STEV. 27 W Pn)J. If. JmJA 1«!7 Glasilo S2X»L ptu^rftega okraja — (JiMrava to uredcijtvo PtoJ, Lackova ulica 8 — i^^v^on 156, NB Ptuj stev. 643-T-206 — Ure- tuje uredniški odbor — Odgovorm urednik Anteo Bauman — Rc^opisov ne vračarno — Tiska Maribor^ia riskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 230 dinarjev V bodoče le občine GoriSnica, Uiie, Ormož, Ptui, Jrediiče 1 31. avgustom preneha OLO Ptuj in občine Bori, Cirkovci, Destemik, Juršinc! in Videm - Na zasedanju Ljudske skup- ščine LRS r petek, 12. julija t. 1., je bii sprejet irakon o spremem- l>ah zakona o območjih okrajev in občin v I.RS, ki oodo več imele obeležja administrativno nastalih politič- no- in upravno-teritoriainih tvorb. Povečana občina Gorišnica bo zajemala geografsko Spodnje Ha- loze, srednji del Ptujskega polja in južne obronke Slovenskih go- ric z območja nekdanje občine Poiensak. Tiidi v bodoče bo osnov- na gospodarska panoiga na ob- močju obc-ine Gorišnica kmetij- stvo s tremi kmetijskimi gospo- darstvi socialističnega sektorja in z vedno alctivnejšimi kmetij- .skimi zadrugami ter nekaj manj- .šimi obrtnimi olirati. Občina Go- rišnica se poveča za precejšen del ozemlja med Ptujem in Or- možem, sicer bi se preveč pove- čala obsežnost že itak velike ob- čine Ptuj. Z občino Gorišnico se združi celotna dosedanja občina Bori, i>a tudi k. o. Bratislavci, Hlaponci, Polenci — del in Polen- šak. ki so bili doslej v občini Jur- šinci. Občina I^šje bo ostala tudi v bodoče v dosedanjih mejah in pri sedanjem številu prebivalstva. Občina Ormož pa bo obsegala spodnji del Ptujskega polja in južne obronke Slovenskih goric. Tudi v njej bo osnovna gospodar- ska dejavnost kmetijstvo ob manjši industrijski, obrtni in tr- govski dejavnosti ter ob treh kmetijskih gospodarstvih sociali- stičnega sektorja. Kot samostojna občina ostane tudi občina Središč-e. V sk-upščini je bilo precej debate, ali naj ta občina .se' naprej obstaja kot sa- mostojna obč-ina aH pa naj se združi z občino Ormož. Občinski ljudski odbor jSredišče je poslal skupno z vsemi množičnimi or- ganizacijami Odboru za organi- zacijo oblasti in uprave spomeni- co. Ta odbor se je strinjal z na- daljnjim obstojem občine Sredi- šče. V zakonodajnem odboru pa so bili mnenja, da bi .se ta občina združila z občino Ormož, vendar .so svoj amandma umaknili glede na ponovno glasovanje odbora m organizacijo oblasti, naj občina Središče ostane Pov«ečana občina Ptuj bo geo- grafsko zajemala mesto Ptuj z delom Slovenskih goric. Ptujske- ga in Dravskega polja ter srednji del Haloz in bo predstavljala za vse območje naraven gospodar- s^ki, kulturni in socialni center. V s^ebi bo združevala območje do- sedanjili občin Ptuj. Dcsternik, Juršinci. Cirkovce in Videm. Z občino RaČG bo združena le k. o. Prepolje z naseljema Tmiče in Prepnlje, z občino Maribor-Tezno pa bodo združena naselja Zlato- ličje. Starše in Vumpah. L>o 31. avgusta t. 1. je rok. do katerega bo povečani okrajni ljudski odbor Maribor Jn poveča- ne oziroma dalje obstoječe ob- čine Gorišnica, Lešje, Ormož, Ptuj in Sredi,šče prevzele uradne ar- hive, spise in inventar pripojene občine. To delo bodo opravila po- sebne komisije povečanih ljud- skih odborov. Isti termin velja tudi za izročitev arhiva okrajne- ga ljudskega odbora Ptuj. Do 1. avgusta t. 1. se bo sestal Okrajni ljudski odbor Ptuj in bo • skladu z odlokom Izvršnega -5veta LRS izvolil v povečani okrajni ljudski odbor Maribor 48 odbornikov, od tega 