A KNJIŽICA nima namena, vabiti Slovence ___ iz avstrijskih slovenskih pokrajin v Ameriko. & Namen jej je le podučiti one rojake naše v stari domovini, ki so se odločili izseliti se iz rodne zemlje in poiskati nov dom v Združenih Dr¬ žavah Ameriških, o vsem, kar je potrebno vedeti izseljencu o deželi, v katero se hoče naseliti. Slovenec ljubi tisti košček zemlje, kjer mu je tekla zibelka in če se izseli, stori to le zato, ker mu domovina ne daje kruha, ne daje zaslužka. Sloven¬ ski narod je v ogromnej večini kmečki narod, kme¬ tijstvo pa propada v slovenskih deželah bolj in bolj. Pri najboljši volji in največjem trudu si mnogi ni¬ kakor ne morejo zboljšati svojega revnega blago¬ stanja. Zadolžene kmetije brez velike dote, neznosni davki, vojaška služba, slabe letine, pomanjkanje de¬ lavcev iu tiranski pritisk od strani vlade množi od dne do dne število nezadovoljnih siromakov in tira narod v tujino. Se slabša je usoda delavca na slo¬ venskih tleh. Naj dela na cesti ali tovarni, v mlinu ali rudokopu, delati mora od ranega jutra do po¬ znega mraka, plačo psi mu davajo tako, da ne more sebi in svojcem preskrbeti človeku dostojnega živ¬ ljenja. Zato zapuščajo bratje našo deželo, kjer so 3 Ugledali l uč sveta, kar trumoma. Statistični podatki kažejo, da se jih je izselilo izza zadnjih let samo iz kranjske dežele vsaki mesec več kot en tisoč oseb; včasih jih odide samo z ljubljanskega kolodvora po sto na en dan. In kam se selijo? Nepotrebno vpra¬ šanje! “V Ameriko!” Ta glas odmeva dandanes od Save do Drave, od Kolpe do adrijanskega morja. Na vsakem vlaku jih srečaš, v vsakem prekmorskem mestu jih sestaneš, na vsakem parobrodu plovejo čez širni ocean sem na novi svet. Po pripvosti obleki, po skromnem kovčeku v roki, po obrazu domačem, a zdaj na potu izrazujočem škrbin bojazen, poznaš— izseljence iz slovenske zemlje. Da, resne misli vstajajo v duši vseh trezno misle¬ čih izseljencev, potujočih v tujino. Nekateri odpo¬ tujejo' kar na slepo srečo v novi svet, češ, če je toliko drugih tam obogatelo, zakaj ne bi tudi jaz. Dobre volje so, in če jih je več v družbi, zabavajo se in kratkočasijo na vožnji po suhem in tudi po morju še nekaj časa. Novi kraji, nova mesta, nove njim do tedaj popolnoma neznane razmere, življenje na prek¬ morskem parniku — vse to upljiva na nje s toliko silo, da skoro pozabijo, kam so namenjeni. In če jih misel sem pa tje spomni bodočnosti, jo brž udu- šijo in s tovariši-veseljaki zapojo kako veselo pe¬ sem, kakor otroci, kadar so sami v temi,glasno zapojo, da bi pokazali, da jih ni strah. Toda, ko se parnik začne bližati ameriškim obalam in se popotniki pri¬ pravljajo na izkrcanje,tedaj jih mine lahkomišljenost mi s plašnim srcem poprašujejo sopotnike: “Kam greš ti? ali se bo dobilo tam delo tudi za me?” Nedoločni odgovori jim ne dado nikakega zadostenja in tuga 4 jim ieže ua srce. Zdaj spoznajo, kako nespametno so ravnali, ker so se brez premislika podali čez morje. Drugi so previdnejši. Niso šli z dcma brez prev- darka. Veliko so že slišali o “obljubljeni deželi” tam onkraj morja. Njihovi sorodniki v Ameriki so jim pisali, naj pridejo za njimi, tam se jim bo godilo mnogo bolje, kakor v stari “country”. liojaki vrnivši se iz Amerike v Evropo so jim kazali žolte amerikanske cekine, vredne vsak po sto kron. Sami so bili priča, kolike svote denarjev so pošiljali Arne- rikanci v njihovo selo. To jim je vžigalo pogum na potu. Ali ko se izkrcajo v luki, so naenkrat v tuji deželi, med tujim narodom, med tujimi odnošajiin s strahom v srcu se vprašujejo: “Bog zna, bom li mogel dobiti tukaj delo? in kakšno delo? je li bom mogel delati in kaj prihraniti. . . ?” Slovenec je—z malimi izjemami —veren sin svoje duhovne matere svete katoliške cerkve. On želi tudi v tujini zvest ostati veri svojih očetov; njegova želja je, vzgojevati svoje otroke v pravi katoliški veri. Zato mu takrat, ko se zadnjikrat ozre na belo cer¬ kvico, kamor je od mladih nog hodil k božji službi in kjer je tolikrat prejemal tolažila svete vere, postane tesno pri srcu, solza mu zatrepeče v očesu, češ, kako bom tam v tujini skrbel za svojo dušo? Tam v Ameriki so sami divjaki, ljudje brez vere; saj so naš gospod celo na prižnici rekli: “tam je le Sodoma in Gomora”. Pojasniti te razmere, zavrniti predsodke, odkriti resnico in podati rojakom-izseljencem dober svet v telesnih in dušnih zadevah, je namen tej knjižici. Podeli jej Bog svoj blagoslov' mi s® mn mg Združene Države Hmeriske. JERKOLI je v tej knjižici govor o Ameriki, si vselej mislimo jedno veliko deželo v sre¬ dišču Severne Amerike, ki se imenuje “Združene Države Ameriške”, po angleško: “United States of America”, in ne Nortli America, kakor navadno v Evropi pomotoma pišejo. Po pra¬ vici se ta dežela nazivlje kar naravnost Ajnorika. Kajti med tem ko se prebivalci severnega dela Se¬ verne Amerike imenujejo Kanadei, oni na jugu Mexikanci, Kubanci in oni v republikah Južne Amerike Brazilijanci, Argentinci itd, so prebivalci Združenih Držav edini, ki poprašani po svoji narod¬ nosti, odgovarjajo, da so Amerikanci. Gotovo bode marsikoga zanimal kratek opis te dežele. Združene Države mejijo na severu ob Kanado ali britansko Ameriko, na jugu ob Mexico in mexi- kanski zaliv, na vzhodu in zahodu pa sta jim mejaša atlantični in pacifični ocean. Zovemo jih “Združene Države” zato, ker so sestavljene iz več posameznih držav, ki so združene pod jedno vlado. Po velikosti so Združene Države izmed vseh svetovnih držav na četrtem mestu. Večje so: Rusija, Kitaj in Velika Britanija. Velikost Združenih Držav si najlože predstavljamo, če pomislimo, da bi v Združene države lahko deli Francijo, Španijo, Portugal, Belgijo, Dansko, Norveško in Švedsko, Nemčijo, Švico, Avstrijo in Ogersko, Italijo, Ser- bijo, Bulgarijo, Crnogoro in bi pri vsem tem še ostalo prostora za celo evropsko Rusijo. Površina dežele sestoji iz dveh velikanskih pogorij, cordillersko gorovje na zapadu in appala- hiansko na vzhodu. Med njima leži prostrana mississippiška dolina, ki je najrodovitnejša v celi deželi in prideljuje velike množine bombaža, riža in orane, lemon, pšenice, koruze, rži, ovsa, krom¬ pirja, tobaka in raznovrstnega sadnega drevja. Največja reka v deželi je Mississippi, ki je ob jednem jedna največjih rek na svetu. Združene Države imajo pet velikih jezer, katerih vode se iztekajo po reki St. Laurenca v atlantično morje. Jezero “Lake Superior” ima tisoč otokov in je največje jezero s sladko vodo na svetu. K 1 i m a ali podnebje je vsled velikosti in pro¬ stranosti dežele jako različno. Na jugu je vlažno in tako toplo, da le redkokdaj pade sneg. Na severu je bolj suho in četudi so poletja gorka in prijetna, zime so jako mrzle in ostre. V severni Minnesoti in Michiganu kaže časih toplomer 30 do 40 stopinj pod ničlo (Fahrenheit). Mraz je večinoma suh in ne tako vlažen, kakor v planinskih deželah av¬ strijskih. Po zimi razsajajo večkrat siloviti sneženi viharji, podobni kraški burji. Imenujemo jih “blizzards”. V nekaterih krajih na jugozapadu pade po leti le redkokdaj dež, zato vlada tam silna vročina. Po prerijskih državah je poletna vročina tem občutljivejša, ker se tudi po noči ne ohladi in 7 je vreme soparno, kakor po dnevu. Posebnost tukajšnje klime je tudi ta, da se vreme mnogokrat čudovito hitro spremeni, časih pade toplomer v par urah za 30 in več stopinj. V obče pa je podnebje Združenih Držav, izvzemši južne kraje, za Evropejca ugodno in zdravo. Prebivalstvo Združenih Držav pripada vsem poznatim človeškim plemenom. V ogromnej večini so kajpak belokožci ali kavkaško pleme. En del prebivalstva tvori črno ali etiopiško pleme, tako imenovani zamorci ali črnci. Ti žive največ v juž¬ nih državah, vendar jih je najti več ali manj po vseh mestih Združenih Držav. Rudečekožci ali Indijanci, ki so bili nekdaj gospodarji in prvotni prebivalci Amarike, se umikijo pred svojimi belimi brati bolj in bolj na zapad in žive zdaj po deželah, katere jim je odločila vlada. Te dežele se imenu¬ jejo “indijanske reservacije”. Žoltokožce ali mon¬ golsko pleme zastopajo Kitajci, ki žive v kompaktnih masah na pacifičnem obrežju, vendar imajo svoje naselbine po vseh večjih ameriških mestih, in eski- mos v Alaski. Število skupnega prebivalstva znaša okrog 7o milijonov duš. Pridelki Združenih Držav na polju polje¬ delstva, industrije in rudninstva nadkriljnjejo po množini pridelke katerekoli druge države na svetu. Poljedeljstvo je podlaga deželnega blago¬ stanja in je tukaj bolj razvito, kakor kje drugod. Zemlja je razven goratih krajev, povsod ugodna kmetijstvu. Polje obdelujejo vseskozi s stroji ali mašinami. Zemlja je toli rodovitna, da je le malo krajev, kjer je treba gnojiti. Zenske ne delajo na polju, ampak samo moški. Največ se pridela pše¬ nice in koruze, prideljujejo pa tudi rž, oves, ječmen, krompir, riž, hmelj, bombaž, tobak itd. V Californiji, Floridi in drugih južnih krajih rastejo palme in oljke, po vinogradih zorijo fige in oranče, limone in dateljni, cipresni gozdi in vinske gorice razprostirajo se na milje okrog. Trta rodi pa tudi še po drugih državah, kakor: Kansas, Missouri, Illinois, Ohio, New York. Zlasti