57_KRONIKA loog 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 070(497.4Ptuj=112.2)"18/19" Prejeto: 24. 11. 2008 Petra Kramberger prof. nemškega jezika, Mladinska 19a, SI-9000 Murska Sobota e-pošta: petra.kramberger@gmail.com Iz publicistične preteklosti Ptuja: nemški časniki in časopisi v mestu trdnjavskega trikotnika IZVLEČEK V pričujočem prispevku je predstavljenih sedem listov, ki so v obdravskem mestecu izhajali do konca prve svetovne vojne. Popis publicističnih organov zajema tako nemške časnike, kakor tudi tiste slovenske, ki so jih izdajali Nemci z namenom, da poročajo o nemških interesih. Analiza ptujskih listov dopolnjuje dosedanje raziskave o nemškem časnikarstvu na Slovenskem v 19. in zgodnjem 20. stoletju. KLJUČNE BESEDE Ptuj, Pettauer Wochenblatt, Pettauer Zeitung, Deutsches Wochenblattfür Untersteiermark, Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Pettau, Pettauer Faschingmontag-Zeitung, Südösterreichische Korrespondenz, Stajerc ABSTRACT FROM THE PUBLICSTIC PAST OF PTUJ: GERMAN NEWSPAPERS IN THE TOWN OF THE FORTRESS TRIANGLE In the present contribution, seven papers are presented that were being published in the town along the river Drava up to the end of World War I. The index of publicist organs comprises as well German newspapers as those Slovene ones published by Germans with the intention to report on German interests. An analysis of the Ptuj papers complements the so far existing researches on German journalism on Slovene territory in the 19"' and early 20"' centuries. KEY WORDS Ptuj, Pettauer Wochenblatt, Pettauer Zeitung, Deutsches Wochenblatt für Untersteiermark, Amtsblatt der k.k. Bezirkshauptmannschaft Pettau, Pettauer Faschingmontag-Zeitung, Südösterreichische Korrespondenz, Stajerc Die Berge grün und grün die Au Und grün das weite, weite Land! Und mittendurch ein Silberband, Das breite Silberband der Drau! Du trägst als Deines Kleides Zier, Das Gott Dir selbst gewoben hat, Mein Pettau, traute Heimatstadt, Der schönen Steiermark Panier. (Josef Felsner: Mein Pettau)1 Vsak, ki je že kdaj obiskal Ptuj, opazi čar, ki ga temu štajerskemu mestecu dajeta njegova zgodovina in bogata dediščina preteklosti, ki se raztezata preko več kot trideset stoletij. In ravno ta zgodovina, ki sega v daljno bronasto dobo,2 zagotavlja mestu častni naziv najstarejšega mesta nekdanje vojvodine Štajerske, katere grb je Ptuj nosil med letoma 1147 in 1919. Zaradi ugodne geografske lege je majhna keltska naselbina že v letih pred našim štetjem začela rasti v prometno, strateško in gospodarsko utrdbo. Poeto-vio, kakor se je naselje takrat imenovalo, leta 69 n. št. prvič omenja rimski pisec in zgodovinar Tacit (okoli 55 n. št. - po 116 n. št.) - kot zgodovinsko pomembno vojaško taborišče, v katerem je bil Ves-pazijan (9 n. št. - 79 n. št.) oklican za rimskega cesarja. Po tem dogodku se je naselbina začela naglo razvijati v znano in pomembno rimsko naselje; postala je celo najpomembnejše rimsko mesto na slovenskem ozemlju,3 ki je predvsem v 11. in 12. stoletju ob rastočem trgovskem prometu zaživelo z novo močjo. Sloves trgovskega središča Štajerske je Ptuj obdržal skozi celotni srednji vek, vse do 16. stoletja.4 Celo Wolfram von Eschenbach (11701220) je poznal okoliš Ptuja in Celja, saj mesti omenja v svojem epu Parzival, ki je nastal med letoma 1200 in 1210.5 A bolj ko se je približevalo ^19. stoletje, hitreje je nekdanja trgovska prestolnica Štajerske izgubljala svoj sijaj. 18. stoletje je bilo za Ptuj stoletje katastrof, saj so se nesreče vrstile ena za drugo. Vojne, kuga, ki je po mestnih uličicah pustošila dolgi dve leti (1712-1714), mnogi požari ter druge ujme so mestu pustili svoj pečat. Stiske, ki je pestila prebivalce, ni spregledala niti cesarica Marija Terezija (1717-1780), ki je bila leta 1750 navzoča na vojaških vajah na Ptujskem polju in meščanom 1 Felsner, Pettau und seine Umgebung, str. 1. Pesem v slovenskem prevodu: "Hribi zeleni in loka zelena / Zelena prostrana dežela!/In sredi nje srebrni trak, /Drava - širok srebrni trak! / Krasi tvojo obleko, / Ki ti jo je stkal sam Bog, / Moj Ptuj, ljubo domače mesto, /Lepe Štajerske okras." [Prevod P. K.]. 2 Več o tem: Pertassek, Pettau, die älteste steirische Stadt. Nekateri viri uvrščajo začetke Ptuja celo v mlajšo kameno dobo. 3 Prim. Felsner, Pettau und seine Umgebung, str. 18. 4 Prim. Pertassek, Pettau, die älteste steirische Stadt, str. 45. 5 Več o tem: Janko, Die höfische deutsche Dichtung im slo- venischen Raum, str. 9-19. obljubila pomoč Dunaja.6 Proti koncu 18. stoletja je tako Ptuj lahko zrl v nekoliko lepšo prihodnost, vendar le za kratek čas, kajti že leta 1846 je železna cesta mestu in njegovemu blagostanju zadala usodni udarec.7 Železniška proga iz Gradca v Celje, ki so jo odprli junija tega leta, je peljala 15 km zahodno mimo Ptuja in je mesto dobesedno obšla.8 Šele leta 1860 je bila dokončana železniška povezava od Pra-gerskega preko Ptuja do Čakovca (današnja Hrvaška) in naprej do Budimpešte. Sicer pa velja, da 19. stoletje v Ptuj ni prineslo očitnih sprememb, in če mesto obiščemo danes, se pred našimi očmi razpro-stre enkratna panorama: srednjeveška podoba mesta, razgled, ki nam daje občutek, da se je na tem koščku zemlje čas zaustavil že desetletja poprej. Mesto dveh narodov in neštetih problemov Toda gorja prebivalcem Ptuja in njegove okolice niso prizadejali le požari, vojne, bolezni, upadajoča trgovina ali naravne katastrofe, kot so poplave ali kobilice, ki so povzročale veliko škode na poljih. Mesto, v katerem so Nemci in Slovenci stoletja živeli v slogi, se je moralo po t. i. marčni revoluciji, leta 1848, predvsem pa v drugi polovici 19. stoletja, spoprijeti z nepremostljivimi nasprotji med nemško in slovensko govorečimi Štajerci, ki so pripeljala do vidnih konfrontacij. Odslej sta si ne le na političnem, temveč tudi na kulturnem prizorišču nasproti stala dva naroda: slovenski in nemški. Nacionalni boj je bil - dobesedno - geslo, ki je zaznamovalo desetletja do konca druge svetovne vojne. Žarišči najostrejših konfliktov sta bili poleg Ptuja še spodnještajerski mesti Maribor in Celje.9 Vsa tri mesta so bila nemški otoki v slovensko govoreči kmečki okolici in so imela posebno vlogo. Veljala so za prizorišča nacionalnih bojev južno od zaprtega nemško govorečega prostora.10 To je bil boj za vsak kvadratni meter zemlje, za vsako kmetijo, za vsako uličico,11 saj se napetosti niso kazale le v političnem, gospodarskem