20 odborni- kov v zbor p>roizvajalcev, ostalim odbornikom, ki ne bodo izvoljeni \- okrajni ljudski odbor, pa bc potekel mandat s 31. avgustom t. 1. Do 15. avgusta t. 1. se bo se- stal okrajni ljudski odbor okraja Maribor. Na seji bo novi razšir- jeni ljudski odbor na novo kon- stituiran. Potrjen bo mandat od- bornikov, ki jih je izvolil za OLO Maribor na seji okrajni ljudsk' odbor Ptuj. Vsi odborniki bodr na novo prisegli. Vsak zbor bo izvolil po enega iz svoje sredine, ki bo vodil seje. Na skupni seji bo nato izvoljen predsednik in podpredsednik ljudskega odborn. sveti, odborniške komisije nove- ga okrajnega ljudskega odbora. Ljudski odbori odpravljenih ob- čin Bori. Cirkovce. D^sternik, Juršinci in Videm bodo pravtako čimprej določili število odborni- kov, ki bodo do 1. avgusta izvo- ljeni iz vrste odborov odoravlje- nih občin v odbor razširjen^ ob- čine. Pz, Kako naj izkoristimo letino sadja in vrtnin Po opravljenih ocenah pričaku- jemo letos mnogo večji pridelek vrtnin kakor lani. Cenijo celo, da bo večji od povprečnega pridelka v zadnjih letih. To se je že po- kazalo pri tistih pridelkih, ki so že dozoreli, kakor so: zelena so- lata, špinača, grah. češnje itd. Glede na manjšo ali večjo d««- ficitamost, ki je v zadnjih letih večiiioma vladala na trgu sadja in vrtnin in ki jo je le izjemno pre, kinjal nepričakovano velik pride- lke nekaterih kultur, ponudba teh važnih živil ni mogla enakomerno in v celoti zadovoljiti povpraše- vanja. To je delovalo v neza- dostni založenosti tržišča s temi pridelki, kar je zopet imelo /.a posledico velike spremembe in znatne teritorialne razlike v ce- nah. Lahko torej pričakujemo, da bo letošnja dobra letina s pove- c-ano ponudbo prispevala k stabi- lizaciji tržišča in cen teh pridel- kov, s tem pa k enakomernejši in cenejši preskrbi mestnega prebi- valstva. Pokazalo pa se je, da le- tošnji večji pridelek ne bo v vsa- kem primeru prispeval k izbolj- šanju in povečanju potrošnje, če ne bodo pravočasno rešeni razni problemi, ki so zvezani s prodajo teh pridelkov. Prodaja sadja in vrtnin je pred- vsem odvisna od gospodarskih organizacij, ki sodelujejo v pro- metu (od zadružnih organizacij, trgovinskega omrežja, predeloval- ne industrije in zunanjetrgovin- skih organizacij), ter njihove or- ganizacijske urejenosti in pri- pravljenosti, da odkupijo in pre- vzame,}© pridelane količine. Temeljni člen v prometu s kmetijskimi pridelki, torej tudi z vrtninami in sadjem, so kmetij- ske zadruge, ki so po veljavnih predpisih skoraj izključno upra- vičene odkupovati. Kolikor koli je prenos odkupa na zadruge poka- zal pozitivne rezultate, so vendar- le prišle do izraza tudi razne sla- bosti zadružnih organizacij v pro- metu, ki so se odkrile v slabi komercialni službi, v nezadastni tehnični opremljenosti, v neza- dostnem poznavanju tržišča itd. To je neizbežno vplivalo na od- kup in prodajo tržnih presežkov sadja in vrtnin v letošnjem letu. Poslovanje zadrug je otežkoče- no tudi zaradi pomanjkanja tes- nejših vezi z gospodarskimi orga- nizacijami bodi.si s kontrahira- njem bodisi s komercialnimi po- godbami. Za vzpo.stavitev takih ^■ez, ki so dejansko zelo prime- ren način za povezovanje pridelo- valnih in potrošni.ških področij, .w* primanjkovalo iniciative in aktivnosti tako pri zadrugah ka- kor še bolj pri gospodarskih or- Sanizacijah. Glavni vzrok, zaradi katerega so se gospodarske orga- nizacije izmikale vzpostavljanju poslovnih zvez s kontrahiranjem, je bilo vpra.