši pridelk zadobí, ako se vanih pip odpraviti, ki so zdravju tako škodljive. doseže, celi krompir srednje debelosti sadi, — de med 62 plemeni se je rudeče-višnjevo-pisano plême nar rodo- — in de ga za krompir, kakor tudi y vitnisi skazalo za repo ni boljšiga gnojá, kakor je roznina (Horn spáne) ; kjer seje krompírju z rožníno gnojilo bil pridelk s tir i krat veci. « š m mm v V § « i je Zastran reje murvinih drevés in svil o do v (zidnih gosenc) se je oznanilo, de je družba to léto 11000 dreves prodala; več mož je bilo pohvaljenih zavolj pridniga obnašanja v reji murvi- nih dreves; z radostjo smo slisali tudi gg. učitelja Koder- m ana inMussi-a imenovati. V Gradcu se morajo redoma vsi šolski pri pravnik i (Praeparandi) podúka v reji murbinih dreves in svilodov vdeležiti. (Kdaj se bo pri Nekteri pred- de nas kaj taciga koristniga vpeljalo ?) Btojniki podružnic (memo gredé moramo povedati, so vse podružnice svoje namestnike v zbor poslale) so razložili storjene skušnje. Poslednjič so bile volitve odbornikov in tajnika. G. Dr. Hlubek, mnogozasluženi mož za kmetijstvo sploh in za Štajarsko kmetijsko družbo še posebno, je bil tajnik izvoljen. Gospod nadvojvoda, ki so bili vodja vsih pomenkov, so sklenili zbor s prijaznim ogovoram. Po zboru (ob 3 popoldne) smo sli vsi skupej h kosilu, pri kterim so tudi svitli nadvojvoda pričijoči bili. Po navadi so se napijale zdra- vice y dejedonelo po celi izbani. Med „Vivat" in „Hoch,, so se razlegali tudi vcrlih Štajarskih Slovencov krepki glasi „živijo" krog in krog. Tako je prav, de Slovenec nikjer svojiga miliga jezika ne zatají! (Koneo sledí.) Priporoeilo. V stanišéu slavjanskega družtva v Terstu, pri g. J. Lerherju v Ljubljani, in pri g. J. Leonu v Celjovcu se dobijo: Jadranski Slavjan, podučiven list, 6 zv. (19 pol) po 1 gold y Razgovor B. Bossuet-a o der žavah, poslovenil M. Verne, po 20 krajc.; Detovodsko potuvanje v Krajclingu, jeseni 1840, po 15 krajc., (voslednje dvoje ste v Terstu po 5 krajc. boljši kup.) Slavjansko družtvo meni s temi pervemi cvetlicami svojega proletja željem iskrenih rodoljubov po svojej moči vstreči, in jih prijatljem svoje domovine ponudi, naj jih tudi vpletejo v krasni venec mlade se zbuječe Slovenije. „Slavjan" je častito preznanje najšel y ki se mu lepo in prijazno zahvali. S radostním sercam smo nektere njegoveh sostavkov v „Novicah" in v slovenski „Cbeli" brali. To nam dajè upanje, da bodo verli Sloveni, kijim je mar za prosvetje svojega naroda, v podporo našega početja radi nekoliko krajcarjev pogrešili, in si jedne ali druge rečenih knjizic kupili. To bo nam dalo tudi moč, znovič se v nase lepe perivoje in livade podati, in kar bomo nabrali, dragim prijatljem priobčiti. Imenovane knjigoteržce smo tudi pooblastili „Slav-jana" jakim slovenskim učiteljem zastonj podeliti. Od slavjanskega družtva v Terstu 13. grudna 1850. S. R. JH rajnske km eeke lobaene pipe napravi jo raka na uslnicah. S kušnje v Ljubljanski boinišnici kažejo, de je šte-vilo rakovih od nekdaj silno veliko; v poslednjih 60 létih je bil med 60 bolniki eden rakov; med rakovimi pa je imel vsaki tretji raka na ustnicah. Ta več kot pol stolétja stara prikazin je Krajn-ski deželi vlastna; toraj mora tudi uzrok iméti, ki je tudi tej deželi vlasten. Krajnski kmetje imajo namreč navado, iz majhnih lesénih, s bakram (kufram) kar sim posebniga vidil ali slisal, nekoliko pišem Noviéar iz slovenskih krajev. Iz doljniga Stajarskîga ÇH). Přetekli mesec sim po Sa vinski dolini potoval, in