Političen list za slovenski narod.
Za U
Po poiti prejeman velja: leto pradpUCaa 16 rld., xa pol leta 8 fld., za četrt Uta i fld., sa jedea meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: leto IS fld., u pol leta 6 fld., ia četrt leta S fld., sa jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamn« iterilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n i e r a t •) viprejema upravništvo in ekspedlclja v ,,Katol. Tiskarni'1 Kopitarjeve ulice it. 3.
Rokopisi se n« vračajo, nefrankorana pisma ne »sprejemajo.
Vredništvo je v Semenlških ulicah it. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e 1 e f 6 n - it »v. 74.
Štev. 166.
V Ljubljani, v soboto 22. julija 1899.
Letnik JL3L-V1I
Liberalizem v propadanju.
Prerekati se z vsakim nasprotnikom in vselej, ne kaže. Tako se ne mislimo spustiti v polemiko z »Narodovim« člankom »Liberalizem v propadanju«.
Pribiti hočemo samo dve resnici, ki z vso silo kipe iz omenjenega članka na dan, in kateri ti narodno - napredni gospodje pri vsakej priliki utaje, namreč: 1. Naši narodni naprednjaki so privrženci tistega političnega principa, ki ga v obče imenujemo liberalizem. 2. Ti možje so vseskozi nemškutarski.
Tržaška »Edinost« priobčila je članek, v katerem z ozirom na dogodke v Belgiji in na Bavarskem trdi, da liberalizem propada. Ta trditev razsrdila je »Narod« in njegove matadorje, pa se je eden njih usedel in spisal članek, v katerem se sila jezi nad takim pisanjem »Edinosti«. »Narod« imenuje liberalizem »velikansko duševno in politično, ekonomično gibanje«.
Kaj pa je v duševnem oziru dosegel liberalizem, kaj v političnem, kaj v ekonomičnem ? Duševno vrgel je ljudstva v ateizem in materi-alizem. Pobral je človeštvu ideale. In res zre nam iz novodobne literature nasproti obup v najgroz-nejši obliki, gnev nad praznim življenjem in cinični nihilizem. Pa ne samo iz literature, tudi iz življenja. Politično je s svojim individualizmom vedno pridigoval in pospeševal zatiranje malih, slabih narodov po močnejših. O tem sadu liberalizma vemo baš Slovenci dokaj povedati, in vse trpljenje, ki ga je prestal naš tlačeni narod v zadnjih desetletjih, dejati moramo na rovaš liberalizmu. »Narod« sam priznava, da so nasledniki nemških liberalcev nacijonalci. Res so nacijonalci
nasledniki liberalcev tudi v liberalizmu; v verskem in političnem oziru popolnoma, v gospodarskem pa so v svoj program sprejeli nekaj stvari, ki nasprotujejo liberalnim načelom, to pa samo zato, ker je ravno liberalizem v propadanju in so baš njega zle gospodarske posledice tudi takim vidne, ki so sicer slepi, in bi nacijonalci samo z verskim in narodnim radikalizmom ne pridobili nikogar.
Ali niso ravno nacijonalci v program sprejeli najkrutejše zatiranje druzih narodov? Tak je politični liberalizem. In gospodarski? Saj smo ga ravnokar označili. Tisoče uničenih kmetov in obrtnikov, katere je neusmiljeno pahnil v proletarija', ga kolne; in delavci? O vsem tem nam ni treba dalje govoriti.
Pridenimo tu samo še par besed o svobodo-ljubnosti liberalcev. Ta se je n. pr. tako lepo pokazala pri občnem zboru kmetijske družbe, kjer so liberalci šiloma zabranili kmetom voliti v odbor može svojega zaupanja.
Treba le še nekaj besed izpregovoriti o zvezi centruma s socijalnimi demokrati na Bavarskem, v kolikor se more o takej »zvezi« govoriti, kar bo razvidno iz sledečega.
»Koln. Volkszeitung«, eno prvih glasil centruma, piše o tej »zvezi«: »Nach unserem Ge-schmacke sind die Vorgiinge in Miinchen I. und Speyer nicht.« Pristavlja pa, da liberalci nimajo povoda, kričati nad omenjeno zvezo volilcev centruma in socijali8tov v omenjenih dveh okrajih. Centrum je pri prejšnjih volitvah podpiral v dvomljivih okrajih liberalce proti socijalistom, toda liberalci mu niso ne le privoščili le enega izmed dvomljivih mandatov, marveč v zbornici redno in dosledno delovali proti vsemu, kar je predlagal centrum. Volilci centruma so radi takega pošto-
LISTEK.
Preganjana nedolžnost.
Članek, ki bi ga bil lahko priobčil »SI. Narod«.
Kamor se pač naša stranka obrne, povsodi zadene ob nasprotstvo. Vedno se od vseh strani kriči na nas, da smo liberalci.
Da dokažemo popolno neosnovanost tega natolcevanja, hočemo biti vsaj v enej stvari strogo konservativni, namreč v preosnovi volilnega reda za ljubljansko mesto. Ta je naša svetinja, katere ne damo dotakniti. Če to ni konservativno, potem ne vemo, kaj bi še bilo. In glejte jih, te čudake, naše nasprotnike! Ravno v tej točki zahtevajo od nas, da smo liberalni. Toda mi hočemo dokazati, da liberalizma ni, da je to le neki strah, ki so ga iznašli naši nasprotniki, da z njim plašijo ljudstvo.
Ali ni pokazala tudi tista stranka na Dunaju, ki jo imenujejo naši nasprotniki židovsko-liberalno, in katera ima vso naše simpatijo, da ni liberalna, ker se tudi upira vsakej preosnovi občinskega volilnega reda. To je konservatizem, če jc sploh kaj. Ako ostane tej stranki, ko je torej odpadel drugi del njenega pridevka, še prvi del, je to nam sicer nekoliko neprijetno, pa tudi to kaže, da li-
beralizma ni, saj so židje najbolj konservativno ljudstvo, ker so se tako dolgo ohranili.
Mi torej nikakor ne zaslužimo, da nas psu-jejo z liberalci.
Tudi glede kmetijske družbe pokazali smo svoj konservatizem. Mi jo hočemo ohraniti tako, kakoršna je bila do sedaj. Ako do sedaj niso imeli v njej govoriti kmetje, pa naj še odslej molčijo. Kmetje hočejo voliti v družbin odbor svoje može? Ta bi bila lepa! Takih novotarij ne moremo pripustiti. Se enkrat poudarjamo, kar smo pisali že večkrat, da družba ni za kmeta. Kako pa tudi! Ali se zna kmet prav vesti in obnašati pri odborovih sejah? Ali ve, kaj se spodobi? In pa, tajnik je gospod, to vsak \6, njegovi gospodarji, odborniki, pa naj bi bili kmetje ? Nikdar!
Očita se nam, da smo napravili hrup in vrišč. Mi tukaj konštatujemo, da smo šli popolnoma mirno po stopnicah proti dvorani. Iz te pa nam je bilo na ušesa nam sila neprijetno šumenje, kakor ga prouzroča velika množica. Nam je taka velika množica v dvorani neprijetna, ker imamo tenke živce. Zato pa menda vender mi nismo odgovorni?! Potem pa do sedaj predsedstvo še nikoli ni imelo dela z glasovanjem. Vse se je vedno lepo tako vršilo, kot je predsedstvo hotelo. Sedaj
panja liberalcev skrajno ogorčeni, in so odklonil vsako misel na kompromis z liberalci že a priori. Sicer pa se družijo povsodi liberalci s socijalisti in to ni nemoralno, v omenjenih dveh okrajih pa so vrgli volilci centruma b pomočjo socijalistov liberalce, to seveda je nekaj druzega. Sicer so pa nemški socijalisti s centrumom glasovali n. pr. za odpravo postavo proti jezuvitom in za razne gospodarske predloge. Toliko v pojasnilo.
„Narodu« pa se gre v prvej vrsti za to, da zagovarja zvezo svoje stranke z nemškimi liberalci. Solznimi očmi piše: »Kompromis bavarskih klerikalcev s socijalnimi demokrati je moralen in dopusten, eventuvalen (kako ublaženo je to povedano!) kompromis slovenske liberalne stranke "z nemško liberalno proti klerikalstvu pa bi bil skrajno nemoralen korak.«
In zatorej »Narod« zdihuje in bridko toži. Da, dragi »Narode«, to bi bil in to je tudi skrajno nemoralen korak, kajti vse tisto hudo, katero je zadelo naš narod in katero ga še zadeva, provzročili so mu nemški liberalci. Jarem, ki žuli rame našim obmejnim bratom, naložili so jim nemški liberalci. Bratenje s tako stranko ne da se zagovarjati. Ker »Narod« skuša zagovarjati to bratenje, kaže, da mu je zelo ležeče na tem, da se ta de-janjsko obstoječa zveza njegove stranke z Nemci ohrani. Ali trpi naš narod pri tem škodo, to gospodom pri »Narodu« ni mari.
Nikari naj se pa v prihodnje ne izgovarjajo, ali celo jeze, kadar jim bo kdo očital liberalstvo ali nemškutarstvo.
Tudi taka priznanja, kakoršna smo ravnokar zasledili v »Narodu«, so dokaz, da liberalizem propada, ker je zgubil še tisti, dasi žalostni pogum, da je tajil.
pa bi bilo moralo predsedstvo šteti glasove in tajnik bi bil moral celo zapisavati imena glasu-jočih. Ali se more kaj tacega sploh kje zahtevati? Taka predrznost je samo pri nas mogoča. In kmetje si upajo kaj tacega! Treba je bilo toraj potegniti se za stari red, in zopet smo bili konservativni.
Le bodimo konservativni in recimo, da v kmetijski družbi kmet nima govoriti, ker tudi doslej ni imel. Mi hočemo in zahtevamo še Btaro spoštljivost. Kmet naj stoji pred takimi gospodi lepo spoštljivo s klobukom v roki in naj čaka, da ga milostno ogovore. Ako mu pa celo potrkajo po rami in mu rečejo »očka«, potem pa naj bo zadovoljen. Kaj pa še hoče?
Tako smo torej mi pravi pravcati konservativci in novotarije niso za nas. Mi smo prijatelji kmeta, zato nečemo, da bi se mučil še z mišljenjem, saj ima tako že dosti dela. Mi hočemo zanj misliti kakor dosedaj. Če mu to naše mišljenje zanj dosedaj ni prav nič koristilo, ne zadene krivda nas, marveč mišljenje.
Iz vsega tega sledi nauk, da trpimo po krivici natolcevanje, češ da smo liberalni. Kedo nam more kaj tacega dokazati?
v-
i
\ r
S
Občni zbor »katoliškega tiskovnega društva"
v četrtek, dni 20. julija 1899.
(Porodilo tajnikovo.)
Poročati mi je o odborovem delovanju od zadnjega (IX.) občnega zbora, dne 11. avg. 1898, pa do danes. Nalogo svojo hočem spopolniti tako, da 1. ob kratkem opišem zunanje društveno razvijanje, 2. pokažem, kako je društvo izvrševalo svoj namen, 3. pa nekaj pristavim o gospodarstvu v društvenih zavodih.
I. Zunanje društveno razvijanje.
Kot prejšnja leta, moremo tudi letos z veseljem naznanjati, da se je društvo živahno razvijalo. Le število udov se ne množi, kakor bi želeli. Od lanskega občnega zbora je pristopilo 12 novih udov. Glede na idealen društveni namen bi mu moral biti ud vsak izobražen katoliški Slovenec.
Sedaj šteje društvo 69 dobrotnikov, 128 usta-novnikov in 257 letnikov, torej skupaj 454 dru-štvenikov. V krog dobrotnikov so pristopili premih gosp. knez in škof, naš velikodušni pokrovitelj. Nekatere ude-letnike smo morali izbrisati iz našega imenika, ker že po več let niso odrajto-vali letnine.
