M A R I J A N M A S T E R L : URBANISTIČNA UREDITEV LOKE V OČEH NJENIH PREBIVALCEV Težko je govoriti o urbanistični ureditvi bodoče Loke ali katerega koli drugega mesta brez dobro organizirane statistične službe in brez temeljite gospodarske analize širšega in ožjega okoliša. Saj je samo iz izkušenj preteklosti in ob temeljitem poznavanju sedanjih razmer nekako mogoče predvideti bodoči razvoj mesta in potrebe, ki se bodo ob njem porajale. Zato tudi ta članek nima namena dokončno reševati loških urbanističnih problemov, temveč bo skušal Ločanom prikazati potrebo takšnega načrta in obseg dela zanj, obenem pa zainteresirati vsakega naprednega občana za sodelovanje pri reševanju tako odgovorne naloge. I. U r b a n i s t i č n i n a č r t in o r g a n i z a c i j a d e la Urbanistični načrt rešuje perspektivno ureditev poedinega kraja. Z njim se široki javnosti utem.eljujejo potrebe skupnosti dotičnega kraja in zagotavlja smotemi razvoj vseh proizvajalnih sil. Urbanistični načrt sestavljata dva dela. V prvem in osnovnem delu — urtbanističneim programu — so analizirani vsi oni činitelji, ki na kateri koli način viplivajo na gospodarski, politični in kulturni razvoj kraja in mu določajo njegov svojistveni značaj, obliko in obseg. Drugi del celote, urbanistični načrt, pa je grafično prikazani rezultat študija, ki je zajet v programu in predvideva potrebe mesta za ca. 20 do 30 let naprej ter služi kot osnova za izdelavo podrobnih zazidalnih načrtov in poedinih objektov. Z urbanistično ureditvijo mesta Škofje Loke se je do danes ukvarjalo že več projektantov. Pred 2. svetovno vojno je tak načrt, nazvan regulacijski, izde'al banovinski arhitekt inž. Emil Naviniše'k. Po vojni pa sta pripravila krajši študiji naš rojak inž. Pavle Hafner in inž. Dinšan Petek. Toda vse navedene študije niso bazirale na kaki globlji analizi ožjega in širšega gravitacijskega okoliša mesta Škofje Loke in so bile več ali manj nerealne. Zato se Loka do sedaj tudi ni zazidavala po zgoraj navedenih načrtih, temveč po svoje. Da pa bi se zaustavila nadaljnja samovoljna rast mesta, ki je po vojni močno oživela, ter da bi se za objekte skupne uporabe pravočasno Tezervirale potrebne površine, je LOMO Škofja Loka v začetku lanskega leta uvidel potrebo, da se takoj pristopi k izdelavi veljavnega urbanističnega načrta. Dne 6. I. 1953 je bil pri LOMO ustanovljen 18-članski Urbanistični svet, ki naj ibi skrbel za izdelavo irrbanističnega programa in reševal načelne uribanistične proibleme na okolišu mesta, dokler ne bo izdelan generalni urbanistični načrt. Dne 1. XII. 1953 pa je bila sklenjena pogodba med LOMO Škofja Loka in Projektantskim birojem za arhitekturo in urbanizem 121 za izdelavo urbanističnega načrta. Dn se ne bi zavajali, da smo morda ena izmed naprednih občin, ki so take projekte že naročile, naj navedem, da jih imajo .samo na Gorenjskem Jesenice, Radovljica in Kranj že izdelane ter da je Loka naročila projekt pozneje kot Železniki, Domžale in Ilirska Bistrica. Osno\ne naloge Urbanističnega sveta pri sestavljanju UTbanističnega programa so v glavnem naslednje: i. Določiti vlogo in pomen Loke kot glavnega naselja v njenem gravitacijskem okolišu glede na glavne panoge dejavnosti. 2. LTgotoviti funkcionalne odnose med naselji in mestom ter določiti vrsto in velikost no^ ogradenj v mestu ali v njegovi neposredni bližini. 5. Nakazati perspektivni razvoj mesta z ozirom na geografske in topografske prilike ter v skladu z razvojem celotne družbene dejavnosti. Za talkšno študijo je treba analizirati splcšne karakteristike kraja (geografski položaj, klimo, hidrološke in geološke prilike s posebnim pogledom na možnost izralje prirodnih bogastev), preceniti zmogljivost ohstoječih komunikacij (cest, železnic) ter ugotoviti višino njihove obremenitve in. dnevno gtbanje zaposlenih ljudi (pot od doma na delo), izvesiti demografs* ko analizo prebivalstva na območju LOMO Skofja Loka s perspektivo razvoja ter ugotoviti, kakšne so potreil>e kulture, šolstva, športa, prometa, zdravstva, turizma, gostinstva in komunale. Urbanistični program mora zajemati ožje iu širše gravitacijsko območje. Dokumentirati mora obstoječe stanje s pogledoni nazaj v preteklost, določiti dinamiko kraja iu končno prodati sugestije za bodoči razvoj Škofje Loke. S tem programom mora uinbanistični svet najprej rešiti dve osnovni vprašanji: 1. Ureditev starega dela anesta in 2. Kako graditi novi del mesta ter v zvezi s tem a) izibrati lego glavnega komunikacijskega vozlišča v Škof j i Loki s predlogom ureditve tranzita v Selško iu Poljans.ko dolino tCT avtobusnega postajališča; b) določiti lokacijo upravnega, trgovskega in kulturnega centra; c) določiti industrijski, stanovanjski in fizkulturni center; č) oskrbeti zadostne po\ršine za ozelenitev mesta ter določiti predele in zgradbe, ki jih je treba zaščititi. 11. P o m e n L o k e v ji j e n e m o k o l i šu Škofja Loka, nekdanji sedež loškega gospostva, sreza iu po drugi svetovni vojni okraja, je še danes gospodarski, kulturni in upravni cenier za Selško in Poljansko dolino teir za del Sorskega polja kljub temu, da ni več središča okraja. Danes ima 23 ustanov, od katerih jih 16 služi vsemu zgoraj navedenemu teritoTiju. Geografska lega ob ustju obeh dolin pa daje mestu poseben gospodarski poudarek. Skozi Loko mora vsakdo, ki hoče v Poljansko ali Selško dolino ali naprej po dolinah na Prijnorsko, hkrati pa je prvo železniško postajališče za obe dolini. Tudi bodočnost bo pokazala, da je zgoraj navedeni teritorij gospodarsko, kidturno in iipravno zaključena celota s svojim središčem v škof ji Loki. S tem, da bo Loka ponovno upravno mesto okraja ali komiine, se (bo njeno lice v urbanističnem pogledu nujno spremenilo. Loka je jnesto s samostojnimi pravicami. Pod njeno upravo spada poileg mesta še 23 vasi, ki so po stanju z dne 51. HI. 1953 štele 1.277 hiš in 8.700 122 prebivalcev. Od tega odpade na štiri najbližja naselja Škofja Loka, Puštal, \ incarje in Stara Loka 579 hiš in 4.671 prebivalcev (53.20 "/o). Trinajst do 5 km od središča mesta oddaljenih naselij Podpulferica. Vešter, Binkelj, 7 rnje, Virlog, Papirnica, Suha, Virmaše, Cirenc, Stari dvor, Hosta, Lipica in Trata \ključujejo 427 hiš in 2.831 prebi\alcev (32.24''/o). Se.dem naselij, ki so oddaljena od mesta 3 do 5 km, Pungert. Godešič, Gosteče. Reteče, Draga, Gorenja vas in S\-. Barbara pa obsega samo 271 hiš in 1.278 prebivalcev (14.56%). Po socialni strukturi je na območju LOMO Škofja Loka 1.972 delavcev (22.46 "/o), 605 kmetov in Izmečkih delavcev (6.89 »/o), 149 obrtnikov (1.70%), 1.233 uslužbencev in nameščencev (14.04''/o), 4 svobodni poklici (0.05 Vo), 673 upokojencev in vzdrževancev (7.66 Vo) in vključno z vojaštvom 4.144 drugih (47.20 "/o). Neproduktivnih je 4.783 ali 54.6 "/o prebivalcev, v delovnem razmerju pa je 3.990 ali 45.4% prebivalcev, ki so zaposleni v domači industriji (32%), v krajih izven loškega območja (18%), v privatnem sektorju (obrt, kmetijstvo itd. 20 "/o) ter \ državnih podjetjih in ustanovah (30 "/o). Ozemlje LOMO meri 4.539 ha, od tega je 1.265 ha ali 27.87 %'njiv, vrtov in sadovnjakov. 