šanje jamčenja mini- »nalnih cen. Zadruge so večinoma vztrajale pri tem pogoju, gospo- darske organizacije pa ga niso sprejele, ker si niso mogle zago- toviti sredstev za kritje razlik v primeru, da bi se znižale tržne cene pod zajamčene cene. Med- tem ko so nekateri ljudski odbo- ri (na primer Zagreb, Reka, Bor, Zenica, Tuzla itd.) določifi sred- stva v ta namen, so to drugi od- klonili inprepustili podjetjem, da navezujejo poslovne zveze po lastnem preudarku. Pomanjkanje bolj čvrstih poslovnih z>ez ni vplivalo samo na neredno.dostavo sadja in vrtnin v potrošniška sre- dišča, temveč tudi na krepitev kmečkih trgov, kar lahko v na- šem položaju samo poveča neure- jenost tržišča. Zadružne poslovne zveze, ki se še organiz*-ajo, niso mogle letos nuditi potrebne pomoči kmetij- skim zadrugam glede prodaje bla- ga. Vendar so se v nekaterih pri- merih po nepotrebnem vrinjale v promet med zadrugami in potres- nim tržiščem, včasih pa so si tudi prizadevale, da bi monopolizirale tržišče, kar je vsekakor negativno vplivalo na prodajo. Zato ostaja vzpostaljanje neposrednih in moč- nih poslovnih zvez med zadruga- mi ali poslovnimi zvezami ter po- trošniškimi središči eden izmed osnovnih pogojev za stabilizacijo tržišča s sadjem in vrtninami, ker mora skrajšati pot blaga in izlo- čiti iz prometa odvečne posredo- valce. V prodaji vrtnin in sadja je ze- lo resen problem ozko in slabo razvito omrežje nadrobne proda- je. Kakšno je stanje v tem po- gledu, najbolje vidimo iz tega, če primerjamo današnji položaj s predvojnim. Ta primerjava kaže, da je bilo pred vojno 5 do 4 krat več prodajnih mest kakor sedaj, posebno v velikih mestih, kjer se je po vojni prebivalstvo skoraj podvojilo. Ljudski odbori bi mo- rali posvečati reševanju problema detajlističnega omrežja posebno pozornost, a tudi trgovinske zbor- nice bi se monile bolj zavzeti za rešitev tega vprašanja. Za zagotovitev prodaje .sadja in vrtnin je pomembna tudi aktiv- nost -zunanjetrgovinskih podjetij, vsekakor pod pogojem, da se ra- čuna s preskrbljenostjo notranje- ga tržišča in z notranjimi cena- mi. Prav tako bi morala tudi pre- delovalna industrija prevzeti m predelati del pridelanih tržnih presežkov, to tembolj, ker izko- rišča sedaj le 65 odst. svojih zmogljivosti. Razen tega bi se morala bolj usmeriti k izdelova- nju sadnih sokov in podobnih iz- delkov, ker jih je sedaj v prome- tu še vedno malo kljub velikema povpraševanju potrošnikov. Promet je zelo pomemben za cadnjc dni silita v ospredje predvsem dva problema, s kate- rimi se bo ukvarjalo po vsem sodeč tudi letošnje zasedanje Generalne .skupščine: ciprsko in alžirsko \-praSanje. Seveda ne s;re za stvari, ki bi jih svetovna javnost še ne poznala. O do- godkih v Alžiru in na Cipru beremo vsak dan. Toda zadnje dni sta problema dobila nov prizvok. Ozrimo se najprej na Francijo in Alžir! Medtem ko si vlada Bourges-Maunouryja prizadeva, da bi dobila v skupščini poseb- na pooblastila /a alžirskega ge- neralnega rezidenta in s tem tudi povsem proste roke za »po- miritev« — s .silo, je 21 azijsko- afriških držav nradno zaprosilo Igavnega tajnika OZN Hammar- skjdlda, naj vključi v dnevni red zasedanja GS tudi alžirski vozel. Gre torej za dva, nasprotujoča si ukrepa. Prvi govori o tem, da Francija sploh ne misli na pogajanja z »uporniki«, četudi je na lanskoletnem zasedanju obljubila, da bo ustavila preli- vanje krvi. Mnenje, da bo vlada lahko »pomirila«, t. j. uničila