Odbor izreka srčno zahvalo onim preč. gg. dekanom, ki so o pastoralnih konferencah ali o drugih primernih prilikah pobrali udnino ter jo poslali odboru. S tem ustrezajo udom in odboru.
Umrli so od zadnjega občnega zbora d o -b r o t n i k i: kanonik Rihard Frank, prelat dr. Andrej C e b a š e k , duh. svetovalca župnika dr. Jurij Sterbenc in Štefan Jaklič ter vpokoj. župnik Peter W a r t h o 1, ustanovnik: župnik Janez D o 1 ž a n, ter letniki: župnika Matevž Kljun in Alojzij P u c, župnijski upravitelj Primož P e t e r 1 i n in vpokojeni kapelan Jožef Sterbenc.
Društvo se bo vseh hvaležno spominjalo; posebno hvaležnost pa je dolžno prelatu dr. Č e -b a š k u kot prvemu svojemu predsedniku in potem do smrti premarljivemu odborniku, ter gosp. Jožefu Sterbencu, ki je nekaj dni pred smrtjo našemu društvu podaril vsoto 160 gld. — Odbor uljudno prosi, da se živi udje vseh rajnih dobrotnikov, ustanovnikov in letnikov spominjajo v svojih molitvah. 2. december 1898, cesarjeva petdesetletnica, je bil tudi za naše društvo vesel očetovski praznik ; vsi naši zavodi so ta dan praznovali.
Da so se društvene zadeve ugodneje reševale, se je odbor od zadnjega občnega zbora posvetoval v treh sejah, namreč : 4. oktobra 1898 ter 27. februvarija in 19. junija 1899. V drugi teh sej je gosp. blagajnik podal račun o društvenem premoženju koncem leta 1898, kateri se je odobril. V zadnji se je med drugim določil dan in vspo-
Mladost.
Palmeta. — Rado Košar.
(Konec.j
Ustavi se in gleda, bi se li ne obrnil rajo in šel po desni. Toda glej ! Ali ne vidi tamle med gnječo njenega klobuka? Oni-le beli z veliko rožo ... prav tak je! On se dviga na prste, opazuje, obupava, upa . . . »Ona je!« vzklikne veselo, ko se mu je posrečilo pogledati v njeno lice . . . »Ona je, ona . . .«
Toda kako priti do nje skozi to kričečo, rjučo, natlačeno množico?
Rine na desno, rine na levo . .. Nič . .. Komaj znatno pride naprej. Rine močnejše, močnejše, brez vsakega ozira, ljudje ga gledajo, vpijejo, se čudijo njegovi nestrpnosti, kriče, kolnejo, stegajo po njem roke . . . hvala Bogu, vse njih žuganje zastonj . . . Najhujši naval je prodrl in . .. tudi ona se je rila skozi to neotesano maso, a zdavnaj je že onkraj nje ... v stranski ulici. . . Gorje, če jo zopet izgubi.. . zastonj ves trud.
A ni se vprašal, zakaj sploh hiti za njo, zakaj se sploh muči in poti, da pride do nje. Ono hrepenenje, katero je zapustil nje pogled, nje na-smev v njegovem srcu, ga je gnalo z neodoljivo močjo, da pride do nje, da ji pogleda še enkrat v temne, globoke oči, da se še enkrat nasladi z njenim smehljajem, da jo ogovori... Le enkrat
red za današnji občni zbor. V vsporedu opazite kot zadnjo točko tudi volitev novega odbora, ker je bil sedanji odbor za tri leta izvo jen pri VIII. rednem občnem zboru dne 15. julijif 1896.
II. Kako je društvo izvrševalo svoj namen.
Namen svoj, izdajati in razširjati dobre knjige in tiskovine razne vsebine ter podpirati časopise v verskem in narodnem ter avstrijskem patrioti-škem duhu urejevane, je izvrševalo društvo od zadnjega občnega zbora tako-le :
1. Izdalo je na lastne stroške te-le knjige:
a)	»Duhovni pastir«, letnik XVI. s prilogo »Zbirka lepih zgledov«, ki je do sedaj dospelo z 20. polo do besede »duhovnik«. Urednik mu je gospod katehet ljubljanskih nunskih šol Alojzij Stroj, kateremu pomaga več duhovnih sobratov.
b)	»Koledar« tiskovnega društva v Ljubljani za 1. 1899, urejen po našem gosp. predsedniku, smo č. gg. društvenikom brezplačno razposlali. Izšel bode tudi za prihodnje leto ter ga dobe lepo vezanega vsi dosedanji udje in oni, ki bodo še pravočasno pristopili društvu.
c)	»Povestij«, ponatisnjenih iz »Domoljuba« je izšel nedavno XII. zvezek, urejen po g. kanoniku K a i a n u.
i) »Venec« cerkvenih bratovščin, III. letnik, urejevan po gosp. semeniškem spiritualu dr. Frančišku Ušeničniku. Z izbrano vsebino si je »Venec« v dobrih dveh letih brez vsake agitacije pridobil precej naročnikov, katerim plete z milostjo božjo od meseca do meseca novih vencev čednostij in dobrih del.
d)	»Nove lourške šmarnice«, francoski spisal Henrik Lasserre. Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil kapelan Janez Godec, 1200 izvodov.
e)	Sv. Frančiška Šaleškega »Filoteja« v prof. Anton Kržičevem prevodu iz francoskega izvirnika je dotiskana in izide v kratkem v 7000 izvodih, ter v dvojni, finejši in priprostejši obliki.
f)	Prav kmalu izide tudi tretjeredniški mo-litvenik »Pot v nebesa« v 5. natisu v 6000 izvodih.
g)	Za natis je že pripravljen M. P oče v »Poslovnik« v 2. izdaji, ker je prva že pošla docela že pred letom. Če ima kdo kakšnih konkretnih želja glede te knjige ali nabranih popravkov in dostavkov, naj jih nemudoma sporoči odboru, da ta navod za slovensko uradovanje čim bolj spopolnimo.
h)	Pripravljamo tudi gosp. Ant. Veter-n i k a , kaplana v Braslovčah »Krščanski nauk« za cerkev razložen po novem katekizmu. Izide v našem založništvu.
i)	Loške č. Uršulinke so prevedle tri P. I. Spielmannove povesti za mladino. Z ganljivo
še... in naj ima priti preko razvalin, preko trupel, po jezeru krvi do nje ... Le enkrat še.
Množica je bila za njim.
V bližnjih ulicah zagledal jo je pred seboj, hitečo po trgu ... In hitel je dalje, dalje.
Obrnila je lepo glavico, kakor da ve, da jo sledi nekdo, morda celo on ; postala je trenotek in naslednji hip je brzela še hitreje.
Klobuček z rožo se ji je nagibal v stran, dolgo snegobelo krilo ji je vihralo.
Kakor da se ga boji, hiti iz ulic v ulice.
Da bi krenila vsaj domov, videl bi hišo, zapomnil številko, prosil odpuščanja ... nič ...
In sedaj. .. izven mesta ? Kam, kam ?
Gospod Smola se je začutil utrujenega.
Postal je za hip neodločen, ona se je spet obrnila . . . nova moč ga je prešinila ... In hitel je dalje ... Pot mu jo lil curkoma po čelu na lico, brado, na prsa.
Ta prazna, zapuščena predmestja so mu bila do cela neznana... a hitel je naprej, naprej . ..
Pred njim je zašumel potok .. . neznan mu je bil, a ugibal ni o njegovem imenu . . . Čezenj je peljala brv, ozka trhla deska ... na nji je bila ona ; skoro že na drugem kraju se obrne do njega, smehljaj ji zaigra na licih ... ta trenotek... brv se štrene . .. trušč in ropot, brv so prelomi na sredi in ona . . . ujame se srečno za vrbo in ostane
»Ljubite svoje sovražnike« s štirimi podobami hočemo še to leto poskusiti, da vidimo, kako bode ugajala.
j) Založili bomo tudi in že prirejamo p o -dobice Srca Jezusovega, napravljene po oltarni sliki, katero so za stolnico dali naslikati premil. gosp. pokrovitelj. — Litanij presv. Srca Jezusovega smo natisnili in do malega tudi že razpečali 34.000 izvodov. — Imenovane litanije presv. Srca Jezusovega je pozvan od premil. knezoškofa dvakrat uglasbil P. Angelik Hribar, prav čedno pa jih je natisnila naša tiskarna.	(Dalje prih.)
Člani ogrske in hrvatske regui-kolarne deputacije.
Iz Zagreba, 8. julija.
Pred nedavnim je izvolil tudi ogrski sabor nove članove regnikolarne deputacije, ki bodo s že izvoljenimi hrvatskimi članovi razpravljali novo financijalno nagodbo med Ogrsko in Hrvatsko. Že sami ogrski članovi te deputacije dajejo malo nade, da bi se mogla nagodba za Hrvatsko dobro izvršiti. Kaj more Hrvatska dobrega pričakovati od Kolomana Tise, tega starega prijatelja (!) hrvatskega naroda in začetnika današnjega vladnega zistema, ki je že dozdaj na Hrvatskem in na Ogrskem provzročil toliko zla. In dr. Maks Falk, ta nenadomestljivi žid, ki vsak božji dan grdi v »Pester Lloydu« Hrvate in druge Slovane, gotovo ne bode zagovarjal pravičnih zahtev hrvatskega naroda. Ravno tako tudi ne moremo za Hrvatsko nič dobrega pričakovati od Frančiška Košuta, potomca Lajoša Košuta, ki ni mogel najti Hrvatske na zemljevidu.
Da Hrvatom ne bodo pomagali grof Apponyi, Ferdinand Horansky, Gabriel Ugron in drugi člani, je čisto naravna stvar, kajti oni so v prvem redu vsi Mažari, ki ne mislijo na nič drugega nego kako bi Ogrsko centralizirali in vse narode ogrske krone pomažarili. Vsem tem odločnim možem stoji naproti pohlevna, malodušna in popustljiva hrvatska deputacija, sestavljena večidel od onih članov, ki so sklepali zadnji financijalni dogovor leta 1888. Prav^alostno znamenje za naš neuspeh je že to, da se poroča v zunanje časopise glas, da hrvatska deputacija ne misli zahtevati povišanje postotka pri tangenti, nego da se misli ostati pri sedanjem postotku, samo točneje zaračunavanje pri vseh dohodkih se bode zahtevalo. Če je to res, potem smo že prvo bitko zgubili. Saj se je tudi pri zadnjem sklepanju nagodbe popustilo od 45 % na 44% pod to pogodbo, da se bode vodilo točno in strogo zaračunavanje vseh dohodkov. Pa kaj se je zgodilo? Sami člani omenjene deputacije so priznali v zadnjem saborskem zasedanju, da se dohodki Hrvatske v zadnjih treh letih naglo zmanjšujejo, in da bo treba pri novi nagodbi upotrebiti vsa sredstva, da se zapreči vsakoletni
na drugem bregu.. . Konca trhle deske pa odneso valovi Beboj.
Zadrhtel je strahu, ko jo je videl padat', se prijemati za vejo. A ko je videl, da se je srečno rešila, oddahnil je globoko.
In sedaj ga je še bolj gnalo za njo, do nje, da jo potolaži v njenem strahu, da ji reče jedno samo besedico--a brvi ni.
Ona je ostala na bregu in čakala, kdaj pride on za njo.
Obupan je hodil ob bregu, iščoč brvi, zroč, kje bi bil brod plitvejši, kje valovi mirnejši... a iskal je zaman ...
Ona je slonela ob vrbi, ga gledala in njena roka ga vabila k sebi .. .
In pozabil je na globočino, pozabil na valove in zagazil je v potok .. .