in družabnem življenju, temveč so mnogokrat zaznamovale tudi vsakdanje življenje preprostih ljudi. Pomembno vlogo pri tem nacionalnem boju so igrali različni, predvsem politično obarvani listi. Ti so bili v provincialnem mestecu Ptuj prizorišča in središča sporov, tako literarnih kot kulturnih, duhovnih, političnih kakor gospodarskih. V pričujočem prispevku so predstavljeni vsi publicistični organi, ki so v 19. in v začetku 20. sto- 10 11 Prim. Felsner, Pettau und seine Umgebung, str. 37-38. Prim. Pertassek, Pettau, die älteste steirische Stadt, str. 70. Prav tam. Za spodnještajerska mesta, Maribor, Celje in Ptuj, se je v preteklih stoletjih udomačilo poimenovanje "trdnjavski tri-cotnik Spodnje Štajerske" (prim. Suette, Der nationale Kampf, str. 91; prim. tudi Cvirn, Trdnjavski trikotnik). Prim. Brix, Die zahlenmäßige Präsenz des Deutschtums, str. 52. Prim. Schwarz, Von Cilli nach Wien, str. 192. letja zaznamovali ptujsko nemško publicistiko; med njimi je bil tudi slovenski list, ki je zagovarjal nemške interese. Naj omenim, da na Ptuju ni izšel niti en list, ki bi v nemškem jeziku poročal o slovenskih zadevah.l2 Prvi ptujski tiskar in njegov časnik Inn-und erbländische Zeitung Prve tiskarne so spodnještajerska mesta dobila šele konec 18. stoletja, a kljub temu sodi Ptuj med najstarejša slovenska tiskarska mesta.1^ Zaslužni utemeljitelj tiskarstva v Celju, na Ptuju in v Mariboru je Korošec Franc Anton Schütz (1753-1809), ki se je iz Celja preselil na Ptuj in tu leta 1792 odprl svojo tiskarno. 0 njegovem življenju največ izvemo iz njegove kratke avtobiografije, ki jo je priložil svojemu oljnemu portretu iz leta 1806: "Ich Franz Schütz ward in Kärnthen den 4.ten Sep. 1753 gebohren, kamm im 12ten Jahre meines Alters in die Lehre zur Buchdruckerey, lehrnte durch 7 wolle Jahre, half schon als Subject 1771 die erste deutsche neue Buchdruckerey zu Lemberg in Pohlen errichten. Im Jahre 1788 errichtete ich als Faktor won Laibach, nach ;illi die erste Buchdruckerey, allwo ich mir 1791 eine eigene neue Buchdruckerey anschafte, und 1792 diese erste Buchdruckerey nach Pettau führte, und 3 Jahre da blieb. 1795 errichtete ich wieder zu Marburg die erste, und für mich die letzte Buchdruckerey. Ich wurde won Herrn Fridr. Daber den 23ten Sept. 1806 in meinem Alter won 54 Jahren gezeichnet und gemahlen."1'^ 12 Listi, ki so v razsvetljenskem duhu izpolnjevali didaktično funkcijo in so na slovenskem ozemlju živeče Nemce obveščali o slovenskih razmerah, sta bila časnik Carniolia, ki je izhajal med leti 1838 in 1844 kot Vaterländische Zeitschrift und Unterhaltungsblatt für Kunst, Literatur, Theater und geselliges Leben (prim. Miladinovic Zalaznik, Literarna in kritiška ustvarjalnost; prim. tudi Miladinovic Zalaznik, Theaterkritik in der Zeitschrift Carniolia, str. 183-196; prim. Miladinovic Zalaznik, Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen), in Triglav, časopis za domovinske interese, ki je izhajal od 1865 do 1870 (prim. Zigon, Nemški časnik za slovenske interese). Oba omenjena lista sta izhajala v kranjski prestolnici, v Ljubljani. Je pa tudi v spodnje-štajerskem glavnem mestu Maribor izhajal časnik, ki je sledil podobnim nameram; s časnikom Südsteirische Post (1880-1900), kot se je list imenoval, ter njegovima naslednikoma, Südsteirische Presse (1901-1905) in Südösterreichische Stimmen (1906-1907), so slovenski patrioti želeli prispevati k boljši komunikaciji med Nemci in Slovenci (več o tem: Kramberger, Nemško časopisje v Mariboru, str. 44-46). 13 Prim. Berčič, Tiskarstvo na Slovenskem, str. 267. 14 Portret se nahaja v Pokrajinskem muzeju Maribor, sign. N-98; citat po Glazer, Razprave - članki - ocene, str. 547. Prevod te avtobiografije najdemo v članku Marije Hernja Masten, 200 let tiskarstva na Ptuju: "Jaz, Franz Schütz, sem bil rojen na Koroškem 4. septembra 1753. Z dvanajstimi leti sem se pričel učiti za tiskarja. Moja učna doba je trajala polnih sedem let. V letu 1771 sem še kot "subjekt" pomagal urediti prvo nemško tiskarno v Lvovu na Poljskem. Leta 1788 sem že kot faktor pričel iz Ljubljane urejati prvo tiskarno v Celju. Odprl sem jo 1791 ter jo leta 1792 prenesel na Ptuj, kjer sem ostal tri leta. 1795. sem še enkrat uredil tiskarno, tokrat prvo za Maribor in zadnKo zame. Portretiral me Ke gospod Fridrich Daber, 23. Ker mu majhno mesto brez pomembnih uradov in šol ni moglo zagotoviti obstoja, je po treh letih životarjenja, leta 1795, zapustil Ptuj in se preselil v Maribor, kjer je upal na boljše poslovne možnosti. V svojem ptujskem času, natančneje 1793, je Schütz želel izdajati list z naslovom Inn- und erbländische Zeitung, vendar pa dovoljenja zanj ni dobil. Po njegovem slovesu je moralo mesto več kot pol stoletja čakati na razcvet tiskarske panoge, svoj prvi list pa je Ptuj dobil šele leta 1878. Mestna glasila 1. Pettauer Wochenblatt Po neuspešnem poskusu Franza Antona Schütza v letu 1793 je moral Ptuj na svoj prvi časopis čakati še dobrih 85 let. Takrat je izpod preše tiskarja Jakoba Schöna15 med ptujske bralce začel prihajati Pettauer Wochenblatt. Prva številka tega, kot nam že samo ime pove, tedensko izhajajočega lista,16 je bila natisnjena 10. februarja 1878. Uvodoma je uredništvo, ki je bilo v rokah Josefa Jakyja, bralcem razložilo, kaj je namen časopisa: "Einem vielseitig langgehegten Wunsche entsprechend, übergeben wir mit Diesem die erste Nummer des 'Pettauer Wochenblattes der Oeffentlichkeit. [...] Die Politik größeren Blätter überlafiend, werden wir uns ausschließlich der Aufgabe widmen, den localen Bedürfnissen hinsichtlich der Publication Rechnung zu tragen, dabei jedoch strenge alles vermeiden, was Mißgungst zu [nečitljivo] oder Klatschsucht zu fördern geeignet wäre. Der Inhalt unseres Blattes soll sich dadurch für den geehrten Lesekreis so anregend wie möglich gestalten, daß wir besondere Aufmerksamkeit den Stadtneuigkeiten und der Thätigkeit unserer Commune widmen und durch eine Offene Sprechhalle gerechte Wünsche und Beschwerden zum Ausdrucke bringen [nečitljivo, najverjetneje: wollen]. Das Feuilleton wird Romane, Novellen und Erzählungen aus bewährter Feder enthalten; auch haben wir dafür Sorge getragen, daß eine Serie launiger Skizzen unter dem Titel 'Pettauer Genre-Bilder von Zeit zu Zeit [nečitljivo, nejver-jetneje: erscheinen] und hauptsächlich locale Tagesereignisse behandeln wird. Außerdem werden wir auch septembra 1806, v mojem 54 letu starosti." (Hernja Masten, 200 let tiskarstva na Ptuju, str. 78). 