Književna poročila.
157
Književna poročila.
Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. VI. zvezek Predpisi o izvenspornem postopanju itd. Uredil dr. E. Volčič. — Ta zvezek se začne te dni razpošiljati.
Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku. Vil. zvezek. Ta zvezek obsega: državne osnovne zakone in druge ustavne in upravne zakone z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjene deželne rede in deželne volilne rede. Zbral in uredil Štefan Lapajne, c. kr. okrajni glavar v p. v Ljubljani.
Taka zbirka državnih osnovnih in drugih ustavnih in upravnih zakonov, ministrskih naredeb ter judikatov najvišjih sodnih dvorov poleg deželnih redov in deželnih volilnih redov je bila čim dalje potrebnejša in sicer ne samo za pravnike, osobito za upravna in avtonomna oblastva ampak tudi splošno za vse one kroge, ki stoje v političnem življenju in se bavijo z upravnim pravom.
158
Književna poročila.
Posebno pa bode ta zbirka tudi dobro došla cerkvenim oblastvom in županstvom, kajti ta zbirka vsebuje tudi interkonfesijonalni zakon iz leta 1868., zakon o uredbi vnanjih pravnih razmer katoliške cerkve iz eta 1874., zakon o uredbi prispevkov za katoliško bogočastje iz leta 1874., zakon o priznanju verskih družb iz leta 1874., in deželni konkurenčni zakon za vzdrževanje katoliških cerkva in duhovniških poslopij. Obsega pa tudi ta zbirka domovinska zakona iz leta 1863. in 1896., kakor tudi volilne rede za deželne zbore slovenskih pokrajin. V tej zbirki pa je konečno zbranih nad 600 judikatov vrhovnih sodišč v najvažnejših in spornih slučajih upravne ali sodnijske prakse.
Knjiga ima isto priročno obliko, kakor dosedaj od »Pravnika« izdane zbirke zakonov, obsega 30 pol, ter stane vezana 6 K. Dobi se pri društvu »Pravnik« in v knjigotržnicah.
Alfred Amschl: Sichernde Massnahmen nach dem deutschen und oester-reichischen Strafgesetzentwurf. Separatabdruck aus dem Archiv ftir Rechts- und W i rtsc h a f t s ph i 1 o so ph i e (111. B., Aprilheft 1910), Berlin und Leipzig.
Redki so glasovi, ki izražajo mnenje o avstrijskih kazenskih pred-osnutkih, celo redki iz vrst takih praktikov, ki poznajo avstrijsko kazensko pravosodje do mozga. Zato pač ni neumestno, ako se naznani gori navedena razprava, potekla \z peresa eminentnega praktika bogatih izkustev, ki pa zavzema tudi med avstrijskimi in kazenskopravnimi znanstveniki eno izmed prvih mest. — Zanimivo poglavje o zavarstvenih sredstvih daje pisatelju predvsem priliko, da poda nekaj krepkih misli glede splošnega značaja avstrijskega in nemškega načrta. Pisatelj je mnenja, da bi bilo prav, ako bi politično in kulturno sorodni državi Avstrija in Nemčija kolikor možno soglašali v kazenskem zakonodajstvu. Toda pri nas vendar le prevladuje v kazenskem pravosodju milejši duh, skoraj sentimentalnost, ki se kar nič ne ujema z nemško strogostjo. Torej tudi ni čuda, da gresta načrta zelo vsaksebi. To pa še posebno, ker je nemški načrt delo praktikov, avstrijski pa delo — teoretikov. Od todi prihaja, da se nemški načrt oprijema načela osvete, kar se še najbolj sklada z ljudskim naziranjem o pomenu kazni, naš pa se bliža ideji smotrenosti, ¦ dasi je tudi mnogo elementov osvetne teorije sprejel, n. pr. pri določbah o poskusu. Torej na obeh straneh kompromis med obema kriminalističnima šolama. S tem se pisatelj popolnoma strinja in prepričevalno pobija nazor Birkmayerjev, češ, vsaka sprava med obema šolama je nemožna. Izvršitev kazni nima z vzgojo kakor tako nič opravka. Niti izvršitve kazni, niti pomanjkanja skrbstva za kaznjence ne more zadeti odgovornost za — povratek k zločinu. Število povračljivih hudodelcev naj se zmanjša ; za to pa treba takih zavarstvenih odredeb, ki zabranjajo kršitev zakona. Seveda bi zavodi za nekako nadomestno vzgojo kakor zavarstveno sredstvo veljali ogromnega denarja, ali brez njih je vsako zavarstvo in skrbstvo površno delo brez smotra. Sentimentalno koketiranje z mladostniki ne hasne dosti prida. Ugovor, da zavarstvene odredbe pravzaprav niti ne spadajo v kazenski zakon, je sicer upravičen, ali s
Razne vesti.
159
stališča praktika velja, da tu gre le za vprašanje etikete. Ljudstvu je vse eno, ali ga varuje pred zločinci ali zločini sodišče ali uprava, glavno je, da ga sploh kdo varuje. Koncem kritične premotritve vseh posameznih določb zavarstvenih sredstev po obeh načrtih izreka pisatelj željo : Sicer ni upanja, da postane naš predosnutek zakon, ali stvar je prišla v tir, zato naj bi se že začelo z ustanavljanjem takih zavodov, katerim se bo moglo nekoč poveriti zavarstvo pred zločini, — inače ostane ideja le na papirju!
Dr. M. D.