Bil je truden in izmučen od dolgega tekanja, a mrzla voda ga je objela tako mehko, tako sladko, da je pozabil na svojo utrujenost.
Gazil je junaško naprej, naprej .. .
A na sredi so postali valovi močnejši, ono sladko čuvstvo mrzle kopeli je zginilo, voda je postajala mrzla .. . začelo mu je rezati do kosti, valovi so ga začeli spodnašati.. . Ustavljal se je, boril se b titansko silo, a zaman . ..
Ona je slonela še vedno in zrla, kako se je potapljal, zrla z nasmehom na ustnih...
Nov močan val je pridrl, on se je obrnil v
Priloga 166. štev. »Slovenca« dnč 22. julija 1899.
primanjkljej, ki znaša za tekoče leto že okoli 200.000 gld.
Govorilo se je, da misli hrvatska regnikolarna deputacija zahtevati od ogrske zares čisto natančno zaračunavanje vseh zajedniških dohodkov, od katerih dozdaj Hrvatska ni dobivala svojega deleža, namreč od železnic, pošt, brzojava, vojaških oprostnih taks i. t. d. Pravijo, da bi ti dohodki znašali čez jeden milijon goldinarjev, in potem ne bi trebalo zahtevati, da se poveča današnji postotek tangente. To je vse lepo, samo, če bode hrvatska deputacija le tako odločna, da bode tudi izvela to svojo odloko. Pa tudi v tem slučaju, ne bi se smelo prepustiti, da se ne poveča postotek tangente. Hrvatska treba v novejšem času tolikih dohodkov, kakor že dolgo ne, pa jih bode še več potrebovala, če hoče vsaj deloma urediti svoje gospodarske odnošaje.
Da Hrvatska tudi še zdaj ne pride do finan-cijalne samostalnosti, je gotova stvar, ker je sama hrvatska deputacija morda razun dr. Franka ne bode zahtevala. To je največa škoda, kajti Hrvatska bi se mogla še le tedaj razvijati, kakor to zahteva njen položaj in njen ugled na jugu monarhije. Vemo dobro, da je ves sedanji zistem proti temu, toda dolžnost hrvatske regnikolarne deputacije je bila, da se vsaj v principu izjavi za Onancijalno samostalnost Hrvatske. Toda kaj takega ne moremo pričakovati od današnjih zastopnikov Hrvatske. Sicer se pa sploh za to za Hrvatsko gotovo najvažneje vprašanje pri nas prav malo zanimajo. Razun temeljite razprave, priobčene v »Obzoru« od vseučiliščnega profesorja in narodnega poslanca dr. Vrbaniča, ne piše in ne razpravlja se sploh o tej zadevi. Ce izpo-redimo ogersko in avstrijsko časopisje, ki je glede istega vprašanja vsak dan polnilo svoje predale z razpravami in polemikami, z našimi hrvatskimi, moramo priznati, da smo zares skrajno nemarni. Na Ogrskem in Avstrijskem se je ta borba prenesla tudi med narod, razpravljalo se je o tem v skupščinah ter sklepale resolucije.
Na Hrvatskem o vsem tem ni sluha ni duha. In potem se bomo čudili, če bodo nas zopet Mažari nadvladah v tem najvažnejem vprašanju. Naši uradni časopisi kar molče o tej zadevi, premda bi morali prvi braniti koristi Hrvatske s temeljitimi razpravami o financijalnih vprašanjih, saj dobe zato tudi najlažje potrebne podatke. Toda mesto takih koristnih in sedaj uprav potrebnih člankov se piše na dolgo in široko o svetovnej politiki, o Sudanu in Egiptu, o Kini in Filipinih in drugih takih stvareh, ki morejo nas sicer zanimati ali nič koristiti. Ravno tako bi morali poslanci med narod ter mu pojasnjevati to vprašanje ter ga pripraviti za vsak slučaj, ko bi trebalo iz novič na volišče, da bi narod vedel, komu
novič do nje . . . val ga je spodnesel ... on je dvignil roke do nje, jih sklenil — a naslednji hip se je potopil.. .
V par sekundah je bil spet na površju . . . nje grohot mu je zazvenel na uho, on je zakričal obupno in — zagrnili so ga spet valovi.
Kakor da se mu je odvalil težak kamen raz prsa ... Začel je dihati... polagoma ga je krepil sveži zrak, na uho mu je udarjalo šumenje potoka, obrvi so postajale lažje in lažje .. . mehka roka ga je pobožala po licih ... blagodejna toplota mu je šinila iz te roke v trple ude ... napel je moči in spregledal je.
Ležal je kraj potoka na trati.
Zraven je stala ona in zrla z viška nanj. Ustna ji niso bila več nabrana v sladek nasmeh ; pogled je bil mil, a resen.
In začutil je novo moč v sebi. . . Hrepenenje se je vzbudilo spet v njegovem srcu ... hotel je
vstati, da ji pade pred noge,--a nezmogljiva
moč ga je držala k tlom.
»Kdo si nadzemsko čarovito bitje, ki si mi vzbudilo tako koprnenje v srcu, kakoršnega nisem občutil še nikdar? Kdo si? Ce je v tvoji moči, raztrgaj vezi, ki me vežejo k tlom, da te molim v prahu, da ti poljubim rob krila, ti jedino moje hrepenenje!«
Ona stoji kakor kraljica pred njim . .. Resni obraz se ji mili . . . blaži . . . pogled ji postaja
ima dati svoj glas. Saj bi morali biti vsaj v tem vprašanju složni vsi poslanci hrvatskega sabora, kajti tam, kjer narod v gmotnem pogledu propada, morajo se zediniti vsi brez razlike, da ga rešijo pogina. In do tega je žalibog že prišlo na Hrvatskem.
Le s složnim delovanjem vseh strank se more narod še rešiti in to tem lažje, ker Hrvati ne trebajo zahtevati nič nepravičnega niti nemogočega od svojega soseda in zaveznika. Zahtevi hrvatski so vsi po postavi opravdani, le odločnosti je treba in izpolnili se bodo. Ob svojem času sem sporočil, kako je o tem vprašanju govoril član te deputacije poslanec Gjurkovič v Oseku pred svojimi volilci. Omenjeni njegov govor je bil sprejet od vseh strank z odobravanjem, ker se je izjavil odločno, da treba novo Onancijalno nagodbo tako skleniti, da bode na korist Hrvatske in da se odstrani letni primanjkljej. Od tega časa molči omenjeni poslanec, čemur se čudimo, premda je imel dosta časa, da pripravi v »Pester Lloydu« tudi Mažare na zahteve hrvatske. Morda se je ta zviti politik predomislil. Mi to ne verujemo, dokler ga ne slišimo v regnikolarni deputaciji spregovoriti. Želimo le, da bodo vsi člani složni ter imeli na srcu zares žalostno gmotno stanje Hrvatske, katero ne more dolgo tako ostati, nego se mora nekaj storiti, da se vsaj deloma zboljša. To pa je zavisno vse le od odločnosti in Bloge hrvatske regnikolarne deputacije.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. julija.
Čehi in nemški postulati. V Pragi je te dni izšla neka politična brošura z naslovom: »Nemški binkoštni program«, v kateri svetuje neki aeimenovan avtor iz kroga čeških poslancev, naj se a limine ne zavrže nemški binkoStni program, marveč naj se v svrho zboljšanja avstrijskih razmer in parlamentarnega reda porabijo ti postulati za podlago novih obravnav z zastopniki nemškega naroda. Ob jednem pa navaja avtor tudi nekatere protizahteve. Mej drugim pravi: Vsprejme naj se ime »Avstrija« kot skupno ime za vse v državnem zboru zastopane dežele in kraljestva, nasprotno pa naj bi se vsak vladar po preteku jednega leta po nastopu svoje vlade dal kronati za češkega kralja. Paragraf 19. drž. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov naj bi ostal v veljavi. Vse skupne državne zadeve naj se obravnavajo v nemškem jeziku; tudi naj bo nemščina obvezni jezik na vseh srednjih šolah. Pravice narodnih manjšin naj se strogo omeje; dež. zbor bodi zanje kompetenten in priporočati je uvedbo narodnih kurij. — Glasilo Mlado-čehov, »Narodni Listv«, pravi, da je to brošuro spisal bržkone kak član staročeške stranke, ter
---'	" ' ■ 1-----T
toplejši in mehkejši ... s sladkim nasmehom mu pravi:
»Kdo sem? Jaz sem ona, po kateri ti zastonj koprniš. Če prebredeš vse potoke in reke in morja, če prehodiš vse gore in planine, če preiščeš vse svetove, kar jih je ustvaril večni Stvarnik, ne dosežeš me nikdar, nikdar, ker jaz sem tvoja — mladost!«
Kakor meglica v solnčnem svitu je izginila čarovita neznanka njegovemu pogledu in ni je bilo ... ni je bilo nikjer . . .
Stara Meta je godrnjala in teptala pred vrati. »Kolikrat sem že razbijala, a gospod imajo danes čudovito trdno spanje ... so pa že spet malo preveč . ..« namežikne si dobrovoljno in menda je starka svoje znamenje že poznala ...
Gospod Smola pa se je vzbudil na zofi.
Gledal je in gledal, kako da pride na zofo, kako da je spal nocoj tukaj in celo — oblečen.
En pogled po sobi mu je povedal vse . . . Crepinje ubitih steklenic... na mizi pomade v najrazličnejih kasetah in stekleničkah ... na papirju sivi las .. .
Solnce mu je sijalo skozi okno in dvigalo tisoče praškov, a gospod Smola je sedel in mislil in ugibal, ali je sanjal ali kftli.
Trkanje Metino ga je uverilo, da so vrata še vedno zaklenjena — in torej ni bil od včeraj popoldne nič zunaj . . .
nato strastno pobija njegove trditve. List izjavlja, da se nemškim postulatom, kar je seveda le pre-resnično, pripisuje vse prevelika važnost. V Avstriji bo še le tedaj konec narodnostnega prepira, ko se odstrani centralizem in pridemo do avto-nomistiške, federativne ustave v Avstriji.
Krščanski socijalisti. proti nagodbeni naredbi. Nemško-radikalnim krogom, ki rohne nad vlado, da je s pomočjo §14. uveljavila razne, na pogodbo z Ogersko se nanašajoče naredbe in predloge, so se pridružili poslednje dni tudi dunajski krščanski socijalci. Seveda ne postopajo ti na tako surov način, kakor je to v navadi pri nemških nacijonalcih in socijalnih demokratih. Pod predsedstvom svojega načelnika dr. Luegerja je sklenila krščansko socijalna zveza sledečo resolucijo : Vlada ni bila opravičena sklepati iz uvodnikov posamnih radikalno • nacijonalnih listov, o katerih je znano, da delajo po gotovem načrtu na razpad naSe domovine, kakor tudi iz izjav posamnih poslancev, ki se brezpogojno in slepo klanjajo volji takega časopisja, da je nemogoča ustavnopravna rešitev teh prevažnih zadev, oziroma njih parlamentarna razprava. Morala je gotovo biti prepričana, da noben državni poslanec ne bo tako kratkoviden in nesvest si svoje dolžnosti, ua bi mogel pritrditi porabi paragrafa 14. v tem slučaju, vsled tega je bila vlada dolžna, sklicati državni zbor in na ta način pokazati, da ima vsaj voljo, pridobiti si odobrenja državnega zbora za tako važni korak. — Seveda se vlada lahko izgovarja, da je to že poskusila in dospela do prepričanja, da se s pomočjo sedanjega parlamenta ne da doseči in izvršiti nobena važneja zadeva.