15 O delovanju in delu tiskarne Jakoba Schöna imamo danes le malo dokazil. Največ nam o njej razkrijejo Schönovi oglasi in skopi zapiski v listu Pettauer Wochenblatt. Ze leta 1881 je Schön zapustil mesto ter se preselil na Dunaj (prim. Hernja Masten, 200 let tiskarstva na Ptuju, str. 81). 16 Po navedbah v listu samem, je izhajal vsako nedeljo ("Er- scheint jeden Sonntag"). Prim. Pettauer Wochenblatt (št. 1, 10. februar 1878 - št. 47, 29. december 1878). V Sloveniji edini skoraj popolni komplet Pettauer Wochenblatta hranita Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana [NUK], sign. II 79432, in Univerzitetna knjižnica Maribor [UKM], sign. II 12641. auf die Landwirthschaft und Bodencultur unser Augenmerk richten und sind uns sowohl für dieses Fach als auch auf dem Gebiete der Volks wissenschaft überhaupt, Beiträge von Seite mehrerer hiesigen und auswärtigen schriftstellerischen Autoritäten zugesagt worden. V programskem uvodu izvemo, da se list ne bo ukvarjal s politiko, saj jo bo prepustil "večjim" spod-nještajerskim časopisom, temveč se bo omejil na poročanje o delovanju občinskih odborov, poročal co o lokalnem dogajanju ter prinašal novice z nepolitično vsebino. Prav tako se bo ukvarjal z različnimi gospodarskimi vprašanji, predvsem s področja poljedelstva in agrikulture, manjkali pa ne bodo niti podlistek z razvedrilno vsebino niti oglasi ali reklame. Glavnemu listu je bila priložena še informativna priloga s preprostim naslovom Beilage zum Pettauer Wochenblatt, ki je prinašala oglase, naznanila, vremenske napovedi, kakor tudi roman v nadaljevanjih z naslovom Was der Neid vermag? oder Die Folgen der Thätigkeit neznanega avtorja. Vendar pa list, ki je obsegal šest strani, ni stremel k originalnosti, saj se je mnogokrat pripetilo, da je članke prevzemal iz drugih na Štajerskem izhajajočih časnikov. Ze po dobrih dveh mesecih izhajanja, konec aprila 1878, se je uredništvo opravičilo svojim bralcem, ker tednik ni mogel ustreči vsem zahtevam, ter jih prosilo za razumevanje, saj se je - tako uredništvo - v prvih mesecih tiskarna spopadala s številnimi težavami, ki pa bi naj bile sedaj odpravljene. Obenem je uredništvo svojo publiko povabilo k rednemu naročilu na časnik. "Mit 1. Mai d. J. beginnt das II. Quartal des 'Pettauer Wochenblatt'. Ein Vierteljahr ist eine zu kurze Spanne Zeit um einen Rückblick darauf zu werfen und daran Folgerungen für die Zukunft zu knüpfen. Wenn auch das Wochenblatt in Form und Inhalt nicht allen Anforderungen entsprechen konnte, so muß diesbezüglich nur an die gütige Nachsicht des geehrten Leserkreises apellirt werden, indem die Druckerei in den ersten Monaten mit mehreren Schwierigkeiten zu kämpfen gehabt hatte. Die größten Hindernisse sind nun beseitigt und es wird das Wochenblatt von nun an ohne Störung ganz regelmäßig erscheinen. Die Sorge der Redaktion soll es sein den Inhalt so interessant und reichhaltig zu gestalten als es den Wünschen der geehrten Lesern unter Gestaltung der hierortigen Lokal-Verhältnissen angemessen erscheinen wird. Wir bitten daher um recht zahlreiche Betheiligung an der Pränumeration des II. Quartals und an dem Inseratentheile des Wochenblattes."18 A konec koncev si list vseeno ni mogel pridobiti odmevnosti, ki bi segala onstran mestnega obzidja. Zaradi nepomembne in "neškodljive" vsebine je bil nezanimiv in ni bil tema pogovorov. Samo ob njegovem rojstvu je vzbudil kanček zanimanja: Neka- teri lokalni listi so v kratki notici naznanili izid tega ptujskega tednika.1^ Vendar je tudi na Ptuju plahnelo navdušenje nad periodiko z duhamorno vsebino in število abonentov se je naglo manjšalo. Dne 29. decembra 1878 je tako Jakob Schön, tiskar lista, naznanil bralstvu zadnjo številko le-tega.2^ Ptujski kronist Ferdinand Raisp (1818-1898) je v svoji kroniki Chronik von Pettau (1857-1887) poročal o koncu kratkoživega tednika v precej posmehljivem tonu: "['''] die letzte Nummer des 'Pettauer Wochenblattes', wovon am 10. Februar d. J. das erste Blatt erschienen war, wegen Mangel an Pränumeranten, woran der geistlose Inhalt des Blattes Ursache ist, [erschienen ist]."21 Po prenehanju izhajanja Pettauer Wochenblatta na Ptuju dobro desetletje ni izšel noben periodični časopis - niti nemški niti slovenski. 2. Pettauer Zeitung Rojstna ura Ptujskega časopisa je leto 1889, ko je Nemec Wilhelm Blanke (1824-1899), tiskar, ki ima vse zasluge, da je Ptuj po skoraj šestdesetih letih ponovno dobil svojo tiskarno,22 začel izdajati list z naslovom Pettauer Lokalanzeiger. Ta vestnik je že naslednjega leta izšel pod novim imenom in v novi preobleki. Pettauer Zeitung, kot se je odtlej imenoval, je bil sprva časopis z nepolitično vsebino, a se je s 1. julijem 1894 spremenil v politični časnik s podobno politično orientacijo kot najbolj odmevna spodnještajerska lista, mariborski Marburger Zeitung (1862-1945) in celjski Deutsche Wacht (1876-1937). Na koncu prvega "političnega leta" tega sedaj izrazitega glasila ptujskega nemštva lahko preberemo: 'Im Laufe des verflossenen Halbjahres wurde es möglich, die 'Pettauer Zeitung in ein politisches Blatt umzuwandeln und wenn wir in der Hauptsache des in der Nr. 1 vom 1. Juli 1894 entwickelte Programm auch festhielten, so waren wir doch in der Lage, dasselbe zu erweitern und vor allem waren wir in der Lage, uns in die Reihe jener Blätter der Steiermark zu stellen, welche seit langem die gerechte Sache der Deutschen des Unterlandes vertreten, die an dem Principe festhalten, dass kein Fußbreit des nationalen Besitzstandes mehr preiswerden dürfte. 17 Pettauer Wochenblatt, št. 1, 10. februar 1878, nepaginirano. 18 Pettauer Wochenblatt, št. 11, 21. april 1878, nepaginirano. 19 Prim. Grazer Tagespost, Abendblatt, 18. februar 1878; prim. tudi Slovenski gospodar, 21. februar 1878, str. 60. 20 "Ich erlaube mir hiermit anzuzeigen, da sich mir unerwartet viel zu wenig Pränumeranten auf meinem Blatte betheiligten um gewünschte leistungsfähige tüchte Kräfte bezahlen zu können, theils unerwartete Hindernisse von Seite der Radaktion veranlassen mich diese Nummer als Schlußnummer des ,Pettauer Wochenblatt' erscheinen zu lassen.'' (Pettauer Wochenblatt, št. 47, 29. december 1878, nepaginirano). 21 Citat po Hernja Masten, 200 let tiskarstva na Ptuju, str. 81. 