Kaj je novega? Kako se je v nič razblinila obtožba proti dr. Korošcu. Ko se je v našem političnem življenju načelo vprašanje korupcije, takrat smo tudi mi Slovenci žalibog lahko pokazali v naši sredini na ljudi, ki so si kot člani vlade uma zali roke z nečednimi posli. Ti ljudje stojijo v taborih nam nasprotnih strank. Ko je javnost izvedela za njihove uma^ane kupčije, ki prav nič ne zaostajajo za korupcijo, katero so uganjali srbski ministri, so se prestrašili. Začeli so dolžiti tudi voditelje SLS, češ, da so se tudi oni umazali. Kako lažnjive so bile te vesti, se je pokazalo te dni, ko je dal parlamentarni odbor za preiskovanje korupcije naravnost sijajno zadoščenje dr. Korošcu, katerega so politieni nasprotniki lažnjivo obdolžili, da je leta 1918 kot minister za prehrano kupoval v Ameriki nepotrebno blago, ki se je potem pokvarilo. Komisija, v kateri sedijo po večini po liticni hasprotniki dr. Korošca, ter proti nijemu gotovo hiso hoteli tako obzirno nastopati, kakor proti nekaterun drugim demokratskim in radikalnim ministrom, ni našla niti za las krivice na delu dr. Korošca kot ministra ter je zavrgla vse obtožbe njegovih nasprotnikov. Pac pa je prišla pri preiskavi na sled, da so se vršile pod nasledniki dr. Korošca v istem ministrstvu razne umazane kupčije, toda takrat so bili ministri radikali in demokrati, s katerimi so držali slovenski liberalci z dr. Žerjavom in bivši samostojneži z g. Pucljem na čelu. Duhovniške spremerabe. G. novomašnik Gregor Safosnik je nastavljen v Rušah pri Mariboru. Premešeeni so gg. kaplani Ignacij Nadrah iz Hoč na Muto, Anton Šparl iz Mute v Vuzenico in Janez Breznik iz Ruš k Sv. Urbanu p. Ptuju. — Župnija Dobrna je razpisana do 8. decembra t.l. Hrvati za svoj katoliški dnevnik. V »Katoliškem listu« v Zagrebu je izšel proglas na hrvatske katolike, da sodelujejo pri akciji za hrvatski katoli&ki dnevnik. Proglas so podpisali za Pijevo društvo dr. Velimir Deželie, dr. Štefen Markulin in dr. Josip Andrič, za začasni upravni odbor pa dr. Dionizij Njaradi, grško-katoliški škof iz Križevcev, dr. Dominik Premuš, zagrebški pomožni škof, in drugi odlični predstavniki katoliškega pokreta med Hrvati. Doslej so zforali za ta katoliški dnevnik okoli pol miliijona dinarjev. Razen tega je vpisanih delnic za 400.000 dinarjev, ki pa se niso vplačane. V omenjenem progilasu se sporoca, da izide prva številka katoliškega dTievnika o Veliki nočL Vidi se, kako lepo se razvija na Hrvatskem katoliška ideja. Hrvatski katoličani postajajo vedno zavednejai in ž njimi bo moral vsak hrvaški pokret računati. Radič se je že davno ustrašil katoliškega gibanja, pa ga je mislil na lahek način zatreti s tem, da je začel med svojimi pristaši širiti starokatoliško gibanje. Radič se je pa malo vračimiil. Katoliški pokret je z nevarnostjo pridobil nove borbeoe sile in danes je le še vprašan?je nekaj let, ko bo zajel med ¦aarodom široko podlago. Takrat bodo postali taki voditelji hrvatskega naroda, kakorsen je Radič, nemogoči. Zadnižna Zveza v Ljubljani naznanja: Na razne govorice, ki krožijo z ozirom na položaj Slavenske banke o pri zadetih vlagateljih, pojasnjujemo, da Zadružna Zveza v Ljubljani nima niti dinarja naloženega pri Slavenski baniki in ni pri tej banki sploh nikoli imeda računa. — Načelstvo. Razveljavljena smrtna obsodba. Dne 18. junija je bil pred mariborskim porotnim sodiščem obsojen na smrt na vešalih hlapec Janez Pečovnik od Sv. Pavla pri Preboldu. Obtožen je bil, da je umoril deklo Elizabeto Molar. Pečovnik se je skušal pred razpravo v celici obesiti, toda bil je še pravocasno rešen. Po obsodbi je vložil njegov zagovornik nicnostno pritožbo, katero je stol sedmorice v Zagrebu upošteval, razveljavil smrtno obsodbo ter odredil novo po rotno obravnavo. Pri prihodnjem porotnem zasedanju torej pride slucaj Pečovnik zopet na vrsto. Železniški tatovi: Zadnje čase so se pojavile žepne tatvine na progi Maribor—Pragersko—Ptuj. Dvema kmetoma sta bili ukradeni dve listnici z več tisočaki. TatA^ine sigurno izvršuje spreten žepar, ki se vozi v vlakih med Mariborom in Ptuijem. Okradeni Ijudje so prijavili tatvine pri mariborskem obmejnem policijskem komisarijatu, ki bi moral vršiti nadzorstvo na železnicah. Dosedaj pa ni znan niti en slučaj, da bi zasačili organi tega policijskega komisarijata kakega žeparja na vlaku, dasiravno so prav posebno v Sloveniji zelo predrzni, ker jih tu ne zasledujejo tako, kot na hrvaških železnicah, kjer skoro vsak vlak spremlja izvežban det&ktiv, ki ima pri sebi slike vseh nevarnejših žeparjev ter tatove kmalu izsledi. Edina pomoč je pazljivost potujocega občinstva. Obstreljen tiliotapec. V bližini Gornje Radgone je bil od obmejnih finančnih stražnikov obstreljen 251etni po sestaik Janko Krdelič iz Srema. Ni se ustavil na poz^iv »Stoj!