iz zadnje imenovane države razpošljejo kii- žem ljudovlade vsako leto na tisoče tonov grozdja, iz katerega delajo posebno evropski naseljenci kaj dobro in ukusno vino. Živinoreja je na visoki stopinji. V za- padnih državah redijo kmetje na stotine glav goveje živine, prešičiv imajo pa mnogi toliko, da jim ne vedo števila. Živina ostane zunaj na prostem po letu in po zimi, v hudem mrazu je večkrat mnogo pogine. Jersey krave dajejo dvakrat toliko mleka, kakor najboljše švicarske. Fosebno pa je Amerika- nec ponosen na svoje lepe konje, katere redi z veliko skrbljivostjo. Industrija cvete zlasti v vshodnih in srednjih državah. Severno od mesta New York se izdeluje toliko volnene obleke in črevljev, da pre- preplavljajo sejmišča vsega sveta. Južno in zapadno od New Yorka je zlasti omeniti izdelke iz železa, jekla, bakra, svile, raznovrstne stroje, lokomotive, žico, železnične šine itd. Rudarstvo je poglavitno opravilo prebival¬ cev goratih krajeh unije. V vshodnih deželah kopljejo železo, svinec, baker, cink, premog; na 9 zapadu pa poleg že imenovanih rudnin tudi zlato, srebro in živo srebro. Na jugu in zapadu črpljejo iz zemlje petrolej in gazolin; lastnik petrolejnih vrelcev John Rockefeller je najbogatejši mož na svetu. Kupčija ali trgovina Združenih Držav s polj¬ skimi, rudninskimi in industrielnimi pridelki je ogromna. Zemlja rodi v tolikej obilici, da prebivalci ne morejo povžiti vseh njenih pridelkov, vsled tega jih pošiljajo na vse kraje sveta. Ladije, obložene z amerikanskim žitom, mesom in vinom plovejo po vseh morjih. V Ameriki narejene lokomotive se uvažajo v Evropo, Azijo in Afriko. Velika sibirska železnica tečepoamerikanskih šinah in vozi amerikan- ske (Pullman) spalne vagone. Amerikansko vino se prodaja na Francosko, amerikansko olivno oljena Laško in Špansko, amerikanski bombaž na Rusko, amerikanske trte se sade po vsem svetu, amerikan- ska obleka in amerikanski črevlji se prodajajo po vseh evropskih mestih. Domačo trgovino pospešu¬ jejo železnice, s katerimi je dežela kar preprežena. Združene Države imajo več železnic, kakor katera druga dežela na svetu. Glede vlade so Združene Države republika ali ljudovlada. Sestoje iz 45. držav, 2. teritorijev, District of Columbia in indijanskega teritorija, [mena posameznih držav so: Alabama, Arkansas, Colorado, Conneticut, Delaivare, Florida, Georgia, Llaho, Illinois, Iowa, Kansas, Kentncky, Louisiana, Maine, Maryland, Massachusetts, Michigan, Minne¬ sota, Mississippi, Missouri, Montana, Nebraska, Nevada, New Hampshire, New Jersey, New York, 10 North Carolina, North Dakota, Ohio, Oregon, Penn- sjlvania, Iihode Island, South Carolina, South Da¬ kota, Tennesse, Texas, Utah, Vermont, Virginia, Washington, West> Virginia, Wisoonsin, Wyoming. W a s h i n g t o n je glavno mesto Združenih Držav. Tam ima narodni kongres vsako leto svoje seje. Kongres je sestavljen iz 90 senatorjev in 333 reprezentantov ali poslancev. Vsaka država pošlje dva senatorja. Število reprezentantov vsake države ]»a je odvisno od števila njenih prebivalcev. Neka¬ tere države imajo samo po jednega, Nevv York jih ima 34, Illinois 24. Vsaka država je za se republika in ima od naroda voljenega governerja in postavoda- jalno zbornico. Predsednik Združenih Držav je voljen na štiri leta od volivnib mož, katere izvoli narod po posameznih državah. Vsaka država ima toliko vo- livnili mož, kolikor ima senatorjev in reprezentantov. Volivno pravico ima vsak državljan. Sedanji pred¬ sednik je Teodor Roosevelt. 11 družine doma in pridejo sem z namenom, nekaj let tu ostati, kolikor mogoče denarja si pri¬ hraniti in se potem vrniti v domovino. To je na veliko kvar našemu narodu. Prvič zato, ker se s tem krha nežna vez, ki veže moža in ženo, stariše in otroke. Ženin in nevesta si pri poroki slovesno obljubita, da ne bodeta drug drugega zapustila, ampak skupaj živela, dokler ju ne loči smrt. Ako torej mož popusti svojo ženo in živi več let ločen od nje, prelomi svojo obljubo in greši sam zoper sebe in zoper svojo zakonsko ženo. Žalostne moralične posledice imajo tako večletne ločitve. In koliko trpi vzgoja otrok, če deca leta in leta ne vidi svo¬ jega roditelja in pogreša močne očetove roke baš tedaj, ko je najbolj potrebuje? Drugič je treba obsojati take dolgotrajne ločitve tudi iz finančnih ali gmotnih razlogov. Kdor živi v Ameriki, zlasti v kaki večji slovenski naselbini nekaj let, se tako privadi tukajšnjim razmeram, da se mu življenje mnogo bolj dopada tukaj kakor v 12 stari domovini. Skušnja uči, da izmed 100 sloven¬ skih družin, ki so bivale nekaj let v Ameriki, se jih komaj 5 vrne za stalno nazaj na slovensko. Drugi narodi, Angleži, Šv?di, Nemci se selijo sem s svo¬ jimi družinami in dosegajo dokaj boljše vspelie. Sem prišedši Slovenec se kmalu prepriča, da četudi teško deda, ima vendar boljši zaslužek, boljšo hrano in si lože preskrbi za prihodnost, kakor njegov sobrat trpin na Slovenskem Vendar ljubav do do- movja in domače družinice ga vleče nazaj; kupi si vozni listek in odrine čez morje. Doma je sprva lepo, zlasti dokler mu rožljajo v žepu amerikanski dolarji. Ko pa poide novec, se mu stoži po “ob¬ ljubljeni deželi” in — liajdi nazaj v Ameriko. Neka¬ teri se po dva ali trikrat vrnejo nazaj, pa le ne ostanejo doma. To pa stane denarja, veliko de¬ narja, in koliko časa izgube, koliko potrošijo na potu? In denar, ki ga pošilja mož domov, prav mnogokrat ne zaleže dosti, ker žena brez gospodarja na zadolženi kmetiji pri denašnjem pomanjkanju delavcev ne more in ne more priti naprej; marsika¬ tera pa tudi noče in lahkomišljeno troši amerikan- ske dolarje, ki jih je zaslužil mož s krvavimi žulji. To spoznavajo amerikanski Slovenci bolj in bolj., zato pošiljajo po svoje družine v stari domovini iit združeni z njimi se čutijo srečne in zadovoljne. Torej prvi svet, ki ga moremo dati zakonskim možem in družinskim očetom, ki so se odločili izseliti se iz rodne zemlje v Ameriko, je: Nase¬ lite se tu s svojimi družinami in pridite sem z namenom, da o s t a - 13 nete tukaj in si izberete Ameriko za svojo drugo domovino! V Ameriki, ali prav za prav v Združenih Drža¬ vah Ameriških biva mnogo Slovencev, ki imajo svoje žene in otroke v stari domovini, pa bi radi videli, da pridejo za njimi v Ameriko, ker so se prepr.čali, da bi bilo to za vse mnogo bolje. Nekatere žene poslušajo svoje soproge in pridejo z deco vred za njimi. Nekatere pa kratkomalo no¬ čejo tega storiti, vse prošnje in žuganje ne izda nič. Znani so nam slučaji, ko je mož iz Amerike poslal ženi na Slovenskem denar za potovanje in vožni listek za vso pot, pa je žena denar potrošila, vozni listek pa nazaj poslala ali celo prodala. Izgo¬ varjajo se take žene s tem, da jih njihovi d ihovni pastirji odvračujejo od izselitve v Ameriko, strašeč jih, da v Ameriki so sami izpridenoi, ki ne poznajo ne božjih ne cerkvenih zapovedij, in se bodo gotovo pogubile, če gredo tje. Kakšno je versko življenje pri nas, bodo eitatelji izprevideli iz poglavja “Ka¬ toliško življenje v Ameriki”, tu omenjamo le, da tudi v Ameriki vsakdo lahko dobro katoliško živi, če le hoče. Kdor se s tem izgovarja, dela to iz ne¬ vednosti, a'i se je pa že izpridil doma. Zakonska žena ima dolžnosti do svojega moža in njena dolžnost je, ga ubogati in mu biti pokorna v vsem, kar ni zoper postavo božjo. Ako tedaj mož v Ame¬ riki zahteva, da se njegova žena, oziroma družina iz stare domo¬ vine preseli k njemu, je to storiti dolžna po vseh božjih in človeških postavah. Na to dolžnost naj bi se z mero- 14 dajnih mest opozarjale, namesto da se jim stavijo celo ovire. Jako važno vprašanje za vsacega, ki se namerava naseliti v Ameriki, je: k a m naj se naselim? Slovencem svetujemo, naj se ne selijo v nobeno drugo deželo v Ameriki, kakor v: “Združene Države Amerišk e”. V slovenskih deželah, zlasti na Notranjskem in Primorskem vabijo brezvestni agenti ljudi v južno Ameriko, Brazilijo, Argentino itd. Tje se ne selite! Kak izučen rokodelec se še preživi tam, priprost delavec-tujec pa skoraj vselej postane suženj na plantaži. Tudi v Britansko Ameriko se ne nase¬ ljujte! .ledina dežela v Ameriki, ki ima še za mili¬ jone pridnih rok duvelj dela in kruha in katere podnebje je za Slovenca najugodneje, se zove: Zdru¬ žene Države Ameriške. Sem se tudi največ selijo rojaki naši in če bode naseljevanje v tej meii raslo nekaj let, bo kmalu našega naroda več tukaj kakor na slovenskih tleh, kakor je tudi Ircev v Ameriki več, kakor na Irskem. V Združenih Državah Ameriških imajo Slovenci dandanes na mnogih mestih svoje na tisoče duš broječe naselbine, kjer živijo drug poleg druzega, lastujejo svoja zemljišča in hiše, svoje cerkve in šole, prodajalnice in kupčije. V tako naselbino došli naseljenec se kmalu čuti domačega, tu je naj¬ bolje preskrbljeno za njegov telesni in dušni blagor, tu si najložje ohrani najdražji svetinji, ki jih je prinesel seboj čez širno morje: sveto vero in sladki materini jd prisego po¬ trditi, da so podatki o izseljencih resnični in da noben potnik ne spada med tiste, katerim se naselje- ljevauje zabranjuje. 