osvobodilno gibanje v n€*aj mesecih, če ji bo skupščina iz- glasovala izredna pooblastila, je seveda smešno. Kako se bo francoska delega- cija branila pred očmi vseh na- rodov sveta? S tem morda, da bo. kot lani, začasno zapustila zasedanje. (Nadaljevanje na 3. strani) Tudi ptujsko mlodino se bo udeležila mladinskih akcij PTUJSKI MIJVDIKCI BODO SODE LOVAU PRI GRADNJI BRKINSKE CESTE Za letošnje počitnice je predvi- denih več republiških delovišč za mladinske delovne akcije. Mladi- na bo gradila športne objekte in igrišcm, izsuševala ljubljansko barje ter gradila več cest po celi Sloveniji. Ptujska mladina bo so- dek»'aia pri gradnji brkinske ce- ste in nadaljevala delo, ki ga je začela v lanskem letu. Brkinska cesta je velikega pomena za Pri- morsko. Sadonosno gričevje, ki je bilo doslej skoraj odrezano od sveta, bo lahko dajalo na trg svoje odlično sadje. Doslej ni bi- lo tu skoraj nobene ceste, po kateri bi lahko spravljali svoje pridelke na tržišče. Prodali so ga lahko samo toliko, kolikor so ga prenesli na trg na svojih rame- mh. Na tone in tone sadja pa je ostalo doma, kar je bila ogromna gospodarska škoda. Z novo cesto bo tem ljudem omogočeno boljše življenje in napredek gospodar- stva. Ptuj.ska mladina je že lansko leto sodelovala pri gradnji te ce- ste. I. Ptujska MDB »Bratov Re- šev« se je vrnila trikrat udarna in enkrat poh\'aljena. To je bil vsekakor eden izmed največjih uspehov ptujske mladine v pre- teklem letu. Večina lanskih iMrigadirjev se je letos zopet prijavila za mla- dinsko delovno akcijo. Vsi se z veseljem spominjajo lepih dni, ki so jih preživeli v brigadi. Res je, da so morali trdo delati, toda to dek) je minevalo med smehom in šalami. Stari brkinski očanci so cesto govorili: »Kaj bo mladina! V začetku se zažene, potem pa omaga!« Toda ni bilo tako. Mladi ljudje so delah iz dneva v dan z večjo vnemo in na koncu presegli normo za 206 odst. Toda te norme niso bile tako majhne. To so bile norme za po- vprečnega, odraslega delavca. In teh uspehov se brigadirji zelo radi spominjajo. Spominjajo pa se še marsičesa drugega. Mladin- ske delovne akcije niso bile na- menjene samo delu, temveč tudi vzgoji mladine. Ob prostih popol- dnevih in večerih je bilo v tabo- rišču zelo prijetno. Mnogi so se kopali v reki. ki je tekla nedaleč vstran, drugi so igrali žogo, ne- kateri so i>osedali ob šahovnicah, ali pisali pisma, ostali pa so se zabavali vsak po svoje. Najlepše pa je bilo zvečer. Vsak dan je ena izmed brigad pripravila ta- borni ogenj z veselim programom. Za najboljše vesele programe je dobila ptujska brigada posebno pohvalo. Zabavnemu delu je ob- vezno sledil ples. Še mnogo le- pih in veselih dogodkov je bilo v brigadnem življenju. Skratka, to je bila manifestacija pravega, iskrenega tovarištva. Za letošnjo mladinsko brigado je čedalje večje zanimanje. Pri- javilo se je že skoraj 100 briga- dirjev. Brigada bo odšla na delo- višče v začetku avgusta in bo delala tri tedne. Delovni čas je letos zopet skrajšan. Brigadno življenje bo na lanskih izkušnjah vsekakor mnogo lepše in bolje urejeno. Prijave za mladinsko brigado sprejema ObK LMS — Ptuj. POPRAVEK V štev. 26/57 je bil pod sliko o razvitju prapora ZB NOV na Borlu napačen datum 21. .Itilija. moralo pa bi biti 7. julija, ko je resnično tudi bilo razvitje Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. W. JULIJS 19;.7 naišil^ podfelif „KMETOVALEC" je že pričel z odkupom »KMETOVALEC« KOT OBRAT GOSPODARSKE