«, nakar je fmancar ustrelil za njim in ga zadel v ramo. Precej nevarno ranjenega Krdeliča so prepeljali v mariborsko bolnico. Izjavil je, da ije hotel prekoraciti mejo, ker je nameraval v Avstriji poiskati si delo. Neobdelana zemlja v naši državi. V -naši državi je še preko 6 milijonov hektarjev zemlje, ki ni sposobna za obdelovanje. Pod vodo in zamočvirjenih je preko 200.000 ha najbolj plodne črne zemlje, ki bi se dala izsušiti s primerno drenažo. — Po plodovitosti spada zemlja v naši državi med prve v Evropi, prinaša pa na jutro samo 8^ kvdntalov, docim mnogo slabša zemlja v severnih krajih, n. pr. v Nemčiji, Belgiji, Švici itd. zbog racijonelnejšega obdelovanja rodi od 21 do 25 kvintalov pšenice na leto. Celo mesto pod vodo. Pri Karlovcu na Hrvatekem, kjbr se stekata reki Kolpa in Korana, je vsled dezevja nastala taka povodenj, da je bilo nekaj dni celo mesto odrezano od mesta. Cela okolica je bila pod vodo, ki je poplavila tudi ceste in deloma železniško progo. Škoda od poplave je tudi v mestu samem izredno velika. Strašna smrt. V Žabji vasi je padla triletna Frančiška Florjancičeva, hcerka rudarja na zapadnem okrožju v Trbovljah, v sod poln vrelega luga. Nesreonega otroka so sicer prepeljali takoj v bolnico, vendar nm ni bilo več pomoči. Deklica je imela tako težke opekline po vsem životu, da je kmalu nato med strašnimi bolečinami izdihnila. Velik vlom v Trbovljah. Dne 29. oktobra okoli 3. ure zjutraj je bilo vlomljeno v trafiko g. Kosija v Trbovljah. Vlomilci so rnorali dobro poznati domače razmere, ker so si izbrali najbolj varen čas, obenem pa izbrali v dosego svojega namena viharno noč in odsotnost g. Kosija. V trafiko so vlomili skozi okno in odnesli iz prostora vse, kar je imelo kolickaj vrednost. G. Kosi si je za plačilni dan 1. novembra prav te dni nabavil novo zalogo tobaka v vrednosti 8000 dinarjev. 0 celi zalogi ni ne duha in ne sluha, vse so skozi okno pograbili in spravili na varao. Prizanesli niso niti kolkom, katerih so odnesli v vrednosti 2000 Din. Celotna škoda, ki jo ima g. Kosi, znaša okoli 12.000 Din. Pri vlonrn je moralo sodelovati več oseb, ker stoji trafika na najbolj prometnem kraju v Trbovljah in fo na Glavnem trgu. Gospa Gutsmandlova, ki stanuje nad trafiko, je v istem času, ko so bili vlomilci na delu, vedela, kaj se vrsi, vendar se iz strahu, ker je bila sama doma, ni upala klicati na pomoč. Pogoste tatvine, ki se vrsijo v zadnjem času v okolišu Trbovelj, dokazujejo, da gre za dobro organizirano vlomilsko družbo. G. Kosija je vlom v njegovo trafiko zadel tem huje, ker je bilo pri njem že opetovano vlomljeno. Pred tem vlomom, ko je še stanoval nad trafiko, se mu je posrečilo pregnati vlomilce. Odkar pa se je preselil kot občinski nameščenec v novo občinsko stanovanjsko hišo, se zdi, da ne bo m^el več mirao spati. Požar t Ljubečni pri Celju. Pri velikem viharju, ki jedivjal dne 29. oktobra po vsem celjakem okraju, je izbruh nil okoli 4. ure popoldne v LJubečni ogenj, ki bi bil lahk<v nara\-nost usoden za celo okolioo, ako ne bi bili celjsJci ga: silci takoj na kraju požara. Po telefoničnem poročilu veleindustrijalca g. Majdiča se je po preteku par minut odpeljala celjska avto-brizgalna v Ljubeono, kjer je že opravila najvažnejše delo, ko so prišli tmoveljski gasilci. Gabej«kim gasilcem pa sploh ni bilo treba več gasiti. Zgorelo je gospodarsko ,poslopje posestnika g. Martina Žumra. Da so ostala pri takem viharju dn^a poslopja nedotak njena, se je zahvaliti slučajnosti, da je pihal veter od zapada proti vzhodu, sicer bi bil upepelil še več poslopij v okolici. