5
Ozir na deželni zbor Kranjski.
Obljubili smo v zelo kratkih poročilih o obravnavah deželnega zbora Kranjskega, da nektere razprave pri-nes6 „Novice" po stenografičnih zapisnikih obširneje. To obljubo začnemo spolno vati danes.
V   7.  seji  je   dr.  Gosta  s   podpisanimi drugimi stavil sledečo
interpelacij o
do veleslavne c. k. deželne vlade:
Jože Kavčič, služabnik pri priv. južni železnici, in drugi obrtniki iz Ljubljane so konec meseca maja t. 1. prošnjo za dovoljenje „društva za denarno pomoČ v Ljubljani" pri ljubljanskem magistratu vložili ter ob enem dotična pravila v slovenskem jeziku za potrjenje predložili. Vsled dopisa tukajšnjega magistrata od 27. junija L 1., št. 6002, se je Jožefu Kavčiču in njegovim tovarišem naznanilo, da se morajo vsled ukaza c. kr. deželne vlade dne 18. junija 1. L, štev. 4258, še trije eksemplari pravil, in sicer v nemškem jeziku gori omenjeni prošnji priložiti. Slednjič se je omenjenim prosi-teljem z dopisom c. k. deželne vlade objavilo, da c. k. ministerstvo notranjih zadev po odloku od 4. novembra 1872. leta, št. 12.152, glede na določbe §. 14 (črki^ 6 in c) postave o združevanji od dne 26. novembra 1852. leta ne privoli ustanovljenja društva pod imenom: „za denarno pomoč".
Določbe omenjenega §. 14. pod črkama b) in c), na ktere se rešenje ministerstva notranjih zadev opira, se glase tako-le: Dovoljenje za ustanovljenje društva se sme samo takrat dati, ako: se b) na prositelja gled6 na njegovo premoženje zanašati more, da se bode pod-vzetje gotovo izpeljalo, ali da vsaj nobenega suma ni, da se bode postranskih in nedovoljenih namer lotilo, c) ako so načrti in pravila podvzetja postavnim tirjatvam (§§• 8—13) in javnim razmeram primerni.
Gled6 določbe pod črko c) je rešenje ministerstva popolnoma neopravičeno, kajti pravila, ktere so prosi-telji predložili, so prav enaka pravilom druzih že potrjenih družeb in še posebno tem ljubljanskega društva za podporo obrtnikom. — Dovoljenje tega poslednjega društva se je na podlagi enacih pravil 8. novembra 1862. leta, tedaj v dobi zgodilo, v kteri je gori omenjena postava o združevanji tudi že veljala.
Nedovoljenje ustanovljenja enacega društva na podlagi enacih pravil je jako nedosledno. Potem takem se ne more pozivanje ministerstva na določbo črke c) §. 14. v prid njegovega rešenja kot opravičeno pri-poznati, in to tem manj, ker ministerstvo prositeljem nobenega navoda ni dalo, in v katerem smislu naj oni spremeni pravila.
Kar se tiče druzega razloga nedovoljenja, ki se opira na določbo črke b) večkrat omenjenega §., je ta ravno tako neopravičen kot prvi. Prositelji vsi so pošteni in neomadeževani obrtniki, o katerih značaji in poštenosti se nikakor dvomiti ne more. Kar se pa tiče razmer premoženja posameznih prositeljev, tudi to ni moglo ovirati dovoljenja, kajti sama postava pravi, dale tam, kjer je treba, se mora na premoženje prositelja ozir jemati. Pri podpornem društvu pa, ki po svojem imenovanji in namenu le iz tacih udov obstoji, ki manj ali več podpore potrebujejo, premoženje pri posameznih osnovateljih društva tirjati, je ogromni nonsens. Vsa enaka društva se napravijo ravno za-rad tega, da se družbeniki vzajemno podpirajo.
To toraj ni m6glo povoda dati takemu rešenju, drugače ne bi mogla c. kr. vlada drugo enako društvo dovoliti, kakor so ga tukajšnji nemški delalci pri južni železnici ustanovili, kajti ti delalci so gotovo ministerstvu ravno toliko poroštva mogli dati, kar se tiče njihovega premoženja, kolikor prositelji za dovoljenje „društva za denarno pomoč^', ali pa še manj.
Morebiti je c. k. ministersvo dovolj poroštva našlo v tem, da je društvo, po delalcih ustanovljeno, pravila v nemškem jeziku predložilo. Iz postopanja ministerstva, glede teh dveh društev, se neka velika razlika razvidi. Društvo po delalcih, brez vsega poroštva na podlagi nemških pravil ustanovljeno, se dovoli brez vseh ovir in v kratkem; društvo pa po obrtnikih in rokodelcih z istim če ne boljšim poroštvom, a na podlagi slovenskih pravil ustanovljeno, se ne dovoli.
Stavlja se tedaj vprašanje do c. kr. deželne vlade, naj blagovoli natančne razloge razodeti, zakaj da se ni društvo za denarno pomoč v Ljubljani dovolilo, in zakaj se niso pravila tega  društva potrdila.
V Ljubljani 27. novembra 1872.
Dr. E. H. Gosta, dr. Jan. Bleiweis, J. Irkič, Ivan
Toman, M. Tavčar, Horak,   J. Grabrijan, grof Bar bo,
dr. V. Zarnik, Murnik, Leopold Jugovic, Peter Kozler,
Kari Rudež, Kramer, V. C. Supan,  L. Pintar,  dr. Po-
klukar, Kramarič, M. Koren, Zagorc.
Na to gospodu c. k. deželnemu predsedniku izročeno interpalacijo je v 7. seji obljubil, da bode odgovoril v eni prihodnjih sej. — Odgovora so interpelanti radovedni pričakovali; ali ni ga bilo v nobeni sledečih sej, in tako je edina ta interpalacija ostala nerešena ; zakaj? se ne ve; ali se pozabilo na to vprašanje, ali pa je bil odgovor nemogoč ?