Nov socijalno-demokratičen ,ixprehod<' na Dunaju. Dunajski socijalni demokratje so se poprijeli v zadnjem času novega načina pouličnih demonstracij. Burne demonstracije se jim niso nikdar posebno sponesle in konečno tudi ni prijetno, ako mora kak vodja, kakor dr. Adler, dr. Ellenbogen in dr., radi teh otročarij tičati nekaj dni v zaporu. S takimi demonstracijami toraj ni nič in treba je bilo »mirnih izprehodov«. Takega sredstva so se poslužili socijalisti tudi predvčeraj, ko so zborovali udeležniki socijalnega kurza v hotelu »Angleški dvor«. »Arbeiter Zeitg.« je za to priliko objavila nastopni, sovraštva do krščansko-socijalnih delavcev polni oklic: Nikar ne zasramujte »krščansko - socijalnih delavcev«. Ako bi vas jeza in sovraštvo silila, da jih nazivate s pravim imenom, premagajte svojo jezo in ne zabavljajte na nje. Ako se vas polasti brezmejni stud in bi hoteli na-nje bljuvati, zatajujte se in ne storite tega. Le pogledati jih hočemo te ljudi, poznati jih hočemo in šteti te »krščanske socijalne delavce«. Mirno in tiho bomo korakali mimo demonstrantov za »Wahlrechtsraub«. Le videti jih hočemo, a oni naj vidijo tudi nas! Sodrugi in sodruginje, pridite vsi in oglejte si svoje sovražnike 1 — No prišli so res, a ne vsi, bilo jih je le nekaj sto in na tihem so se norčevali iz krščanskih socijalcev. Nemirov ni bilo in policija je prijela samo dva kričača. Seveda se krščansko socijalni zborovalci, ki so razpravljali o vse bolj važnih stvareh, kakor pa je socijalistiški »Wahl-rechtsraub«, niso zmenili za take bedarije in so le pomilovali zaslepljene delavce, ki se še vedno, koncem 19. stoletja, dajo voditi od plačanih židovskih voditeljev v svojo vsestransko škodo.
Za Dreijfusovo pravdo pred vojnim sodiščem je izdala vlada posebno navodilo, v katerem pravi, da je v celi zadevi nekaj vprašanj, ki ne smejo priti v razpravo v smislu sklepa kasacijskega sodišča. Vojno sodišče bo moralo dognati v glavnem "samo to, je li res pisal Dreyfus zloglasni bordereau in ali je res izročil neki zunanji velesili v tem pismu navedene načrte in pojasnila. S tem odlokom Dreyfusovci niso posebno zadovoljni, ker bi bili radi, kakor naglašajo, da bi se bila vršila razprava o vseh vprašanjih, ki pridejo v tem oziru v poštev. Toda te »solze« točijo židje in njih hlapci samo navidezno, ker jim vlada ni mogla napraviti večje usluge, nego da je odredila to skrajno omejitev. Nad vse jim je namreč ljubo, da sodišče ne bo pozvalo kot priče takih mož, ki bi morda izpovedali, kar bi ne bilo všeč njim, posebno pa ne Dreyfusu. S tem je pa vlada tudi že pokazala, kakšne razsodbe si želi, namreč popolno oproščenje ekskapitana.
Ameriški vojni tajnik Alger je vložil demisijo, ker je moral tako storiti in ga je v to prisilil sam predsednik Mac Kinley. Ilazni poklicani in morda tudi nepoklicani faktorji so namreč predsedniku in ostalim članom vlade dokazali, da je ravno Alger zakrivil toliko porazov na Filipinih in da je ravno on vzrok, da se vstaši se sedaj mogočno šopirijo na teh otokih. Mož je namreč, tako pravijo, pravočasno poskrbel, da so dohajala v Ameriko popolno neresnična in za Ameriko ugodna poročila in so se na ta način zvodili na led vsi merodajni krogi. To je bilo seveda vzrok, da ameriška vlada ni storila eventu-valnih nadaljnih korakov. Njegovim namestnikom je odbran nevjorški guverner Rousevelt.
Japonsko kulturna država. z letošnjim letom stopi japonska država v vrsto kulturnih držav, za kar se ima seveda zahvaliti mej drugim tudi evropskim državam. Glavni znak za to je odprava konzularnih sodišč; le angleška sodišča funkcijonirajo še do 4. avgusta. Po novem redu so toraj podrejeni Evropejci na Japonskem samim japonskim sodiščem. Kaj takega evropska diplomacija še ni dovolila nobeni orijentalski državi; niti Egipetu, ki je faktično v angleški oblasti, niso dovolile velesile samostojnih sodišč.
Cerkveni letopis.
Organizacija romarskega vlaka.
Za vožnjo, hrano, prenočišča in slične navadne potrebe poskrbi pravočasno romarski odbor, oziroma načelništvo na barki in načelništva raznih hospicov v sveti deželi. Da pa gre vse točno in gladko izpod rok, treba je stroge organizacije romarjev. In vsak romar je dolžan tega reda se držati, ker sicer utegnejo iz malenkosti nastati velike sitnosti, bodisi za posamne osebe, bodisi za celo družbo.
Cel romarski vlak je razdeljen v pet oddelkov, recimo trum, in vsaka truma šteje po sto oseb. Izmed teb sto moških pripada 36 prvemu razredu, ostalih 74 pa drugemu razredu. Vsaka truma šteje zopet po 10 tovarišij, in vsaka tova-rišija po deset mož. Načelnik vsaki trumi je kak prileten odličen duhovnik, kateremu je v podporo prideljen kak mlajši energičen duhovnik kot namestnik. Vsaka truma ima tudi svojega ekonoma, ki skrbi za živež, in reditelja, ki skrbi sproti za red. Prvi posel se poveri navadno kakemu gostilničarju, drugi pa kakemu uljudnemu in odločnemu mlademu romarju.
Pri razdelitvi romarjev v trume se pazi na posamne dekanije in župnije, da so znanci kar najbolj skupaj. S tem se zabrani vsako tekmovanje, češ, romarji prvega razreda bodo več videli, nego romarji drugega razreda. Da se romarji med seboj poznajo, ima vsak okoli leve rame ovit širok bel trak z velikim jeruzalemskim rudečim križem in veliko romarsko številko. Tako n. pr. znači št. 256, da je dotični romar član šeste to-varišije v tretji trumi. Vsak romar dobi tudi malo čašo, z rudečim križem začrtano, katero nosi na traku ob svoji strani. Voditelji nosijo na prsih tudi primerne kokarde. Tudi mala knjižica se vroči vsakemu romarju ob nastopu božje poti, da ima v roki natančen načrt romanja za vse dneve, določen dnevni red in druga določila, katerih se treba držati, ter kratek popis svetih krajev, katere nameravajo obiskati. V to svrho pa je najbolje, ako vsak romar že pred odhodom doma pazljivo prečita Lampetovo knjigo »Jeruzalemski romar« ali pa Jeranovo »Potovanje v sveto deželo«. Dobro je, ako jo vzame tudi seboj na pot.
Ker ni mogoče, da bi bili vsi romarji v sveti deželi vedno skupaj, razdele se v trume po sto skupaj, in po določenem programu obiskujejo razne kraje tako, da se ne srečujejo in da drug drugemu niso napoti. Tako vsi vidijo vse, kar so sklenili ogledati si. V programu onega tedna, ko bivajo v Jeruzalemu, imajo romarji dva dneva ali celo tri dneve proste, da svobodno obiščejo to in ono svetišče, da si kaj nakupijo za spomin in si nekoliko odpočijejo od mnoge hoje. Ob teh dnevih imajo v cerkvi božjega groba slovesno službo božjo. Potovanje v Betlehem ali k sv. Janezu je dolgo, da se porabi v to cel dan.
Ako pa so romarji prosti, treba paziti, da se kdo ne izgubi od svojih tovarišev v jeruzalemskih ulicah ali svetiščih, kar se je že včasih komu primerilo. Tudi je treba zelo paziti, da si kdo lahko-
miselno zdravja ne pokvari, bodisi z nezdravo pijačo, ki jo zasebno kupi, bodisi s kakim sadežem, katerega iz radovednosti okusi, ali pa z nepremišljenim prehitrim tekanjem semtertje. Zato je naloga rediteljev, da zlasti v tem pogledu strogo pazijo na priproste romarje, ki mislijo, da si lahko vse dovolijo, ker so tako utrjeni, da jim nič škodovati ne more. Umevno je vsakemu, kake neprilike lahko tak romar, ki si preveč upa, napravi sam sebi in celemu vlaku, ako nenadno zboli.
Vsak romar pa mora pri vsem tem potovanju misliti, da njegova pot je — božja pot! Zato se je treba vselej in povsod spodobno in dostojno vesti, zlasti pa v svetiščih. Nekateri Tirolci so že ob 2. uri zjutraj vstajali, da so že do jutra vsak dan obiskali razne cerkve ter molili zase, za svoje družine, prijatelje, ter sploh za svojo domovino. Upati smemo, da tudi Slovenci ne bodo v gorečnosti in redovitosti zaostajali za Tirolci.
y-
Misli starega, izkušenega apologeta o uživanju opojnih pijač.
ii.
Ni mogoče tajiti, da je nervoznost sedanjega časa po večjem učinek hudodelca alkohola. Prav smešno je že, da se nervoznost pri tolikih »študentih« in »študiranih« pripisuje »študiranju«. Kakor da svet ne ve, kako stojimo v tem oziru. Stric Bacchus in njegova botra Venera že sama zmoreta in zmagata študentovske čutnice brez pomoči Minerve. Huda žalost nas obhaja, ko premišljujemo vse zlo, katerega provzročuje dan za dnevom v vedno večji meri ta strup človeštva: to so gospodarska, družabna — tu imam pred očmi posebno razdjanje družine — potem telesna, nravna, duševna zla. Strah nas obide, ko se spomnimo, kaj bo še le v prihodnjosti, ako se ne posreči v tem pomagati. Ker je tako, kako pa to, da se ne združijo kakor en mož, vsi. ki imajo srce za človeško bedo, ter se delavno ne ustavijo tej nesreči!
Ravno nasprotno, ravno tisti, ki so pred drugimi poklicani v pomoč, kažejo večinoma neza-upnost in mlačnost, ali pa se celo vsemu prizadevanju ustavljajo in se posmehujejo.
To se mora Bpremeniti, zlo je že zdavnej zraslo, ni več čas se posmehovati, če se kdo trudi v odpomoč. Kdor vidi neizmerno bedo, pa vendar ne neha s svojimi neslanimi dovtipi ali celo očitanjem, se menda sam ne prišteva tem, ki imajo srce za ljudsko revo. Resnično: čudni ljudski prijatelji, Čudni socijalni preosnovatelji, ka terih modrost je v tem, da se hudujejo in ozmerjajo pijance, posebno »šnopsarje«, nasprotno pa se tudi hudujejo nad tistimi, ki se prizadevajo zopet uveljaviti zmernost; drugače pa se ne zmenijo, naj le gre vse po svoji poti, vsaj so vedno pili in še bodo, pijancev ne spravi nikdo iz sveta. Seveda se marsikdo izgovarja, da bi že pomagal, ako bi upal vspeha, le škoda se mu zdi zgubljati čas in moč tam, kjer se ne da ničesar doseči. Vendar, ako bi bilo res tako, tedaj bi se morali še posebno prizadevati. Sicer pa je to le izgovor. Če je gibanje zoper pijančevanje pomagalo v Skandinaviji in Severni Ameriki, lahko tudi pri nas pomaga- Res je, da ni pričakovati posebnih vspe-hov brez državne pomoči. Vendar mi nismo državni socijalisti, ki pričakujejo od prihodnje uto-pijske države vsega leka zoper socijalno zlo, med tem pa bi se vlegli v postelj in zatisnili oči. Kako naj država pomaga in bo li kaj izdala ta pomoč, vse to je odvisno od našega delovanja, s katerim pripravljamo tla državnemu postavodajal-stvu in skrbimo, da se postave tudi izvedejo.