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Pet samomorov v enem dnevu. Pakrac je neznatno mestece v Slavoniji, ki šteje komaj par tisoč prebivalcev. V tem Pakraeu se je zgodilo v zadnjem času in sicer v enem dnevu 5 samomorov. V pakraški bolnici se je obesil; primarij dr. Števo Nenadovič, eno uto kasneje se je obesil v svojem stanovanju posestnik Franjo Kalser, dve uri kasneje se je v zaporu okrajnega sodišca obesil kaznjenec Pavel Kovač in še tistega dne so našli obešenega pisarja tamošnjega odvetnika. Pol ure kasneje se je hotel obesiti železniški delavec Franjo S. Vzrok samomora vse petorice so bile družinske neprilike. V naši državi ječo, v Rusiji visoko državniško mesto, Po Crnigori je pred leti razsajala odmetniška banda, katero je vodil znani črnogorski zdravnik in komunist dr. Vukašin Markovic. Dr. Markovič je iz stare ruske rodbineter bil med vojno v Rusiji, kjer je vodil srbski Rdeči križ. Storil je silno mnogo za ranjence ter so ga takrat zelo častili. Po preobratu se je vrnil v svojo domovino Črnogoro^ Užival je med ljudmi velik ugled. Zelo ga je bolelo, ker je videl, da so se povspeli takrat na oblast ljudje, ki so bilŁ vse prej, kakor poštenega značaja. Ker je odkrito nastopit proti njim, so ga začeli preganjati. To ga je tako razjezilo,. da je šel v gore, nabral okrog sebe četo hajdukov ter postal strah in trepet Črnegore. Naposled so ga ujeli ter spravili v Cetinje v zapor. Od tukaj je ušel, se srecno prikradel na Dunaj in od tam nazaj v Rusijo, kjer so ga pa sprejeli iz velikimi častmi. Sovjetska vlada ga je imenovala za poslanika v Kantonu na Kitajskem, kjer je na vladi komimistična stranka. Dvojni umor. Iz Subotice porocajo: Na pristavi posest nika Ivana Leer v Sekiču se je zgodil strašen zločin. Ta. Leer poseduje dve pristavi, ki ležita blizu skupaj. Na eni pristavi je živel Leer sam s svojim slugo Friderikom Freitagom, drugo pristavo pa je upravljal neki Tomaž Kovač? s svojo ženo in 141etnim Angialom Imre. Dne 26. oktobra je poslal Leer Freitaga na drugo pristavo po puško, ki jo je tam pozabil. Kovačeva je puško izrocila, pri tem pa se je spustila v pogovor s Freitagom, kateremu je povedala, da ima za zimo spravljenih par tisočdinarskih bankovcev. Freitag je odšel, a tisočaki mu niso dali več miru. Nenadoma se je vniil, odprl kuhmjska vrata in ustrelil Angiala, ki se je mrtev zgrudil. Nato je streljal na Kovačevo in jo iežko ranil. Kovačevi se je posrečilo z veliko težavo, da se je privlekla na dvorišče. Freitag je šel za njo in jo z nožem še 32krat zabodel. Nato je preiskal celo hišo in ni nič na&el zaželjenih tisocakov. Med ¦tem so prišli sosedje^ katerim je Kovačeva s težavo povedala, kaj se je zgodilo in nato izdihnila. Freitag je slišal govorjenje, skočil hitra skozi okno in pobegnil domov, kjer se je vrgel v posteljo, kakor da bi se ničesar ne bilo zgodilo. Cez pol ure pa s» prišli orožniki in ga odpeljali v zapor. Občinski predstojnik porabil orožnika na ukradenu peženko. V selu Kutiina v Slavoniji so prišli v nedeljo orožniki k obcinskemu predstojniku Mateju Radovanoviču ter ga vprašali, ali je kaj novega. Odgovoril jim je, da ni nič posebnega, obenem pa jih je za naslednji večer povabil na večerjo. Orožniki so odšli dalje po opravkih. V selu Bebrin jim je neki seljak potožil, da mu je bil ponoci okraden prašiček. Orožniki so po travi zasledovali krvave sledi, ki so pa vodile naravnost v hišo občinskega predstojnika. Po daljšem izmikanju je predstojnik končno priznal, da je prašička po njegovem navodilu ukradel neki Boanjak, ki je bil taikoj aretiran. Bošnjak je izpovedal, da je z občinskim predstojnikom sklenil pogodbo, da bode oo kradel lruretino in drobnico, predstojnik pa bo mesarj'^m prodajal meso. Oba sta bila izročena sodišču. Nova poštna pristojbina. Da se pamore poplavljeacem, Je poštno ministrstvo odredilo za mesec november zvišano poštnino. Zvišana poštnina se plačuje na ta nacin, da se kupijo znamke, ki imajo natiskane z rdeeo barvo: »+ 0.25« ali pa »+ 0.50«. Drugaene znamike so ta mesec neveljavne. Dosedanje znamke je ali shraniti za pozneje, še boljše pa, jih zamenjati na poštnem uradu. Trafike naj se takoj s temi znamkami oskrbijo, da ne bo neljubih pomot. Kajti, če se na pismo da znamka, ki nima tega znamenja »+ 0.50«, se mora plačati dvojna kazen, ker je ta znamka ta mesec nev&ljavna. Prosimo tudi poštne urade, naj ljoidstvu v svojein okolisu pojasnijo to