926 ha ali 20.41 % travnikov in pašnikov, 2.097 ha ali 46.20 Vo gozdov in 251 ha ali 5.52 */o nerodovitnih površin. Toda v letih po zadnji vojni izpreniiuja mestni okoiliS naglo svojo strukturo in prehaja iz nekdanjega oibrtno-trgovskega v upravno-industrijski kraj. Kljub temu pa odhaja še visok procent intelektualcev in kvalificiranih delavcev na delo v Kranj in Ljubljano. Širši gravitacijski okoliš Škofje Loke zajema celotni nekdanji škofjeloški srez z Žirovsko kotlino, skupaj ca. 520 m'. Po podatkih uradnega popisa iz 1. 1931 j e to površino sestavljalo 5 1% gozdov, 34% travnikov in pašnikov, 12% njiv, vrtov in sadovnjakov ter 3 % nerodovitne zemlje. Najvišji procent povnšin pokrivajo g o z d o v i . V Selški dolini raste največ visoko kvalitetni gorski smrekov gozd, v Poljanski dolini prevladuje razen mehkejše jelovine in macesna večinoma pohištveni les (kostanj, češnja, jesen, javor, oreh in hrast), v ravninskih predelih pa manj vredno iglasto in listnato drevje (borovec, breza, gaber itd.). V Selški dolini in ob železniški postaji v Škofji Loki je zato poleg 59 žag venecijank zraslo 5 večjih lesnoindustrijskih obratov. Na vsem teritoriju je bilo 1. 1936 poleg tega še 50 mizarjev. 18 kolarjev iu 6 drugih obratov, ki v svoji proizvodnji potrebujejo les. Zaradi razmeroma velikih gozdnih površin ima tu lesna industrija veliko bodočnost v izdelovanju fiimlnih lesnih izdelkov. Predvsem je treba dati prednost tovarni furnirja v Bodovljah in jo prestaviti, v neposredno bližino železniške postaje, kjer bi imela vsestranske možnosti raz\oja, na Trati pa ustanoviti iz vseh lesnih obratov močan lesni kombinat. Drugo gospodarsko osnovo s 34"/o površine tvorijo t r a v n i k i in p a š n i k i , kjer je razvita živinoreja. Po statističnih podatkih je bilo 1. 1934 na tem podiročju brez Žirovsfke kotline 11.640 glav goveje živine, v Škofji Loki pa deluje od 1. 1899 mlekarna (druga najstarejša v Sloveniji), ki je odpošiljala do 7.000 litrov mleka dnevno celo na Dunaj, v Trst, Reko in Pulo. V letih 1926—1941 je bila tu tudi banovinska mlekarska šola, ki je dnevno proizvajala okoli 80 kg sira ementalca, trapista in edamca, poleg tega pa transportirala še 600 litrov mleka v ljubljansko bolnico in za poiiTOŠnjo v Loki. Loška mlekarna lahko dobi iz svojega zaledja dnevno 5.000 litrov .mleka, medtem ko znaša njena dnevna kapaciteta 6.000 litrov, od 123 česar predela v sir 10 "/o. Zaradi mlekarske tradicije in živinorejskega zaledja bi kazalo zgraditi novo mlekarno in poiskati tehnično možnost dobav- Ijanja večje količine mleka. Da je gravitacijski okoliš Loke res pretežno živinorejski, kažejo tudi nekdanje usnjarne v obeh dolinah in v mestu ter močno razvita čevljarska obrt v Žireh in torbarstvo v Loki. Upravičeno bi pričakovali, da bo tu razvita tudi močna mesna predelovalna industrija. Dejansko pa se po grobi ocenitvi predela samo okoli 20 "/o vsega mesa, drugo pa ostane nepredelano ali odhaja mimo Loke (prekupčevanje). Letno zakoljejo v mestni klavnici ca. 1.200 goved, 1.700 telet, 1.000 prašičev, 500 drobnice, poleg tega pa se mimo klavnice odproda še okrog 10 "/o živine. Pri urbanistični ureditvi mesta bo zato treba predvideti novo klavnico s hladilnico in hlevi, prostor za živinski sejem in za tovarno za predelovanje mesa. V zvezi z živinorejo bi omenili še glavnikarstvo, ki bi lahko t\'oril« močnejšo gospodarsko osnovo. Obstojajo tudi pogoji za obnovo strojarne, saj ne smemo prezreti dejstva, da v Loki danes zbirata kože dve podjetji (Konjuh in Koteks) ter da so bili pred vojno v Loki, vSelški in v Poljanski dolini po trije strojarjd. Majhne k m e t i j s k e p o v r š i n e ne morejo kriti domačih potreb, zato je treba prehrambene predmete uvažati. Glavni vir dohodkov domačega kmetijstva je jedilni krompir, zelje in zelenjava, kar se tndi izvaža. V 1. 1952 je bilo odprodanega ca. 1.500.000 kg, v 1. 1953 pa 2,086.000 kg krompirja. Visok izvoz jasno kaže, da krompir na našem ozemlju dobro uspeva in da bi morali njegovemu gojenju posvetiti večjo pozornost, ob železniški postaji pa rezervirati potrebno površino za skladišča semenskega krompirja z industrijskim tirom in predvideti na primernem mestu tehtnico. Rezervirati bo treba tudi površino za zemljišče vrtnarije, ki bi oskrbovala mesto in industrijski okoliš z zelenjavo. V mestu bi zaradi močnega kmečkega zaledja (Sorsko polje) kazalo zgraditi tržnico, sadjarska tradicija (Gosteče, Sv. Duh, Dorfarje) pa bi si lahko na ugodnem mestu uredila primerno drevesnico. Selška in Poljanska dolina sta brez železnic in ima podjetje za p r e voz p o t n i k o v in b l a g a največjo perspektivo razvoja. Zato mu bo treba predvideti potrebni prostor za upravo in garaže z delavnicami. Lokalni in tranzitni promet pa bo zahteval vzdolž ceste za hitri medkrajevni promet (od Starega dvora do Šifrerja) sodobno urejeno črpalno postajo za bencin in nafto. V Loki bi se poleg navedenih panog lahko razvila tudi k a m n o s e š ka o b r t . Gorenjska kljub temu, da jo obdajajo gore, nima dobrega kamenja. Zato bi se v Loki vsekakor izplačala eksploatacija Kamnitnika, škofjeloškega konglomerata, ki je zelo lepo, dekorativno in konstrukcijsko gradivo. Poleg tega ima Loka v ploščatih apnencih še poseben gradbeni material za zidanje in oblogo. Takšen kamnolom bo treba odpreti ob vstopu v hrastniiško grapo, velike zaloge gline pa nudijo možnost zgraditve opekarne za potreibe loškega gravitacijskega okoliša (najbližja kvalitetna opekairna v Bobovku je oddaljena od Loke 18 km). Poleg navedenih gospodarskih osnov, ki rezultirajo iz prirodnih pogojev, je v Loki