14. Zdravnik parobroda mora pod prisego po¬ trditi, da je vsaeega izseljenca preiskal, da so podatki o zdravju izseljencev resnični in da ne spadajo med tiste, katerim postava naseljevanje prepoveduje. 15. Ako kapitan ladije ne odda natančnega po¬ pisa izseljencev plača za vsak slučaj 10 dolarjev globe. 30 J6. Ko izseljevalni uradniki prejmejo podatke o izseljencih, morajo sami, ali na ladiji ali nalašč za to določenih prostorih, natančno pregledati in pre¬ iskati izseljence. (Tu morajo naseljenci na gorenja vprašanja še enkrat odgovarjati, torej naj pazijo, da šene zagovore). 17'. Zdravniki Združenih Držav morajo natanko preiskati vsacega izseljenca in se prepričati, je-li ne spada med tiste, katerim postava radi bolehnosti in slaboumnosti izkrcanje zabranjuje. 18. Dolžnost prevoznih družb je izkrcati pot¬ nike samo na prostorih, določenih po postavi. Kdorkoli vtihotapi izseljence ali jih skuša vtihota¬ piti, krši postavo in se kaznuje z globo od 100 do 1000 dolarjev ali z zaporom do enega leta ali z obo¬ jim. Vtihotapljeni naseljenec pa se pošlje nazaj po izgonu. 19. Vse tujce, katerim postava zabranjuje vhod v Združene Države, mora družba, ki jih je sem privedla nemudoma vrniti nazaj na svoje stroške. Ako bi parobrodna družbi ne vrnila tujca v luko, odkoder se je pripe¬ ljal, zapade globi 300 dolarjev za vsak prestopek. 20. Katerikoli tujec pride pro¬ ti p o a t a v n o v Združene Države ali kateri postane javno breme vsled vzrokov, obstoječih pred njegovim prihodom, se zamore vsaki čas v teku dve-h let po njegovem dohodu izgnati iz dežele na stroške osebe ali družbe, ki ga je pripeljala sem. Ako toni mogoče, se odpošlje na svoj dom na državne stroške. 21 . Ako zasači finančni tajnik kacega tujca v teku treh let po njegovem prihodu, 31 da se je protipostavno naselil v Ameriko, ga mora dati zapreti in kakor hitro mogoče poslati po odgonu v njegovo domovino. 22. Naselniški komisar mora vladi predložiti od časa do časa natančno poročilo o vseh sprejetih in izgnanih tujcih. Paragrafi 23. 24. in 25. se tičejo določil usluž¬ bencev nase!niškega urada. 26. Poroštvo za naseljenca, da ne bo postal javno nadležen, velja gamo, če jev vsa¬ kem posameznem slučaju izdano od generalnega na- selniškega komisarja in potrjeno pismeno od finan¬ čnega tajnika. Paragrafi 27. do 37. zadevajo notranjo upravo naselniškega urada. 37. Ako se kak tujec tukaj stalno naseli in izreče, da hoče postati državljan te dežele in pošlje svojo ženo ali otroke, da pridejo za njim, se v slučaju, da žena ali otroci nalezejo kako nalez¬ ljivo bolezen na ladiji, s katero so prišli, ne pošljejo nazaj, ampak v to zadevno bolnišnico, dokler ne ozdravijo. 38. Nikomur, ki ne verjame v orga¬ nizirano v 1 a d o ali ji nasprotuje, ali je ud kacega društva, nasprotujočega vsaki organizirani vladi, ali zagovarja in uči nepostaven napad ali umor kacega uradnika ali uradnikov sploh, bodisi vlade Združenih Držav ali kake druge organizirane vlade, zaradi njegovega ali njihovih uradnih znača¬ jev, ni dovoljen vstop v Združene D r ž a v e ali v katerikoli kraj pod njihovo juris- dikcijo. 32 Vsakdo, ki vedoma podpira take osebe, da pri¬ dejo v Združene Države ali v kakoršenkoli kraj pod njihovo jurisdikcijo, se kaznuje z globo do 5000 d«- larjev ali z zaporom ne manj kot eno in ne več kol pet let ali z obojim. 30. Nihče, ki l.e verjame v organizirano vlad« ali ji nasprotuje ali je član ali ud kacrga društv* nasprotujočega vsaki organizirani vladi, ali uči it zagovarja nepostaven napad ali umor kacega urad¬ nika ali uradnikov sploh, bodisi vlade Združenih Držav ali kake druge organizirane vlade, zaradi nje¬ govega ali njihovih uradnih značajev, ne more postati državljan Združenih Dr¬ žav. Vse sodnije, ki imajo pravico deliti inostran- cem državljanske pravice,morajo natančno poizvedeti glede tega,predno podele tujcu državljansko pravico. Kdorkoli pridobi državljansko pravico v nasprotju z določili tega paragrafa, se kaznuje z glob« do 5 0 0 0 dolarjev ali z zaporom n« manj kot eno in ne več kot deset let ali z obojim, in njegovi državljanski papirji zgube vso veljavo. Kdorkoli vedoma pomags.- ali svetuje takej osebi, da si na nepostaven način pri¬ dobi državljanske pravice ali v pridobljenje istife krivo priča, se kaznuje z globo ne več kot 5000 dolarjev, ali z zaporom ne manj kot eno leto im »e več kot deset let ali z obojim. * * * To so določila novega raselniškega zakona, ki je stopil v veljavo dne 3. junija 1. 1903. Priporočam« 33 Slovencem, ki se nameravajo izsiliti v Ameriko, naj ga pazljivo p r e e i t a j o, da se iz¬ ognejo škodi in jih ne vrnejo nazaj. S posebno strogostjo postopajo proti k o n t r a k t n i m de¬ lavcem. Slovenci ne hodijo sem po kontraklu, vendar naj pazijo, da se ne zagovore. Ce se po kon- traktu niso dogovorili s kakim delodajalcem, naj po- prašani glede dela reko, da še ne vedo, kako delo bodo delali, a so pripravljeni prijeti za vsako delo, za katero so sposobni. Kdor reče, da ima delo že zagotovljeno ali obljubljeno, tacega pošljejo nazaj. 34 Katoliško življenje v Hmeriki. MERIKANSKI narod je veren narod. Verski čut preveva vse javno življenje. Pred vsako skupščino se moli, parlament se otvori z mo¬ litvijo, na amerikanskih dolarjih in cekinih bereš besede: “In God we trust — V Boga zaupa¬ mo”. Amerikanec spoštuje versko prepričanje vsa¬ kogar, ne vsiljuje nikomur svojih verskih nazorov, ne zaničuje nikogar zaradi njegovega veroizpoveda- nja, on je v pra.vem pomenu besede: liberalen. Amerikanec spoštuje duhovnika katerekoli vere, mu skazuje marsikako udobnost in rad pomaga pri zgradbi cerkev in dobrodelnih zavodov. Protestant Hill je pred nekaj leti podaril slavnozrantn;u nad¬ škofu svetopavlskemu John Ireland pol milijona dolarjev za zgradbo katoliškega semenišča,in kjerkoli se zida kaka katoliška cerkev, je vselej najti drugo¬ vercev, ki pomagajo k njeni stavbi. V Združenih Državah je več različnih veroizpovedanj, kakor v kateri drugi svetovni-državi, in vendar žive v lepem miru med seboj, vse uživajoče jednako prostost in svobodo. In to ravno je vzrok, da se katoliška cer¬ kev tako lepo razvija v tej deželi. Katoliška cerkev je v Združe¬ nih Državah popolnoma prosta. Kiliče se nima vtikati v njene zadeve. Škof je neo¬ mejen gospodar v svoji škofiji, župnik v svoji žup¬ niji, vlada nam nima glede cerkvene uprave ali cer¬ kvenega življenja ničesar ukazovati ali predpisovati. Amerikanske škofe nastavlja papež in ne kak kralj ali cesar, župnike nastavlja škof in ne kak baron ali grajšeak, kakor se to godi pogostoma v tako imeno¬ vanih katoliških deželah. Katoliška cerkev je v Združenih Državah naj¬ močnejša in najštevilnejša verska družba in šteje 12 milijonov duš (brez Kube in Filipin). Dandanes Sroji 13 nadškofij, 88 škofij, 13,000 duhovnikov in »krog 10,000 farnih cerkev. Katoličanstvo ali ve- so!jnost cerkve Kristusove se nikjer na svetu lepše ne razodeva, kakor v Ameriki; tu se časti Bog v vseh poznanih jezikih sveta; beli, črni in rdečepolti ljudje kleče pred oltarjem istega Boga, v_se narodnosti imajo svoje lastne duhovnike, ki oznanjujejo vernikom be¬ sedo božjoj v njihovem materinem jeziku. Slo¬ venci imajo zdaj v Združenih Dr¬ žavah 1 I ’s v o j i h župnij in cerkev, ki »e razdele.po državah tako le: V Pennsylvaniji so 3, Ohio 2, Illinois 5, Minnesota 4, Michigan 1, Colorado 2. Natančneje so opisane slovenske žup- aije zadej v opisu slovenskih naselbin. Cerkev je v Ameriki prosta, a je tudi navezana. De sama nase. Od države ali vlade ne dobiva nobene godpore, kakor v starih katoliških deželah, kjer se vzdržujejo cerkve od imetja, katero so ji v teku časa podarili dobri ljudje ali, kjer vlada z majhnimi pro- ic-nti vračuje cerkvi ukradeno premoženje ali pa z &.\vki iztirjuje plačo duhovnikom. Katoličani 36 v Ameriki si morajo sami zidati cerkev in jo vzdrževati, sami pla¬ čevati svoje duhovnike. Zato pa je treba mnogo novcev. Katoličana v Ameriki stane njegovo katoličanstvo, vendar dobri verniki radi pri¬ spevajo svoje doneske v ta namen in tako v dejanju razodevajo svojo gorečnost za lepoto hiše božje. Nekatere župnije na deželi štejejo komaj 40 do 50 družin, pa imajo le svojo cerkvico in stalno name¬ ščenega duhovnika. Velike župnije imajo pa rnno- gokje veličastna svetišča, katerih grajenje je stalo po več stotisoč dolarjev. Tudi Slovenci imajo ne¬ kaj lepih cerkev, baš zdaj zidajo naši rojaki v Calu- metu, Mick., slovensko cerkev za 45,000 dolarjev in v So. Chicago, 111., jedno za 20,000 dolarjev. De¬ nar za vzdrževanje cerkev in duhovnikov se nabira deloma od najemnine cerkvenih stolov, nedeljskih ali mesečnih prispevkov, deloma od zabav, ki jih pri¬ rejajo v korist cerkvi. Na plačevanje za cerkev se pa v Ameriko došli Slovenec le počasi privadi. Seve tam doma ni bilo nič tega: ob nedeljah je vrgel cerkovniku v puščico en krajcar ali dva, parkrat na leto je šel tudi k “ofru” okrog oltarja in položil na krožnik goldinar ali dvojačo, in kadar je šel jeseni župnik ali kaplan pobirat biro, je nameril mernik žita ali mero mošta, pa je bilo pri kraju. Tu v Ameriki pa se mu zdi, da ni pobiranja ne konca ne kraja. Ce se zida kje nova cerkev, hodijo