22 Potem, ko je v letu 1794 Ptuj zapustil njegov prvi tiskar Franz Anton Schütz ter se odselil v Maribor, mesto skoraj šest desetletij ni imelo tiskarske obrti. Ptuj dobi svojo tiskarno šele leta 1852, ki jo ustanovi Nemec Wilhelm Blanke (prim. Berčič, Tiskarstvo na Slovenskem, str. 181). yf H«». >f» M. 3.H IS^tS. I\ J.^r-. r>outfvl)natiottalo£. i^Taon für Jlutocftoicnnarf, ^ ..priKit. ftri, Irfn?' NI "11 t»* »nmliiVJ S ' H kUMJVrti II Inl. Ff^n.Vrt.n JiaivSr; ««Ttrtn;.u «. I M. tal. JJrj tmaf|>ln •>» t4ntuHini Kwwn J«* »»»B, ••n(«nH*iM *t. 3*. I. »». M 1 M i Btt' «WWH *m Mltm I* Wt «^»«Uui tik S»t«H, (»Mru» Kt. vntm st^t kkTtKToHtftL hlttA Wfi^ttrt. — VfitrJlit üitb cnw^l^t ta fciTn U^^Ml t^ KtSrt, ^'idnumcratioit^'G-iitlatiuitf;. ijir loV* W efttbrtfS firitt unitTf» ■ftjtt.-* tuK unä M «n iMcittdj frfhljdiH'a S1T^, fomil tiHt jjnL IN mi^t |i|[ ti(fWät(iiil BotljjBbt« ift «nh ^^n wntjBmm fri» Itnrt. dint ^liivi^ immMltrt ffiititlrit« ift &'it ntniini wiWufy »JI; ^WMIM «Tigot«, «. ilt, tr. iK.UiliSii^iKtxnXutrnii Itn IViitiitimVMfl binitl ]u«rt4 ttnliguu) n4im )it Mtfn. (nt thinh dkn iB>[nt ii« «MlBij^ «u^ kit XnnQx M« «iTlillÜjllllitJl, Xtt jkriMlhinji. a« untere 2c(crl Sni wr^t *(« ti*« Vitra ^i^n W Sil^T btcH iN«ntt OilttiaM r^bt t« ^tm, pt Brvkn nmn ^ai^ii Ml« «iT fftt Xnti^itua, Jtr^l »b 3ni>il (uijrtiTttii pnh, fUlT fink In Kt nftr* RaKrtr SrattH t4t bfi atwfw tinjrttrtcK nk «(r^ bit, ba« »fbtibfi hrt &o«r« Bit bn« brt «ilrgit ^imirtntVt' t^t fmb tlet turf) IIb MKl nnjmttmfüT tet (ificrti^t Hi4)t M «nisbcii ««Itn ia kitfcH «tutt, biH bati» Kftftt, ptVi fi^ ji friiw« lleier Srt^wrmoim'5 ^ao^anitc«". Bm St. «t« Mity »oti« ri>% t*T .i.rt«t*t- w.vtt StrWu^iitt, itl bit f&iV bf» äe^iniir» ■nb ht fritr* Stiti^Flnl^ Km Bwai II« A»»t Srt Itfrr« ftaaMri! iprtfboi, Mtbifttl »»« tijt»11t4 bat ttawa, «it btt «Täoiwatt tt »It ti»t ((Ktt ifii(ttt (Kb i^rct KnV^Ettiifit f^iritijt |ai. HIT. bait Mtix «it^t kit tV^ t (it ^jiit ^asbrtnb rtft Itiboib (w KKirtripirnftt (ItMi hnt> Btna niK falA« bt ift, ft^'t« ^it ^btnt^ftfli iäbiflt- bfjtt^mb fit bit fitniKtr» imkrft Jini ttfiVinf«. »«it bit »tiiV fi^ (Ht tntiftii'-bf XblAillniint brt jSitfliMnt Bt hnpejift Snfaabt fttr*, b»r(^ il|r (rtnfjt** bsltft -£trrbtti iio4 t&ibi^t »b Wtni^drtittit iSnr »fflolttt — ■ibf« tt« SufW^bt (^m t^i|f»tn tin.^. »H bri fit innWft VWcft" »iitir» — vtranlA^ «KTbtit. ra bat btt (JbdtKftnt rintii tfiuiitil.^j t«R SctiMi^ >nb ?t!^^c;t (« tSi«. 5K..iTittii(»(ri«bii»brt llptif« «"b »sBOfItoiniiw« ^n^ »nt brt ji vpa^t ii:tb Knt(1)n1tili{ rt ftot fi4l R»r. Pi bat ■Ulf rNr fut Untcrmni^' ««4 fit bl,%» lO, rii art «a tuf INt^'i'V- lyutiJpltHtin M^'im f^n^T, tufj trtNtq rt iM^ turf, itin btt tit Ciiotu^^d jri^. Kit tut Cllnttiii ilJttm SI)iUttii btt t^reK brt b«tjtt «ulitrbiat »ittbe nnb loimti fffl jmtb« ^t. «.IJpl't uiib ftinn «.Alt IkTaut« «xtbtjil IKiniftctiim tu| iKiiii<)ntiln idtIiI.II, bit SJmrrtMtt, abet tin Mi^ btai JtOt ibrt ■ft«« ktprDn, Ntibtn idibki btt XtiniJ(iü. Uitb 1« «ul btt ßtitOi^Dt t» bc» Ram«)! riitcttn fill lul ^ltgftt IHt tt ^ibl, (liiit (tint iti^it aab fritit« trttbtf» Stfij, ^ tt »iMn|rtaile( ««t (tint Sinbtt «tmbm «mi, »tO ft f4 ni^t («[bp (^liibni. Ktfni Milt fti^l^trt ^ii^M Ott'4<> usunjon» Ainpf »fibc» nut ht Stf.t Boim* »attft iipjitTbat kftnl >fV«. füt Bi(|tVit, iMX »nb grtt^t Kt bciixV« SaUu^unct tiiviitntni »iib t)oft(« »it bann aaf Wr MOt H»lttfWtma aH« boilS:^ Stattt anbCiHin Rfifiirtt» U»ttTt»nbf, bet« «fWfiibt. nb («th«™ SnttttlTt» tn wiftTW Wmit l»i»irt linm biTt^ ent^tibiM ^ibti tKttn. lUb l» teiVi *ntt M bit Cut naa. Milt BBKt^vät turna itarutt« (Euiloi ifl Httb bttitt« wiib, »ril bH biwtbtiN-tiDMlt ^ttri bitt tl t* Ctfu trviblt^ «nb tint (ittt Stiy bifttt, baft Tt^ balb tint WW eiwbt (ptubdnbct btn Ointliifif btt wit ""btt inwwctf« ifl axb ibrt bdlb Iiii»utns4a. tVT Vlbit ti« ^tptiMiia — «ni titcii Kr bcbtatotbAc* «»m bm 3iiti)t* |a ntxiit« —^ leit kit «it bitfi« tt^itrttHtt». tt jiSt Crttt, b »rt mt iijn>it iXif^rt »db bit «»rrbrtWitn ilittt eillia t* btl.Vnieca iu^«. 'Ktm «KT «iM bstv»! bit (frillt brt iMii"tti««t K^ul, bfmnh ftnri^ Ih-b^K btwi brn ^a^^f^-ivnn;! Hnb B.V« brii .-l.tihfa htt «itivrnftyrbfii buttbntt an* Kt bft ♦»i.vbtfbt« »ni(ii. (tftnM ^iriiifKtnibit «st SO ^j^t^ii^ibmc. Siebe treu! Iw brnE^'t iVtTlvfVvW n t^-tud «(tiBjNnn M fl anil. ttjl u»i^t Vitrt ik)rbt0M>| ttftJnj fii« nj^t^ t>LiNt, dQmbinbtnb tdoit, Xdl tiimbiubiii ^rirJJit «itbrrittui^. IH «Tabtti«« Tt^ itrtt i« Bit wmtttn' Unb aa' u Cicb tvibiiB^n fti^'n jat j&jr. U«itci;l]t SM winTt ^«ut ^'jtB lii^n. 'An StiiiV, bit «RTlOiMi^f nt BBii^Iti^, Qi* irb Ci CO s CD aBfctiftatM «rit alte« brnTbttf« tiiliaiStt* S^* (rbtictm, bit rim «fl'äc Umuädmi antfrtt Si-bciitfi^Tiiii w »tje^ät ftJbni — abct biift flüb tigmiitt, brnni bit j^timbr isbittijlt, ttbwt «It «n bit teil) fl4 tuA bitt> aioJ btt SSji^ brt iftitii ttmik« anb ibt ftagiH Mbit &ti>Aitt. bffMbrtt it«fi«ttbiniia »itb ^(rintli, »nb tt ft«^ hi aHr» bit «iiViivbin Mtwint ta^B Jt« aKt lutuntat tnnicr^ »rw 9niit)aBBHtfll Hub i^^ituny« tT^^ftli unbTt«^n»b fficitv!» — tinb naa bit ro!» AiImIi brt bnoafnnni ^ttt> bnit, b» bn« i« ««1» )a (ibt efttt«jijBtt«, Hütet bit Cb(tfl»jit ^l1Ml^inl^t«, d.TBtBlart SuMriltV-KtSiiBbft«. aufoalti« Iok" (t fH Kiitt. I&t Mrf,-» ubtT bit WoMitMd lost Je iil^j^lij^ii Uui^lt ftÜtB ttnb «nt niitit «cf m(f(t«, ia bit WftbrBbt VbaBt«; tVT ti«ft bJlfr« tttt: MH» (Ibd >*) «.-iubl StJKSi^lt ib*'«. bit b« biT (»r^lmKatl i« »»t ttturj.n. tia »,;iif» mt at» ft.-lif«: t* ift «ii^ bit fflifiiM Tub-^1» Ätiift, ba«TB\T, ♦fi^tflot .-lifiiiib.. ienbiTH brt e*» Kir.v«^ «ib M ('Htiivt. kt tTi iprtbfB »«b «fit K^ i» b« ^Tt M fi^ »inb»Tt;MiM» Utkijiv». \Virci)ii>fvlilni unsor ItUtt allon ilfHt>chon GcÄc^^lrt^Icmc^l ru AiikfliuUgnnecn 1h i allci^ _liilUyütcu riTi-icii.__ Pettauer Montag-Zeitung, deutschnationales Organ fur Untersteiermark. Illustriertes Unterhaltungsblatt (št. 2, 12. 1. 1902), zabavna priloga Pettauer Leitung. "Novi"Ust, Pettauer Anzeiger. Marburg, Cilli und Pettau, diese drei Grenzmarken des Deutschthums in der Untersteiermark, bezeichnen die Linie, die festzuhalten nationale Pflicht ist. [...]"23 Ptujski časnik se torej s ponosom uvršča med tista spodnještajerska glasüa, ki se bojujejo 2a pravično stvar Nemcev na Spodnjem Štajerskem in se držijo principa, da niti ped nacionalne posesti ne sme več biti prepuščena svoji usodi. Tako bi morala biti dolžnost vsakega zavednega Nemca, skrbno varovati obzidja zadnjih trdnjav spodnještajerskega nemštva, mest Maribora, Celja in Ptuja. Pettauer Zeitung svojo politično orientacijo nazorno nakaže ne le s svojimi članki, ki so bili naperjeni proti slovenstvu, predvsem pa proti vsakemu napredku le-tega, temveč leta 1898 tudi s spremembo imena. 