serce me sili, da ^a"vHHHiHHIIi^HMi^li^lHHHMHHM V Celji sim ocitne porotne sodbe poslušal. Dopadlo mi je, kako vitez g. Acula gladko in lepo slovensko govori; dopadlo, kako resno se g. Mulaj, deržavni pravdnik , obnaša; ali pa niste pervi razsodbi g. porot-nikov nad tistima dvema ženskama, od kterih se je mislilo, de ste novorojenčke umorile, premilostljive bile , si ne y okovanih pipic tobak piti, ktere imajo silno kratke cev- upam razsoditi. — V Stražneku, nekim gradiču med ke, tako sicer. de se ustnice lahko okova dotikajo. Ker je vedno oslinjen, mora bakreni okov tim več zlo občutljive in s tanjko kožico pokrite ustnice razjedati, ker je zavoljo tobaka , ki se pije kteri nar rajši spodnjo ustnico prime. To misel pa še Braalocah in Gomilskim, sim vidil in slisal nov instru ment, iznajden od slavniga orglarja Alojzia Horbig er ki ga (antropogloson) človekoglasnik zato imenuje iz pipe brez vodnjaka ker nejîe pi8aii člověku podoben glas imajo. Ne sila slina sama zlo ojstra. To napravi sčasama raka, prostoren, okoli 4 čevljev visok in tri in pol čevljev širok ima kot orgije klavijaturo s o • V • V2 oktava m i »"j"* v "J i ""--"------- i— — 011 un., im«, nui ui pije iviavijaiuiu o u ^ vniavaiui ni i zlasti to poterdi, de je bilo med 142 bolniki z rakam premembami; nar nižji glas ima, kakor v orgijah, 16 na ustnicah 127 možkih, in le 15 ženskih, in de so čevljev visoka pišal F, in naj višji glas G; pišali so 1 •«# it v * i « i t» li • i •• i _ Y • _ tesarji, gostaci, bili ti možje večidel kmetje, delavci hlapci, in torej Ijudjé, pri kterih se imenovane pipice jn gia8i 80 močni pa tudi tihi (crescendo et descendo) iz crna, pakfona in mesinga narejene; prav milo pojejo, največkrat vidijo, s kterimi še clo v bolnisnico pridejo. Ce se pa pomisli, de se mnoffo tacih bolnikov iz če se koliko kaj z nogo pritisne. » veliki tedin strahu pred zdravnikovim nožem , ali goljufani od ne vednih mazačev, ali cio y bi ta instrument gotovo ne, ali pa se le takrat na tu H petju, posebno še prijetnejsi se prilagal kot fisharmonika. Hórbiger misli ta inštrument v večih mestih pokazati, in sčasama ga se bolj kajšno bolnisnico obernejo, ko že ni več moč poma- popolnama sostaviti. — Domů vernivši sim v neki so seski vidil nov strop na hišo devati, ktera je že več dandanašnji gati, m de drugi, kterim se bolezen verne. nad umet y nostjo obupajo in tako zapušeni svojim domaćim ljudém j^t strehe pogreševala, kakoi nadlego in še cio nevarnost delajo, se da iz tega po ga kozolc še nima. Začudim se, in rečem: no lejte! nemarni možák sneti, kako pogostama je ta bolezin po deželi in kako 8e poboljša! Smehlaje mi na to sosed pové, da so po-nevarni so njeni nasledki. .... _ ....................sestnika razterganiga poslopja , ko druziga ni bilo, n. Naj se tedaj gosposke, duhovni, župani, zdrav- bi bil pisati in brati znal, za župana zvolili; in ker je sosede sram, da bi njih župan v taki razdertii bival ki niki in ranocelniki z združenimi močmi prizadevajo, ka kor morejo , in zlasti s primernim poducenjem ljudstva so i mu škop in drugih pomočkov brez plačila ponudili y y *) »Novice« so že v 1. tečaju 1843 v listu 36- pod nadpísam: samo da bi si svoje poslopje popravil. Vidite , da zu panijštvo tudi svoj dobiček ima — in tako je vsim pomagano.