močno zastopana t e k s t i l n a i n d u s t r i j a z Gorenjsko predilnico. Tovarno klobukov in Tovarno prešitih odej, k o v i n s k a ind u s t r i j a s tovarno »Motor«, Strojnim kovinskim podjetjem in pilarno ter na Trati v a l j č n i m l i n s kapaciteto 250 vagonov letno ali 40^/0 124 proizvodnje vseh gorenjskih mlinov. Za tovarni klobukov in prešitih odej ter za kovinsko podjetje bo v bodočem industrijskem predelu čimprej treba najti primerno lokacijo za nove objekte. Posebno razvojno možnost kaže kownska industrija z visokim številom kvalificiranih strokovnjakov in z močno tradicijo (obrtniki, tovarna turbin in hladilnikov). Od navedenih strokovnjakov jih odhaja danes na delo drugam ca bC/o. Številni naši industrijski delavci, ki se diievno vozijo na delo izven našega območja in pa relativno nizek narodni dohodek na prebivalca kažeta, da je naša industrija še šibka. Izhod iz gospodarske zaostalosti kraja je treba iskati v intenzivnem širjenju obstoječih industrijskih kapacitet in v nenehnem iskanju norih gospodarskih osnov% takih, ki izrabljajo specifičnosti kraja. Z razvojem industrije pa bo \^ Loki občutno narasla potrošnja električne energije. Gospodarsko bi bilo, da bi skušali zgraditi lastno elektrarno, ki bi krila potrebe mesta zlasti v zimskem času. Določenii delež doprinašajo k deja^mosti okoliša o b r t n i k i , ki so oletni čas, ki privablja tujce v mesto in njeno okolico, ki j e poleg toplega naravnega kopališča polna lepih izletov in številnih k u l t u r n i h spomenikov. Predvsem na tem moramo Lo'čani graditi svoj tujski promet. IIJ. Stari del mesta Ker je Loka zaradi izredne ohranjenosti sponieniko\' umetnostne kulture iz srednjega veka na Slovenskem pomembna iii zaščitena kot kulturnozgodovinski k r a j , se moramo tega pni bodočem urejanju mesta predvsem zavedati in ije smemo več dopustiti, da bi se ponavljale podobne napake, kot so bile n. pr. porušenje nadstropnega pomola na fasadi sedanjega poslopja restavracije »Krona«, porušenje značilnih hiš s pomoli pod lipo na Spodnjem trgu in kjer je sedanja Hafnerjeva hiša, porušenje zaključne hiše ob Grabnu na Spodnjem trgu (Perkusove) z delom starega mestnega obzidja, notranja predelava Honianove hiše, porušenje obeh hiš nasproti šentjakobske cerkve, ureditev avtogaraže v nekdanjem župnišču, razbitje glavnih vrat na vhodu v grad, odstranitev mrež v grajski kapeli itd. Da bi se podobne napake v bodoče preprečile in da bi slehernemu Ločanu vzgojili čut spoštovanja do kulturnozgodovinskih spomenikov, naj Ljudska univerza ali Muzejsko d r u š t \ o pripravita predavanja o umetnostni kulturi našega mesta, kjer naj bi se istočasno obravnavali tudi predlogi za restavriranje mesta. Priporočljiva bi bila izvedba strokovne topografije starega mesta z namenom, da konzervator ugotovi pristnost lin starost poedinih zgradb, ki jih j e treba zaščititi. Istočasno pa bi ta analiza služila resta\ r a t o r ju kot osnova pri urejanju mesta. Restavriranje feoke bi bilo tre'ba poveriti mojstru arhitektu Plečniku in njegovi šoli, ki bi uredili loške portale, arkade, hodnike z loki in stebrišča ter napravili Loko spet lepo. zanimivo in privlačno za tujski promet. Obnova mesta bi se seveda morala izvajati v tesnem sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo. Kot najbolj nujna dela se kažejo: 1. Izdelava projekta za r e s t a v r i r a n j e in ureditev Grabita od Bodlarja do železnih vrat grajskega obzidja. Ta naloga obstoji iz sledečih del: a) odstranitev lope na vrtu posestnice Goljar Mare. kjer je verjetno zasut ostanek bivnšega mestnega obzidja, b) odstranitev mesnice na vrhoi Grabna, c) obnova Erženove hiše, ki j e tik ob nekdanjih poljanskih vratih zadnji ostanek prvotnega lica loškega trga, č) odstranitev stranišča pred sodiščem, d) ureditev dohoda od sodišča do železnih vrat loškega gradu. e) restavriranje mestnega obzidja za Erženovo hišo, f) ureditev nasadov ob celem Grabnu in na prostoru, kjer je nekoč stala Perkusova hiša. 2. Na gradu ponovno pozidati donjon in z njim vrniti gradu monumentalnii višinski poudarek, ki ga j e izgubil 1. 1892 s porušenjem tega stolpa. 3. Urediti sedanjo pešpot na grad in ob njej obnoviti za staro šolo posekani nasad. 127 4. Zaključiti praznino na parcelah obeh poruišeniih hiš nasproti cerkve sv. Jakoba. 5. Razpokano zidovje kašče na Spodnjem trgu zvezali, popraviti, kar je okrušenega ter odstraniti zid ob kašči nasproti tovarne klobukov. 6. Obnoviti hišne fasade. 7. Odstraniti razne prizidke, ki so v starem delu mesta nastali v novejšem času kot prodajalne in slično (mesnica pri mostu, prizidek ob grajskem zidu, kjer sta prekajevalnica in transformator itd.). 8. Odstranili težak trikotni zaključek pred Homanovo hišo. naknadno zgrajeno betonsko ograjo in teraso ob Homanovi hiši. 9. Reslavrirati loški grad, kamor naj bi se preselil muzej. 10. Električno in telefonsko napeljavo v starem deln mesta položiti v kable in odstranili bencinsko črpalko, ki stoji sredi trga poleg znamenja. 11. Rekonstrukcija ceste skozi stari del mesta naj bi se izvedla s kockami, ki se bolj prilegajo starinskemu okolju. 12. Regeneracijskih posegov bi billa potrebna še Homanova in Kajbetova hiša ter rotovž. Tu je nanizanih samo nekaj okvirnih del, ki bi jih bilo treba izvesti v starem delu mesta. Točen obseg teh de^l pa bo določila konzervatorjeva in reslavralorjeva analiza. Vendar pa s^prašanje restavriranja mesta časovno ni tako pereče, razen nekaj primerov, kjer gre za nujna popravila načetih zgradb. Tudi se Ločani vse premalo zavedamo vrednosti starega dela mesta in zapiramo z novimi zgradbami edinstvene poglede nanj. Do sedaj tudi nismo storili ničesar, da bi tujcu, ki se od katerekoli strani bliža Loki, obvarovali edinstvene razgilede na »pisano Loko«, kot jo opeva narodna pesem. V tej smeri so bile storjene že nepopravljive napake. Lep pogled iz Hoste molijo nesmotrno zazidane in oblikovane hiše za Kuc^ljem, isto usodo doživlja pogled na Loko iz Suhe proti Studencu, kot pjimer skrajno slabo situiranih zgradb glede na njihovO' velikost in ilego, ki prihajajočemu tujcu od Plevne sem zapirajo pogled na stari del mesta, smatram zgradbo Zdravstvenega doma, pravkar zgrajeno hišo med Plevno in Strojno kovinskim podjetjem in hiše, ki ležijo pod glavno kolodvorsko cesto. IV. N o v i d e l m e s ta Vse glavne škofjeloške cestne zveze