cerkveni odborniki ali župniki sami po hišah nabirat doneskov; zapišejo, karkoli kdo da in bero potem to izpred oltarja ali pa celo dado vsakemu v roke tiskano črno na belem. Enkrat se 37 mu še zmuzne kak dolar izpod palca, toda ko pridejo v drugo, se izgovarja: “jaz sem že dal”, v tretje se pa skrije, če le mogoče ali jo pa odkuri od hiše. Najhujše je pa ob nedeljah v cerkvi. Kdor nima klopi ali stola v najemu, od teh pobirajo po lOc za srdež. Odborniki poznajo vsacega tacega, ga potipljejo rahlo za ramo, mu odkažejo stol in vljudno reko: “Ten cents, please — deset centov prosim.” — No to je pa vendar preveč! V cerkvi bom plačetal za sedež! Rajši stojim! Kdo me je kdaj doma tirjal za sedež v cerkvi?. ... In res, drugo nedeljo se ustopi zadaj in ko pride reditelj, da ga povabi v stol, odkima in ostane na svojem mestu ali pa gre pod zvonik, kakor je bil navajen v stari domovini. Ko se župnik pred pridigo ozre po cerkvi in ugleda več stolov praznili, zadej za klopmi pa ljudi stati, jih opomni, naj gredo v klopi, ker tukaj je navada, da ima vsakdo v cerkvi svoj sedež, dokler jih je kaj praznih, in da so stene dovolj močne ter jih ne rabijo podpirati s svojimi hrbtišči. Nekateri slušajo, ne¬ kateri se pa raje izmuzajo iz cerkve, kakor bi šli v klop. Z amerikanskimicerkvami je pa tudi več stroškov, kakor z onimi v stari domoviui, ker so po zimi kur¬ jene; vse večje giejejo s paro, in to stane na sto¬ tine dolarjev. Slovenec, ki se namerava naseliti v Ameriki, mora biti pripravljen na ta cerkveni davek; vedeti mora, da bi katoličani tukaj ne imeli cerkev, ko bi jih sami ne zgradili, niti duhovnikov, ko bi jih sami ne vzdrževali. Vsakdo,ki hoče biti ud ali faran kake fare^in uživati pravice takovih, mora po svoji moči pomagati k cerkvi. To je njegova dolžnost, ki mu jo cerkev naravnost zapo\edujc. Tu v Ame¬ riki imamo namreč poleg onih peterih cerkvenih za¬ povedi,ki so vsakemu znane, še šesto cerkveno zapo¬ ved. ki se glasi: “P o m n gaj posvoji moči vzr Sevati cerkev in duhovnike!” Kdor torej noče nič dati za cerkev, ko bi lahko dal, se ravno tako pregreši, kakor oni, ki ne gre v nede¬ ljo k sv. masi ali meso je v petek. Seve, če je reven in nima novcev, je odvez in od te dolžnosti; če ga torej reditelj vpraša za onih lOc, naj le pove, da nima in dobil bo sedež brezplačno. Zaradi revščine tu ni¬ kogar ne gonijo iz cerkve, zato naj nihče ne opušča božje službe, ako nima denarja; kdor ga pa ima, je dolžan pomagati k vzdrževanju cerkve in duhovnikov! Razven cerkve morajo amerikanski katoličani vzdrževati tudi svoje šole. Vlada Združenih Držav skrbi sicer na vso moč za izobrazbo ljudstva; šole so povsod, po mestih in po deželi, in poduk se deli brezplačno, ne samo na ljudskih, ampak tudi na visokih šolah, ponekodi dobivajo učenci in učenke celo učne knjige zastonj. Vendar se katoli¬ čani ne morejo posluževati teh šol, ker se v njih prav nič ne podučuje veronauk, zato so primorani vzdrževati svoje lastne, farne katoliške šole. Če le ne bivajo farani v kaki župniji daleč oddaljeni drug od druzega, stoji., poleg vsake katoliške cerkve tudi katoliška šola. Kakor za cerkev, tako tudi za šolo ne dobe od vlade nobene podpore in morajo šolo sami postaviti, vzdrževati in plačati učitelje ali učiteljice. Slovencem in vsem neangleškim narodom so takove šole tem potrebnejše, ker se v javnih ali državnih šolah poučuje le v angleščini, mej tem kose 3 !) v farnih šolah mladina izobražuje tudi v materin¬ ščini. Otroci vzgojeni v javnih šolah kmalu poza¬ bijo jezik svojih roditeljev in se tudi v verskem oziru ne morejo zadostno podučiti. V farnih šolah podu- čujejo navadno šolske sestre, ker so najboljše vzgo¬ jiteljice in ker vzamejo za plačo le toliko, da si delajo življenje, žrtvujoč se iz ljubezni do Boga in ljube mladine. Prva slovenska šola v Ameriki je bila ustanovljena 1. 1895. v Jolietu, 111., za tem so jih ustanovili v Pueblo, Colo., in Cleveland, O., letos bodo odprli zopet tri nove, v La Salle, 111., Steelton, Pa. in Calumet, Mich. Pač je vzdrževa¬ nje farnih šol veliko breme za amerikanske katoli¬ čane, vendar se radodarno žrtvujejo, dobro vedoč, da katoliške šole so edino sredstvo, s katerim je mo¬ goče ohraniti njihovi deci sv. vero in materini jezik. Velikega pomena, za ohranitev in povzdigo kato¬ liškega življenja v Ameriki so katoliška društva. Tukajšnja katoliška dobrodelna dru¬ štva imajo namen in nalogo, pomoči svojim elanom, da praktično izvršujejo največjo zapoved krščan¬ stva: ljubezen do Boga in svojega bližnjega. Katoliška društva utrjujejo in oživljajo v svojih članih sveto vero s tem, da zahte¬ vajo od njih natančno spolnovanje verskih dolžno- stij in čednostno krščansko življenje. Člani se shajajo po enkrat ali večkrat m mesec k sejam, kjer se posvetujejo o vsem, kir je v njihov telesni in dušni blagor. Večkrat med letom pristopijo skupno k sv. obhajilu s svojimi znaki, v uniformah in z za¬ stavami se udeležujejo cerkvenih slovesnostij, javnih obhodov, procesij in tikodrug druzega k dobremu spodbujajo in očitno spoznavajo svojo vero. Marsi- kak mladenič ali mož bi bil zašel zlasti v velikih me¬ stih, kjer je toliko slabih izgledov, na napačno pot, da ga ni rešilo katoliško društvo. Marsikdo nima med tujim svetom nikogar, da bi ga podučil, posvaril, dober svet dal— takemu je katoliško dru¬ štvo oče in mati in varuh. Mora biti praktičen ka¬ toličan, to je tak, ki po svoji veri živi, da ga sprej¬ mejo v katoliško društvo; če pa potem, ko je bil sprejet, zanemarja verske dolžnosti ali pohujšanje daje, se izključi iz društva. Drugič negujejo katoliška društva bratovsko lju¬ bezen v dejanju ter skazujejo svojim članom pomoč, ko so je najbolj potrebni: v nesreči, bolezni, smrti. Veliko naših rojakov v Ameriki ima nevarno delo. Oni, ki delajo v plavžih, jeklarnah, rudnikih ali pre¬ mogovnikih so takorekoč neprenehoma v smrtni nevarnosti; nihče ne ve zjutraj, ko gre na delo, se boli vrnil zvečer zdrav domov. Zdaj se utrga v jami plast rude, kamenja ali premoga, zdaj se vna¬ mejo strupeni plini, zdaj se kaj potere na stroju in ubogi delavec je ali ob življenje ali pa močno poško¬ dovan. Kolika žalost zavlada v družini, če pripe¬ ljejo domu očeta ali sina mrtvega ali hudo ranje¬ nega! In kolika revščina, če v takem slučaju ni od nikoder pomoči! Ce je pa dotičnik član kakega ka¬ toliškega podpornega društva, pridejo bratje-dru- štveniki k njemu, mu preskrbe zdravnika, zdravila, čujejo pri njem ali oskrbe postrežbo in vrh tega še dele denarno podporo. In če ga ugrabi smrt, naroče zanj dostojen krščanski pogreb, ga spremijo k zadnjemu počitku, molijo za pokoj njegove duše in ukrenejo, 41 da se za pokojnika darujejo sv. maše. A to še ni vse. Društvo tudi izroči ženi, oziroma dedičem po¬ kojnikovim lepo svoto smrtne podpore, kakor je Lil dotičnik zavarovan za 500, loOO ali več dolarjev. Disiravno jim denar ne more nadomestiti dragega pokojnika, vendar jih reši pomanjkanja. Veliko solz so že posušila katoliška podporna društva vdo¬ vam in sirotam svojih društveni kov. Tako visocih smrtnih podpor bi pa posamezna društva ne mogla plačevati, ko bi ne bila v zvezi med seboj. Ravno zato pa se družijo in v združenju razodevajo svoje blagodejno delovanje. Prva in zdaj največja zveza slovenskih katoliških društev je bila ustanov¬ ljena 1. 1894. v Jolietu, 111. pod imenom: Iv ran j- ska Slovenska Katoliška Jed nota. Majhen je bil njen začetek, a je kmalu postala sre¬ dišče slovenskega društvenega življenja v Ameriki. Zdaj spada k njej že 5 3 slovenskih, kato¬ liških društev s 622 3. člani. V teku svojega devetletnega obstanka je izplačala dedičem pokojnih društvenih elanov 150,800 dolarjev in od te svote je bilo dedičem v staro domovino poslanih 38,000 dolarjev ali 190,000 kron av. v. Člani pla¬ čujejo za zavarovalnino po starosti v mesečnih done¬ skih, najmlajši od 18. do 20. leta po 25e, najstarši od 40. do 45. leta po 50c za 500 dolarjev smrtne pod¬ pore, za 1000 dolarjev smrtne podpore pa še enkrat toliko. Jednota deli podjvoro tudi v slučaju onemo¬ glosti. Če izgubi kdo obe očesi, ali obe nogi, ali obe roki, ali jedno roko in jedilo nogo, mu izplača celo za¬ varovalnino, to je 500 oziroma 1000 dolarjev. Tako deli podporo tudi za izgubo posameznega telesnega uda, očesa, roke ali no katoličani med drugoverci, vsled tega ne moremo imeti javnih procesij s Sv. Rešnjim Te¬ lesom in ne more mašnik noseč bolniku sv. popot¬ nico imeti pri sebi strežnika s svetilko, ker se je bati onečastenja presvetega zakramenta Drugačni so tudi nekateri obredi, ker je duhovnikom v Ameriki zaukazano rabiti izključno le obrednik, kakršnega rabijo v Rimu (Rituale Roraanum) in od katerega se razlikujejo obredniki v katoliških deželah, kateie pa rimska cerkev vsled stoinstoletne rabe in navade to¬ lerira ali izjemoma dovoljuje. Cerkev ima dalje pravico, dajati zapovedi in jih tudi p r e m i n j a t i, kakor zahtevajo časovne in krajevne razmere. Tako imamo katoličani v Združenih Državah po cerkveni zapovedi le šest zapovedanih praznikov v letu, nam¬ reč: Brezmadežno Spočetje, Božič, Obrezovanje Gjapodovo, Kristusov vnebohod, Marijino