zadevo in ga varujejo, da ne >bodo po nepotrebnem povzrooali poštne globe. — Tudi tiskovine in ostale pristojbiine so za ta mesec povišane v podobnem razmerju, kakor znamke na pismih. Izprememba železniškega vozniškega reda. Pričenši s 1. novembrom t. 1. izostane na progi Čakovec—Dolnja Lendava mešani vlak št 7236, ki odhaja iz Čakovca ob 12. uri 37 minut in prijhaja v Dolnjo Lendavo ob 13. uri 35 minut; namesto tega pa vozi od 1. t. m. dnevno redno mešani vlaik št. 7240, ki odhaja iz Cakovca točno o-b 12. uri in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 13. uri 7 mhmt. Sanctus Birokratius. V raznih časopisih sem svojčas fital oglas Kmetijske poskusne in koTitrolne postaje v Maribora, nanašajoč se na oddajo kvasnih. glivic za pospeševanje vinskega vretja. Ne bodi len, sem jih takoj naroeil 10 cevk. Dobil sem odgovor, da moram prošmjo kolekovati r 5 Din, ikar sem z obratno pošto tudi uredil. Mislite, da sem sedaj dobil glivice? Kaj še, toda dobil sem dopis, da naj pošljem za poštnino pošiljke Din 13.25, 5eš, da zavod nima kreditov za take izdatke. Z obratno pošto je bilo tu•di to urejeno in čez nekaj dni sem res prejel naročenih 10 cevk s priloženim raeunom. Toda zaman sem iskal navodila, kako naj jih uporabim, dasi je bilo v dotičnim oglasu rečeno, da se tako navodilo priloži vsaki pošiljatvi. Poravnal sem račun ter obenem zaprosil za omenjeno navodilo. Mesto navodila pa sem dobil seveda zopet le poziv, da naj svojo prošnjo kolekujem z 5 Din, ker da jo Sicer ne morejo rešiti. Tudi to sem sforil, navoaua pa nisem prejel. Med tem pa je grozdje obrano, vino we brez glivic, mojMi 10 cevk pa leži v predalu. Vprašal bi, kaj da naj poonem zdaj z njimi, toda to namero bom raje opustil, ker tako vem, da bam mesto odgovora dobil poziv, da naj priložim kolek za 5 Din, in ako to storirri, bo ostal kolek z mojo prošnjo vred pri kmetijski poizku&ni .... — Vinogradnik. Zanimiva potnika. V petek je vzbudil pozornost obČinstva v Mariboru čuden parček, ki se je sprehajal po ma riborsfcih ulicah. Bila sta to dva mlada moška, eden oWecen v žensko krilo, z dolgimi lasmi, spletenimi v kito, ki fflu je visela po hrbtu, bos in z veliko ibisago na plečih. Drugi, mlajši, je bil oblečen v kratke in široke hlače, jopič oudne oblike, bos in razoglav z lasmi, segajoi5imi do ra men. Ljudje so kar drli skupaj, da vidijo ti čudni prikazn. Govorila sta nemški ter zatrjevala, da prihajata iz Indije. Policijski stražnik je oba ustavil in čez noč so ju pridržali na policiji. Imata popolnoma pravilne potne dokumente. V žensko preoblecen se zove Hans Gathmamn, je študiral v Berlkm gimnazijo in lekarniško vedo, drugi pa je Erik Mandl, pleskar in fotograf, tudi iz Berlina. Nista bila v Indiji, pač pa sta dospela pred dvemi meseci v našo dTŽavo ter prepotovala nato skoro celi Balkan, preživIjajoč se s slikanjem. V Mariboru sta se ustavila na povratku nazaj v Berlin. Kot vzrok potovanja imenujeta razne študije. Zakaj sta tako našemljena, nista hotela povedati. Dijaška kuhinja v Ptuju se obrača, kakor vsako leto, tako tudi letos do prijateljev dijaštva z uljudno prošnjo za podporo. Število revnih dijakov, katerim je mogoče posecati ptujsko gimnazijo samo s pomočjo Dijaske kuhinje, iOarašča od leta do leta. Nad 30 dijakov smo morali Ieto3 sprejeti v svoje okrilje. Dijaška kuhinja je p^tala izvanredno važna ustanova. Že večlorat nam je grozila nevarnost, da se ukinejo višji razredi ptujske gimnazije, čes, da ne izkazuje zadostnega števila dijakov. Poleg Dijaškega doma je v prvi vrsti Dijaška kuhinja poklicana, da privabi vedno več dijakov v Ptuj m tako zajamči obstoj cele višje gimnaKije v Ptuju, tega najvišjega našega ufinega zavoda. Kdor podpira revne dijake, podpre zajedTio obstoj ptujske ginmazije. Trdno smo uverjeni, da ne trkamo zaman! Hva- ležno sprejmemo najmanjM dar in se iSkTeno zaihvailjujemo v imenu naših potrebniih dijakov. Bog plati! — Odbor. Strašna toča v Savinjski dolini. Preteklo sofboto je padala v Savinjski dolini toča, kaikor je ne pomnijo v teh krajrh niti najstarejši ljudje. Po sUovitem viharju v noci od petka na soboto }e nastal topel in lep dan. Kmalu pa ie ozračje postalo težko in soparno, zbirati so se pričei' temni oblaki in naposled se je med grmenjem in