in reka Sora tečejo od zahoda proti vzhodu, teren pa pada pravokotno na komunikacije, oziroma od severa k jugu proti Sori, s čemer so dani idealni pogoji za mestna naselja (sončna lega je zavarovana pred severnimi vetrovi, llahki dostopi, enostavna kanalizacija). Novi del mesta se bo zato lahko širil v severovzhodno smer od starega mestnega jedra na levi strani brega Selščice in Sore, ki bosta tako postali naravni meji med starim in novim delom mesta. Istočasno bosta rasla tudi oba nova centra: upravni in stanovanjski v Skofji Loki ter industrijski in stanovanjski na Trati. Ločil jih bo potok Sušica in kmečka naselja Suha, Slani dvor, Grenc in Virmaše. Osnovno vodilo urbanistične zasnove obeh delov mesta naj bi bilo, da se ne bi načenjale nove poljske površine, temveč da bi se čuvaile in s tem dalo jamstvo za nadaljnji obstoj teh vasi. Ker sta oba centra dnevno življenjsko in ^sak čas vezana drug na drugega in oddaljena ca 2.5 km, bo med njima nujna stalna avtomobilska ali trolejbusna zveza. 128 MAStERL 2A.X.1$64 Ako razgrnemo zemljepdsno karto mestnega okoliša, takoj ugotovimo sledeča nezazidana področja, ki bodo prišla v prihodnjih 20 letih v poštev za širjenje mesta: 1. Novi del mesta se kot zaključena celota v povezavi s starim delom lahko razvije proti severu na trikotni površini, ki jo omejujejo cesta v Staro Loko, Partizanska cesta in kolodvorska cesta do Šifrerja. To zemljišče je namenjeno za kulturno, npravno in prometno središče ter je kot takšno posebej obravnavano. 2. Drugo področje se razprostira na dvignjenem in nezazidanem zemljišču,, ki ga oklepa del Partizanske in kolodvorske ceste, potok Sušica in poljska pot, ki vodi od Partizanske ceste do Pahovčevega mlina na Sušici. V letu 1952 se je to zemljišče brez zaziidalnega načrta pričelo zazida vati z individualnimi stanovanjskimi zgradbami. Ker pa bo ta del naesta z glavne cestne magistrale Škofja Loka — betonska cesta najprej viden, ker pada teren v smeri proti jugovzhodu, bo treba za to zemljišče čimprej izdelati zazidalni načrt s posebnim ozirom na njegovo eksponirano lego. Na najvišji točki zemljišča nad Plevno bi lahko rezervirali prostor za večjo zgradbo (hotel ali restavracijo) in za vremensko opazovalnico. 3. Večje še prosto in za zazidavo najbolj aktualno področje v neposredni bližini mesta tvori zemljišče južno pod Staro cesto do Sore in ob poti na Suho. Zemljiišče sestavljata dve terasi, ki sta ločeni s strmim, in nezazidljivim pobočjem. Del zgornje terase ima edinstveni pogled na Loko in je z ozirom na frekventirano pešpot posebno problematičen glede načina zazidave. Ker je na zgornji terasi možno postaviti le eno vrsto hiš, se p»oraja vprašanje, ali je oportuno tu zapirati pogled, da bi zgradili 3 ali 4 biše. Večje nezazidano zemljišče predstavljata spodnja terasa ob Suški poti in del zgornje terase pod Markonom in Plevno. Prav za to podcročje je bilo v letu 1953 vloženih največ prošenj za gradbeno dovoljenje, kar kaže na nujnost takojšnje izdelave zazidalnega načrta. Pri obravnavanju tega področja bo tretba ohraniti prostor za mostič čez Soro, ki bo vezal pešpot med zdravstvenim domom in Puštalom, na Fušarjevem prodišču pa zemljišče za naravni park. V tem predelu bodo zaradi bližine starega mesta in njegovega ambienta bistveno važni način zazidave, velikost, višina in oblika poedinih zgradb. Pri izdelavi zazidalnega načrta za to pvodročje bo zato moral sodelovati tudi projektant, kateremu bo poverjena ureditev starega mestnega jedra in hidrotehnik, ki bo urejeval korito vodotoka na sotočju in vzdolž Fušarjevega produ. 4. Za bodoče širjenje mesta predstavljajo veliko rezervo starološka polja in vzvišene površine Vinska. Teh pa v naslednjih 20 letih ne bo še treba zazidavati, ker se bo mesto v tem času šiirilo v smeri proti industrijskemu centru. 5. V industrijskem naselju na Trati nastopa vprašanje, na katero področje usmeriti zazidavo stanovanjskih hiš, da bo povzročene čim manj škode kmetijstvu in hkrati zajamčena zadostna pKJvršina za industrijo in naselje. Iz tabele, ki prikazuje gibanje prebivalcev v poedinih naseljih, je razvidno, da naselje Stari dvor (Cif - Nova vas) najhitreje raste. Za preteklih 32 ilet je povprečni letni prirastek znašal 9,7*/o, kar je značilno za nastajajoči industrijski predel. Za individualno stanovanjsko naselje naj bi bilo določeno zemljišče od Cifa med staro in novo kolodvorsko cesto do Nove vasi. Del te površine 9 129 bo brez dvoma odpadel na zeleni zaščitni pas, ki bo ločil industrijo od stanovanjskega predela. Pred posekom naj bi zaščitili še preostali del naravnega gozdiča v Cifu, poleg katerega bo projektant — urbanist našel lokacijo za šolo in šolsko igrišče za naselja Lipica, Trata, Suha, Stari dvor, Grenc, Virmaše in Sv. Duh. Y tem pasu bo treba ohraniti traso za novi del ceste za hitri medkrajevni promet, ki bo preložena na odseku od betonskega mostu čez Sušico naravnost na vrh Tinkovčevega klanca, in pa prostor za predvideno poljansko železnico. Pri zazidavi tega področja bomo morali paziti, da se nam primer slabo zazidanega naselja Nova vas ne bo razvlekel preko cele površine. Konfiguracija terena nam tukaj namreč dopušča določeni sistem zazidave naselja, ki bo lahko učinkovalo kot posebna mesina Četrt. Za to področje je nujno čimprej izdelati zazidalni načrt, v katerem bodo določeni vsi komunalni objekti, potrebne javne zgradbe, trgovska, gostinska in uslužnostna mreža. Druga površina, na kateri se bo predvidoma širil stanovanjski predel, j e vrhnja terasa zahodno od Gorenjske- predilnice med staro kolodvorsko cesto in cesto ob tovarni. Poševni del zeiuljišča, ki deli spodnjo in zgornjo teraso, je že delno pozidan z individualnimi hišami, ^ rhnjo teraso pa bi zazidali z bloki. Zato naj bi se na terasi ustavila individualna gradnja stanov" anjskih hiš. Večjo nezazidano površino, ki pa v teku 20 let še ne bo prišla v poštev za zazidavo, predstavlja v traškem predelu še spodnja terasa med staro kolodvorsko cesto in tranzitno cesto. Površine, ki so nam^enjene za industrijo, pa so obdelane v posebnem poglavju. Kako pa naj bi bile urejene g l a v n e c e s t n e z v e z e , kje naj bi bilo \" Loki g l a v n o p r o m e t n o v o z l i š č e in kakšno ^'llogo bo v cestnoprometnem oziru igrala bodoča Loka v republiškem merilu, je razloženo v članku »Cestno omrežje in prometno vozlišče v Škof