vnebo¬ vzetje in Vsi Svetniki. Tako se tukajšnja postna zapoved razlikuje od ono v slovenskih škofijah; v nekaterem oziru je polajšana, v drugem pa poostre¬ na. Pri nas dovoljujejo škofje delavcem, ki imajo težko delo in njihovim družinam, uživati mesne jedi vse dni v letu razven: ob petkih, pepelnično sredo, in soboto velikega tedna in dan pred Božičem. Z mastjo beliti je dovoljeno pri nas vsakemu vse dni v letu. Oster pa je tu post, oziroma zdrževanje mesnih 4 (> jedi j na petek. V stari domovini je dovoljeno uži¬ vati mesne jedi vsem, ki liodijo nabrano v gostilno, ki so na potovanju ali imajo v vasi ali trgu sejni ali če pade na petek kak zapovedan praznik; v Združe¬ nih Državah pa le bolnikom in onim, ki nikakor ne morejo dobiti postnih jedij in samo kadar pade na petek Božič, druge praznike pa ne. Tako daje cerkev za različne dežele različne zapovedi in vsak katoličan je dolžan, ravnati se po cerkveni zapovedi tiste dežele, v kateri živi. Glede zakramenta sv. z a k o n a je tudi nekaj različnosti, katere se nam zdi potrebno prav natančno pojasniti. Vsak v krščanskem nauku količkaj pod¬ učen Slovenec ve, da zakon je zakrament, zato gre, če se je odločil stopiti v ta stan, k svojemu župniku, da ga okliče v cerkvi in če ni nobenega zadržka od strani ženina ali neveste, se yo opravljeni spovedi poročita v cerkvi pred svojim župnikom. Tako veleva cerkvena zapoved. Tu v Ameriki se pa, ka¬ kor tudi v nekaterih evropskih dežtlah katoličani sem in tj e poročijo ne v cerkvi, ne pred svojim župnikom, ampak pred posvetno gosposko. Kaj je s takim zakonom? Ali je veljaven? Ali je dovo¬ ljen? Ali sta poročeuca, ki na ta način skleneta zakon, mož in žena? Ali je vscjedno, če se poročiš v cerkvi ali pred posvetno gosposko? Postavo zastran veljavnosti krščanskega zakona, ki ješedandanesmerodajna v katoliški ceik\i, j c izdal Tridentinski cerkveni zbor. Ta zbor je določil, da je za veljavnost zakona potrebno, da ženin in nevesta skleneta zakon vpričo domačega župnika ali kacega druzega od župnika ali škofa pooblaščenega mašnika. 47 in vpričo dveh prič. Dalje določa cerkveni zbor, da stopi ta postava v vsaki župniji v veljavo-3tt. dan potem, ko je bila v dotični župniji promulgirana ali razglašena. Zdaj nastane vprašanje, kje je ta cer¬ kvena postava razglašena? V avstrijskih deželah je bila razglašena povsod, torej je tam zakon velja¬ ven le tedaj, če je sklenjen vpričo župnika in dveh prič. V Združenih Državah Ameriških pa ta postava ni bila povsod razglašena. V krajih, kjer je bila razglašena, je za veljavnost zakona potrebno, da je sklenjen*vpričo župnika in prič. Kjer pa ni bila razglašena, tam se za veljavnost zakona ne zahteva pričujočnost župnika in če se v takem kraju ženin in nevesta poročita brez pričujočnosti župni¬ kove, sicer grešita zoper cerkveno zapoved, toda njun zakon je veljaven, ona dvasta zakonska, mož in žena in ne moreta skleniti novega zakona, dokler eden e zmed njiju ne u m r j e. To povdarjamo zaradi tega, ker nekateri nase¬ ljenci, ki so v takem kraju lahkomišljeno sklenili zakon pred posvetno gospodo, mislijo, da to ni no¬ ben zikon in da lahko gredo narazen in se poročijo z drugo osebo. Ali temu ni tako. Kdor se je na tak na¬ čin poročil,sa je pregrešil in da popravi zmoto, se mora spovedati in po dobljeni odvezi se svojim zakonskim družetom priti k župniku, da njun zakon blagoslovi. Cerkev tudi zapoveduje v Ameriki, da se ženin in nevesta okličeta trikrat izpred oltarja, prejmeta sv. zakramente, se poročita pred domačim župnikom in pričama v cerkvi ob sv. maši, zato grešita, ako skleneta zakon zoper cerkveno postavo. Vlada 48 Združenih Držav tudi nikogar ne sili, da bi se moral poročiti pred posvetno gosposko, kakor zahtevajo v nekaterih katoliških deželah, na primer na Ogrskem ali na Laškem, in pripoznava vse zakone sklenjene vpričo katoliških župnikov. Torej nima prav nobe¬ nega izgovora, kdor ravna zoper to cerkveno zapoved. Tretji plenarni koncil v Baltimore je natanko določil, kje v Združenih Državah je promulgirana ali razglašena postava glede zakona izdana na cer¬ kvenem zboru Tridentinskem. Določba slove: Dekret “Tametsi” ne velja v sledečih cerkvenih p r o v i n c i j a h, namreč, 1. V cerkveni provinciji Baltimore, 2 . “ 3. 4. “ 5. “ 0 . “ 7. “ 8 . “ Philadelp h ia, JVeic York, Boston, Mihcaukee, St. Paul, Oregon, Cincinnati, izvzemši škofijo Indianapolis (poprej St. Vincent). 9. V cerkveni provinciji Chicago, izvzemši te le župnije v škofiji Alton: Kaskaskia, Cahokia, French Village in Prairie du Rocher. 10. V cerkveni provinciji St. Louis, izvzemši mesto St. Louis iu tele župnije v St. Louiški škofiji: sv. Genovefe, sv. Ferdinanda in sv. Karola. V drugih krajih Združenih Držav pa velja dekret “Tametsi”, namreč, 1. V celi provinciji Neic Orleans, 2. V provinciji San Francisco, in državi Utah, 49 razven onega dela te države, ki leži vshodno od reke Colorado. 3. V provinciji Santa Fe, izvzemši severni del države Colorado. •* * * Končujoč poglavje o katoliškem življenju v Ameriki, ne moremo kaj, da ne bi pojasnili še jedne točke, ki se pogostoma napačno tolmači onkraj ocea¬ na, točke glede moralnega življenja amerikanskib Slovencev. V gotovih krogih stare domovine pre¬ vladuje mnenje,da je niveau moralnega življenja ame- rikanskib Slovencev na jako nizki stopinji. Gospodje pisarijo tam, da se v Ameriki zbira “gnoj Evrope”, se vzgražajo nad velikim številom nezakonskih otrok in divjih zakonov in v škofijskem listu ljubljanskem je bilo nedavno čitati: “V Ameriki se naših ljudij mnogo izgubi za vekomaj. Ponesrečijo se mladeniči, ponesrečijo dekleta, ponesrečijo tudi mnogi možje, ki doma zrpuste ženo, otroke in posestvo, pa v nekoliko letih na svoje popolnoma pozabijo, ker so si s k o- r a j gotovo tam v Ameriki na nepošten in Kogu zoper n način ustanovili novo družin o”. — Kdor to čita, si mora misliti, da je večina slovenskih mladeničev, deklet in mož v Ameriki do kraja izprijena in popa¬ čena. Temu moramo pa odločno ugovarjati. Gospoda v stari deželi, zakaj ne pridete enkrat semkaj, da bi se na lastne oči prepričali, kako živi naš narod na tem delu sveta? Potem bi nas gotovo ne sodili tako. Angleški, irski, nemški, italijanski 50 škofje in duhovniki prihajajo sera iz Evrope leto za letom, da proučujejo življenje svojih narodov v Ameriki. Pridite še Vi, pot je dandanes kratka. Sprejeli Vas bomo lepo, Vam pokazali naše nasel¬ bine, naše cerkve in šole, naše krstne knjige, farne matice, status animarum in cerkvene račune; Vam dali priliko, opazovati naše ljudi pri delu in na po¬ čitku in v cerkvi,videti skupna sv. obhajilanaših mla¬ deniških, dekliških, moških in ženskih društev, itd. In ko boste tako spoznali razmere amerikanskih Slo¬ vencev, potem se hočemo ponižno vkloniti Vaši sodbi o tukajšnjem našem narodu. Dokler jih pa ne po¬ znate, nam morete že dovoliti, da jih pojasnimo mi in jih pokažemo v pravi luči. Nikakor nočemo trditi, da so amerikanski Slo¬ venci vsi vzgledui katoličani; le predobro vemo, da so med njimi tudi slabi, izprijeni, popačeni, toda vsled nekaterih slabih elementov obsojati večino na¬ roda — to je krivično, nekrščansko! Kje pa najdete pšenico brez ljulike? V Ameriki so nekateri Slo¬ venci, ki so odpadli od vere, pozabili na svoje družine v stari domovini, žive v očitnem grehu, imajo neza¬ konske otroke, toda to so iz j e m e, kakoršnih ne manjka tudi v slovenskih deželah. In smelo trdimo, da je v stari domovini p r i m e r o m a več sloven¬ skih odpadnikov in nezakonskih otrok,kakor v Ame¬ riki in nič manj divjih zakonov, kakor v amerikan¬ skih naselbinah. Nek duhovni sobrat, ki se je pred kratkim vrnil z obiska na Kranjskem, je pravil, da je prepotoval velik del slovenske zemlje in prišel do prepričanja, da tudi že na deželi zdaj jako narašča število brezvercev in odpadnikov in bi bilo še hujše 51 ko bi vlada ne silila ljudi k sv. zakramentom, kakor je storila v Ricmanjib, kjer je zažugala kmetom globo sto kron ali deset dni j zapora, če ne dajo kr¬ stiti otrok, Kaj še le bi bilo, ko bi imeli tam tako svobodo, kakor jo uživa vsakdo v Ameriki! Noben narod v Avstriji nima v primeru s številom prebival¬ stva toliko veri in cerkvi sovražnih časopisov, kakor narod slovenski. Tudi glede nezakonskih otrok ne morejo sthrodomovinski bratje prav nič očitati ame¬ riškim Slovencem. Evo nekoliko statistike. Zgorej omenjeni duhovnik se je prepričal iz krstne knjige, da je bilo lani v neki župniji na Kranjskem rojenih 70 otrok in izmed teli je bilo 18 nezakonskih, torej je bil vsaki četrti novorojenec nezakonsk. V Jo- lietu, v Ameriki je bilo leta ! 902. v slovenski župniji rojenih 17 4 otrok in izmed teh 4 nezakonski, pa še izmed teh sta bila dva prinesena s Kranjskega. V slovenski župniji v Pittsburgu, Pa., je bilo lani ro¬ jenih 7 8 otrok in izmed teh je bil le eden neza¬ konsk. Podatkov o drugih slovenskih župnijah nimamo pri roki, vendar vemo, da je število neza¬ konskih otrok povsod jako majhno. Se eno primero. V Ljubljani na Kranjskem je bilo 1. 