POSLOVNE ZVE- ZE. LETOŠNJI ODKUP ČESENJ IN PRVEGA ZEUA je BIL DOBER. SEDAJ JE VELIK ODKUP MEDU. PRIDELEK SADJA IN KROMPIRJA BO LETOS VERJETNO SLABŠI. ODKUP ZELENJAVE se NI PRIČEL »Kmetovalec« je še mlado, pred kratkim registrirano podjetje in je obrat Gospodarske poslovne zveze z delavskim samoupravlja- njem, s samostojnim obračunom, le del skladov za samostojno raz- polaganje daje Gospodarski po- slovni zvezi. Odkupni kredit dose- ga in tudi prevoznega parka ima dovolj. Od kmetijskih zadrug od- kupi vse tržne viške, nudi vso po- moč pri odkupu, je točen plačnik, zaradi česar so se zadruge nave- zale na »Kmetovalca«. Vse to so dobri pogoji za uspešno poslovanje. Letošnji odkup češenj je bil zadovoljiv, saj je podjetje po ugodni ceni zalagalo z njimi mari- borski, celjski in celo ljubljanski trg. Naše češnje so zelo dobre za trg in takojšnjo potrošnjo, ne ob- nesejo pa se preveč za konzervi- ranje in za kompote. Tudi odkup prvega zelja je bil dober. Kvalitetno zelje iz ormoške okolice je bilo letos zelo zgodnje. Škoda je bila le v tem, da so se morali na tržišču prilagoditi niž- jim cenam drugih republik. Sedaj je zelo dober odkup medu. Naši čebelarji so odpeljali čebele na Pohorje, kjer je letos zelo do- bra ^aša. Čudno je le, zakaj neka- tere kmet. zadr. višajo cene, t. j. cene so višje, kot je ekonomska vrednost medu. Predvidevajo, da bo letos od- kup sadja mnogo manjši kot lan- sko leto. V ptujski okolici imamo dve sadonosni področji. Slovenske gorice in Haloze. V Slovenskih go- ricah bo letos, kot kaže, 60 % slabši pridelek kot lani. Haloze pa obetajo, da bo pridelek nekoliko višji, toda odkup bo po vsej ver- jetnosti vendar nižji. Letošnja suša je tudi nekoliko prizadejala krompirju, zato je bil odkup ranega krompirja slab. Upajo pa, da se bo ob sedanjem hladnejšem vremenu krompir po- pravil in da bo tudi odkup zado- sten. Kvaliteta pa zaradi suše po vsej verjetnosti ne bo dosegla lan- ske. Odkup zelenjave se še ni pričel. Ker bodo ptujski trg zalagali oko- liški kmetje, bo lahko »Kmetova- lec« plasiral zelenjavo na maribor- sko, celjsko in ljubljansko tržišče. Seveda je še veliko vprašanje kva- litete Menjave po minuli sušL Ptujski okraj, ki je znan po naj- boljši čebuli, se bo moral letos pri- lagoditi cenam iz drugih republik, predvsem iz Makedonije. Kvaliteta naše čebule je letos zaradi suše nekoliko slabša. Kljub temu, da je prtujski crfcraj znan po žitu, bo raonl letos neko- liko žita tudi uvoziti. Podjetje je pripravljeno tudi na odkup pšenice in ječmena. Kot so nam povedali pri podjet- ju, so sposobni izvršiti tudi letos vse naloge in si bodo prizadevali čimbolj zadovoljiti potrošnike in tudi proizvodnike pridelkov. Nč. »MESNINE", nlenl problemi In delo Tudi »Mesnine« so obrat Go- spodarske poslovne zveze ter so. kakor pravijo, le podjetje na pa- pirju. To utemeljujejo z nekate- rimi težjimi problemi, ki zavira- jo delo podjetja. Pravijo, da naj bi osnovna sredstva Klavnice služila Mesninam. Klavnica je last Komunale, ki zaračuna Me- sninam klavnino in najemnino za hladilne prostore letno do 3 mi- lijone dinarjev in še več. Komu- nala klavniških prostorov ne obnavlja oziroma le tedaj, ko so potrebni nujnejših popravil. »Mesnina« pa bi, kakor pravijo, dala tudi kaj večjega popraviti. Verjetno bo še ta klavnica dolgo časa služila svojemu namenu in Mesnine bi lahko preuredile pro- store tako, da bi se promet po- večal. Tako bi na primer preure- dile in zvečale