j i Loki«. Možnost izpeljave železnice v obe dolini in v Kamnik pa je razvidna iz priložene skice. U p r a v n i , k u l t u r n i in t r g o v s k i c e n t er Ce želimo center mesta obdržati v neposredni bližini starega mesta in odcepa cest v obe ddljni, se pred nas postavlja vprašanje, kam situirati objekte družbenega standarda kot upravno poslopje, kulturni dom, banko, tržnico, hotel, pošto, trgovsko hišo, šolske objekte, internat itd. in moramo ugotoviti, da za te potrebe najbolj odgovarja zemljišče, ki je navedeno spredaj pod točko 1 in je v intimni zvezi s stairim delom mesta. Vse večje zgradbe bi tako stale na zemlljišču, kjer doptiščajo terenske prilike postavitev večjih zgradb ne da bi zakrivale stari del mesta, katero v tem primeru gledamo bolj od strani kot frontalno. Zaradi smotrnega in pravilnega izrabljanja te površine je takoj treba začasno ustaviti vsako zidanje stanovanjskih zgradb. Ker so nekateri sedanji objekti v tem novem delu mesta postavljeni zelo nepremišljeno in imajo nizko arhitektonsko vrednost, jih bo treba odstraniti. Arhitekt — urbanist jih bo moral čimprej analizirati, da se vanje ne bodo več po nepotrebnem vlagale večje investicije za vzdrževanje. Za celotno področje je zato čimprej treba izdelati zazidalni načrt, ki bo moral vsekakor zajeti celotni kompleks do vode vključno s trgom pjed pošto. Višina zgradb v tem predelu mora biti skladna. Pokopališče bo v doglednem času treba prenesti ven iz tega področja ali v Dobrave v neposredno bližino nove ceste ali pod Lubnik, 130 kamor mu je situacijo določil ing. Navinšek. Urbanističnim ukrepom se bo morala podrediti tudi vojaška uprava ter zaradi pomanjkanja prostora v tem predelu skrčiti svoje potrebe po zemljišču na minimum, obdržano zemljišče pa obsaditi s potrebnim zaščitnim zelenim pasom. Tu bi bilo treba najti prostor za potrebe šotlske telesne vzgoje ali pa v ta namen upKirabiti zemljišče v Podnu. Podrobneje je ta center obdelan v članku »Cestno omrežje in prometno vozlišče v Škofji Lovršine bodo potrebne za nadaljnji razvoj posameznih industrijskih obratov, bodo morali ugotoviti interesenti sami ali pa bodo določene s perspektivno gospodarsko analizo, ki jo bo treba čimprej izdelati. Svojski problem industrijske cone je železniška postaja ter trdo ob njej nesmotrno razporejena lesna industrija, ki iz jugovzhodne strani ovira razvoj osebnega in tovornega kolodvora s potrebnimi skladišči za trgovska grosistična podjetja, za semenski krompir, za industrijo kamna iz Hotavelj itd. Tu ležeča lesna industrija nima možnosti razvoja, ker bo projektirana železniška proga v Selško in Poljansko dolino prerezala zemljišče, kjer sta sedaj lesna obrata Gradisa in Jelovice, na dva dela. Perspektivna lokacija škofjeloške lesne in morebitne večje nove industrije je na Trati ob severovzhodni strani železniške proge. Na tem prostoru postavljenim industrijskim obratom so zajamčene široke razvojne možnosti, bili bi poleg železnice, kamor ne bi bilo treba težko izpeljati industrijski tir, nova tranzitna cesta Škoja Loka-Meja oib državni betonski cesti pa bi omogočila dovoz k pocdinim obratom. Industrijska cona bi bila od stanovanjske četrti razmejena z železnico in cesto ter obdana z zaščitnim zelenim pasom. Prostor, kjer sta sedaj lesna obrata Gradiš in Jelovica, med bodočo železniško progo in kolodvorsko cesto, bi lahko uporabili za industrijski tir s skladišči ali pa za manjša industrijska in večja obrtna podjetja. Pred železniško postajo bo urbanist moral predvideti avtobusno ali trolejbusno postajališče za prevoz potnikov in v industriji zaposlenih delavcev ter pomožno pošto. V industrijska predela Trata in Suha — Lipica bi iz Loke postopoma preselili vso industrijo razen tovarne »Motor«, ki je zaradi 9* 131 posebnih pogojev vezana na AincaT.je. Ker stoji tovarjia skoraj sredi mestai bo investitor moral skrbeti za zadostne zaščitne zelene pasove in primerno ureditev okolice in obrežja Selščice. S t a n o v a n j s k e č e t r ti Bilanca stanovanjskega fonda v Skofji Loki kaže na veliko stanovanjsko stisko. Po uradnem popisu zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov z dne 15. V. 1950 odpade na prebivalca povprečno samo 9,1 m' stanovanjske površine, dočim pride v državah, ki slovijo po urejenih stanovanjih (Švica, Belgija), na osebo ca 15 do 20 m^ stanovanjske površine. Nujno pomanjkanje stanovanj nam pokaže tudi prirastek prebivalstva v letih 1948—1953. Republiški prirastek za ta čas znaša 5,10/0, okrajni 5,4<'/o, škofjeloški pa kar l5,9''/o, torej je trikrat večji od okrajnega ali republiškega. Leta 1953 je bilo vloženih 280 prošenj za stanovanja in bi za zadostitve stanovanjskih potreb potrebovali 280 X 3,000.000 = 840,000.000 din. Stanovanjska stiska pa je bila zaostrena tem botlj, ker je ca -160 stanovanj v mestu in bližnji okolici zasedlo vojaštvo. Določeno stanovanjsko rezervo tvorijo sicer še •neizgotovljena stanovanja v novih hišah, vendar je v starem delti mesta še visok odstotek slaibih stanovanj (od vseh hiš jih je bilo 63''/o zgrajenih pred 1. 1900). Za določitev novih stanovanjskih predelov je važna zlasti dinamika propadanja in rasti poediiiih naselij v ožjem okolišu Loke, ki je razvidna iz naslednje tabeile: 1690 1900 1910 1921 19^1 1948 1953 K r aj 1. Skofja Loka 2. Vincarje 3. Stara Loka 4. Puštal 5. Podpulfemca 6. Vešter 7. Binkelj 8. Trnje 9. Virlog 10. Patpirnica 11. Suha 12. Yirinaše 13. Grenc 14. Stari dvor 15. Hosta 16. Lipica 17. Trata 18. Pugert 19. Godešič 20. Gosteče 21. Reteče 22. Draga 2i5. Sv. Barbara 24. Gorenja vas 100 o/o' 2293 51 411 297 124 116 97 98 335 242 82 136 34 49 63 93 276 91 137 81 187 142 at75 33 684 335 154 97 94 117 229 244 62 132 39 57 81 84 296 85 141 90 171 148 3166 44 485 350 129 84 103 82 59 244 248 64 142 51 51 65 70 342 90 152 90 154 153 2126 48 447 518 37 127 77 91 78 55 254 268 74 157 54 44 73 60 541 82 166 73 143 184 1994 58 419 556 43 14? 