1902. rojenih 1112 otrok, izmed teh 245 nezakonskih (te številke so bile priobčene v ljubljanskih listih), torej je bil lani v Ljubljani vsaki peti rojeni otrok nezakonsk. V slovenski župniji v Jolietu je bilo v 12. letih, odkar fara obstoji, vsega skupaj rojenih 117 9 otrok in izmed teh 17 nezakonskih, torej pride en nezakonsk otrok na vsacih 0 8 rojenih otrok. Te številke ne potrebujejo komentara. Div¬ jih zakonov tudi tukaj primeroma ni več, kakor v slovenskih deželah. V Jolietu živi nad 400 sloven¬ skih in hrvatskih družin in izmed teh dve v divjem zakonu, v Pittsburgu je okrog 200 slovenskih družin in le ena v divjem zakonu. Pa tudi v naselbinah, kjer nimajo Slovenci svojega, duhovnika in čujejo besedo božjo komaj enkrat na leto in so v verskem oziru podobni izgubljenim ovcam brez pastirja, ni njihovo moralno življenje v tako žalostnem stanu, kakor je razupito na Slovenskem. Pač se nekateri odtujijo cerkvi, molitvi in sv. zakramentom, neka¬ teri odpadejo popolnoma od vere, da še otrok ne dado krstiti, kakor se primeri semtertje v velikih mestih New York, Chicago itd., kjer zakrivijo največ po¬ hujšanja iz stare domovine došli na pol študirani in avstrijskega laži liberalizma navzeti mladiči, — toda velika večina našega naroda ostane tudi v teh krajih zvesta sv. veri, tudi v takih krajih hodijo Slovenci, če le utegnejo k sv. maši ob nedeljah, prejemajo sv. zakramente, se poročajo v cerkvi, vdeležujejo misi¬ jonov, pošiljajo svojo deco v katoliške šole in vzdr¬ žujejo svoja katoliška društva. O poboju, umoru, ali drugačnem velikem zločinu je tudi le redkokdaj čuti med tukajšnjim našim narodom, torej vsakdo lahko razvidi, da a m e r i k a n s k i Slovenci v moralnem oziru niso slabejšiod svojih rojakov v., s t a r i domovini. Slovenski duhovniki v Ameriki se močnotrudijo, pomagati v dušnih potrebah tudi onim rojake m, ki niso naravnost izročeni njihovi skrbi in bivajo na stotine milj daleč od njih; jih obiščejo po enkrat ali večkrat na leto, jim lomijo kruh božje besede, dele sv. zakramente in spodbujajo k vernemu katoliškemu življenju. Da bi mogli v tem oziru tem vspešneje delovati, so ustanovili lansko leto meseca oktobra društvo, ki se zove: ‘■'•Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki ” in ima namen: prirejati misijone za Slo¬ vence v Združenih Državah, zlasti v onih krajih, kjer nimajo svojih duhovnikov; pomoči rojakom k ustanovitvi samostalnik župnij in slovenskih šol; dobivati iz stare domovine dijakov, ki se žele posve¬ titi misijonskemu poklicu, in deklet, ki so priprav¬ ljene žrtvovati se samostanskemu življenju in vzgo¬ ji slovenske mladine; izdajati potrebne šolske in podučite knjige in podpirati vse, kar služi v dušni in telesni blagor, v povzdigo verskega življenja in splošne izobrazbe milega nam naroda slovenskega. * * * Slovenec, ki se hočeš naseliti v Ameriki, ni se ti treba bati, da bi v tej deželi ne mogel skrbeti za iz- veličanje svoje duše! Ce prideš v naselbino, kjer je slovenska cerkev ali jo bodo kmalu ustanovili, boš imel ravno tako priliko čuti besedo božjo, kakor si jo imel doma in prisostvovati božji službi in pieje- mati sv. zakramente; boš našel tukaj dobre mladeniče in pobožna dekleta, poštene može in skrbne matere in za izveličanje duš vnete duhovne pastirje. In ko bi opazil slabe, izprijene in popačene rojake, ne po¬ snemaj jih, ne druži se ž njimi, ampak ogibaj se jih, kakor sploh vseh slabih tovaršij! Spolnjuj vestno svoje verske dolžnosti, delaj pridno in varčuj, ne navadi se zapravljanja ali pohajkovanja po saloonih ali gostilnah, ne navzenti se potratne razvade “tri- tanja” ali napivanja, katerej so žalibog vdani tudi mnogi tukajšnji rojaki naši in s katero prav po ne¬ potrebnem zapravljajo težko prislnžene novce! Ako dobiš sebi primerno in stalno delo, poprimisega, ne menjavaj ga brez pravega vzroka, ne seli se iz enega kraja v drugi, če te ne silijo okoliščine, ker pogosto potovanje, zlasti z družino, stane mnogo novcev in je že marsikaterega naseljenca pripravilo ob vse. P r e d n o odpotuješ z d o m a, s t o p i k svojemu župniku in če imaš družino, poprosi ga za izpisek iz farnih matic glede rojstva tvojih otrok, tvoje poroke, oziroma smrtnega lista pokojne žene. Na izpisu iz farnih matic ne rabiš dragih kolekov ali štempelnov, ker teh ne zahtevajo v Ameriki. Pred odhodom ne pozabi prejeti sv. za¬ kramentov in potem se v imenu božjem odpravi na pot. Na potovanju bodi previden, ne zaupaj vsakemu tujcu, ne kaži nikomur denarja, ne sklepaj hitiega prijateljstva z nepoznanimi ljudmi, pazi, da te ne okradejo ali prevarijo. In ko dojdeš v Ameriko in se ustanoviš v slovenski naselbini, oglasi se pri dotičnem župniku, podaj mu svoje ime in naslov svojega bivališča in potrebne podatke glede svoje družine. Pristopi, kakor hitro mogoč e, h kakemu katoliškemu podpornemu društvu in če imaš otroke, pošiljaj jih v katoliško šolo. Prizade¬ vaj si, da ostaneš veren katoličan in zvest sin svojega naroda in da postaneš dober državljan svoje nove domovine, pa si boš pridobil spoštovanje svojih ro¬ jakov in vseh Amerikanoev. .55 Denar, mera In vaga, kakoršna se rabi v Združenih Državah. A BODO naši rojaki bolje umeli opis sloven¬ skih naselbin, je treba, da jim pojasnimo, kakšen denar, kakšna mera in uteži se rabijo v Združenih Državah Ameriških. Denar Združenih Držav je ali papirnat ali kovan. V papirnatem denarju se izdajajo bankovci po en dolar, dva dolarja, pet dolarjev, deset dolar¬ jev, dvajset dolarjev, petdeset dolarjev, sto, petsto, tisoč, pet tisoč in deset tisoč dolarjev. Bankovce izdaja vlada in narodne banke, ki so pod vladinim nadzorstvom in morajo vrednost izdanega denarja deponirati v zlatu v državno blagajnico. Kovani denar je iz bakra, nikla, srebra in zlata. Najmanjši denar v prometu je bakren in se imenuje: cent (izgovori: sent). Pet centov tvori niekel, ki je kovan iz nikla. Srebrni denar je: Dime (izgovori: dajm). 10 centov Quarter Dollar. 25 centov Half Dollar. 50 centov Dollar.100 centov Iz zlata so ti le denarji v prometu: Half Eagle. 5 dolarjev Eagle (izgovori: igl).10 dolarjev Double Eagle.20 dolarjev Svota denarja se zaznamuje z dolarji in centi. Značilo 50 za dolar je $. Potemtakem pomeni $1.00 = en dolar; $1.?5 = en dolar in petinsedemdeset centov; $24.5o — štiriindvajset dolarjev in petdeset centov. Združene Države imajo zlato valuto. Vrednost denarja v primeri z inostranskim se menja po dnev¬ nem kurzu, vendar ni razlika nikdar velika. Po bankah velja večinoma en dolar pet kron avstrijske veljave, a bankirji si vselej računajo nekaj za me¬ njavo. Mera za dolžine se računi v Združenih Državah po palcih, čevljih, yardili in miljah. 12 pal. cev je en čevelj, 3 čevlji en yard, 5£ yardov en rod, 320 yardov ena milja. Amerikanska milja je enaka angleški in obsega 5280 čevljev ali 1609 metrov, oziroma 1.61 kilometra. 1 palec = 2.45 centimetra, 1 čevelj = 0.30 5’metra, 1 yard =0.92 metra, 1 milja = 1.61 kilometra. Ponekodi rabijo tudi metrični zistem. Mera za suho blago, na primer žito, sočivje, sadje je bushel (izgovori: busol). 1 bushel ima 4 pečke, 1 pečk 8 quartov, 1 quart dva pinta. V primeri z metrično mero je 1 bushel = 35.24 litra, 1 pečk = 8.81 litra, 1 quart = 1.101 litra. Mera za tekočine. Jed notna mera za tekočine v Združenih Državah je gallon. 4 gills so 1 pint (izgovori: pajnt), 2 pinta naredita 1 quart, 4 quart so 1 gallon. V primeri z metrično mero je 1 gallon = 3.78 ‘> litra, 1 quart = 0.940 litra. 1 hekto¬ liter = 26.5 galona, liter =1.5 quarta. Stirijaška mera. 144 štiri jaških (square) palcev naredi 1 štirijašk čevelj, 9 štirijaških čevljev 1 štiri jaški yard, 30114 štirijaških yardov 1 štiri ja¬ ški rod, 100 štirijaških rodov 1 acre (izgovori: ekr = 57 oral), OtO akrov eno štirijaško miljo. En štiri jaški palec = 6.425 štirijaških centimetrov, 1 štirijaški če¬ velj = 0.0929 štirijnškega metra, 1 štirijaški rod = 25.29 štirijaških metrov, 1 acre = 0.404 hektarov. En hektar = 2.471 akra. V aga se v Združenih Državah po funtih, centih in tonih. 16 unč je 1 funt, 100 funtov 1 cent, 20 centov ali 2000 funtov 1 ton. Amerikanski ton je 1016.046 kilogramov, 1 kilogram = 2.2048 funta. 58 Slovenske naselbine v Združenih Državah. JVIinnesota. PIS slovenskih naselbin pričenjamo z Minne¬ soto, ker so se nastanili v tej državi prvi Slovenci, ki so stopili na amerikanska tla in ker so ondi najstarejše slovenske naselbine. Prvi izmed Slovencev, ki so se podali v Ameriko, niso prišli sem zaradi časnega blagostanja, iskat zlata in srebra, temveč prišli so, iskat dražje kot zlato, iskat in reševat neumrljive duše — bili so mi¬ sijonarji. Še dandanes ne morejo pozabiti Indijani ob obalih Gorenjega jezera slavnega škofa in objed- nem naj večjega indijanskega misijonarja, Slovenca Friderika Baraga. Zel. 1825. je sejal ta za blagor človeških duš neutrudni misijonar seme božje besede med .divjimi Indijanci, katerih je nad 8000 krstil in jim spisal več nabožnih knjig in sestavil prvo slovnico “ollšibva” — jezika. Umrl je v sluhu svetosti 19. prosinca 1. I8tf8. v Maiquette, Mick. Sedaj se že vrši v Rimu ) roces zi proglasitev Fride¬ rika Barage blaženim in upati jo, da bode on prvi slovenski od katoliške cerkve proglašeni svetnik. — Zajed no z Barago je izpreobračal divjake rudeče- kožce rojak naš F r a n č i š e k P i r c. Nevenlji- vili zaslug si je pridobil za vso severno Minnesoto in tudi tega misijonarja se spominjajo še zmerom z otroško ljubeznijo in hvaležnostjo katoliški Indijanci. Istodobno so ondi z velikim pridom oznanjevali In¬ dijancem vero Kristusovo: gg. Lovro Lavti¬ žar, ki je postal žrtev težavnega svojega poklica, na misijonskem potovanju je v hudi zimi obtičal v snegu in zmrznil; J. S t i b i 1, poznejši generalni vikar filidelfiške nadškofije; škof Ignacij Mrak, Janez Čebulj, J. Možina, Jurij in Jožef Reš, Skola, Godec, Skope c, A n d o 1 j š e k , S e n i c a — vsi že umrli. Slovenski misijonarji, kojih nekateri so šli na obisk v staro domovino, so seznanili naše rojake z Ameriko, zato so se ti najpreje naselili v Minnesoti, da niso bili daleč od svojih duhovnih pastirjev. Na j starejša slovenska naselbina v Ameriki je: * Sv. Štefan ali Brockway, Minn. — Ko so prišli 1. 