predelovalnico, ker je sedanja premajhna in ne- primerna ter nikakor ne zadovo- ljuje niti lokalnih potreb. Po- manjkanje hladilnih prostorov zelo ovira delo podjetja. Podjet- je je tako prisiljeno trgovati vse več z živim blagom, kar pa tudi otežuje pomanjkanje hlevov. Če jim ne bi priskočila na pomoč uprava Gospodarskega razstavi- šča in jim dala v uporabo hleve na razstavišču, bi bilo, kakor pravijo, delo podjetja še bolj omejeno. Stroški podjetja so ze- lo visoki, ker nimajo lastne zgradbe in morajo plačati visoko najemnino. Tudi prevozni stroški so veliki. Stroji v predelovalnici so slabi, kar vpliva na proizvod- njo, ne rentira pa se v stare in majhne prostore montirati novih strojev. Vendar podjetje kljub tem pe- rečim problemom dosega uspe- he. Odkupuje govedo in svi- nje. Odkup je na splošno slabši kot v lanskem letu. Posebno od- kup prašičev je slabši kot v lan- skem letu in iih morajo zato ku- povati v Banatu. Zaradi suše je kvaliteta živine, ki je že tako slaba v našem okraju, še bolj padla, zaradi česar se ne uve- ljavlja na tržišču. Odkupna cena prašičev je zelo visoka (200 — 215 din za kg), medtem ko je za govedo od 180 — 210 din za kilogram. Ponudba nekvalitetne živine je velika, zato je cena nižja. (Lahko bi bila še nižja.) Ker podjetje nima hladilnih na- prav, se mora pečati s prodajo žive živine. Takšen posel z ne- kvalitetno živino pa je zelo te- žak. Zato bi bile res potrebne hladilne naprave in predelovalni- ce, kjer bi delali klobase, kon- zerve ipd. Lansko leto in v začetku le- tošnjega je bil zelo dober izvoz, sedaj pa je v izvozu majhen za- stoj. Predvidevajo pa, da se bo izvoz v drugi polovici tega leta izboljšal in s tem se bo zelo po- večal promet podjetja. Mesnine plasirajo svoje proizvode pred- vsem v turistične kraje ob Ja- dranu in v druga letovišča. Le 10 — 12 odst. gre v lokalno po- trošnjo. Podjetje ima velike možnosti razvoja, vendar kot že rečeno za- radi nekaterih tehničrtih po- manjkljivosti ne more delati s polno močjo. Z Gospodarsko po- slovno zvezo je v dobrih odno- sih in upa. da se bo sčasoma tu- di problem nove kl3^^^ice v Ptu- ju premaknil z mrtve točke, če se že sedanje stanje ptujske klavnice ne da izboljšati. 200 milijonov jajc letno v angleških umetnih valilnicah Valovita Anglija, pokrita z ze- lenimi pašniki, rodovitnimi polji in velikimi mesti ima resnične po- goje za perutninarsko proizvod- njo! Poleg naravnih pogojev ima angl. perutninarstvo trdno osno- vo v veliki potrošnji. Nimam uradnih statističnih podatkov o dnevni ali letni potrošnji po pre- bivalcu, vendar si lahko predstav- ljate: dnevno moram pojesti 3—4 jajca: dva zjutraj, dva popoldne ob pol štirih, pa nisem Anglež! Vem pa, da se mi nikoli ne bo več kolcalo po pečenih ali kuha- nih jajcih! V tej kratki dobi sem videl okoli dvajset valilnic na področ- ju sev. Anglije in sev. Vorkshira. Ene so večje, druge manjše. Ven- dar so vse tehnično dobro oprem- ljene: možnost dvojnega gretja, avtomatsko-motorno obračanje jajc, raznovrstni regulatorji' za vlago in temperaturo, oprema za pranje in čiščenje itd. Vse valilnice — selekcijske in komercialne so pod strogo stro- kovno in veterinarsko kontrolo ministrstva za kmet. in se vsako leto na novo pi-iznavajo. Akrediti- rane volilnice morajo izpolnjevati mnogo pogojev, ki so predvideni v »Planu za izboljšanje perutni- narstva« (PISP), katerega vsako leto izda ministrstvo. Izmed osta- lih: urejeni prostori in valilniki, prostor