bliskanjem vsula strašna toča. Padala je s tako silo, da je razbijala opeko na strehi in veter jo je nosil po strani v okna ter jih razbil skoro na vseh hišah. Najhuje je padala okrog Polzele in Braslovč. Vse je pobelilo, kakor da je zapadel sneg. Da je padala taka toca spomladi ali v poletju, bi bila škoda neizmerna. Silovit vihar pri Sv. Vidu na Planini pri Sevnici. Take noci že dolgo ni bilo v Sv. Vidu-PlaTiiiia. Že pondeljek je pričel veter in isti dan je zgorela kmetija na Festengah. — Divjal je veter naprej in preteklo noc od 29. na 30. oktobra je dosegel svoj vrimnec. Okrog pol dveh po polnoči je bilo strašno. Bliskalo je, grmelo, lilo, burja z orkamom, da je.del župne cerkve odkrilo, veliko škodo naredilo na kaplaniji, slednjič pa strela udarila v stanovanje Fr. Perciča na Lokah. Cela vas bi bila vpepeljena, da ni narava sama ibranila, kakor tudi domacini-vaščani, ter požarna bramba iz Planine. To je že drugi ogenj v naši župniji ta teden! Ponekod neprevidnost, po drugod naravna nezgoda. Ognija in hude ure varuj nas, o Gospod! Ponovna oprostitev. V torek se je vršila pri okrožnem sodišču v Celju vzklicna obravnava proti zdraviliškemu uradniku v Rog. Slatini g. Franju Novak. Rezultat obravnave je bil ta, du je bil gospod Novak tudi v drugi instanci oproščen, ker je tudi to sodišče stalo na stališču. da ni g. Novak ničesar kaznjivega zagrešil. Ponesrečen napad na Mussolinija. V nedeljo, dne 31. oktobra, ob pol 6. uri zvečer, je bil v Bologni ifzvršen na mmistrskega predsednika Mussolinija revolverski napad. Mmistrski predsedmik se je peljal v avtomobilu po ulici Via Indipedenza na postajo. Na najobljudenejšem trgu je neznan napadalec prodrl ikordon vojaštva ter sprožil na ministrskega predsednika strel iz revolverja. Krogla se je odbila od reda, ki ga je nosil Mussolini na prsih, tako, da je ostal Mussolini sam nepoškodovan in je taikoj nadaIjeval pot na postajo. — Napadalca so miličniki pobili na tla in ga takoj ubili. Karabinerji so komaj iztrgali njegovo truplo iz rok lijudi, ki so hoteli obesiti truplo atentatorja na svetilnik. šele na posredovanje poslanca Balbe je množica izrocila truplo karabinjerjem. Truplo ima 14 težkih ran na prsih, glave ni mogoče spoznati. — Napadalec je 151etni mladeinic po imenu Anteo Zamboni, sin uglednega kiDJigarja v Bologni. Njegova identiteta je bila ugotovljena čisto slučaJTio. Mladeničev oče je prišel zvečer na policijo in prosil, naj poišcejo njegovega sina, kateremu je dal do, voljenje, da sme oditi v mesto do petih zvečer, ki pa se zvečer ni povrnil. Karabinjerji so očeta odpeljali pred raz mesarjeno truplo napadalca, v katerem je nesrečni oce po obleki spoznal svojega sina. Fantov obraz je bil s čevlji in puškinimi kopiti tako razbit in razmrcvarjen, da je os- . tala od glave samo še krvava masa. __ \ Kmetovalcem gornjegrajskega okraja! Ker mi je ne- ; mogoče, posloviti se od vsakega posamezniika osebno, sporočam tem potom vsem kmetovalcem, s katerimi me je druižilo naše kmetijsko-pospeševalno delo, da sem menjal moje službeno mesto in nisem več v Gomjemgradu. Zahvaljujem se najprisrcneje za vso prijaznost, ki ste mi jo izkazaii glede mojih gospodarskih prizadevanj, zahvaljujem se tudi za tostvarno razumevanje, kakorŠTiega nisem našel do sedaj v vsej dobi mojega službovanija na Štajerskem. Nisem sel sprva rad v Vaiš okraj, ko pa sem spoznal vrline pebivalstva, lepoto in gospodarske možnosti gornje Savinjske doline, sem se čufil povsem domačega med Vami in s prav težkiin srcem sem odhajal od Vas. Želim, da bi ledina, M sta jo nekoč z vidnim uspehom orala v ? Vašem okraju gg. Jelovšek in Zupanc in sva potem nadaIjevala Lap iu moja maleBkosf, postala še kedaj prav rodo vitno in plodovito polje v blagor gornje Savinjske doline in v blagor njenega marljivega in dobrega kmečkega prebivalstva. Z Bogom, srecno! — Fr. Wemig. kmetijski referent, Laško. Pripomba k sllki požara pri Jelenu v Noršincih. »Novice v slikahc so zadnjič priobčile sliko tega požara Obenem pa se je poročalo, da je požar zanetila iskra iz mlatilnice. Kakor smo se- daj dobili obvestilo, to ne bo odgavarjalo dejanskemu stanju, ker se je okrajno sodišče izreklo, da se ni dognak), kako je požar nastal. V toliko tudi mi popravljamo to notico.To pripombo