— Na zadnje sim še eno smešnico slišal. Okoli mize neke oštarije je pet kmetov s enim terzanam se- delo, in teržán je pšenico kupoval. Ko s enim kmetam »Nekaj za moje rojake, ki tobak pijó« in potem spet v 4. tečaju 1846, v listu 47. pod nadpisam »svarilo kmetam, ki tobak pijejo« ravno to opominovale, kar se bere v pričijočim sostavku zopet poterjeno. Vred. že skoraj barantijo stori, opomne drugi kmet rekoč kakošne posebne pravíce imele, dru -------- "J --------J" -----7 ~ r------- ---------- ------* ivwivvuuv jpuovt/liv JJ1 u T 1VV 1IOV1I/ , Ul U^Ç p a [16 - C boter! pokaj bi zdaj pšenico prodavali, spomladi pa bo- cesar na nasvét svojih ministrov 29. dan listopad so dali i t. L zakrici boter novi patent, po kterim imajo v omenjenih deželah mo morali žita kupovati? Bedak! od kod pa bom denár dobil, spomladi žita kupiti, imenovane predpravíce jenjati, in 1. sušca 1851 začasna ako zdaj pšenice ne prodam? in je teržanu v roke nova postava v djanje stopiti, po kteri prevzame cesar segel. Sploh se ljudjé bojijo, da bo cez zimo veliko pomanjkanje postalo in huda lakota pritisnila. Klaja pri samoprodajo (monopol) t oba ka. V tem patentu je tudi ukazano, de naj se vse stori, de se bo 1. maliga ljudjé so že zdaj pri pičlim. Bog serpana 1851 medmejni dac in dacne vradije med Oger-se usmili, in ljubi mir ohrani, sicer bo nadloga še veči. gko in druzimi deželami odpravile, de bo potem vse živini nič ne tekne, in Popisovanje vojaških novincov se je pri nas brez vse našo sosesko smo V ze štiri vha prihodnjič v imenovanih deželah y spotike doveršilo, in za jače v vojaštvo odrajtali. 1% Kamniške okrajne. Na tudi v „Novicah" omenjeno prošnjo šestih županov, ki so jo visocimu de- želnimu poglavarstvu predložili, da naj jim kantonsko sarskim tobakarijam odrajtati. Tudi prodajanje tobaka po poglavarstvo po slovensko dopisuje, ker nemškiga ne mestih in deželi bo, kakor pri nas, le tištim dovoljeno, razumejo, so dopisi častitiga kantonskiga poglavarstva ^ bojo imeli pravico zató. V tem patentu je razločno re- blagó prosto iz ene dežele v drugo šio. Kdor bo hotel tobak pridelovati, bo mogel dovoljenje od cesarja zadobiti; ga bo smellena tistih zemljiših sejati, ki mu bojo zato dovoljene in celi pridelk (se vé proti plačilu) bo mogel ce do teh 6 županov zdej zvesto slovenski; kakó se ceno, de po ti novi postavi se nima pridelovanje tobaka --r--------------— ---------7 vvjuvj vtv J/V V* liv » » J'vuvw Ti UV 111 lim 1U vil/ V Ulij V/ IU pa drugod godi, ne vémo — upati je, de se bo pov- nikakor zaterati ali manjšati, ampak perdelovanj sod pravica spolnila. m Ko bo n e mško-slove n ski del slovarja, ki ga slovensko družtvo izdeluje, dokon- , naj skerbi slavno družtvo , da se koj natiskovati čan zacne. Bog 5 ki se rada v um še nas varuj tište nesrečne odlašovske misli , rekoč: počakajmo, bo ta ali prodajenje le tako v réd djati, kakor je po druzih deželah, in kakor dobicek veljeva, ki ga bo deržava iz mo prodaje vlekla (dosihmal je samoprodaja tobaka 13 glavo nje milijonov gold, derzavi dobicka donesla, prihodnjič pred svojiga natisniti dal; bomo vidili kaj bo na po novi postavi ga bo se veliko vec.) De je mir med naso in pravil, in potlej lahko iz njegoviga delà to nase Praj8ovsko vlado got y zdaj kaže boljšamo. To misel sim pri nekimu zapazil y ki ga po- V ze 15 lét, kar jez vém , nekaj moti, in še danes ta dan brambovske in graničarske povelje nasiga cesarja od 12. t. m. v kterim z veliko pohvalo poslovi velik del armade, namreč, vse četerte, ga tako moti, kakor tacas, ko ga je začela, in motila ga dali. Tudi maršal Radeck bo blezo do groba. H slovenskim litanijam bi bilo med drugim to dostaviti: „Od odlašanja pri izdajanji