Zdi se mi, da je več tacih, ki niso nasprotni gibanju zoper pijančevanje, vendar jih največ za držuje sledeča misel, katere se najbrž le na pol zavedajo: kako vendar hočem priporočati zmernost in po potrebi tudi zdržnost, če mi sme žrtva alkohola odgovoriti, da bi ne bil nikdar tako globoko zabredel, ako bi bil imel sredstva, nadomestiti svojo šaraBto pijačo z bolj fino.
V resnici, tu je največja težava. Kdor priporoča zmernost in se resno trudi za to, mora prej ali poslej priti do sklepa, kakor dr. Foret, profesor univerze v Curihu: »Še le tedaj smem prostodušno in hrez strahu nastopiti proti pijančevanju, če smem reči: No, saj ga tudi ne pijem.«
Ali je to res tako nemogoče. Se li ne splača poskušati, ko vendar vsak, ki je poskušal, trdi, da se od tedaj tako dobro počuti, kakor komaj v najboljših dneh! Ne, zdravstveni oziri redko kdaj zabranijo zdržnost; nikdo pa ne taji, da jih ni. Največja zapreka je strah pred zatajevanjem samega sebe; edina težava je beseda: »Hočem.« Brez trdne volje in zatajevanja ni mogoča ta žrtva. Ljudska reva, dolžnost, dajati dober zgled in nekoliko verskih nagibov človeka prepričajo, da ta reč vendar ni tako nedosežna. Zato zadeva ta naloga posebno duhovščino. Ce se duhovščina v tem noče pozdigniti na prvo mesto, kdo naj to stori? če on, ki mora že po svojem poklicu oznanjevati požrtvovalnost in zatajevanje, ne daje zgled požrtvovalnosti, kdo naj ga daje? Ravno iz teh vrst nam večkrat kličejo: Poglej vendar, kako sumljivi ljudje se v tem gibanju prikazujejo v prvih vrstah! Ali ni ta reč popolnoma v rokah protestantov in gotovih pre-čudnih elementov? Ce je tako, tedaj ne moremo druzega odgovoriti, kakor: Tega smo sami krivi! Od nas je odvisno, da bo drugače. Pridružimo se temu gibanju, in koj bo katoliško.	J. K.
Tedenski koledar.
Nedelja, 23 julija: 9. pobink., cvang.: Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. Apolinarij šk. — Ponedeljek, 24. julija: Kristina d. — Torek, 25. julija: Jakob apost. — Sreda,
26.	julija: Ana, mati Marije Dev. — Četrtek,
27.julija:	Pantaleon m. — Petek, 28.julija: Ino-cencij p., Nazarij in dr. mm. — Sobota, 29. julija: Marta d. — Solnce izide 25. jul. ob 4. uri 41 minut, zaide pa ob 7. uri 32 m. — Lunin spremin: Zadnji krajec 29. julija ob 1. uri 41 minut popoldne. — Musica saera v nedeljo 23. julija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri; Mašo zložil Karol Santner, graduale A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Latinska maša v čast sv. Antonu Padov. zložil Jos. G Zangl; graduale »Juveni David« zložil J. B. Tresch, otertorij »Ve-ritas mea« zložil J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. julija.
(Osebne vesti.) Premeščeni so gg. sodni pristavi : Avg. Kette iz Kočevja v Ribnico, Al. S e 1 i š k a r iz Trebnjega v Kranj in dr. Fr. M o-h o v i č iz Idrije v Gor. Grad ; sod. pristavoma sta imenovana avskultanta Frid. N e r a t za Litijo in Jos. Zupančič za Idrijo. — Glavni učitelj na učit. pripravnici v Gorici Jos. M o t z je vpo-kojen ter je tem povodom dobil naslov ces. svetnika.
(Novo mašo) v Št. Vidu nad Ljubljano bo dne 23. julija obhajal preč. g. o. Ernest Jenko iz frančiškanskega reda tirolske provincije, posvečen 16. julija v Solnogradu, doma iz Tupalič, pred-dvorske župnije. Slavnostni obed bo g. novomaš-niku in njegovim svatom preskrbela dobrotna teta njegova, Katarina Sare, posestnica v Žapužah. Litanije bodo v Dravljah ob 5. uri popoldan in je upati, da se bodo takrat že prvikrat oglasile nove orgije v Dravljah, katere je postavil marljivi učenec f Goršiča g. Kriegl v Ljubljani.
(Jeranova dijaška miza.) Za mesec junij je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 211 gld. 16 kr., za julij pa 67 gld. 97 kr., skupaj 279 gld. 13 kr., drugih troškov za stanovanje, za hrano pri zasebnikih in druge manjše potrebe je bilo za junij 98 gld. 50 kr., za julij pa 50 gld, 70 kr., skupaj 149 gld. 20 kr. — Za mesec junij in julij torej znašajo skupni troški 428 gld. 33 kr., dohodkov v tem času je bilo 310 gld. 50 kr. — S tem smo zopet prebili jedno šolsko leto. Za blizo 140 podpiranih dijakov smo porabili v tem letu nekaj čez 2800 gld., zelo visoka svota, vendar na posameznega dijaka pride le dobrih 20 gld. podpore za celo leto. Delati smo zato morali skrajno varčno, vkljub temu je vendar, ako primerjamo dohodke s troški, kakor vsako leto, nekaj stotakov primanjkljeja. — Glede vspehov pri dijakih smemo letos izredno zadovoljni biti; imamo 31 odličnjakov, 90 s prvim redom, 9 s ponavljalnim izpitom in le nekaj malega dvojk. — Bogu hvala za njegov blagoslov, hvala pa tudi vsem blagim dobrotnikom, ki so tudi letos tako velikodušno podpirali oskrbništvo Jeranove dijaške
mize. — Za prihodnje leto imamo dijakov toliko, da pri najboljši volji ne moremo več vsprejeti novih, ker bo celo za vsprejete treba obilno dobrotnikov, da bomo z njih podporo mogli pokrivati tekoče troSke. — Naj bi blagi mladinoljubi poskrbeli, da v počitnicah dobimo vsaj toliko darov, da si bomo upali prihodnje šolsko leto vsaj zopet začeti z Jeranovo dijaško mizo.
V Ljubljani, 22. julija 1899.
Andrej Kalan, oskrbnik Jeranove dijaške mize.
(Iz Amerike) je došel te dni kranjski rojak č. gosp. John F o r i, duhovnik v St. Pavlu, Min.
(Iz Žužemberka.) Pretečeni teden je krška dolina vživala izredno veselje. Imeli smo v svoji eredi ljubljenega nadpastirja, presvetlega kneza in škofa Antona Bonaventuro. Prišedši v torek 11. t. m. popoldne z vlakom v Zatičino, se je napotil proti Žužemberku delit zakrament sv. birme. Med potjo ga je veselo pozdravljalo ljudstvo po vseh vaseh. Prvi slovesnejši pozdrav se je vršil v Za-gradcu. Poleg slavolokov se je bila zbrala šolska mladina, dekliška Marijina družba s č. g. župnikom in dokaj drugih vernikov. Nagovorile ste .presvetlega šolarica in jedna izmed Marijinih deklet. Na občinski meji žužemberški je pričakovalo Presvetlega ob okusno izdelanem slavoloku raz umništvo v polnem številu, občinski odbor z županom in župnija Smihel s č. g. župnikom in šolsko mladino. Žužemberški župan je pozdravil nadpastirja v izbranih besedah, ter predstavil c. k. uradnike in druge navzoče gospode. Pomikala se je na to dolga vrsta voz proti Žužemberku. •Ob krasnem s zastavami in cvetlicami olepšanem slavoloku v trgu se je višjemu pastirju poklonilo učiteljstvo, šolska mladina žužemberška, požarna bramba, tržani in veliko drugega ljudstva. S šopkom v roki je izrazila deklica Presvetlemu uda-nost šolske mladine. Vse je spremilo ljudomilega nadpastirja proti žužemberški župni cerkvi. Četrt ure dolga pot bila je okrašena z mlaji. Pred cerkvijo je delala špalir novo ustanovljena Marijina družba krščanskih mladeničev s 120 udov in bir-manci iz dvorske šole. Po blagoslovu z Najsvetejšim so domači trije duhovniki v cerkvi izpra-čevali birmance krščanski nauk. Na to si je Presvetli ogledal cerkev in njeno opravo. Mladeniška družba, v kojo je bilo 14. maja sprejetih 123 udov, si je omislila novo zastavo. Lepa je. Delala jo je g. Ana Ilofbauerjeva. K napravi zastave so velikodušno pripomogli: vč. g. kumica Amalija De-reani, duhovniki-rojaki, nekdanji žužemberški duhovniki in tržani. Marijina družba izreka na tem mestu še enkrat vsem najsrčnejšo zahvalo. Naprosila je mladeniška družba Presvetlega, da bi jej blagoslovil o priliki sv. birme novo zastavo, kar je z veseljem obljubil. Mladeniška družba in požarna bramba ste napravili Presvetlemu zvečer veliko bakljado. Moški zbor s 13, pod vodstvom organista Sicherla dobro izvežbanimi pevci je zapel podoknico. Na Golem vrhu je plapolal kres, rakete so frčale proti nebu in topiči so pokali, da je bilo veselje. Dolga vrsta bakelj in lampijonov se je potem vila proti trgu, kjer je bila pred hišo vč. gospe kumice zopet podoknica. Presvetlemu na čast je bil čarobno razsvitljen ves trg, posebno se je odlikovala šola in hiša g. Dereanija. Pravijo, da takega večera trg še ni videl. Z velikim navdušenjem se je vse pripravljalo na škofov prihod. Bilo je mogoče vse tako lepo urediti le, ker je vse delalo vzajemno. Napravo slavolokov je vodil g. Fel. Pehani, za okrašenje cest je skrbel g. Va-land, razsvitljavo je vodil g. nadučitelj Koncilija, vozove je urejeval g. Al. Vehovec; vse pa je spretno vodil za dobro uneti župan g. Ivan Vehovec. Dne 12. julija v god naših župnih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata smo ob 8. uri •slovesno spremili Presvetlega iz župnišča v cerkev. Sprevod je vodila požarna bramba z zastavo, •sledila je mladeniška družba polnoštevilno, za njo pa je neslo novo zastavo šestero dečkov, na trakovih, za njimi so korakali uradniki in tržani s kumico, 17 duhovnikov pa je spremljalo svojega škofa. Krasno, navdušeno je Presvetli nagovoril Marijino družbo, razložil njen velik pomen, razložil pomen nove zastave s podobama brezmadežne Device Marije in sv. Alojzija in s križem na vrhu. Zabil je prvi žebelj z geslom: Pridi k nam kraljestvo božje po Mariji. Bilo je ginljivo, da so marsikomu igrale solze v očeh. Domačih .birmancev je bilo 487, s tujimi pa 1043. Opisal
sem zunanjosti, s kojimi smo sprejeli svojega za naš dušni blagor tako vnetega škofa, čutil pa, s katerimi so ga verniki spremljevali, ne morem opisati. Vse se je čudilo tolikemu navdušenju, vse toliki ljubeznivosti. Pri odhodu je bil poln trg klečečega ljudstva. Presvetli je stopil med nje, jih ogovarjal in blagoslavljal. Videli smo jokati ne le ženske, tudi možaki so si brisali solze. — 12 kočij je Presvetlega spremilo do Zagradea.