naj priobčita tudi >Domoljubf in »Novice«. Orožnik ubil tri kmete. V Hercegovini je batinanje kmetov s strani orožništva na dnevnem redu. Posebno ee je odlikoval v tem oziru orožnik Bratič iz Čipluka, ki pa Je bil_ radi divjaskega postopanja odpušcen. Po odpustu je Bratič iz osvete ubil tri kmete. Ta grozni zlodin je izzval veliko razburjenje med prebivalstvom Čipluka in okolice. Bratič pa je pobegnil v gore, kjer ga še niso našli. Železniška nesreža v Bosni. Na brodski progi pri Modrinju se je _ pripetila težka železniška nesreča. Vlak je skočil s tira in so se železniški vozovi prevrnili pr&ko nasipa- Smrtno sta se ponesrečila vlakovodja in kretničar, trije železničarji pa so bili težko ranjeni. Promet je na progi zopet vzpostavljen. V žetrt metra globoki jami utonil. V Srednjem pri Sarajevn je popivalo te dni več seljakov ves dan do poznega večera. Najbolj pijan je bil Ivan Korečan, ki se je končno s svojimi prijatelji sporekel ter se odmajal sam domov. Med potjo je prehodil brv čez vaški potok fer telebnil v 20 do 30 om globoko vodo. Priletel je z glavo ma kamen, obležal v vodi in utonil. i Krvav ples 60 kmetskih ianto?. V selu Priboju v Hercegovmi je plesalo 60 kmetskih fantov kolo. Kot se zgodi večkrat, so se fantje končno stepli. Nastala je cela bitika in orožniki so imeli precej posla, predno so vzpostavili spet red in mir. Ko se je to zgodilo, so se pokazale šele posledice velikega pretepa: na bojišču sta obležala en mrtvec in več težko ranjenih. Orožniki so aretirali doslej 32 vročekrvnih mkdeničev ter jih vtaknili v szapor, na vrsto pridejo pa še drugi. Kako se je godilo tihotapki? Meseca julija lanskega leta je pobegnil iz sodniških zaporov na Sušaku neki VI. Pavelšek, znan pustolovec in goljuf. Ob enem ž njim pa je izginila iz zaporov tudi neka Paskva Mavrinac, ki ibi morala odsedeti radi tihotapstva daljšo zaporno kazen. Opis njene nadaljne usode je ta-le: Iz zapora je v temni in viharni noci prihitela na svoj dom, ikjer jo je oakalo dvoje mailih otrok. Toda fbojazen pred orožniki, ki so jo zasledovali, ji ni dala miru. Kakor ije prišla, je v temni noči zopet izginila. S seboj je vzela le nekaj obleke. Posrečilo se ji je, da je pobegnila na R&ko, kjer je več dni zaman iskala zaslužka, ali kake primeme službe. Ko so ji pošla že vsa sredstva, je upala, da bo v kopalni sezoni v kakem pomorskem letovi&ču Jažje našla zavetja. Odpravila se je v Opatijo, a tudi tukaj ni imela sreče. Nikjer ni našla mesta in vsa obupana se je čez par tednov odpravila zapet domov. Doma pa so orožniki vedno pazili na njen povratek; zato tudi tu ni imela obstanka. Zopet se je poslovila od svojih otrok ter ponooi izginila. Odšla je v hribe ter po vzorcu črnogorskih odmetnikov začela pravo puščavni&ko življenje. V hribih je naletela na več znanih pastirjev, katerim je potožila svoje gorje. Pastirji so jo z veseljem spre jeli ter ji zgradiili iz vej in mahu šotorček, ki pa je seveda ibil prej podoben medvedjemu brlogu kot pa človeškemu bivališču. Od časa do časa so ji prinašali hrane. Kadar pa so pastinji izostali, je 'bila navezana na dobrote gozda. Prehranjevala se je z jagodami in divjim sadjem. Prav trda ji je predla po zimi. Pastirji so odšli v dolino in v najhujšem snegu je ostala sama v gozdu. Pastirji so ji pustili precej prekajenega mesa in tako se je za silo preživela, dokler sneg ni skopnel. Mnogo pa je trpela od mraza. Obleka ji je kmalu razpadla in bila ije napol naga. Po skoraj enoletnem životarenju pa ji je to življenje, polno strahu in trpIjenja, začelo presedati- Nedavno se je pojavila v svoji domaci vasi. Seveda so ji bili orožniki takoj za petami. Ker pa je oboje njenih otrok težko oibolelo, so jo za enkrat pustili na prostem, da jih v bolezni neguje, tpozneje pa bode morala zopet neizprosno v zapor. Zelo stare izkopnine v Bosni. V Mali Rujičioi pri Čadevci v Bosni so <te dni kopali neko klet. Pri tem so delavci naleteli na prastare izkopine. Najprej so našli del nekega kipa. Poslovodeči inženir je izkopnine poslal irpravi sarajevskega muzeja, kjer so ugofovili, da gre za mnetniško izdelan kip rimskega boga Jupitra. Po mnenju strokovnjakov je ta kip iz I. stoletja ,po Kristusai, torej iz rimske dobe. Med drugim je posebno dobro ohranjena desna noga, poleg