za razkuževanje valilnih jajc, sredstvo za manipulacijo z jajci in piščanci, poseben prostor za določšhje spola piščancem, ni-4 vo strokovnega osebja-itd. Plan"' prv tako določa, kje lahko katera vrsta valilnic kupuje valilna jajca, ki morajo biti 100 odst. od pre- gledanih kokoši na pullorum. Večina valilnic ima urejeno službo za določevanje spola dan starih piščancev. Oelajo ročno ali s posebnimi stroji. Večino pete- linčkov morajo uničiti, ko so stari en dan. Proizvodnja pohancev v Angliji ni razvita. Z roko pregle- da dober strokovnjak na uro 700 piščancev, s strojem pa 200 kom. Valilnica v Garlisle (izp. Kalaju) ima štiri fante, ki so specializi- rani za to delo' Cene so različne za piščance. Za jarkice so približno 3-krat viš- je od petelinčkov. Ravnajo se po času valjenja. Najvišje cene so februarja — marca, najnižje pa julija. Marca stane ena jarkica- pisčanec okoH 180, julija pa 120 dinarjev! Komercialne valilnice imajo nekoliko nižjo ceno, vendar težje prodajo. Tako se na tem otoku, ki ni večji od Jugoslavije umetno izva- li letno 160 milijonov piščancev. Najmanj 40 milijonov petelinčkov uničijo prvi dan življenja, vzre- dijo pa 70 milijonov jarkic! Na enega otočana torej 6dpade 1,4 umetno izvaljena kokoš. Tudi to je zanimivo! -zo SEJEM RODOVNIŠKE ŽIVINE V ORMOŽU V sredo, 30. julija 1957, bo ob 8. uri zjutraj v Ormožu polletni sejem rodovniške plemenske ži- vine pincgavske pasme. Na sejmu bodo prvovrstni bik- ci, telice in krave. Interesenti, predvsem KZ naj ob tej priložnosti nabavijo prvo- vrstno priznano plemensko živi- no. LETALSKI MITING Aeroklub Ptuj pripravlja velik letalski miting, ki bo v nedeljo, 1. septembra 1957 na ptujskem letališču. Na novem letalskem mitingu nameravajo ptujski letalci in pa- dalci ljudstvu prikazati nekaj no- vih, prav zanimivih točk, ki bodo še bolj kot doslej razvnele zlasti mladino za naše jadralno in mo- torno letalstvo in padalstvo. Kot na prejšnjih mitingih bo- do tudi na tega povabljeni letal- ci bližnjih aeroklubov. VABILO Prostovoljno gasilsko društvo ZamuŠahi priredi v nedeljo, dne 21. julija 1957, ob 14. uri pH ga- silskem domu GASILSKO PRIREDITEV s sledečim sporedom: 1. sprejem gostov, 2. pozdravni govor s predajo motorne brizgalne, 3. mokre vaje domačih članov, 4. simbolične vaje domačih čla- nov in članic v narodni noši. Po sporedu prosta zabava z bogatim srečolovom. Za prigrizek in dobro kapljico preskrbljeno. V sluč»ju slabega vremena se pri- reditev -preloži na naslednjo ne- deljo. Vabljeni! ŽIVINSKI SEJEM V TOREK, 16. JULIJA Prignanih je bilo 138 komadov krav, 71 telic, 93 volov, 12 bikov in 131 konjev. Od tega je bilo prodanih 45 krav, 38 telic, ?6 vo- lov, 16 bikov in 70 konjev. Cena krav je bila od 65—100 din za kg, voli, telice in biki od 100—130 din za kg in konji od 40—115 din za kilogram. Živine je bilo dovolj, le kupcev je bilo malo. SVINJSKI SEJEM V SREDO, 17. JULIJA Pripeljanih je bilo 40 svinj do 2 let in 100 oddojkov. Prodanih je bilo 19 svinj in 17 oddojkov. Cena oddojkom je bila od 2500—4000 dinarjev za komad in svinje do 2 'et od 195—210 din za kg. Svinjski sejem je bil slabo ob- iskan. V MLAKI PRED HIŠO JE UTONILA Dne 14. julija 1957 je utonila 14 mesecev stara Gregorec Ka- tica iz Žabjeka 31. Utonila je v domači mlaki, oddaljeni 10 me- trov od hiše. Njeni starši so pu- stili otroka brez nadzorstva, tako de je otrok sam zašel v mlako in tam našel smrt. ZOPET KRAJA KOLES V soboto, dne 13. julija 1957, je