91 97 71 55 282 268 64 214 45 48 80 54 312 84 174 96 154 155 2307 55 451 377 40 172 118 88 83 50 346 250 "7 246 38 48 75 30 348 68 220 88 124 176 lOOVo^ 2900 55 665 448 33 140 125 100 108 75 581 360 74 485 44 36 163 63 413 89 248 84 85 213 5383 101 706 48.1 4S 160 122 92 iioe 67 678 374 74 874 45 41 163 7"^ 403 99 299 84 88 228 "/o' 148 526 172 162 150 129 105 095 104 114 289 155 092 645 il26 084 251 083 146 109 218 104 047 161 "lo- 117 184 107 107 146 114 098 092 094 092 117 104 100 196 098 lU 100 122 098 111 121 100 104 107 S k u p a j 5597 5528 5418 5373 5361 5873 7583 8787 165 116 Propadajo predvsem kraji, ki so odmaknjeni od glavnih prometnih žil ali od industrije. Kmečka naselja izkaztijejo minimalni porast (beg v indn- 132 >t!ijo). največjega pa naselje Stari d\or, brez dvoma zaradi svoje posebne zemljepisne lege v sredini med mestom in industrijo. Hiter razvoj, prav tako v zvezi z industrijo, izkazujeje ^ incarje. Suha in Trata ter Reteče zaradi bližine železniške postaje kot izhodišča za dnevno vožnjo na delo v Ljubljano, Medvode in Kranj. Rapidno pa propada hribovska vas Sv. Barbara (beg v dolino). Danes opažamo največjo gradbeno dejavnost v Loki Za brajdo, ob jjoti na Suho, v A ijicarjih, v Puštalu, na Suhi, v Starem dvoru in okoli Kamnitnika. S tem so tudi že nakazane bodoče stanovanjske površine. Za izračunavanje površin, ki bodo v Skofji Loki potrebne za stanovanja v bodočih 20 letih je odločujoč po\prečni letni prirastek prebivalstva, ki je iz priložene tablice za obdobje od 1. 1921 do 1. 1953 ugotovljen na 2.2Vo. Potemtakem bo imela Škofja Loka 1975. leta 5.230 prebivalcev, torej se bo v 20. letih prebivalstvo povečalo za okali 1.850 ljudi. Površine, ki so namenjene za gradnjo stanovanj pa znašajo 27 ha, kar zadostuje, če računamo na gostoto naselja s 70—74 prebivalcev na ha, za ca. 1900—2000 prebivalcev. To potrjuje, da bodo v bližini mesta označene površine ob pravilni gradbeni politiki res zadostovale za prihodnjih 20 let. Težje je izvesti računsko kontrolo potrebnih pvovršin na Trati, ker naselje v statističnih podatkih ni pKJsebej navedeno, temveč je zajeto v vaseh Trata, Suha in Stari dvor. Rezervirana zemlji.šča obsegajo 20 ha, kar zadostuje za ca 1700 novih prebivalcev. Kar zade\a dosedanjo zazidavo našega mesta z individualnimi hišami bodi rečeno, da se ne razvija po nekih določenih ekonomskih in uribanističnih načelih, temveč kot gruče poedinih hiš v vseh mogočih smereh daleč Astran od komunalnih naprav. V teh gručah so hiše običajno stisnjene na majhno površino in so grajene brez obzira na sosede, si zapirajo osončenje in razglede (gruča za Kucljem, Nova vas). Hiše raznih višin, različnih strešnih oblik in kritja ter preozkih razmikov pa dajejo videz nenrejenega naselja. Za take gruče hiš bi ekonomija gradnje in estetski vidiki govorili y prid gradnje skupinsikih hiš, kjer ne izgubljajo na vrednosti tako zaželene samostojne hiše, pač pa mnogo bolje izkoriščajo oibstoječe parcele, porabijo manj gradbenega materiala, imajo niatijše ohlajevalne zidne površine in tudi inštalacijski stroški so manjši. Dosedanji način zazidave zaradi razmetanih hiš znatno podražiije stroške za napeljavo in vzdrževanje vodovoda, elektrike, kanalizacije ali pa ostanejo bolj oddaljene hiše brez teh nnjno potrebnih konninalnih naprav. Tak način zazidave površin ne oškoduje samo lastnika, temveč tudi skupnost. Stihijska zazidava zasebnih hiš je do danes v največji meri neracionalno izrabila dragocena zemljišča v neposredni bližini mesta in porušila pokrajinsko harmonijo. Neurejena zazidava veže projektantu roke pri zasnovi zazidalnih načrtov, v večini primecrov pa mil zapira idealne rešitve. Končni rezultat zazidave brez zazidalnega načrta je običajno tak, da zmanjka prostora za objekte skupne upoTabe, ki se razvijajo počasneje kot individualne stanovanjske hiše. Kadar govorimo o zgrajenih individualnih stanovanjskih hišah, bi bilo pričakovati, da bo izvedba hiš jasen odraz potreb lastnika. Iz tlorisnih rešitev in oMik hiš pa je razvidno, da gre za več ali manj isto rešitev, pri kateri projektanti vse premalo težijo k sodobni zasnovi stanovanja, racionalni gradnji in dobri urbanistični ureditvi. Obla.stni organi bodo morali zato v bodoče pri reviziji projektov in izbiri lokacije poostriti kriterije 133 134 presojanja načrtov, investitorji pa se orentirati na kvalitetne projektante. Vzrok nesmotrni zazidavi površin je tudi ta, da niso vnaprej izdelani zazidalni načrti in ker gradbenemu interesentu niso dosegljive posamezne parcele v neposredni bližini mesta, ker so ali predrage ali pa niso naprodaj. Drugi bistveni vzrok dosedanji slabi zazidavi je, ker se površine zazidavajo po obstoječih katastrskih mejah, ki se redko kdaj skladajo z urbanističnimi načeli. Osnovno vodilo pri smotrni in ekonomski graditvi mesta je naslednje: naselje se mora širiti konceiatrično navzven od mestnega jedra, gostota naseljenosti pa naj bo čim večja, da se pocenijo gradbeni in vzdrževalni strašiki komunalnih naprav. Tak način zazidave je mogoče doseči z gradbeno politiko usmerjanja novih hiš na bližnje mestne še nezazidane površine, ki naj se proglasijo za zazidljive, istočasno pa se mora na drugih oddaljenih površinah začasno ustaviti vsako zidanje. Vsekakor pa je treba v posameznih krajih zazidalne površine vnaprej določiti, jih sporočiti prebivalstvu in zanje izdelati zazidalne načrte, da se ne bi dušila gradbena dejavnost. Urbanistična ureditev Loke predvideva za stanovanjske predele, kot je razvidno iz priložene skice, krajevno lepa, zdrava in sončna zemljišča blizu prometnih zvez in vstran od smradiuh con. Za blokovni sistem gradnje j e v mestu poleg individualnih naselij določenih več površin za vojaštvo, podjetja in ustanove ter večja površina zemljišča na Trati za uslužbence v inditstriji. Gostota naselja je računana od 70 do 100 ljudi na ha. V stanovanjskih predelih naj bi trgovina in uslužnostna obrt nudili svoje tisluge v območju 50 m, šole pa bi morale biti porazdeljene tako, da ima učenec do nje maksimalno 20 minut hoje. Vsekakor pa je medsebojna oddaljenost šol odvisna od gostote naseljenega prebivalstva in od telesne zmogljivosti šolarja. Pri gradnji stanovanjskih hiš v neposredni bližini Loke bi bilo predvsem treba paziti na situacijo hiš, na njihovo obliko in velikost, da bi bila ustvarjena čimbolj harmonična povezava z mestom in da rast nove stanovanjske četrti ne bi šla preveč na račun starega mesta. Del teh pasov, ki ležijo ob glavnih komunikacijah, bo treba zaradi dominantnih pogledov na mesto proglasiti za nezazidljive ter na njih urediti takšne nasade, ki s svojo višino ne bodo zakrivali razgleda. To velja predvsem za parcele pod kolodvorsko cesto od Paulusa do Ogrina, kjer bi vsaka nova stavba še bolj zaprla panoramo Loke. Fizkulturni