katere sedi orel. Našli so tudi ostanke bliska, ki ga je držal kip v desni roki. — V Kotorcu, 12 km od Sarajeva, je ravnatelj sarajevskega muzeja g. Skarič odkrO prastare zgradbe, ki obsegajo 1600 kvadratnih metrov. .Naletel je na ostanke zgradb iz predzgodovinske rimske in srednjeveške dobe. Po mnenju strokovnjakov se je na tem mestu nahajala rimska trdnjava, nazvana Cataro, od česar poteka tudi sedanje irae naselbine Kotorac. — V Orašju na Savi pri Bosanskem Samou so pri izkopavanju starin naleteli na ostanke prastare naselbine iz 1200 let pred Kristusom. Nasli so orodje iz kamenite dobe z najbolj priprostimi okraski. Sodeč po okostju, ki so ga našll v tej okolici, so 'bili nekoc tam velikanski gozdovi- Vse izkopnine so bile odposlane v isarajevski muzej, ki je tekom letošnjega leta obogatel na raznih redkostiih. Uboj. V torek, dne 19. oktobra, so našli v Čečah pri Hrastniku pod neko Kolarjevo njivo mrtvega moškega. Ugotovili so, da je nekdo iz Žalca, ki se je preživljal s popravili dežnikov. Proti veceru je umorjenega moža peljal proti pokopališču v Drago gostilničar g. Deraovšek. V Če5ih je bilo zadnji eas mnogo večjiih tatvin, ki so do sedaj še nepojasnjene. Sumi se, da se nahaja v tem kraju roparska tolpa. Redek nravstveni ukaz y Budimpešti. Budimpeštanska policija je zabranila dekletom in mladeničem pod 16. letom obisk javnih plesišc. Oni v starosti od 16 do 20 let smejo priti na plesišče zgolj v spremstvu sorodnikov. Žeriskam čez 20 let je dovoljen vstop le tedaj, 5e dokažejo, da imajo samostojne dohodke. Otroci so obesili sedemletnega dečka. V nekem gozdu pri Neuschatelu v Švici so se otroci igrali. Imeli so sodnika, ki je obsodil sedemletnega decka na smrt z obešenjem. Ovili so mu vrv okoli vratu in ga obesili na neko dre- vo. Nato so zbežali. Ko so ljudje opazili, ikaj se je zgodilo, so brž presekali vrv, <toda zdravnik, ki je tudi prihitel na lice mesta, je ligotovil, da je njegova pomoč zaman. Deček je izdifonil. Potovanje okoli sveta je sedaj po vojni postalo prava moda. Potujejo na vse načine: v letalih, z avtomobili, motorji, kolesi, največ potnikov pa potuje peš. Preživljajo se samo s tem, kar dobijo kot predavatelji o svojih dožMja- jih, prodajajo svoje slike itd. Taki potniki so tudi že pri nas dobro znani. V Maribor dospejo čestokrat na poti iz Dunaja proti vzhodu. Najbolj zanimiv pa je poskus fran- eoskega globetroterja — tako se imenujejo potniki okoli sveta — letalskega poročnika Permolo, ki je invalid brez nog. Stavil je z nekim Amerikancem, da bo prišel z bergljami trikrat okoli sveta. Oe dobi stavo, mu Amerikanec izplaca 40.000 dolarjev, svoto, s fcatero bo labko lepo ži- vel. Pernot je od 1. januarja 1924 do sedaj že prehodil nad 60.000 kilometrov ter prepotoval Španijo, Holandsko, Švico, Italijo, Avstrijo, Balkan, Polj&ko, Rusijo, Zedinjene drve Severne Amerike, del Kanade in velik del Afrike. SIL0VIT VIHAR NAD SL0VENIJ0. Komaj smo malo pozabili na letošnje grozne povodnji, že je zopet doletela v noci od petka na soboto celo ubogo Slovenijo nesreča silovitega viharja, ki je povzročil tako obsežno in veliko škodo, da se ne da še danes preceniti. Vihar y Mariboru in v okolici. V petek je bilo ozračje sumljivo toplo in po nebu so se podiM gosti oblaki. Barometer je padel popoldne izredno nizko in napovedoval viharno vreme. Krog 5. ure popoldne se je dvignil vihar brez dežja, ki je vedno bolj narasčal na silovitosti. Najhujše je divjal veter nad mestom in okolico okrog pol 7. ure zvečer. S streh je začela leteti opeka. Iz strahu pred opeko, ki je po nekaterih ulicah padala na gosto kakor toča, so Ijudje zbežali v stanovanja in zaprte lokale, tako da ni bilo nesreč ali celo človeških žrtev. S kako silovitosijo je divjal vihar, je bilo videti v s*> boto zjutraj, ko je po vseh ulicah in trgih vse polno razbite opeke in so strehe kazale kazale velike odprtine. V Pristaniški ulici je izruval vihar s koreninami vred debelo in visoko lepo in jo vrgel z vso silo na sosedovo hišo. Debel vrh visoke lipe med Narodnim domom in Tavčarjevo vilo je odčesnil vihar in ga vrgel ob plot. S strehe Narodnega doma so odnešeni vsi težki pločevinasti okraski. S stolpa pri Sv. Jožefu v Studencih je odneslo kazalce _re z rimskimi številkami vred. Na