0d 3. julija do pozne jeseni 1898 se je namreč imenoval Pettauer Montag-Zeitung, deutschnationales Organ fur Untersteiermark.'^'^ Uredniško taktirko lista, katerega vodilo se je glasilo "Nemški, svobodni, zvesti!", je imel v rokah Romuald Jacob Bayer.25 Ta je naznanil, da bo časnik, ki se bo zavzemal za resnico, pravico in svobodo nemške narodnosti, izhajal vsak ponedeljek zju-traj.26 Uredništvo je nekaj vrstic dalje obljubljalo mnogo raznolikega, zanimivega in obsežnega branja, za katero bo poskrbela množica priznanih sodelavcev, ki si jih je list že zagotovil,'^ predvsem pa je prisegalo na originalnost člankov, zaradi česar bo časnik neprimerljiv s katerim koli drugim velikim provincialnim listom.'8 A imena Pettauer Montag-Zeitung list ni nosil dolgo, saj je že 20. novembra istega leta ponovno izšel pod starim naslovom Pettauer Zeitung. S tem naj bi ugodili želji mnogih cenjenih bralcev.29 Pettauer Zeitung je zopet izhajal vsako nedeljo in se vse do prenehanja izhajanja leta 1904 hrabro upiral vsem viharjem. Najbolj bran ptujski lokalni časnik je nekaj let spremljala ilustrirana priloga, Illustriertes Unterhaltungsblatt, ki je ne smemo zamenjati z istoimensko tedensko literarno prilogo, ki je izhajala v Ljubljani od 1911 do 1914 in so jo prejemali na- 23 24 25 26 27 28 29 Pettauer Zeitung, št. 27, 30. december 1894, str. 1. Prim. Kramberger, "Na straneh ilustriranih časnikov se pred nami razprostira svet", str. 399. Pred njim je bil urednik lista Pettauer Zeitung Josef Felsner (od 1. julija 1894 do 28. novembra 1897), avtor prvega vodiča za Ptuj in njegovo okolico (Pettau und seine Umgebung, topografisch-statistische Skizzen. Pettau 1895). Vodič je bil opremljen s slikami znanega na Ptuju živečega slikarja in učitelja risanja Aloisa Kasimirja (1852-1930). Felsner je zasedel uredniški stolček še v njegovem zadnjem letu izhajanja, leta 1904. Prim. Pettauer Montag-Zeitung. Deutschnationales Organ für Untersteiermark, št. 28, 11. julij 1898, str. 1. "Wir nennen vorläufig nur: Professor Brigola, A. Groner, W. Pisk, Professor Dr. A. Raiz, Gabriel Rosa, A. Stering, M. Wolf." (Pettauer Montag-Zeitung. Deutschnationales Organ für Untersteiermark, št. 28, 11 . julij 1898, str. 1). Prim. Pettauer Montag-Zeitung. Deutschnationales Organ für Untersteiermark, št. 28, 11. julij 1898, str. 1. Prim. Pettauer Zeitung, št. 47, 20. november 1898, str. 1. ročniki časnika Laibacher Zeitung.30 Prva številka priloge je izšla 5. januarja 1896, to je šest let po izidu poskusne številke glavnega lista, prva pri nas ohranjena številka pa je 27. številka tega leta. Časniku Pettauer Zeitung je bila priložena ob nedeljah in je bralcem na štirih straneh ponujala lahkotno in zabavno branje. V devetih letih svojega obstoja -zadnja številka je izšla 25. decembra 190431 - se ni bistveno spremenila. Vsa leta je bil njen založnik Wilhelm Blanke s Ptuja, uredništvo je bilo v rokah Ernsta Pfeifferja iz Stuttgarta, tiskana pa je bila, najverjetneje zaradi manjših tiskovnih stroškov, v stuttgartski tiskarni Greiner&Pfeiffer, kjer so med drugim natisnili tudi Goethejev meščansko idilični ep Herman in Doroteja.32 Časnik Pettauer Zeitung,33 ki je za božič 1904 izšel zadnjikrat, je za seboj v ptujskem publicističnem svetu pustil veliko praznino. S 1. januarjem 1905 ga je nadomestilo glasilo Pettauer Anzeiger, ki je služilo izključno poslovnim informacijam. Do zamenjave je prišlo brez vnaprejšnjega opozorila, saj je uredništvo svojo odločitev naznanilo šele v kratki notici "novega" lista.34 Pettauer Anzeiger je tako kot njegov predhodnik izhajal vsako nedeljo in je imel na začetku 1000 izvodov naklade, ki pa je že v drugem letu padla na 500 izvodov.35 Dostava oglasnika je bila brezplačna v vseh letih njegovega obstoja. Zadnja številka je izšla po osmih letih, dne 21. decembra 1913. S tem se je dokončno zaključila pot časnika Pettauer Zeitung. 3. Deutsches Wochenblatt für Untersteiermark Časopis Deutsches Wochenblatt für Untersteiermark, katerega je pod vplivom politične razdrobljenosti v nemškem taboru ustanovil Friedrich von Kalchberg leta 1901,36 je izhajal ob nedeljah in je na šestih straneh prinašal daljši uvodni članek, politične, lokalne in gospodarske novice, poročila iz ptujskega gledališča in kulturnega življenja nasploh, humoristični tedenski pregled, podlistek z razvedrilno vsebino ter oglase in reklame, ki so zavzemale 30 Prim. Žigon, Deutschsprachige Presse in Slowenien, 1. del, str. 227. 31 Tudi Pettauer Zeitung dne 25. decembra 1904 izide zadnjikrat. Prav tako so tu tiskali tudi lirično simfonijo Das Geheimnis des Dichtens priznanega graškega avtorja in bibliotekarja Fausta Pachlerja (1819-1892), ki je bil dober prijatelj pisateljice Marie von Ebner-Eschenbach (1830-1916) in največjega avstrijskega dramatika Franza GriUparzerja (17911872). Vse letnike časnika Pettauer Zeitung hranita Univerzitetna knjižnica Maribor (sign. II 12641, Mf 105) in graška Univerzitetna knjižnica (sign. I 490.725). Skupaj s Ptujčanko je shranjeno še poslovno glasilo Pettauer Anzeiger. 34 Prim. Pettauer Anzeiger, št. 1, 1. januar 1905, str. 1. 35 Prim. Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 335-354. 36 Tiskar časnika je bil Heinrich Stiasny iz Lipnice [Leibnitz]. 32 33 Illustriertes Familienblatt (št. 50, 1901). zadnji dve strani lista. O vsebini pričata dve ohranjeni številki,37 sklepati pa smemo, da so bile tudi ostale podobno zasnovane. Prav tako imamo ohranjeni samo dve številki priloge Illustriertes Familienblatt (št. 49 ter št. 50; obe iz leta 1901).38 Ta priloga, ki jo je zalagal in tiskal W. Kohlhammer iz Stuttgarta,39 je na štirih straneh ponujala lahkotno branje za kratek čas vsem članom družine, od najmlajših do najstarejših. O tem se lahko prepričamo tudi v družinskem kotičku ilustrirane priloge: "Hat man an schönen Sommertagen ein Stück der Heimat durchwandert, so liegt am winterlichen Familientische in den illustrierten Zeitungen die ganze Welt vor den Augen ausgebreitet und die Tageszeitungen liefern das Neueste auch aus den entfernten Winkeln. Jeder findet Nahrung für sein Interesse. Den Hausherrn befriedigt das Politische, die Frau findet ihren Teil im Feuilleton, in den Lokalnachrichten u.s.w., die erwachsene Jugend erfreut sich an den Geschichten und die jüngeren Schulkinder haben ihre Jugendlektüre. Jeder spricht sich rückhaltlos aus, die Meinungen der verschiedensten Altersstufen sorgen reichlich für Abwechslung."40 Uredništvo glavnega lista Deutsches Wochenblat für Untersteiermark se je prav dobro zavedalo, kako pomembno za naklado je, da ustreže okusu vseh bralcev, a vendar se časnik kljub prilogi ni mogel uveljaviti in tako je zaradi premajhnega zanimanja moral prenehati z izhajanjem. 