center Za fizkulturui center prideta v pošiev dve legi. Najprej v Puštam, kjer j e sedanje športno igrišče. Vendar ima to napako, da leži njegova daljša os v smeri vzhod — zaliod, kar daje pri športnih igrali prednost igralcem, ki imajo sonce za svojim hrbtom. Zato bi se moralo igrišče zaobrniti za 90". da bi ležalo v smeri sever — jug. V tem slučaju bi bilo treba novo ograjo pomakniti čimbolj proti igrišču, da bi se odprl zakriti pogled na puštalski grad in cestni ovinek, v neposredni bližini igrišča pa rezervirati potrebno površino za plavalni bazen olimpijskih dimenzij in za ostala igrišča. Druga varianta za lego fizkulturnega centra je v Viršku, kjer se igrišče lahko postavi točno v idealno smer sever — jug ali vzporedno s Soro, kar j e še vedno ugodna lega. Dohod Jia igrišče bi bil s tranzitne ceste v PoIjansko dolino, ki bi tekla nekoliko višje. Ta situacija za športni center bi bila zaradi večjili površin, ki dopuščajo možnost zgraditve plavalnega bazena, boljša od prve. Zemljišča tudi sicer ne moremo zazidati, ker je tu črpalna postaja mestnega vodovoda, zaradi možnosti poplav in zaradi naravnega kopališča v Puštalu, ki mora stati izven mestne kanalizacijske mreže. Dokončno izbiro zemljišča za fizkulturni center pa bo pokazala šele podrobna analiza potreb športnih organizacij in njihova lastna mnenja. Tu naj ,še omenim, da bi z morebitno zgraditvijo elektrarne na Selščici pri sedanji tovarni kloibukov njen zajezitveni bazen segal do sedanje elektrarne ter bi tako športniki dobili nov prostor za kopanje in veslanje. Zaščitni zeleni pasovi in parki Med i>osanieznimi mes'tnimi predeli bi one površine, ki so za takojšnjo zazidavo še problematične, uporabili za zaščitne zelene površine. Taki zaščitni pasovi bi vsekakor morali obdajati industrijski center, ki bi bil tako ločen od stanovanjskih predelov. Za zadostno zelenilo in parke je treba poskrbeti tudi v upravnem in kulturnem centru in prikriti nelepe objekte z drevjem ali ovijalkami. Drevje in ostala vegetacija daje mestu sočnost in izraz urejenosti. Prav krivo oblikovani trgi našega starega mesta dajejo polno priložnosti za ureditev nasadov. V centru mesta bo treba odstraniti stavbo in ograjo, ki nasproti kapucinske cerkve zapira vstop v Selško dolino, vrt pred gimnazijo pa preoirediti v javni park, kjer bodo našli zatočišče gimnazijci in potniki, ki bodo čakali na avtobusne zveze. Vojašnico in ostale vojaške objekte naj bi od ostalega naselja ločila vrsta dreves. Posebno ureditev zahteva pas med Staro in kolodvorsko cesto od Šifrerja do Ogrina zaradi svoje eksponirane lege. Eno najlepših izprehajaliišč bi lahko uredili ob obeh bregovih Sore od sotočja Selščice in Poljanščice do Hoste z večjim parkom na površinah ob Sovoduju, na Fušarjevem produ pa je mogoče urediti naravni park, kjer bi bilo lahko otroško igrišče, prostor za taborjenje in drugo. Enake nasade bi lahko uredili ob Poljanščici od puštalskega mostu do Sovodnja, kjer je prostor še popolnoma neurejen. Obnoviti bi bilo 'treba posekane nasade ob poti na grad in na Kranclju ter posaditi goli Kamnitnik. Za uspešno obnovo in gojenje nasadov bo komunala potrebovala lastno drevesnico, ki bi vzgajala potrebno lepotično rastlinje in drevje. (Primerna bi bila drevesnica pod Staro Loko v Podnu.) V neposredni okolici Loke, zlasti ob vodoiokih m ob izletniških go'zdiiih potek, bo treba pred posekom zaščititi nekatera drevesa zaradi sence in okrasa. Katero drevje ali gozdne predele bi zaščitili bodo morali ugotoviti strokovnjaki, gozdarji pa bodo morali skrbeti za zaiščito tega rastlinja. Komunalne in tujskoprometne naprave Ob podroibni analizi faktorjev, ki vplivajo na razvoj tujskega prometa, ugotovimo, da je poleg gositišč odvisen tudi od sodobno urejenih komunalnih naprav, to je od dobre pitne vode, primerne razsvetljave, snage, dobre kanalizacije, urejendh cest, parkov, siprehajališč in kopališč. Vendar za dosego osnovnih pogojev tujskega prometa niso potrebne kake posebne investicije, temveč samo one, ki j ih narekuje vsakdanje življenje urejenega kraja. Tujski promet je tedaj res gospodarska dejavnost, ki donaša kraju 135 denar z izkoriščanjem naravnih, zdravstvenih, kulturnih in zgodovinskih privlačnosti kraja. Na žalost pa moramo ugotoviti, da v Loki komunalne naprave še vedno liiso na primerni višini. Preskrba s p i t n o v o d o je nesigurna. To občutijo predvsem predeli, ki so bolj oddaljeni od črpaJne postaje in oni na najvišjih horizontih, ^zrolc temu je preobremenjeno in staro vodovodno omrežje ter neurejena črpalna postaja. Zato je treba ta problem čimprej rešiti. Za naselja na Sorskem polju, ki so še brez vodovoda, obstoja naslednja možnost napajanja: severna naselja proti Žabnici bi bila oskrbovana iz loškega ali iz bodočega stražiškega vodovoda, naselja Trata, Suha in Stari dvor pa bi lahko napajale med seboj zvezane črpalne postaje v Lipici, Viršku in pri Pahovčevem mliTiu, ki je v načrtu. Prepričan sem, da imajo tudi škofjeloški in starološki hribi zadostne količine kvalitetne vode, konfiguracija terena pa jiaravnost nudi ureditev gravitacijskega vodovoda. Vodovod za naselja Godešič, Reteče dn Gorenja vas pa bi zajemal izdatne studence, ki pritečejo v Soro izpod Soršikega polja. V te izvire bi kazalo prestaviti tudi črpališče v Lipici. Mesto boleha tudi na neučinkoviti k a n a l i z a c i j i , kljub temu, da leži na vzpetini, ki pada proti strugama Selčice in Poljanščice, kjer je kanalizacijo lahko izvesti že z zadostnimi padci. Vendar je kanalizacija starejišega datuma, odtočni jaški pa prepuščajo neprijeten ^onj. Še slabše j e stanje kanalizacije v Stari Loki, kjer se odvajajo odpadne vode in ponekod celo fekalije kar površinsko v odprte cestne kanale. Nerešeno pa je tudi vprašanje kanalizacije na Trati. Prav zaradi nujnosti urejanja vodovodne in kanalizacijske mreže je važna pravočasna izdelava urbanističnega projekta, ki bo pokazal gostoto naseljenosti poediTiih predelov in smeni, ki so najugodnejše za nci,peljavo vodovoda in kanalizacije. Za ljudsko zdravje in za tujski promet so nujno potrebna l e t n a in z i m s k a k o p a l i š č a . V Loki pa danes ni javnega kopališča, kjer bi se preprosti meščan — delavec, ki ne premore lastne kopalnice, lahko temeljito okopal tudi v času, ko je kopanje v reki nemogoče. Saj je med vsemi 365. loškimi hišami samo 65 ali ca 18*/o