1866. semkaj prvi Slovenci, so dobili same minnesotske pragozdu, katere je bilo treba posekati in potem zemljo razorati. Število teh prvih Slovencev je narastlo do danCs na 53 družin in 3 neoženjene moške, kar tvori skupno krog 300 oseb. Naseljenci so prišli z Gorenjskega: Gorij in okolice Bleda. Delajo večinoma sami na kmeti¬ jah z družinami ter najemajo semintja poleti de¬ lavce in jim plačajo en dolar s hrano, pridnejši dobe * Strešica pred imenom naselbine pomenja, da imajo ondi slovensko cerkev. 00 tudi dolar in pol za delo od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Tudi pozimi dobe delavci delo v gozdih, kjer sekajo drva. Službo dobiti je pa tu težko, ako ne zua človek prav nič angleščine. Poleg poslopij ima vsakdo povprečno 300 akrov zemlje, na kateri se prideljuje največ pšenica in oves. Tu stoji sloven¬ ska cerkev že 34 let s patronom sv. Stefanom. Uprav letos so pričeli zidati lepo novo cerkev iz opeke — prejšnja je bila lesena —, ki bode stala okrog 12,000 dolarjev. Dogotovljena bode spo¬ mladi. Slovence so obiskali sprva dvakrat na mesec slovenski misijonarji, č. gg.: Pirec, Bub, Severin, Tomazin, Vincent in Zupan. Kot stalni župniki so bili nameščeni tu č. gg.: Groth rodom Nemec in Slovenci Tušek, Knafelc in sedanji župnik č. g. John Trobec. Blizu cerkve je tudi državna šola, v kateri se poučuje sicer le v angleščini; ker je pa učitelj ali učiteljica navadno Slovenka, poučuje tudi v sloven¬ skem jeziku veronauk. Stariši pa skrbe, da se nau¬ čijo otroci doma brati slovenski. Kakor nam piše dalje ondotni rojak g. Justin, imajo tudi 4 slovenska društva, namreč: moško •društvo Borštnarjev s 35 udi, mladeniško društvo sv. Alojzija z okrog 60 udi, žensko društvo sv. Rožnega Venca s 50 udi in dekliško društvo brez¬ madežnega spočetja prečiste Device Marije s 40 udi. Naselbina ne bode več naraščala, ker je svet že ves last kmetov in deloma tudi že obdelan; neobdelanega pa vporabljajo za pašo. — Približno 20 milj od Brockway a v mestih Kraintovvn in Albany živi okrog 18 slovenskih družin. Večinoma so farmarji, nekaj je pa tudi trgovcev. Obiskujejo vsi nemške 01 šole. Obišče jih vsako leto vsaj dvakrat č. g. John Trobec, da opravijo sv. spoved v maternem jeziku. Torah, Minil. — V tem mestu bivajo Slovenci že kacih 30 let. Slovenskih družin je le kacih G in nekaj neoženjenih mladeničev. Delajo kot zidarji in pri mlinih po devet ur na dan za dolar in pol. Delo je tu novincu težko dobiti. K službi božji hodijo v nemško cerkev, katero oskrbujeja dva nemška duhovnika. Otroci obiskujejo nemško šolo, kjer poučujejo trije učitelji. Ako hoče kdo obis¬ kati slovensko cerkev, gre lahko v slovensko nasel¬ bino I3rockway. Slovenci pristopajo k nemškemu društvu sv. Jožefa, ki šteje okrog 150 udov. Tu se naseljevati ne svetujemo. * Tower, Minn. (ozir. Soudan.) — Kjer stoji dandanes mesto Tower, so se razprostirali do 1. 1884. pragozdi. Tega leta so pa našli, da pokrivajo ti gozdi bogato železno rudo, in takoj so se pričeli naseljevati ljudje iz bližnje države Michigan; med terni je prišlo tudi kacih 100 Slovencev, katerih je sedaj okrog 150 družin in približno isto toliko sam¬ cev. Doma so pri Ribnici, Novem mestu in Črno¬ mlju. Delajo po 10 ur na dan v rudnikih ter zaslužijo dolar in pol do dva dolarja in pol. De¬ lavci, mladi in močni, lahko dobijo delo, ki je pa zelo težko, poleg tega morajo delati nekateri tudi ponoči. Skoro vsi oženjeni Slovenci imajo svojo hiše, katere stoje na zemlji, ki pripada rudniški družbi. Pred kacimi 15. leti so sezidali cerkev v čast sv. Martina, katero diči lep stolp s tremi zvo¬ novi. Prvi je pastiroval tu Francoz č. g. Chain- pagne, 1. 1888. je pa prišel semkaj č. g. J. F. Buh. Sedanji duhovnik je Slovenec .c. g. Andr. Smrekar. Slovenci nimajo v tem mestu svoje šole, pač pa imajo šest slovenskih društev: sv. Cirila in Metoda s 190 udi, hrvatsko društvo sv. Petra in Pavla s 60 udi; društvo sv. Barbare s 30 udi, žensko podporno društvo Marije Pomagaj, spadajoče k N. H. Z. s 35 udi mladeniško društvo sv. Alojzija z 20 udi in šesto društvo bratovščine Živega Rožnega Venca s 40 udi. Kdor je korenjak in vajen dela, ga tu lahko dobi in kdor hoče biti varčen, si tu lahko prisluži denarja. — Blizu mesta Tower stoji manjše mesto *Ely, kjer biva približno isto toliko Slovencev koliv Totver. Delajo večinoma v rudokopih, kjer tudi čvrst novi¬ nec dobi delo. Te rojake oskrbuje stari misijonar Indijancev č. g. mgr. J. F. Buh. Ta osiveli starček obiskuje še vedno Indijance ob jezeru Vermillion. Biwabik, Minn. — Slovenci so se pričeli seliti semkaj 1. J 892. in sedaj jih je že nekaj črez 200, med temi 30 družin in okrog 70 samcev. Prišli so večinoma z Dolenjskega, le malo z Gorenjskega ter delajo v železnih rudnikih po 10 ur na dan za 2 dolarja. Delo se ne dobi posebno lahko, vendar lažje v rudnikih pod zemljo kot nad zemljo. Za ženske in dekleta ni posebnega dela, pač pa utegne dobiti delo izurjena šivilja, sicer pa potrebujejo le kako deklo ter ji plačajo na mesec od 10 dolarjev naprej. V mestu je devet hišnih gospodarjev na lastni zemlji, med temi so trije saloni in ena trgovina z drobnim blagom. Na kompanijski zemlji pa ima 63 hišo kacih 24 Slovencev. Svojega stalnega duhov¬ nika nimajo, pač pa jih večkrat obišče Slovenec č. g. M. Bilban, da opravi ondi sv. mašo. Poleg društva sv. Janeza Krstnika, K. S. K. Jednote s 75 udi in društva Narodni slovaški spolek (Narodnelio slovenskeho spolku) z 89 udi je tudi žensko društvo sv. Rožnega Venca s 30 udi. Da bi se Slovenci nase¬ ljevali tukaj, ne svetujemo. Hibbing, Minn. — Slovenci so pričeli dohajati tu sem pred kacimi desetimi leti, in sedaj je naselje¬ nih v tem kraju 30 slovenskih družin in okrog 500 samcev. Došli so od Cernomlja, Kočevja, Ribnice in Ljubljane. Delajo večinoma v rudnikih in si zaslužijo za deseturno delo 2 dolarja. Delo dobe lahko moški kakor tudi ženske. Slovencev ima 25 svoje hiše a nimajo lastne cerkve, temveč hodijo k službi božji skupno s Francozi in Irci. Slovenski duhovni obiščejo tukajšnje rojake, da opravijo sv. spoved. Slovenci so si vst.anovili svoje društvo sv. Jožefa s 75 člani, sv. Barbare s 83 člani in srca Je¬ zusovega s 00 člani. Kakor že omenjeno, dobi no¬ vinec lahko tu dela, dokler ne bodo rudniki izpraz¬ njeni. Eveleth, Minn. — Število prvih Slovencev, ki so se naselili v tem kraju pred sedmimi leti, se je namnožilo na 200 družin in 600 samcev. Došli so sem iz vseh krajev Kranjskega, da si služijo kruh po rudnikih, kjer zaslužijo za deseturno delo dolar 75 centov do 2 dolarja in pol. Moški kakor tudi ženske utegnejo dobiti tu delo, od katerih slednje zaslužijo od 12 do 16 dolarjev na mesec. Svoje hiše imajo 64 skoro vsi Slovenci; a cerkev, v katero so zahajali do¬ slej, je premajhna. Službo božjo je prihajal brat semkaj č. g. M. Bilban ter tudi spovedoval rojake^ toda tolikšno število Slovencev potrebuje lastnega duhovnika, ki bode moral precej misliti na zidanje nove cerkve. Tukajšnji Slovenci imajo tudi tri svoja društva s precejšnjim številom udov: sv. Ciril*, in Metoda K. S. K. J. s 137 udi, Srca Jezusovega J. S. K. .J. z 210 udi in društvo sv. Družine N. H, Z. z 200 udi. Kakor v vseh rudnikih, je tudi v tek težko delo, katero zamorejo izvrševati le korenjaki- * Ely, Minn. — O tej slovenski naselbini nam je poslal vrli slovenski mladeneč g. Jurij L. Brožič sledeče podatke: “Smelo lahko trdimo, da so se Slovenci začeli prvi seliti v sedaj lepo cvetoče mesto Ely. Bilo je dne 22. maja leta 1887, ko ni bilo še nikakega pota do sem, da se je nekoliko mož s sekiro v roki napotilo iz mest*. Tovver, da prerije skozi gosto zaraščene pragozden med njimi je bil tudi jeden Slovenec. Z velikim naporom so si delali pot v ta mnogo obetajoči kraj. Nedolgo potem so se začeli Slovenci seliti semkaj v večjem številu, prvi naselniki so seveda mnogo pre¬ trpeli ker je bila stvar še le v povoju, toda ker s® bili pridni in vstrajni, so si kmalu pridobili zaupanje v merodajnih krogih, in tako se je začelo od dne 4'ške in brooklynske Slovence. Odličen Slovenec bivajoč že mnogo let v Few Yorku, vrli rodoljub in praktičen