(»Bismarckring«.) Iz Celovca, dne 21. julija. Srečni Celovec! Na kar druga mesta še vedno zaman čakaio, to ima »nemški« naš Celovec ! Pa še reci kdo, da naši mestni očetje niso »kunštni«. Dolgove ti delajo, da se kar kadi, poleg tega pa še mestne ulice imenujejo po nemških »bogovih«. Malokdaj se čuje, da bo gospoda, ki kraljuje na našem »rotovžu«, sklenila kaj, kar bi bilo mestu res v korist, tem rajši pa delajo »velikonemško« politiko, ker to baje stane manj truda, starih »schlagerjev« je še vedno na izbero v obilici! Torej to delo je po ceni! Upeljali so za naše mestne policaje »piklhavbe«, župan Neuner je pri zapriseganju avečano zatrjeval, da hoče varovati »nemški« (?!) značaj mesta — vkljub temu si ni pridobil ljubezni »tajčnaceljnov«, ki mu niso dali svojih glasov —, in sedaj je sledil dne 18. t. m. sklep, da naj nosi velikovško obmestje odslej ime »B i s m ar c k r i n g«. Gradec ima že svoj »Bis-marckplatz«, torej tudi Celovec ni smel zaostati. V našem mestnem zboru je 10 odbornikov sklenilo svojo »deutschvSlkische« zvezo, a prvi predlog te zveze je bil oni za »Bismarckring«. To znači, kakšen duh vedno živahneje veje v ti zbornici! Utemeljeval je ta predlog odvetnik dr. Krainz, t j. mož slovenskega po k olj e-nja, katerega oče je bil prevel drž. zakonik na slovensko! Kakor tolikrat, vidimo i tu, kako slovenski renegatje najbolj tla-čanijo zakletim našim nasprotnikom! Krainz je svoj predlog tudi utemeljeval, in sicer »tempera-mentvoll«, kakor pravijo nasprotni listi. Kaj to pomeni, vemo. — Zoper predlog sta govorila samo odb. Jergitsch in Haderer, češ, da ravno sedanji čas za take sklepe ni ugoden. Drugi so ju pobijali in zoper predlog so glasovali Bamo štirje odborniki, namreč : Haderer, Jergitsch, dr. Kleinmayr, Scherzinger. Odbornik C. kr. s o d n i j • ski svetnik Dorflinger je pred glasovanjem zbežal iz dvorane. Za predlog glasovati že zaradi »lepšega« ni mogel, proti predlogu glasovati pa se je — zbal ! Tudi ilustracija k temu, kakšno mišljenje prevladuje naše c. k r. urad-ništvo! — Nemško nacijonalnim kričačem je oni sklep kajpak zelo po volji. — Tudi že udarjajo po onih odbornikih, ki se niso upognili nemško-radikalnemu terorizmu, in ki so glasovali zoper predlog. V sredo so jih že proklinjali na shodu »komunalvereina«. »Bismackring« so imenovali oni del mesta, v katerem je c. kr. gimnazija in več drugih šol. Mladina torej naj si že utisne v spomin ime starega in zaklet, nasprotnika Avstrije ! Gospoda je delala s premislekom, ker hoče poskrbeti zgodaj za pravi »narodni« naraščaj ! V jeseni ima priti cesar v Celovec. Baš pred prihodom ga hočejo po svoje počastiti s prav izdaj-sko demonstracijo! Cesar bo gotovo obiskal i nova šolska poslopja, zato pa naj blesti nasproti ime — »Bismarckring«. S tem se vendar obsoja predrznost in pravi cinizem naše mestne gospode ! — V isti seji so sklepali in resolucijonirali tudi zopet zoper § 14 ! Ni to prvikrat in gotovo tudi zadnjikrat ne! Da, govori ee celo, da hoče mestni zbor ob navzočnosti cesarjevi v Celovcu zahtevati od cesarja samega odpravo člena 14.!! In naša vlada? No, mirno gleda vse to! Vlada mirno gleda, kako gre »nemška irredenta« v klasje in ne Btori ničesar za obrambo zoper radikalne predrznosti ! Uradna »Celovčanka» niti ene grajalne besedice nima za one sklepe, da, prav z nekakim zadovoljstvom poroča o njih. To zadostuj! »Heil, Sieg und — Rache!«	—n.
(To je treba pribiti!) Pod tem naslovom se poroča »Mir» u iz Velikovca: Znano je, kako nasprotniki v svojih časnikih in shodih obrekujejo krščanske Btranke, češ, da nič ne storijo za izo-miko ljudstva in za njegovo blagostanje. Te dni pa so časniki objavili razglaB koroškega deželnega odbora, v katerem se javlja, da bo nova, po deželnem zboru sklenjena zavarovalnica za onemogle posle in proti toči oklenila se podobne zavaroval-
nice nižje-avstrijske, ki se dobro obnese. Znano je pa, da je ovo prekoristno zavarovalnico ustanovila krščansko socijalna večina nižje-avstrijskega deželnega zbora, tedaj tista stranka, po kateri Schonererijanci in Wolfovci in tudi naši koroški nemški nacijonalci tako udrihajo. Pa prišlo je te dni še lepše! Tukajšnji nemški nacijonalni botri ravno tukaj ustanovljenega bauernbundarskega skladišča so v velikih skrbeh radi svojega gojenca. Poslali so tedaj minule dni dva odposlanca, namreč gg. Ringlna, tukajšnjega hranilničnega knjigovodjo, in trgovskega pomočnika Ruprechta v Pehlarn v Nižji Avstriji, da si ogledata tamošnje skladišče in se dasta poučiti o njem po čast. gosp. župniku (!) Bauchingerju. To je gotovo sramotno za ohole naše nasprotnike, ali resnično in — značilno.
(Vojaške vaje ua Koroškem.) Nadvojvoda Josip Ferdinand, stotnik pri kranjskem pešpolku št. 17, ki je bil za eno leto dobil odpust, se 1. avgusta zopet povrne v Celovec za čas vojaških vaj.
(Celjske novice.) Dne 18. t. m. je bil na Dunaju promoviran doktorjem modroslovja gosp. S. B e u k , suplent na nemško-slovenski gimnaziji v Celju. Dne 14. t. m. je bil doktorjem prava promoviran gosp. Fr. P o m p e , avskultant pri celjskem sodišču. — Okr. komisarji so imenovani: A. pl. P i c h 1 e r , O. pl. S c h m i g o z in dr. A. pl. W e i s s. — Na celjski višji gimnaziji je bilo koncem šolskega leta 262 učencev, in sicer 178 Nemcev in 84 Slovencev. Na deželni meščanski šoli v Celju je bilo 91 učencev, od teh 49 Nemcev in 41 Slovencev.
(Tržaški namestnik) je minole dni potoval po Goriškem. Dne 18. t. m. se je pripeljal v Brda, odtod se je napotil skozi Št Peter v Dornberg, Batuje, Ajdovščino, Rifenberk in Komen. Povsod je prigovarjal županom, naj pritiskajo na deželne poslance, da gredo v deželni zbor. Čudno, da ima grof Gocss le za slovenske poslance lepe opomine! Zakaj ne poskusi na italijanski strani? Gotovo bi italijanski poslanci nekoliko odnehali, ko bi vlada s primernimi sredstvi vplivala na nje.
(Tržaški občinski svet) V zadnji seji je župan odgovoril na interpelacijo svetnika Cesare glede okr. zdravnika v Barkovljah, da se prošnji ne more ugoditi, pač pa bode zdravnik hodil vsak dan v Barkovlje. Benussi je predlagal spomenico na vlado proti zvišanju davka od sladkorja. Predlog je bil soglasno sprejet. Za električno razsvetljavo so dovolili 160 000 gld.
(Surovost tržaške mladine.) Na velikem trgu v Trstu bo dečaki pričeli loviti golobe na trneke. Na vrvici ima trnek, na kateri natakne zrno koruze. Golob požre zrno, a ob jednem i trnek, tako se ujame in rani. Tako surovost pač mora preprečiti redarstvo.
(Imenovanje.) C. kr. okrajni glavar v Voloski, znani Fabiani, je postal c. kr. namestniški svetnik. Svoji za svojo!
(Dijaško podporno društvo v Pazinu.) Na prizadevanje rodoljubov v Pazinu se je ondi ustanovilo društvo pod gorenjim imenom; društvo je imelo svoj prvi občni zbor 20. t. m.
(Prvi hrvatski list v Istri.) Svoj čas je izhajala v Pulju »Prava Naša Sloga«, hrvatski pisan list, čegar tendence so bile pa, kakor znano, sovražne hrvatski narodnosti, toraj italijanaška. Po-reška »L' Istra« se pritožuje proti preselitvi »Naše Sloge« v Pulj, toraj na istrska domača tla in pravi, da je to prvi hrvatski list, ki izhaja na istrskih tleh. S tem je povedala iz sebe, da »Prava« ni bila prava, čeravno je bila pisana hrvatski. Tako si dajejo po zobeh!
(Radeckega ustanova) je razpisana Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti dosluženi vojaki iz Celja in okolico, ki so bili v vojski 1. 1848 in 1849 ali pozneje. Prošnje do 15. avg. ljubljanskemu magistratu ali okr. glavarstvu.
(Utonil) je v sredo 9 letni Fr. Kulovic s Toplic v potoku.
(Ogenj.) Dne 20. t. m. je začelo goreti v predilnici pri Litiji. Škode je samo do 400 gld., ker
so delavci hitro ogenj zadušili.
»
* *
(Odgovorni urednik »Obzora«), Josip Pasarič, je bil pri kasacijskem sodišču v Zagrebu obsojen na 90 gld. globe in štiri mesece zapora, ker je »Obzor« razžalil voditelja čiste stranke prava dr. Franka.
(Hrvatski list v Novi Zelandiji.) V Aucklandu v Novi Zelandiji je pričel izhajati hrvatski polme-sečnik »Danica«. Izšla je ravnokar 1. številka. Uvodni članek je pisan v angleškem jeziku, vse drugo v hrvatskem. V tamošnji tiskarni nimajo črk č, c, š in ž, nadomešča jih vselej c oziroma s in z. Poleg druzih sestavkov je izšel v 1. številki članek »Hrvati hočejo samostalnost Hrvatske«. Vrlim Hrvatom v daljni Zelandiji želimo obilo uspeha pri novem podjetju.
(Pogubna premena.) Verzi, župnik v Cicognoli pri Pavij i, se je mudil nekaj dnij v Serravolli pri Genovi. V petek je imel v tamošnji cerkvi mašo. Ko se je pri obhajilu dotaknil z ustnicami ke-liha, da popije posvečeno vino, se je zgrudil na tla in v istem hipu — umrl. Pri preiskavi se je dognalo, da je vzel župnikov nečak, ki je služil pri maši, mesto steklenice z vinom drugo steklenico z neko kislino, s katero so čistili svečnike,
—	ter vlil v kelih strupeno tekočino.
(Brat Flamidien.) »Verite« poroča iz Dunker-que o ginljivih prizorih, ki so se vršili na Flami-dienovem domu, ko je obiskal brat svoje domače.
—	Bratje njegovi so ga pričakovali na kolodvoru. Od tukaj so hiteli proti domu, kjer jih je čakala mati pred hišo. Solze so ji lile po licu, ko je objela sina z besedami: »Moj ubogi otrok. Storili so ti veliko hudega, ti hudobneži! Ubogi otrok!«
—	»Mati, jaz jim odpuščam, odpusti jim tudi ti, kakor jaz!« — »Ubogi otrok, veliko sem trpela, ali odpustim jim prav tako !« — »Kje je stara mati? Naglo k nji!« — Na malem dvorišču sedi devetdesetletna, čisto oslepeia žena. »Mati, jaz sem«, zavpije brat Flamidien, poklekne pred njo ter ji poljublja nagubančena njena lica in slepe oči. »Pridi, dragec«, zakliče stara mati, »da te ob-jamem! Treseš se? Ah, ti strašni ljudje!« — »Babica, ne jezi se na nikogar, ljubi Bog tega noče«. — »Prav imaš, ljubček moj! Sveta Devica, zdaj me vzameš lahko k sebi, ker si mi dala nazaj mojega ljubljenca!« — Potem so sedli k mizi, in med obedom jim je brat Flamidien pravil vse podrobnosti svojega ujetništva. — Pravemu zločincu, ki je usmrtil Flamidienovega učenca, so baje že nekoliko na sledi.