slovenskiga slovarja, reši nas o Gospod!" bataljone, ki se bojo domů poje přejel zahvalno pismo zj svojo pripravljenost, de je na pervi poklic berž na Du hribov Ljublj. okrajniga poglavarstva 10. xudi od bana J naj perhitel ; v pondeljk je přisel slavni maršal že v Ljubljano , od kodar se je včeraj spet na Lásko podal. se sliši, de se bo kmalo v . m. (P.) Gospod komisar, od Ljubljanskiga okrajni ga poglavarja poslan, pride v hribovsko županijo y Zagreb vernil na popis fantov za novake ali novince na vojsko, kteri Ravno ta dan, ko je avstrijanski cesar veliko armade poslovil, je tudi to storil Pruski kralj Sliši se, do bo tudi nabera vojaških konj jenjala slovenšino s težavo le za silo lomi. Na popis pri- y mnogih časnikih se želje razodevajo, de naj bi mini pa deta s županijskima svetovavcama vred novi in tudi po • V prejsnji župan y ktera obá tudi nemško znata. Tedej sterstvo zdej ob času mirú — postave olj bra m pokazati, de znata več b po ravnopravnosti v red djalo, ker dosihmal y ko hruške peč, jo začneta z naLaškiminvOgerskih deželah niso brambovcov gospod komisarjem po nemsko rezati ; županova sve- nabírali, kakor v druzih deželah.—Ministerstvo se nek oglasi tovavca pa sta jih debelo gledala ; ali kmalo se eden izmed svetovavcov rekoč: „mi dva tega jezika ne razumeva; ker ste začeli vjeziku nama tukej opra- daj resno posvetuje y d e nar ne zadéve našima cesarstva neznanim govoriti, nimava viti, tedej greva domů." In y nič lejte v red djati. pazili veliko Na Dunaji m v Daim so za tih dvajsetic; v Sebeniku so uni y ko bi odřezal dan v • nekisra kupca živine zasačili, ko je ravno cinaste y je nemškovanje omolknilo, in začel je gospod komisar slovenšino, kakor je mogel in znal. po —t.........- ---------? j dvajsetice turškimu kmetu za kupljeno živino stel. — Konec Ko bi se tako teg leta jenjajo t bankovci po gold, in 2 gold izgledu našiga svetovavca povsod Slovenci svojih svetih pravíc poprijemali, bi o kratkim vsi gospodje vradniki med Slovenci sali. y gladko slovenšino govorili in pi že Scer nam je pa ta prigodba veselo znamnje de M Kup tudi hribovci od cesarja podeljene pravice zapopa s- ponižana IMaznanilo• je slovenskiga koledar ja polajšati, ki ça je Vilher na svitlo dal, je zdej cena na 12 krajc. dejo in jih spoštujejo, kakor gré M o viéar mnogih krqjev. Sporocíto slovenskim vinoređni Znano je, de na Ogerskim, Horvaškim, Slavonskim kam y y ki ga je nas neutrudljivi rodoljub, g. fajmošter Vert ove spi Erdeljskim, vojvodini Serbski in Temeškim Banatu je Sal, podamo danes v dokladi ćastitim naroćnikam »Novic« brez dosihmal tobak sejal in prodajal, kdor ga je hotel. Ker pa plačila. Naj bi to sporočilo, ki je zares beseda o pravim casu, padlo dovitn mlj imajo po vstav ni vladi po vsih deželah nasiga cesarstva enake postave veljati, ne de bi nektere dežele Današnjimu listu je pridjan 39. dokladní list. JPovabilo na naročito JVovíc. V poslednjim listu smo priložili po seben povabilni list za naročílo „Novic". Ker tega povabíla v celi obsirnosti ne moremo trik rat ponoviti, kakor je scer pri časopisih navada, naznanimo danes le to: naj bi g. naročniki naročilo še ta mesec opravili, de bojo o novim létu „Novice" zaporedama dobivali. Kar pa pošt ní no za naročivne nisma vtiče. je ravno zdej ministerstvo kupčije ukazalo, de se ima poštnína za vse tište y pisma odrajtati, ktere naročajo časnike za prihodnje léto. Vred. Zavolj veliciga praznika v sredo pridejo prihodnje Novice že v torek popoldne na svitlo.