opremljenih s kopalnico, od 3.385 prebivalcev pa lahko uporablja kopallnice samo 421 Ij^udi ali 12,50/0. Zato moramo OOJ urejanju naravnih kopališč in bazenov prvenstveno misliti tudi na ja\^lo kopališče s toplo vodo. Kar zadeva lokacijo naravnega kopališča, je odvisna predvsem od zdrave in toplotno ugodne vode, od osončenja kopališča, od lege mestne kanalizacije, od oddaljenosti od glavnega naselja in od možnosti dovoza h kopališču. Največ gornjih pogojev izpolnjuje sedanje kopališče na Po- Ijanščici. Manjka mu samo primerna dovozna cesta, ki pa se še vedno lahko izpelje po nezazidanem zemljišču za puštalskim gradom. Kopališče bi lahko razširili proti brvi in pridobili z utrditvijo dbrežja ca 5.000 m- površine. Terenske prilike dopuščajo ureditev poseibnih kopališč za otroke, za neplavalce in za izurjene plavalce. Vsekakor pa bi pri urejanju kopališč morali paziti na sodobno opremo v vodi in na suhem. Lokacija kopališča v Puštalu je splošno znana, ima že staro tradicijo ter je nanjo navezan ves tujski promet in pretežni del mesta. Za severozahodni del mesta in za bližnja naselja (Stara Loka, Vdncarje itd.) pa bo v bodočnosti treba zgraditi primerno kopališče na Selščici. Izbiro lokacije bodo določili spredaj navedeni pogoji. Za vzhodna naselja laškega teritorija in za potrebe tujskega prometa pa bi bilo potrebno obnoviti naravno kopališče v Retečah. 136 \ mestu bo treba obnoviti tudi e l e k t r i č n o o m r e ž j e , ki večinoma datira še iz prvih časov (1. 1894). Na gotovih mestih dosega napetost v nekaterih predelih namesto 220 komaj še 150 V. Za obnovo razdelilne mreže je treba izdelati osnovni načrt in po njem izvajati vsa nadaljnja popravila. Nujna je tudi modernizacija javne razsvetljave v mestu in njena raziširitev na ostale mestne predele. Z reflektorji bi morali razsvetliti loški grad in javno uro v zvoniku šentjakobske cerkve. Pri obnovi električnega omrežja bo treba stremeti, da se napeljava v starem delu mesta položi v kable. Za javno razsvetljavo v novem deilii mesta pa bi namesto krivenčastih drogov poiskali primerno železobetoiisko obliko. Kar zadeva ureditev c e s t n e g a o m r e ž j a , moramo z veseljem ugotoviti, da je bilo na tem področju doslej največ storjeno. Asfaltirana je bila najbolj obremenjena cesta med mestom in kolodvorom ter cesta na Spodnjem trgu. v naslednjih letih pa bodo prišle na vrsto še ostale mestne ceste. Nujne modernizacije bi bila potrebna tudi odseka cest, ki vodita mimo lesnega obrata Jelovica na tororuii kolodvor in v Gorenjsko predilnico, ker .sta dnevno zelo obremenjena že samo kot vezni cesti med glavno kranjsko in ljubljansko cesto. Tudi ostala stranska občinska pota so zelo izrabljena in potrebna popravila Da bomo vrnili kraju prvotno sončno obliko pisane Loke, je nujno treba vzdrževati stare nasade in v poletnih mesecih redno škropiti ceste. Velik delež k olepšanjii mesta bodo morali doprinesti prebivalci sami. Ometati je trebi neometane hiše. vzdrževati vrtne ograje, predvsem pa ne smejo javni prostori služiti kot odlagališča za drva ali gradbeni material. Sleherni hišni posestnik bo moral skrbeti za dostojno vzdrževanje svoje hiše in za cvetje na oknih ali ob hiši. Poleg navedenih ukrepov bo za razvoj turizma v bodoče treba zgraditi v okoilici Loke tudi nekatere t u r i s t i č n e p o s t o j a n k e . Večja taJcšna postojanka bi bila lahko na Stenu, kamor bi zaradi lepih snraoišč potegnili žičnico, ki bi tudi poleti lahko vozila izletnike na Mali Sten, kjer je še pozno popoldne sonce. Sten ima lepo gozdnato zaledje, po katerem je lahko urediti lepa sprehajališča. Dovozna pot na Sten bi vodila iz Hoste in bi bilo treba samo razširiti obstoječo avtomobilsko cesto, ki je služila ob postavljanju daljnovoda. Lepo turistično postojanko je mogoče postaviti tudi im Štajngpufu, ki bi bila izhodiščna točka za sankanje in smučanje, razgledišče s sončnimi terasami proti jugu in s krasnimi gozdnimi sprehodi proti Kobili in Staremu gradiu. V Loki se pričenja tudi izrazito gorska avtomobilska cesta na Blegaš, ob kateri bi se morda pri Zalubnikarjii ali kje dalje na primernem prostoru mogel zgraditi letoviščarski dom. Cesto bi bilo treba preko Mlake zvezati s cesto v Javorje na eni strani, na drugi strani pa s Selško dolino. Tako bi bila ustvarjena nova cestna zveza med Selško in Poljansko dolino. V bližnji bodočnosti bo treba na Starem vrhu zgraditi nov dom, iz Zgornje Luše pa potegniti 1.800 m dolgo žičnico. Kot nujnost za prirejanje meddriištvenih smučarskih tekem se kaže razširitev 4,5 km dolge poljske poti v Zgornjo Liišo. Da pa se bo Loka res lahko uvrstila med turistične kraje, je treba čimprej organizirati vremensko opazovalnico, ki bi služila za klimatološka opazovanja in za napovedovanje vremena. Iz vsega tega je razvidno, da se ponujajo škofjeloškemu gostinstvu, turističnemu društvu in smučarskemu klubu široke možnosti za obnovo tujskega prometa. 137 V. Zaključek Kaikor je iz navedenega razvidno, zahteva urbanistično reševanje nekega kraja številne sodelavce. Vsaka ustanova, vsako podjetje, obrt, industrija in privatniki morajo pravočasno prikazati svoje potrebe, naloga urbanista •— arhitekta pa je, da vskladi potrebe po določenih pravilih gradbeništva in da vsakomur zajamči njegov življenjski prostor. \ zvezi z realizacijo urbanističnega načrta in v njem predvidenega programa čaka obsežna naloga statistično službo in gospodarski odsek pri LOMO. \ Loki bo treba ustanoviti projektivni biro in razširiti gradbeno podjetje ter komunalo do take kapacitete, da bosia v skladu z razvojem, ki ga bodo narekovali življenjski pogoji kraja. Zastonj je delati vse urbanistične načrte, če v danem momentu ni sredstev, s katerimi bi jih izvajali. Kako bo izgledal dokončni urbanistični projekt in v koliko se bo bodoča Loka v resnici po njem razvijala, je odvisno od nas samih in od truda, ki ga bomo vložili v čim bolj realen prikaz bodočih potreb mesta in okoliša. Reševanje težke in odgovorne nalloge obnovitve starega dela mesta in zgraditve nove Loke bo le tedaj uspešno, če bo vsak posameznik pri ure janju teh problemov postavil lasitne interese na drugo mesto, na prvo pa skupne, ki stremijo k dvigu in procvitm naše »pisane Loke«. VIRI IN LITERATURA: P. Blazniik: Kolonizacija "m kmetsko podložništvo na Sorskem polju, LjuLljajia 1953. P. Blazniik; Koloniizaciija Selške