(Srečno mesto) je Maros Ujvar, kjer sta hotela ogerski operni pevec Odry in neki \irtuozza klavir prirediti koncert. Dan za koncert je bil določen in umetnika sta že došla v mestece. Koncerta pa le ni bilo, odpovedali so ga. Pokazalo se je namreč, da ni celo mesto premoglo jednega klavirja.
(Dijaki — požigalci.) V Limbachu pri Chem-nici so zaprli šest dijakov radi požiganja. Dne 2. junija so namreč sklenili pri velikem »kroku«, da se bode celo leto smel zastonj udeleževati »krokov«, kdor pokaže največji pogum pri kakem požaru. Na to so šli ter zažgali velik skedenj. Neki delavec, ki je ravno v njem spal, je zgorel. Le z veliko težavo so zabranili, da se ni ogenj razširil in vžgal bližnjega kolodvora.
(Otrok z dvema glavama.) V Maleju na južnem Tirolskem je povila neka žena po imenu Ronetti Agata deklico z dvema glavama in tremi rokami.
(Dober odgovor.) Hoteč dražiti matematika ga nekdo vpraša: »Ako štiri teleta tehtajo 180 klg., koliko tehta star vol ?« — »Stopite na tehtnico in povem Vam natančno,« odgovori mu matematik.
^Zaletel se je.) Sodnik: »Zatoženec trdi, da ni razgrajal po noči.« — Nočni čuvaj kot priča: »Prosim, gospod sodnik, kako pa bi se bil jaz zbudil ?«
Zasolila mu je.) »Kaj se mi bolj poda, cilinder ali slamnik, sestrica?« — »Za tvojo glavo je najboljši slamnik.«
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 24. do 29. jnlija.) Na Kranjskem: 24. v Banji Loki, Škofji Loki;
25.	v Kočevju, na Vrhniki, v Narinu in Vel. Loki pri Temenici; 26. v Leskovcu, Višnji gori, Domžalah, Radoljici, na Bitnjah, v Bohinju in v Cerknici; 27. v Toplicah in v Vrhu. — Na slovenskem Štajerskem: 25. v Bistrici, Kozjih, Lipnici, Selih, pri Sv. Urbanu, v Ptujem in Žalcu;
26.	v Frauhajmu, pri Sv. Križu pri Ljutomeru, na Tinskem in Teharjih. — Na Koroškem: 25. v Strasbergu; 26. v Kutarčah in Saksenbergu.— Na Primorskem: 24. v Čubaru ; 25. v Divači;
27.	v Gorici; 29. v Cevdatu.
Današnji številki priložile so tvrdke pl. Trnk6czy, Kordik, Bernatovič in c. kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Phdnix na Dunaju nov izpopolnjen Vozni red, kateri ima priobčeno tudi novo otvorjeno železniško progo Ljubljana Vrhnika.
—	Vozni red dobi se tudi pri omenjenih tvrdkah zastonj.
Društva.
(Družbe sv. Cirila in Metoda XIV. velika skupščina) bo letos na Vrhniki v četrtek 3. avgusta.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(Šentjakobsko trnovska moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) Izid volitve odbora pri občnem zboru dne 17. t. m. je bil nattopni: Dr. Fran Papež, odvetnik in deželni poslanec, prvomestnik; Mavrilij Ša-rabon, mestni kato-het, njega namestnik ; Josip Pichler, umir. c. kr. okr. tajnik, zapisnikar; Jernej Bahovec, komptoarist v Sch\ventnerjevi bukvami, njega namestnik; Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, blagajnik; Karol Lahajner, hišni posestnik, njega namestnik. Za zastopnika k veliki skupščini sta bila izvoljena Mavrilij Šarabon, katehet, in Jernej Kilar, c. kr. računski revident; za pregledovalca računov pa Vinko Vizjak, deželni računski revident, in Karol Žagar, deželni blagajnik.
(Kmetijsko društvov Dobrepo-p o 1 j a h.) [Poročilo za drugo četrtletje.] Pristo pilo 16 zadružnikov; vseh zadružnikov je 356. Izvozilo se je: oglja 15.600 kg, ježic 11.200 kg, jajc 25.105 kg, surovega masla 1100 kg in nekaj mesnine, sira, semen itd Skupno se je prodalo v tem četrtletju blaga za 11.055 gld. 33 kr. Mle-karnica podela vsak dan 650—700 litrov mleka v maslo in sir. Plačuje se kilogram po 5 kr. Za preskušanje mleka si je kupilo društvo acid butyro meter za 16 preskušenj. — Ministerstvo je dalo prvemu mlekarju Janezu Leskovcu 50 gld. podpore, da bode mogel obiskati sirarski tečaj v St. Mihaelu na Tirolskem. Društvo žrtvuje za mle-karnico zelo mnogo, ker hoče izdelovati dobro blago. Morda ravno zato, ker društvo vspeva s svojimi napravami ne more biti miren znani ljubljanski oblastnež in prijatelj kmetijskih zadrug na
—	Nemškem ter o vsaki ugodni in neugodni priliki pozabavlja o naši zadrugi, zlasti kadar dobi pred-se katere^k Dobrepoljcev, in pošilja lažnjiva poročila o zadrugi v javnost in na Dunaj. Naše hvaležno plačilo za ves njegov trud in iskreno ljubeznjivoBt ne izostane; prej ali slej se mu primerno zahvalimo. Za načelnika je bil izvoljen učitelj Franc Jaklič.
(Družbi 8v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: Moška podružnica v Ormožu po g blagajniku Fr. Gartnerju 19 gld. — Gosp. Iv. Horvat, vodja tamburaškega koncerta v Zgor. Radgoni, 9 gld.v kot polovico čistega dobička. — Jalova miza v Črnem Vrhu nad Idrijo iz nabiralnika v gostilni Ivane Lampe 8 gld. 25 kr., nabranih pri odhodnici dacarja g. Fr. Možeta. — C. g. Martin Medved, kapelan v ijlov. Bistrici, 10 gld., nabranih na pastoralni konferenci slov. bistriške dekanije. — Ženska podružnica v Sežani po blagajnici gdč. Mileni Dolenčevi 67 gld. — G. Ivan Pogačnik, c. kr. okr. sodnik v Krškem, 1 gld. — C. g. Josip Cerjak, vikar v Mariboru, nabral za šolo na Muti 10 gld. — Ženska podružnica v Trstu po blagajnici gdč. Milki Mankočevi svoto 1000 gld., obstoječo iz dosedaj nabrane letnine, dohodka zadnje veselice, Ciril-Metodijskega daru in iz raznih drugih radodarnih doneskov. — Moška podr. v Sežani po g. blagajniku Renčelju^ 122 gld. 60 kr. — C g. Anton Kukeli_ župnik v Šenčurju pri Kranju 1 gld. 50 kr. — Č. g. Fr. Jeršič, župnik v pokoju, 1 gld. za velikovško šolo. — &t, Jakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani je poslala 75 gld. in sicer 42 gld 30 kr. letnine in podpornine in 32 gld. 70 kr. Ciril Metodovega daru, ki so ga poklonili p. n. gg.: stolni dekan A. Zamejic in kanonik A. Kalan po 5 gld.; gen. vik. J. Flis 3 gld. ; č. kan. Rozman, msgr. A. Z. in D. Žagar po 2 gld.; kanonika J. Sušnik in dr. Koren, dr. Lesar, dr. Karlin, dr. Debevec, dr Use-ničnik Fr., dr. Ušeničnik A., dr. Pečjak, Steska, Stroj, Ferjančič, Trtnik, Vrančič po 1 gld.; M. S. 70 kr. — Velikanska požrtvovalnost tržaških ro-doljubkinj, ki so nabrale okrogel tisočak, naj navdušuje k posnemanju vse Slovenke po naši domovini, potem bode družba mogla delovati uspešneje. Živele rodoljubne Slovenke I Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. --:-«-
Darovi.
ZaJeranovo dijaško mizo: Po g. kuratu Ant. Koblarju 13 gld. — Gosp. profesor Frid. Žakelj 5 gld. — Dr. Janko Brejc, odvet. koncipijent, 2 gld
Za »Našo Stražo«: G. Ign. Nadrah, kaplan v Tržiču, 5 gld. ; družba pri g. Potokarju, kapi. v Tržiču, 2 gl. 20 kr.
Za šolo na Muti nabral g. župnik Jurij Žmavc 9 gld., v isti namen neimenovani 1 gl.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. julija. Mirovna konferenca v Hagu je končana. Pooblaščenci posameznih držav se vračajo domov, avstrijski zastopnik grof Welsersheimb bo šel kmalu v Išl ce-carju poročat o vspehu posvetovanj. Že sedaj pa se lahko reče, da so se ta posvetovanja popolno izjalovila, ker se države niti glede mejnarodnih razsodišč niso mogle zjediniti.
Dunaj, 22. julija. Znanega delavskega vodjo in urednika „Arbeiter Zeitung" dr.. Adlerja je obsodilo sodišče radi zadnjih demonstracij v štiritedenski strogi zapor.
Trst, 22. julija. Ameriški admiral De-wey je obiskal tekom včerajšnjega in današnjega dne brigadirja pl. Conrada, župana Dompierija in pozneje namestnika grofa Goessa, ki mu je vrnil obisk na ladiji „0lympia".
Belgrad, 22. julija. Več po nedolžnem zaprtih radikalcev so že izpustili, ker je vedno bolj očitno, da ni nobenih dokazov za kako sokrivdo drugih pri atentatu.
Pariz, 22. julija. Novoimenovani papežev nuncij je izročil včeraj popoldne predsedniku Loubetu potrdilno pismo ter v svojem nagovoru naglašal, da mu je papež naročil, obnoviti izraz očetovske naklonjenosti za Francijo in njegove želje za nje prospeh, Loubet se je zahvalil in izrazil željo po trajnem sporazumljenju mej francosko vlado in sv. stolico.
Madrid, 22. julija. Mej nadškofoma v Toledo in Sevili se je pojavilo baje neko nesporazumljenje, ker poslednji kaže nekoliko naklonjenosti napram karlističnemu gibanju, mej tem ko prvi strogo zagovarja di-nastičen čut. Toledski nadškof se je baje obrnil v Vatikan v tej zadevi.
Newjork, 22. julija. Vojni svet je sklenil odposlati v Manilo precejšnje število ko-njikov.
Največja maka danainjega časa je cela armada živčnih in srčnih bolečin, želodčnih boleznij, pomanjkanja krvi, bledoličnosti i. t d., katerim to jele poganjati korenine že v otroški dobi z vzburljivimi pijačami kakor so vino, pivo in prav posebno bobova kava, katera tako zelo Škoduje našim živcem in provzroča srčne hibe. Nobena hiSna gospodinja, zlasti nobena mati bi ne smela dajati mladim ljudem pri hiSi bobove kave, ako enkrat spozna ta dokazani vzrok poznejših boleznij. K sreči je pa sedaj mogoče mesto bobove kave privaditi se Kathreiner-Kneippovi sladni kavi, katera ima duh in okus po bobovi kavi in katero se lahko in brez težave upelje v blagor cele družine. Sprva naj se upotreblja tretina Kathreinerjeve sladne kave kot primes k dvem tretinam bobove kave, pozneje pa vsake kave pol, se zmeljeta obe skupaj in se pripravi kava na običajen način prav skrbno. Nenavadno dobri, prijetno mili okus bode gotovo vsakogar izne-nadil. Toda dolžnost, nujna vestna dolžnost je, otroke ne več vaditi na bobovo kavo. Skuha naj se jim prav močno Kathreinerjevo sladno kavo in naj se jim jo da, kakor navadno, z mlekom in sladkorjem. Pravo veselje bode gledati, kako izvrstno ugtja malim ta kava, kako pri tem cvet6 in rastejo. Toda tudi bolniki in slabotneži, kadar se enkrat privadijo čisti Kalhreinerjevi kavi in njenim posebno dobrodejnin* učinkom, jo pij6 vedno rajši. Pri njih kakor pri otrocih je to dokazala že tisočera izkušnja. Važno pa je, da se rabi vedno »pristni Kathreiner« v znanih izvirnih zavitkih.