katoličan, ki nam ie poslal gorenje podatke, piše o tej slovenski na¬ selbini nadalje tako le: “Ne svetujem nobenemu Slovencu, ki se ni praktično izučil kacega rokodel¬ stva, naseliti se v New Torku ali Brooklynu; ali če je izučen, pa vsaj nemškega jezika ni popolnoma vešč, naj ne ostane tu, ampak se poda naprej v kako večjo slovensko naselbino. V dušnem oziru je slaba za rojake, ki prihajajo sem. Po raznih tovarnah, kjer najdejo delo, je vse polno socijalistov in brezvercev, ti jih naglo popačijo. Sprva še pridejo v cerkev, ali ko vidijo, da se pobira za sedeže po 5 ali lOc in 101 da pridige ne razumejo, obrnejo hrbet in pozabijo na svojo katoliško dolžnost, na službo božjo, na cerkev in Boga. Žalibog so tudi ženske, seveda ne vse, v tej zadevi silno malomarne; dokler služijo, jim ni mogoče vsaki čas iti v cerkev, da bi pa malo bolj zgodaj vstale in šle k sv. maši ob 6. uri zjutraj, zato so prelene. In ko se cmože, najdejo še več izgovo¬ rov, da izostajajo od božje službe. Boljše ne bo, dokler ne dobimo v svojo sredo slovenskega dušnega pastirja. Za zdaj pa dajem Slovencem in Sloven¬ kam, ki se hočejo naseliti v New Yorku ta le svet. Ko pridete sem, nastanite se in ostanite pri kaki dobri katoliški družini — teh imamo, hvala Bogu! dovelj — in tako bodete ohranili in ohranile svojo vero in pošteuost.” Little Falls. N. Y. — V tem mestu stanujejo Slo¬ venci okrog 12 let. Dandanes jih je skupno 150 , med temi 12 družin in 45 samcev. Došli so z Vrhnike, Cirknice in tudi s Štajerskega jih je nekaj. Delajo v tovarnah, predilnicah in strojarnah ter služijo za deseturno delo | 1.25 in več. Delo novi¬ nec težko dobi. Cerkve in šole ni slovenske. Ne¬ kateri izpolnijo cerkvene dolžnosti v domači angle¬ ški cerkvi, drugi pa zahajajo v 20 milj oddaljeno poljsko cerkev. Lani jih je obiskal prvič slovenski duhovnik č. g. Zalokar iz Pennsylvanije. Colorado. * Pueblo, Colo. — p uebio leži ob izlivu potoka Cherry v Blate reko na lepi ravnini 5195 čevljev nad morskim površjem. Prebivavcev šteje 150 , 000 , 102 med temi je nad 2,000 Slovencev in okrog 150 dru¬ žin. V mestu in po okolici je zdrav zrak in milo podnebje, ki slovi zlasti za jetične ljudi; vse polno takovili bolnikov prihaja iskat si zdravja in dela v te kraje, kar se jim je pa že hotelo zabraniti. L. 1887. so se nastanili tu prvi Slovenci, njih število pa se je hitro množilo in ker so pridni delavci so si prislužili denarja, tako da ima sedaj kacih 100 že svoje hiše. Delajo večinoma v predmestju “Bessemer”, kjer stoje največje in najmodernejše jeklarne sveta, last “Co- lorado Fuel & Iron Co.” Zaslužek je $1.75 do $4.00, kakoršno je pač delo. Nekaj Slovencev dela tudi v rudotopilnicah po 10 ur na dan, zunaj za $1.65, zno¬ traj topilnice pa zaslužijo za dvanajsturno delo po 2 do 3 dolarje. Nekateri dobe delo v klavnici, proda- jalnici ali pri železnici. V slovenskih rokah je 14 gostiln, 6 grocerijskih prodajaln in 3 mesnice. Splošno novinec lahko dobi delo. V prihodnje bodo potrebovali še več delavskih moči. V gostilnah službujejo Slovenke kot natakarice, kar pa ni pripo ročila vredno. V mestu stoji slovenska cerkev z župniščem. Obe poslopji ste zidani z opeko, hiša je prostorna, dvo¬ nadstropna in v notranjem jako praktično urejena. Cerkveno poslopje je lepa visoka stavba; drugo nad¬ stropje jim služi za cerkev, v prvem imajo šolo, pri¬ tličje ali “basement” pa vporabljajo za društvena zborovanja in cerkvene veselice. L. 1891. so bili Slovenci združeni z Nemci in so skupno z njimi sezi¬ dali cerkev; imeli so dva duhovnika; č. g. Ciril Zupan, O. S. B. je oskrboval Slo vence, P. Gregorij pa Nemce. Meseca majnika 1. 1900. pa so se odcepili Neti ci v splošno zadovoljnost (beli strank. Slovenci so iz¬ plačali Nemcem $5,000 ter so tako postali gospo¬ darji vsega cerkvenega imetja. K slovenski cerkvi spada tudi nekaj slovaških družin, za katere je dobil č. g. C. Zupan kapelana č. g. Blatnika, tudi iz reda oo. benediktincev, rodom Slovaka, ki pa že tudi slo¬ venski dobro ume. Kakor mesto Pueblo, ima tudi okolica iepo bodoč¬ nost. Železne rude je polno v obližji in zemlja je rodovitna in pripravna za pridelovanje vsakovrstnih poljskih pridelkov. Suša je kriva, da se tako malo nastanjajo ljudje tod okrog. Pomagajo si na umetni način z irigscijoali napeljavanjem vode. Iz rek nape¬ ljejo namreč vodo po kanalih v manjše jarke in z vodo iz teh jarkov preplavijo po enkrat ali dvakrat na teden svoja polja. Da opravijo svoje verske dolž¬ nosti, obišče Slovence po deželi včasih č. g. C. Zu¬ pan, kinam je poslal tudi nekajpodatkovo teh krajih. Calohail, Colo. — Tu je naseljenih šest sloven¬ skih farmarjev, ki se pečajo z živinorejo ter pride- 1 j ujejo zlasti krompir. Zemlja se lahko kupi, aker stane 50 do 100 dolarjev. — Aspen, Colo. kamor so došli naši rojaki že pred 15 leti, katerih je okrog 45 družin. Delajo v srebrnih rudnikih, ter dobe za osemurno delo $2.50 do 3.00. V mestu je irska cerkev,kamor zahajajo tudi Slovenci. — Red StOIlC in Coalbasin, Colo. je kraj v katerem biva okrog 40 Slovencev, skupno pomešanih s Hrvati. Delajo v ogljekopih ter zaslužijo $2.50 do $3.00, na dobrih prostorih celo do $5.00 na dan. V verskem oziru so ti ljudje jako zapuščeni; nimajo katoliške cerkve, in 104 slovenski duhovnik jih le redko obišče. — V Salida? Colo. živi okrog 70 Slovencev, ki delajo v topilnici. — Ogljekopi so v krajih Spring Gulch, ColO-, kjer dela kacih 15 Slovencev, kakor tudi v Rockvale, Colo., kjer živi okrog 50 Slovencev. Služijo od 140.00 do Ji 100.00 na mesec, kakoršen je prostor, kamor je delavec postavljen. Canon City, Colo. — Mesto leži 5,243 čevljev visoko nad morjem ob vhodu divjeromantične sote¬ ske “Grand Canyon”, skozi katero dere Arkansas reka. Klirnatične razmere so razglasile mesto za “raj coloradski”. Mesto šteje 3,500 prebivalcev in med temi živi 25 Slovencev z devetimi družinami. Delajo'v topilnicah ter zaslužijo 2 do 3 dolarje za dvanajsturno delo. Denver, Colo. — Krasno mesto je Denver! To priznavajo vsi potov n 1 ci. Leži ob izlivu Cherry v Plat.e reko na lepi ravnini, 5,195 čevljev nad morsko gladino. Prebivalcev ima 150,000, je sedež Anapahoe County in glavno mesto države. V mestu samem je le malo Slovencev, večinoma bivajo par milj zunaj mesta v krajih Globeville in Ely rla . Poleg 70 slovenskih družin je okrog 150 samcev, ki’ delajo v rudotopilnicnh, posamezniki tudi v proda- jalnieali. Gostilnic ju v slovenskih rokah osem, mesnici dve in ena pmdajalnica grocerijskega blaga. K sv. maši hodijo v angleško katoliško cerkev, sicer pa nameravajo že dalj časa, da bi vstanovili sloven¬ sko župnijo. * Leadville, Colo. — Mesto s 20,000 prebivalci se po pravici imenuje “Cloud City” — mesto v oblakih — kjer leži celili 10,200 čevljev visoko nad morjem. Splošno se sodi, da je Leadville največji “mining eamp” — radarsko mesto na svetu. Zime so dolge in mile, poletja so hladna. Hribi in snež- niki, kateri kipe proti nebu kroginkrog, so pravo čudo za ljubitelja narave. L. 1876. so našli na tem kraju bogato žilo zlata, in tedaj so prihajali semkaj ljudje od vseh strani sveta, seveda tudi Slovencev ni manjkalo. Vendar šele 1883. 1. so pričeli priha¬ jati naši rojaki v obilnejšem številu, ker so tega leta odprli velike tovarne za topljenje rude. Sedaj biva v tem mestu nad 1000 slovenskih duš, med temi ima 150 družin lastne hiše; okrog 500 je pa samcev, ki bi si tudi radi ustanovili lastno ognjišče, ko bi ne primanjkovalo slovenskih deklet. Doma so z Dolenjskega okrog Ribnice, Metlike in le malo je Gorenjcev. Delajo večinoma v tovarnah in topil¬ nicah ter služijo za deseturno delo pa $2.75 do $3.00 ter ni neobhodno potrebno, da bi znali angleški. Izkušeni tesarji služijo 3 do 4 dolarje, kakor tudi strojevodje, ki pa morajo govoriti angleški jezik. Službo dobi marsikdo tudi v gostilnici in prodajalni. C. g. Ivan Perše nam poroča dalje tudi o sloven¬ ski cerkvi tega mesta. L. 1899. 17. decembra so položili vogelni kamen in prva sv. maša se je brala 26. februarja 1. 1900. v novi cerkvi, ki je veljala $15.000 dolarjev. Prvi in sedanji župnik te sloven¬ ske cerkve je č. g. Ivan Perše. Mladina hodi v državno šolo, v kratkem pa mislijo sezidati Slo¬ venci svoje šolsko poslopje, kjer se bode poučevalo v slovenskem jeziku. Poleg največjega podpornega društva sv. Jožefa K. S. K. J. s 170. udi je društvo 10 « sv. Petra iu Pavla s 40. udi, cerkveno društvo sv. Ane s 50. udi, bratovščina Presv. Reš. Telesa z 90. udi in bratovščina Presv. Srca Jezusovega. Tovarne tega mesta se množe od leta do leta, in dela je dosti za pridne in krepke roke. Crested Butte. Colo. — L. 1883. so se naselili v tem kraju prvi Slovenci, katerih je sedaj okrog 300, največ pomešanih s Hrvati. Med temi 300 Slo¬ venci je 37 družin, 25 z lastnimi hišami. Prišli so največ od Samica na Dolenjskem. Delajo v ogljekopili na dogovor ter dobivajo od tona 65c na dan, skupno $2.25. Nekateri delajo kompanijsko delo ter zaslužijo $2.10 in več, kjer je pa težje dobiti službo kot v ogljekopili na dogovor. Dekleta utegnejo dobiti službo za 10 do 15 dolarjev na me¬ sec. Vsi prebivalci vseh narodnosti, nad 1000