37 38 39 40 4. Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Pettau V letih od 1898 do 1913 je ob nedeljah izhajal dvojezični, nemško-slovenski Uradni list c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuji. V programskem uvodu prve številke je uredništvo svojim bralcem naznanilo namen lista: "Ako hoče okrajna politična oblastnija ugoditi zahtevam, ktere stavlja sedanjost do politične uprave, potrebuje glasila, ktero ima v rednih obrokih prinašati občne razglase in naznanila, ki splošno zanimajo, da se tako doseže ožje občevanje med oblastnijo in ljudstvom."41 Nadalje lahko beremo: 'Vpopolno dosego tega namena služi naj uradni list vsem v političnem okraju ptujskem nahajajočim se p. n. oblast-nijam, uradom, zadrugam in zavodom pri njihovem delovanji, zategadelj prosim vsestranske prijazne podpore. Uradni list bodi tudi glasilo okrajnim šolskim svetom v Ptuji, Ormoži in Rogatcu, ter naj pospešuje zanimanje prebivalstva za ljudsko šolstvo. [...] Geslo prevzvišenega vladarja našega 'z združenimi močmi bodi nam vodilo, da doseže uradni list povsem svoj namen."42 V Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana sta ohranjeni številki: št. 2 z dne 8. decembra 1901 ter št. 3 z dne 15. decembra 1901. Domnevam, da je prva številka lista izšla 1. 12. 1901 (prim. NUK, sign. III 78176). Ohranjeni številki priloge, št. 49 in št. 50, imata v desnem spodnjem kotu glave natisnjeno letnico 1901. Glede na to, da je verjetno v letu 1901 izšlo le pet številk glavnega lista, ta numeracija in datiranje priloge ne ustrezata. Do te neusklajenosti je prišlo, ker priloga Illustriertes Familienblatt ni bila tiskana le za list Deutsches Wochenblatt für Untersteiermark, temveč je spremljala več različnih nemških listov v monarhiji. Prva številka priloge je izšla januarja 1899 in ko je postala še priloga listu Deutsches Wochenblatt Gür Untersteiermark, je bila že v svojem tretjem letniku izhajanja (prim. Österreichischer Bibliothekenverbund: Zeitschriftenbestände). Založba Kohlhammer je bila ustanovljena 1866 v Stuttgartu in spada danes med eno najbolj priznanih založniških podjetij v Nemčiji (prim. Friedländer, Bertelsmann im Dritten Reich, str. 524). Am Familientisch. Illustriertes Familienblatt, št. 49, 1901, nepaginirano. Besedilo v slovenskem prevodu: "Če smo ob lepih poletnih dneh prehodili del domače dežele, pa se pozimi na družinski mizi na straneh ilustriranih časopisov pred našimi očmi razprostira ves svet in dnevniki prinašajo najnovejše iz oddaljenih koncev. Vsak najde nekaj za svojo dušo. Gospodarja zadovolji politika, žena najde svoje zadovoljstvo v podlistku, lokalnih novicah itd., odrasla mladina se razveseli zgodb, mlajši šolski otroci pa mladinskega čtiva. Vsak pove vse brez zadržkov, mnenja predstavnikov različnih starostnih skupin pa poskrbijo za raznolikost.'' [Prevod P. K.] Dvojezični Uradni list c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuji. 41 Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Pettau, št. 1, 2. januar 1898, str. 1. 42 Prav tam. štiri strani obsegajoči list4^ (z izjemo prve številke, ki je obsegala šest strani) je zaradi pomanjkanja naročnikov na zadnji decembrski dan leta 1913 izšel zadnjikrat - s tem ga je doletela enaka usoda kot ostale nemške časopise mesta. 5. Pettauer Faschingmontag-Zeitung in Südösterreichische Korrespondenz Do danes o dveh listih, ki sta prav tako izhajala na Ptuju, ni veliko znanega. 0 humoristično obarvanem listu Pettauer Faschingmontag-Zeitung, Organ fur Maskenfreiheit und Kneiprecht, se ve le, da je bil tiskan pri tiskarju Blanke, nekaj pozabljenih pričevanj pa najdemo tudi na policah knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.44 0 izhajanju Südösterreichische Korrespondenz, vsaj leta 1908, pa poroča Janez Cvirn v monografiji Trdnjavski trikotnik.44^ 6. Stajerc: slovenski list za nemške interese Ptujsko nemško publicistiko pa je zaznamoval še en "slovenski" časnik, ki so ga izdajali Nemci z namenom, da poročajo o nemških zadevah. Zakaj so se Nemci posluževali slovenske besede za varstvo svojih interesov in pravic, lahko razložimo na podlagi statističnega prikaza nemškega in slovenskega prebivalstva v tem delu monarhije. V spodnješta-jerskem mestu Ptuj, kakor tudi v Mariboru ali Celju, je prevladovalo nemško govoreče prebivalstvo, medtem ko je bila podeželska okolica v veliki večini slovenska (glede na cenzus iz leta 1910 je bilo slovensko govorečega celo 93,8% vsega okoliškega prebivalstva).4^ Tako se je moral nemški tabor posluževati slovenskega jezika, jezika ljudstva, da je lahko tudi izven mestnega obzidja zagovarjala svoje interese. Stajerc, ki je izhajal med letoma 1900 in 1918 pri tiskarju Wilhelmu Paulu Blankeju ml. (1862-1925), je bil torej namenjen slovenskim spodnještajerskim kmetom in bil med njimi tudi zelo priljubljen in razširjen. Njegova naklada se je vrtela okoli 10.000 izvodov, v letu 1910 pa je narasla celo na 15.000 izvodov.4^ Lahko se je pohvalil z zelo širokim krogom bralcev, v nasprotju z njegovima predhodnikoma, ki je oba doletela enaka usoda: Oba mariborska lista, Slobodni Slovenec (Maribor, 1870- 43 Za primerjavo: Letno naročilo za prvo leto je za oblasti in urade znašalo 3 guldne, za navadne naročnike pa 3,50 guldne. Časnik Pettauer Zeitung, ki se je v letu 1898 imenoval Pettauer Montag-Zeitung, je prebivalstvo prejemalo za 4,80 guldnov. Oba lista, Pettauer Zeitung in Uradni list, sta izhajala tedensko, vendar medtem ko je Uradni list obsegal četrtino tiskarske pole, je vsebovala Ptujčanka pol tiskarske pole. 44 Prim. Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj, brez signature. 45 Prim. Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 351. 46 Prim. Suppan, Slowenen und Deutsche, str. 314^315. 47 Prim. Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 344-354. 