Umrli mo:
18.	julija. Ivana Mittermayr, delavca hči, 10 mesecev, Križevniške ulice 7, jetika.
19.	julija. Ivana Galjot, delavca hči, 16 mesecev, Dunajska cesta 35, jetika.
V bolnišnici:
17.	julija. Neža Zupane, krojača žena, 40 let, srčna hiba. - Frančiška Židan, gostija, 62 let, peritonitis perforation. — Marija Oblak, delavca žena, 40 let, jetika.
18.	julija. Andrej Ahačič, izdelovalec palic, 72 let, amentia, marasmus senilis. — Apolonija Jereb, gostija, 84 let, ostarelost.
19.	julija. Valentin Šinkovec, krovec, 51 let, zamaščenje srca. — Marija Ferbežar, posestnika žena, 48 let, vnetje trebuSne mrene.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 21. julija 1899. Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 8 32 do	gl.	8 34
Rž za jesen.....» 6 84 »	»	6 86
Turšica za sept.-okt. . . » 5 08 »	»	5-10
Oves za jesen .... » 5 72 »	»	5'74
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
S A	Cas opazovanja	Stanje barometra f mm.	Temperatura po Celtijn	Vetrovi	Neko	it . ■p o S
	9. zvečer	/38'4	22-4	| brezv.	| jasno	00
22	7. zjutraj 2. popol.	738 3 736 8	182 30 0	si. vzsvzh. sr. jug	soparno jasno	
621 1-1
Bolestnim srcem javljava sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma brata, gospoda
Jakopa Jelovčan-a
hišnega in zemljlšinega posestnika, trgovca z lesom, bivšega mnogoletnega župana starološkega, občinskega svetnika odbornika okrajnega cestnega odbora In kraj. iol. svšta, in uda osebne dohodninske prizivne komisije na Kranjskem
danes v petek, 21. t. m , ob polu 11. uri po noči po dolgotrajni, mučni bolezni, previdenega s sv zakramenti za umirajoče, v 54. letu njega starosti.
Pogreb pojde v ponedeljek, dnč 24. t. m., ob polu 9. uri zjutraj iz hiSe žalosti na župnijsko pokopališče v Stari Loki.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi v Stari Loki. Dragega pokojnika priporočava v pobožno molitev in blag spomin.
V Stari Loki, duš 21. julija 1899. Marija Jelovčan roj. Grohar,	Marjeta Jeiovčan,
soproga	sestra.
Prostovoljna prodaja.
"V«s<5,J	arondirano z lepimi in dobro
ohranjenimi poslopji v prijetnem kraji, pripravnem tudi za letovišče, se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji, eventuelno v najem odda. Natančna pojasnila se dobivajo v pisarni gosp. Ivana Gogola,
c. kr. notarja v Ljubljani.	601 3-2
e
I
o
C g
Pozor
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria št. V »ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
v
Franu Cudnu v Ljubljani
s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
399 25
Zastopnik tvrdke: J o h i p Polak.
i
rs d
Dobiva se povsod.
905 (36-24)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
MB «» U s«
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po eii{jr<>N-counh 259 44 19 ▼ plombiranih vredloah po 10 in 25 kil v prodajalnlol
Maksa lZ>omicelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta vis & vis Gorupovim hišam.
Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil.
Opozarja se. da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
G. Mi
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
Zeleznatem vinu
lekarnarja Pioooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolj* spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
3BX~ Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 47

4 Pl
sob.
Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje
cerkva,
^C	Imam
i >■ / na razpolago tudi krasne
vzorce
(Skice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-26
Namizno opravo
iz kina-srebra
izposojuje za bankete in druge slavnosti
Aha Ehrfeld,
617 3-2	v Ljubljani, Sv. Petra cesta 18.
w	m
v Ljubljani blizo trnovske cerkve. Proda se prostovoljno zaradi preselitve. Zraven ležeči velik vrt ob Gradašici je posebno pripraven za kakega strojarja, barvarja ali drugačnega rokodelca. Cena nizka. — Natančneje je izvedeti pri hišnem posestniku, Kolezijske ulice št. 12. 619 1-1
Znamenito!
100 gld.
Za to nizko ceno pošiljam proti enoletnemu jamstvu jako moderno kolo I, vrste za gospe ali gospode. Po solidnosti in lahkem teku ga ne prekosi noben drug fa-brikat, čeravno bi dal trikrat toliko. Kolo z vso opravo, zadelano, s pismeno garancijo 100 gld. netto, 10 gld. je plačati naprej, ostalo po povzetji, — Cenik brezplačno.
Prva dunajska hiša za kolesa : M. Rnndbakln, Dunaj, IX., Berggasse 3.	505 10-9
Razglednice
v
,šmarne Sere'
dobivajo se komad po 4 kr. pri
Antonu Turk-u v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 3.
Pl7ll/l/l rk ai)n7'i* za snaženje parketnih tal dobe J IVHUIC I^OCt/t-t se prj tvrdki BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—4
Razpis.
Na 5razredni deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se razpisuje v začasno nameščenje
učiteljeva služba
s 600 gld. letne plače.
Postavno opremljene prošnje naj se do dne 25. avgusta t. 1. dopošiljajo podpisanemu
vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,
dne 21. julija 1899 . 620 3—1
Lorenc Zdešar
na Glincali pri Ljubljani
priporoča svojo
žganj arnico
in naznanja, da ima zdaj že novi brinjevec iz
letošnjega italijanskega brinja, kakor tudi posebno dober borovničevec iz črnih jagod liter po 1 gld. 35 kr., ter tudi črešnjeveo liter po 1 gld. 10 kr., vse novo, čisto naravno blago. 610 2—1

Primemo darilo otrokom ob raznih prilikah I
Pomladni Glasi
posvečeni
slovenski mladini.
g. zvezek. — S štirimi slikami.
Uredil in založil
Anton Ratajec.
V Ljubljani. 1899. — Tiskala Katol. Tiskarna.
<9
Cena broširanim & 30 kr, v pol platno vezanim a 40 kr., v celo platno vezanim h 55 kr. Dobivajo se v semenišču. Katol. Bukvami, Ničmanu, Giontiniju. Schwentnerju in pri Krajcu v Novem Mostu.
Dob6 se tudi stari letniki razen I in U
Primerno darilo otrokom ob raznih prilikah I


Sfajersko deželno zdravilišče
M m KOPEL _l/rr
"	»	maj-seplembe
•	KRASNA LEOA
Udobnostno m ceneno poletno bivališče!
Sijajni zdravilni f želodca.jeler.ledvic
KOPEL, rtte C-
_JLA^J maj-seplember.
uspehi pri boleonih.
želodca.jeler. ledvic in sopilnih organov .
Sveto vndznGničIkčhčni/naa/iničnivre/ci: j ^/^R^A-VRELEC Vsakovrslna zdravljenja, Prospekle-pošilja brezplačnerovnaleljslvo
Josip Kastelic,
krojaški mojster
v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4,
priporoča se prečast. duhovSčinini v izdelovanje vsakovrstne
olsldlBd,
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, olngulum in vsakovrstne iemlsete, kakor tudi via draga v to stroko »padajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnloo, v kateri izdelujem
oMe za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 519 31-8
Edina prodaja
slavno znanih
Diirkoppovih Diana - koles
(najboljše nemško blago) je za Kransko le pri ^
JAN. JAX u v Ljubljani,
Ceniki brezplačno in franko. — Na zahtevanje se vsakemu kupon daje brezplačen poduk sa vožnjo ■ kolesom. 321 10-9
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 250 52-20
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
Št. 213/pr.	•	i v -m	671 3-2
Razpis službe.
Pri pomo2nih uradih mestnega magistrata je stalno popolniti mesto reglstratorja s prejemki četrtega (1100 gld. plače, 200 gld dejalnostne priklade in dve petletnici po 100 gld.), eventualno mesti pisarničnega ofloljala (880 gld. plače, 180 gld dejalnostne priklade in dve petletnici po 80 gld) s prejemki petega, in pa pisarničnega kanoelista s prejemki Šestega (675 gld. plače, 150 gld. dejalnostne priklade in dve petletnici po 75 gld.) činovnega razreda, in praktlkunta z adjutom 480 gld.
Za podelitev zgoraj omenjenih služeb se od prosilcev zahteva, da so z dobrim uspehom dovršili nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste in pa, da so si splošno usposobljenost za ta poklic zadobili z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni in da se o tem izkažejo z ugodnimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste.
Prosilci za te službe imajo svsje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata vložiti najpozneje
do 31. dne avgusta t. 1.
Na zakasnjene proSnje se ne bo oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn(S 24. julija 1899.
Št. 23253.	■ ■	.	593 3-3
Razpis.
S pričetkom šolskega leta 1899/1900 podeliti je po občinskem svžtu v hvaležen ppomin na Nje Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 200 gld. onim deklioam, ki se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sedanjega časa.
Pravico do te podpore, ki se podeljuje za vso učno dobo, imajo absolventke tukajšnje strokovne Sole za umetno vezenje in čipkarstvo, ki hočejo obiskovati dunajsko' strokovno šolo za umetno vezenje, centralni č-pkarski kurs ali pa državno umetno obrtno Solo na Dunaju ali v Pragi, prednost pa imajo v Ljubljano pristojne prosilke.
Prošnje za podelitev te podpore vložiti je v magistratnem vložnem zapisniku do konoa tek. meseoa.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 2. julija 1899.
sezoni	K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo puik najnovejših sistemov in najnovejie vrste
revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opoiarjam na
ir trocevne puške ^m
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročke in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
FRAN SEVOlK 618 20-1 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
ST Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. "£S
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
IIMKI lakso Veršec
v LJUBLJANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dnč po 4'/,%. Poitno - hranllnične položnioe na razpolago.
I > u n a j s k a borza.
Dn6 21. julija.
Sknpni državni dolg v notah.....100	gld.	45	kr.
Sknpni državni dolg v srebru.....100	»	15	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	25	»
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	»	10	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	—	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	96	»	50	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	911	»	50	»
Kreditne delnice, 160 gld.......381	>	35	»
London vis ta...........120	»	60	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	90	»
»0 mark............11	»	77	»
JO frankov (napoleondor)............9	»	65'',»
italijanski bankovci........44	»	65	»
C. kr. cekini......................5	»	67	»
Dnč 21. julija.
4°/0 državne srečke I. 185-1, 250 gld. . .	170	gld.	75	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	»	75	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . .	194	»	75	»
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	35	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	25	»
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	—	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	70	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	—	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	213	»	—	»
» » južne železnice 3°/0 .	168	»	—	»
» » južne železnice 5°/0 .	121	»	25	»
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — kr.
4°/0 srečke dunar. parobr. družbe, 100 |gld.	160
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Genčis srečke, 40 gld.......83
Waldsteinove srečke, 20 gld............—
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3250
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	442
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	74
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	106
Montanska družba avstr. plan.....242
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	180
Papirnih rubljev 100........126
90
25 36
50 25
50 05 76
iDJT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E B € r
I., Hlfollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
66
Hf Pojasnila Tgas v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaeljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti &T naloženih (flarnlc.