mestnem pokopališču je skoraj čisto čisto razkrila ikapelica, izruvana wba žalujka in prelomljenih več smrek. Zelo veliko je trpel mest ni park, kjer je smrekov gozd proti Kalvariji ves polomIjen ter poruvan. Največ so trpeli v Mariboru in okolici starejši plotovi, katere je vihar malodane vse prevrnil. Na Pobrežju pri Mariboru so močno trpele strehe ter Zrkovška cesta. Med gostilnama Weber in Balon je vihar iaruval ob oestnem robu stoječe akacije, tako da je tudi imenovana cesta precej poškodovana. Pred Jerauševo hišo je prevrgel vihar starodavni topol in tudi poškodoval cesto. Ravno tako trpijo tudi gozdni posestniki, posebno Rojko, Weberca in občinski gozd. V Mejni ulici je 15 m dolga in z opeko krita tbaraka mizarske tvrdke Glancnik in Kompara. To barako je vihar popolnoma razkril in porušil. Dolgo časa so kljubovali silovitosti viharja električni vodi. Električno luc je skraja vihar samo prekinjal, a okrog 8. ure zvečer je moč viharja že tako narasla, da je ugasnila elektrika in je bilo mesto zavito v črno temo do jutranjih ur. Razbitih in na tla pometanih je več velikih električnih svetilk, ki so razsvetljevale ulice in izruvanih ter podrtih je precej drogov, ki so držali elektricni vod. Vihar brez dežja je razsajal do pol ene čez pomoč, nato se je usul med gromom in bliskom silovit naliv, ki je trajal do 3. ure zjutraij, nakar se je nebo zjasnilo in vihar se je pomiril. Naliv je segal daleč od Maribora proti severu, ker je zjutraj Drava močno narastla in je ostala izvanredno visoka celo nedeljo, pondeljek in v torek. Kako je razsajal vihar po mariborski okolici, nam je dokaz, da je s koreninami vTed izruval v Betnavskem gozdu 24 velikih in debelih borov. Pod Slovensko Kalvarijo je podrl sedem debelih hrastov in grozno poškodoval gozd rije po okolici, ki so količkaj na bolj odprtih krajih, so kamed Studfirci i^i Limbušem. S slamo ikritfi hiše in viničazale v soboto gola rebra. Škoda, ki jo je povzrocil ta vihar, kakoršnega _e pom nijo najstarejši Mariborčani, jo zelo velika in se zaenkrat niii približno ne da pregledati in oceniti. Maribor in oko- lico smo vzeli samo za primer, ker kakar je bila noč od sobote na nedeljo stra&na za Maribor in okolioo, ravnotako je bilo tudi po Ptujsikem polju in v Dravski dolini. Grozna noč y Celju in y celi Savinjski dolini. V petek že v popoldanskLh urah je nastal precej hud južnjjak, M ni obetal ničesar dobrega. Popoldne je sila vetra naraščala od ure do ure. Od časa do časa se je zaganjal vroč val in temni oblaki so se kopičili nad vso Savinjsko dolino. Pravi vihar pa je nastal po noči, tako da je _ar bučalo okrog oglov. S hiš je metalo opeko, lomilo veje in ruvalo drevesa. Po ulicah so ležale zdrobljene šipe. Velika ploha in pa planinska voda sta napolnila strugo Savinje, iki je v nedeljo ob jutranjih urah prestopila bregove ter poplavila vso okolico. Že popoldne je vihar .zagnal en splav pri Petrovčah ob mostno oporo in ga popolnoma raz bil. Trdi se, da sta pri tem nasla smrt dva splavarja. Med Lučani in Solčavo ali nad Logarsko dolino se je utrgal oblak. Ob pol 11. uri ponoči v soboto je bilo slišati iz severozapadne strani votlo grmenje, katerega je spremljalo nepretrgoma bliskanje. Nihce ni upal leči k po citku. Savinjčani so slutili, da doživljajo Luče *in Solčava nekaj groznega. Po celouraem bobnenju je nekoliko poleglo, a okoli polnoči je pričel divji ples znova. Lesni trgovci in splavarji so hiteli k Savinji reševat splave, toda divje naraščajoča Savinja, ki je podirala je.zove, strugo, drevesa, brvi in mostove, jim rje splave iztrgala naravnost iz rok. Četrt ure od Ljubnega proti Lučam je Savinja raztrgala in odplaviia cesto v dolžini 30 m. Tako ste obe vasi, Luče in Solčava, odrezani od prometa. Proti jutru je v nedeljo Savinja zopet nekoliko padla. Veliko hujše, kakor po Slovenakem Štajerskem, je divjal siloviti vihar po Kranjskem. Po groznem viharju se je usula po celi Kranjski ploha, ki je nagnala iz bregov reke, gorske potoke in hudournike. Moste, ki so vzdržaii zadnjo veliko povodenj po nekaterih dolinah Kranjske, so sedaj razdrli in odnesli valovi. Po tej grozni vremenski nesreči je naša Slovenija ta- ko udarjena, da si sama brez znatne državne pomoči in j večjega odpisa davkov ae bo mogla odpomoči.