1871) in Štajerski kmet (Maribor, 1894-1895),48 sta že po nekaj mesecih zaradi pomanjkanja naročnikov morala prenehati izhajati. Stajerc, ki je večinoma objavljal prevedene članke iz nemško usmerjenega spodnještajerskega časopisa Marburger Zeitung, je z veliko spretnostjo zastopal zahteve po prijateljskih odnosih med slovenskim podeželskim in nemškim mestnim prebivalstvom, zagovarjal je vpeljevanje pouka nemškega jezika v šole s slovenskim učnim jezikom ter ostro nasprotoval vpletanju političnih prepirov v gospodarsko življenje.49 Vendar stoji za tako navidez ljubeznivo uredniško politiko skrajno nemško ljubeči list, ki je pod lažnimi pretvezami želel slovensko prebivalstvo pridobiti na nemško stran in ga naščuvati proti slovenski politiki in slovenskemu tisku. Sklep Poteze spodnještajerske publicistike druge polovice 19. in začetka 20. stoletja so na podlagi obravnavanih listov jasno vidne: časnikarsko okolje majhnega mesteca Ptuj v primerjavi z drugimi slovenskimi ozemlji nima dolge tradicije, kajti prvi list izide tu šele leta 1878. Temu je do konca prve svetovne vojne sledilo še šest publicističnih organov, ki so s svojim delovanjem vplivali - nekateri bolj, drugi manj - na potek dogodkov obdravskega mesta. Vsi ptujski časopisi, časniki in uradni listi so si prizadevali doseči enak cilj. Trudili so se, da bi bili zvesti poročevalci in bi svoje bralce informirali o lokalnih dnevnih dogodkih, o političnih in gospodarskih vprašanjih ter o krajevnem kulturnem in družabnem življenju. Nadalje so prinašali novice k aktualni politični situaciji ne le na lokalni ravni, ki je zadevala Ptuj in Spodnjo štajersko, temveč so pisali tudi o politiki, ki je krojila vsakdan v širši domovini Avstro-Ogrski, ter bralce občasno seznanjali z novostmi in zanimivostmi iz sveta. Četudi so se trudili o tem poročati objektivno in nepopačeno, je potrebno poudariti, da je bila večina obravnavanih listov nemško nacionalno obarvanih. Vrstice časnikov in časopisov niso polnili le in-formativno-poučni prispevki, temveč so uredništva, da bi povečala krog svojih naročnikov, v podlistku ter prilogah nudila bralcem mnogo branja za razvedrilo in kratek čas. Te "zabavne" strani so prinašale romane, novele in zgodbe, ki so popeljale bralce iz vsakdanjika v neznane, oddaljene kraje, tuje kulture in pretekla obdobja ter poleg pisane trivialne literature posredovale še mnogo zanimivega, informativnega in poučnega branja. Literar- 48 Več o teh dveh listih: Kramberger, Nemško časopisje v Mariboru, str. 47-50. 49 Prim. Pock, Von der deutschen Presse in Untersteier, str. 186. nega časopisa v pravem pomenu besede v obravnavanem obdobju na Ptuju ni bilo, saj si tak list zagotovo ne bi mogel zagotoviti zadostnega števila bralcev, če upoštevamo dejstvo, da je imel Ptuj konec 19. stoletja le nekaj nad 4000 prebivalcev. Trije najpomembnejši ptujski listi, Pettauer Zeitung, Uradni list in Stajerc, so se uspeli najdlje obdržati na trgu. List Pettauer Zeitung, za časa svojega obstoja verodostojni poročevalec o aktualnih lokalnih dogodkih, se uvršča v vrsto najbolj branih spodnještajerskih časnikov, ki velja zaradi svoje politične orientacije za izrazito glasilo spodnješta-jerskega nemštva. Njegovi naročniki so bili pretežno na Ptuju živeči Nemci, tako da se listu ni bilo potrebno spopadati z večjimi problemi; vsaj kar se finančne varnosti tiče, se je lahko zanesel na svoj zvesti krog bralcev. Uradni list c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuji spada med informativne liste, na katerega so se naročali predvsem poslovneži, trgovci ter politični in gospodarski navdušenci, da so bili nenehno na tekočem. Stajerc, nemški list, ki se je posluževal slovenske besede, je vzbudil zanimanje predvsem pri podeželskem, slovensko govorečem prebivalstvu, ki je že iz same radovednosti, kaj se v nemškem taboru dogaja, list z vnemo prebiralo. Doba nemške publicistike na Ptuju se je v letu 1913 s prenehanjem izhajanja oglasnika Pettauer Anzeiger in Uradnega lista za vedno končala. Leta 1918, po propadu Avstro-Ogrske monarhije, je svojo pot zaključil še Stajerc, zadnji na Ptuju izhajajoči list, katerega bit je bila še prežeta z duhom 19. stoletja. Z njim se zgodba o ptujski nemški publicistiki za vedno konča. VIRI IN LITERATURA ČASOPISNI VIRI Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Pettau I Uradni list c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuji, 1898-1913. Deutsches Wochenblatt für Untersteiermark, 1901. Grazer Tagespost, Abendblatt, 1878. Illustriertes Familienblatt, 1901. Illustriertes Unterhaltungsblatt, 1896-1904. Pettauer Anzeiger, 1905-1913. Pettauer Montag-Zeitung, deutschnationales Organ für Untersteiermark, 1898. Pettauer Wochenblatt, 1878. Pettauer Zeitung, 1890-1904. Slobodni Slovenec, 1870. Slovenski gospodar, 1878. Stajerc, 1900-1918. Štajerski kmet, 1894-1895. LITERATURA Berčič, Branko: Tiskarstvo na Slovenskem. Zgodovinski oris. Ljubljana : Odbor za proslavo 100-let-nice grafične organizacije na Slovenskem, 1968. Brix, Emil: Die zahlenmäßige Präsenz des Deutschtums in den Südslawischen Kronländern Cistleithaniens 1848-1918. Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848-1941 (ur. Helmut Rumpler in Arnold Suppan). München : Oldenbourg, Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1988, str. 43-62. Cvirn, Janez: Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (18611914). Maribor : Založba Obzorja, 1997. Felsner, Josef: Pettau und seine Umgebung. Topo-grafisch-historisch-statistische Skizzen. Pettau : W. Banke, 1895. Friedländer, Saul: Bertelsmann im Dritten Reich. München : Bertelsmann, 2002. Glazer, Janko: Razprave - članki - ocene. Izbral, uredil in opombe napisal Viktor Vrbnjak. Maribor : Obzorja, 1993. Hernja Masten, Marija: 200 let tiskarstva na Ptuju. Littera scripta Manet (ur. Lidija Majnik). Ptuj : Ljudska in študijska knjižnica, 1993, str. 71108. Janko, Anton: Die höfische deutsche Dichtung im slovenischen Raum. Querschnitte. Deutsch-slo-venische Kultur und Geschichte im gemeinsamen Raum (ur. Krista Zach in Mira Miladinovic Za-laznik). München : Verlag Südostdeutsches Kulturwerk, 2001, str. 9-19. Kramberger, Petra: Nemško časopisje v Mariboru v 19. stoletju. Kronika, 53, 2005, št. 1, str. 37-52. Kramberger, Petra: "Na straneh ilustriranih časnikov se pred nami razprostira svet": nemška ilustriran publicistika na Spodnjem Štajerskem v 19. in 20. stoletju. Kronika, 54, 2006, št. 3, str. 397-412. Miladinovic Zalaznik, Mira: Das literarische und kritische Schaffen in der deutschen Zeitschrift Car-niolia (Ljubljana, 1838-1844) mit besonderem Hinblick auf das Vaterländische (Literarna in kritiška ustvarjalnost v nemški reviji Carniolia (Ljubljana, 1838-1844) s posebnim ozirom na domo-vinskost). Doktorska disertacija. Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1994. Miladinovic Zalaznik, Mira: Theaterkritik in der Zeitschrift "Carniolia". Methodologische und literarhistorische Studien zur deutschen Literatur Ostmittel- und Südosteuropas (ur. Anton Schwob). Veröffentlichungen des Südostdeutschen Kulturwerks, Reihe B: Wissenschaftliche Arbeiten, 67. München : Verlag Südostdeutsches Kulturwerk, 1994, str. 67-79. Miladinovic Zalaznik, Mira: 'Deutsch-slowenische literarische Wechselbeziehungen. Ljubljana : Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skan-dinavistiko Filozofske fakultete, 2002. Pertassek, Rudolf: Pettau, die älteste steirische Stadt. Graz, Wien : Edition Strahalm, 1992. Pock, Friedrich: Von der deutschen Presse in Untersteier. Südsteiermark. Ein Gedenkbuch (ur. Franz Hausmann). Graz : Ulr. Mosers, 1925, str. 182-189. Schwarz, Karl: Von Cilli nach Wien: Gerhard Mays Weg vom Volksdeutschen Vordenker zum Bischof der Evangelischen Kirche in Osterreich. Beiträge zur ostdeutschen Kirchengeschichte (ur. Peter Maser in Christian-Erdmann Schott). Folge 7: "Kirchengeschichte in Lebensbildern". Lebenszeugnisse aus den evangelischen Kirchen im östlichen Europa des 20. Jahrhunderts. Münster : Verein fur ostdeutsche Kirchengeschichte, 2005, str. 189-214. Suette, Hugo: Der nationale Kampf in der Südsteiermark. München : M. Schick, 1936. Suppan, Arnold: Slowenen und Deutsche in Krain, der Untersteiermark und in Slowenien in den Volkszählungen von 1880, 1910, 1921 und 1931. Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848-1941 (ur. Helmut Rumpler in Arnold Suppan). München : Olden-bourg, Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1988, str. 311-318. Zigon, Tanja: Nemški časnik za slovenske interese — Triglav (1865—1870). Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004. Zigon, Tanja: Deutschsprachige Presse in Slowenien (1707-1945). 1. Teil: Deutschsprachige Presse in Krain bis 1860. Berichte und Forschungen. Jahrbuch des Bundesinstituts für Kultur und Geschichte der Deutschen im östlichen Europa, 12. München : R. Oldenbourg Verlag, 2004, str. 199-240. PODATKOVNE BAZE Osterreichischer Bibliothekenverbund: Zeitschriftenbestände, http://www.bibvb. ac. at/verbund-opac.htm. ZUSAMMENFASSUNG Ein Segment aus der Geschichte der Stadt Ptuj: Die Pettauer deutschsprachige Publizistik Die Züge der untersteirischen Publizistik in der zweiten Hälfte des 19. und im angehenden 20. Jahrhundert treten klar und deutlich hervor: Die Presselandschaft im kleinen Städtchen Ptuj hat im Vergleich mit anderen slowenischen Gebieten keine lange Tradition, denn die erste Zeitung erschien hier erst 1878. Dieser folgten bis zum Ende des Ersten Weltkrieges noch sechs weitere publizistische Organe. Alle in Ptuj herausgegebenen Zeitungen, Zeitschriften und Amtsblätter verfolgten das gleiche Ziel. Sie bemühten sich ihren Lesern, insoweit das möglich war, eine treue Berichtserstattung zu vermitteln und informierten sie überwiegend über die politischen, wirtschaftlichen und kulturellen Begebenheiten auf der lokalen Ebene. Ferner brachten sie auch Nachrichten zur aktuellen Tagespolitik, die sowohl das Geschehen in Osterreich als auch im größeren europäischen Rahmen betrafen. Dabei muss man konstatieren, dass die Redakteure vornehmlich deutschnational orientiert waren. Aus diesem Grunde waren auch die Beiträge in ihren Blättern eher deutsch- als slowenischnational konzipiert, was jedoch auch mit der dominierenden Präsenz der Deutschen in der Untersteiermark zu erklären ist. Teilweise machten sich die Redakteure zu ihrer Aufgabe auch die slowenische ländliche Bevölkerung zu informieren und sie über die Lage der Deutschen in slowenischen Gebieten aufzuklären - dafür mussten sie sich der Sprache des Volkes bedienen. Ein solches Blatt war der Stajerc [Der Steirer], der in slowenischer Sprache die deutschen Interessen vertrat. Um die Abonnentenzahlen zu erhöhen, ist in den meisten Blättern eine Feuilletonrubrik erschienen, in der den Lesern unterhaltsame, unbeschwerte, triviale Lektüre geboten wurde. Man ging auch davon aus, dass man durch die verschiedene Beilagen, die die Zeitungen begleiteten, die Leser begeistern konnte und sie so als Abonnenten zu fesseln. In diesen konnte man keine literarischen Meisterwerke lesen, eher dienten die veröffentlichten Texte der Unterhaltung und einem angenehmen Zeitvertrieb. Eine im wahrem Sinne des Wortes literarische Zeitung gab es in Ptuj nicht, denn so ein Blatt hätte sich nie genügend Abonnenten sichern können, wenn man davon ausgeht, dass Ptuj noch Ende des 19. Jahrhunderts etwas über 4000 Einwohner innehatte. Die drei wichtigsten Zeitungen, die Pettauer Zeitung, das Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Pettau und der Stajerc, konnten sich am längsten auf dem Markt behaupten. Die Pettauer Zeitung fügt sich in die Reihe der meist gelesenen untersteirischen, deutschnational orientierten Blättern ein, wie die Marburger Zeitung und die Deutsche Wacht, und war zur Zeit ihres Erscheinens die glaubwürdigste Berichterstatterin über die lokalen Tagesereignisse. Die Abonnenten waren überwiegend die in der Stadt lebenden Deutschen, so dass die Zeitung mit keinen größeren Problemen zu kämpfen hatte, wenigstens was die finanzielle Sicherheit betrifft, denn sie konnte sich auf ihren treuen Leserkreis verlassen. Das Amtsblatt der k. k. Bezirkshauptmannschaft Pettau gehörte zu den informativen Blättern, die besonders von den Ge- schäftsleuten, Händlern sowie politisch und wirtschaftlich Beflissenen bezogen wurde, um auf dem Laufenden zu bleiben. Der letzt erwähnte Stajerc erweckte Aufmerksamkeit bei der slowenischsprachigen Bevölkerung, die schon aus reiner Neugierde darüber informiert sein wollte, was im deutschen Lager passiert. Die Ara der deutschsprachigen Publizistik in Ptuj war mit dem Einstellen des Pettauer Anzeigers und des Amtsblattes im Jahre 1913 für immer vorbei. Im Jahre 1918, nach dem Zerfall der österreichischungarischen Monarchie, ging dann noch der Stajerc, das letzte in Ptuj erschienene Blatt, das noch im Bahne des 19. Jahrhunderts stand, ein. Damit schließt sich der Kapitel der deutschen und der den deutschen Interessen dienenden slowenischen Presse in Ptuj ab.