prišla Jela Kramberger iz Ra- dovečkega polja pri Varaždinu v Ormož po osebnih opravkih. Ko je prišla v trgovino »Preskrba«, je pustila svoje dvokolo pred trgovino in se v trgovini zadr- žala 10 minut. Ko je prišla iz trgovine, svojega dvokolesa ni več našla, ker ji ga je Z. I. ukradel in se z njim odpeljal neznano kam. Na takojšnjo prijavo so or- gani LM še istega dne izsledili storilca in ga predali sodišču. Število zaposicnih im \i mm NEKATERA PODJETJA NIMAJO RAZUMEVANJA ZA ŽENSKO DELOVNO SILO Razmerje med žensko in mo- ško delovno silo je v našem okraju zelo veliko. Podjetja za- poslujejo vedno manj ženske de- lovne sile. V nekaterih podjetjih opravljajo" moški takšna dela, ki bi jih lahko opravljale ženske, ali pa celo invalidi. V Posredovalnici za delo v Ptu- ju je precej nerešenih prošenj za posredovanje službenega mesta. Primanjkuje pa fizične delovne -sile, po kateri povprašujejo grad- bena podjetja. Precej delavcev bo potrebnih tudi pri graditvi nove- ga dravskega mostu. Tukaj bodo prišle v poštev tudi ženske. Od oskrbovancev, ki so preje- mali oskrbovalnino in bili upra- vičeni zdravstvene oskrbe, je le- tos dobilo zaposlitev 228 žensk in 752 moških. Poleg tega pa je zaposlenih tudi 156 žensk in 750 moških, ki niso bili prijavljeni pri posredovalnici. Ob koncu junija pa je bilo nezaposlenih še 173 moških in 261 žensk. Moški so večinoma obrtniki in invalidi, ki ne najdejo zaposlitve. Izdatki za osebe izven delov- nega razmerja, ki so prijavljeni pri Posredovalnici za delo, so ze- lo veliki. Oskrbovanci dobijo vsak mesec 50 odst. oskrbovalnino. V času od 1. januarja do 1. julija je bilo izplačano 3,070.469 din oskrbovalnine. To so prispevki od Zavoda za socialno zavarovanje. Izdatki za zdravstveno zavarova- nje so znašali 1,816.828 din, za stanovanjski prispevek pa 238.581 dinarjev. Mnogo se govori, da ljudje ne morejo najti zaposlitve, kar pa je povsem neutemeljeno. Gradbena podjetja iščejo fizično delovno silo, ki je prmanjkuje. Ta pod- jetja bi lahko na določenih me- stih zaposlila tudi ženske. Lep primer razumevanja za nezapo- slene ženske je pokazala Tovarna kovinskih izdelkov v Ptuju, ki je zaposlila tudi žensko delovno si- lo. Tako naj bi delala tudi neka- tera ostala podjetja. V KAKŠNE POKLICE ZELI MLADINA? Poklicna posvetovalnica je pri- čela z rednim delom. — Razpisa- na anketa je pokazala, kaj želi mladina postati. — Pomanjkanje učnih mest. — Vsi fantje žele v kovinsko stroko, dekleta pa v tekstilno in frizersko. — Neka- teri ne izpolnjujejo pogojev. Poklicna posvetovalnica v Ptu- ju je pričela z rednim delom. Sedaj je popolnoma opremljena, le delovni prostori so nekoliko pretesni. Ne glede na to pa do- bro opravlja svojo družbeno funk- cijo. V zadnjem času je bil pre- cej velik naval mladine, ki se želi vključiti v uk. Pred kratkim so po vsej Slo- veniji izvedli anketo, s katero so zajeli vso mladino, ki končuje šolsko obveznost. Ta anketa nam je dala precej jasno sliko, v kakš- ne poklice se namerava vključiti mladina. Tudi v ptujskem okraju so iz- vedli to anketo. Pred anketo je bilo po vseh šolah okrog 50 pre- davanj, s katerimi je izbran pre- davateljski kader govoril mladini o poklicih in o usmerjevanju mla- dine v razne poklice. Anketiranih je bilo približno 2000 miadmcev in od tega polovico deklic. Ogrom- no mladine ostane doma in bo delalo na posestvih. Za ostale pa je značilno predvsem dvoje. Sko- raj vsi fantje bi bili radi avtome- haniki, dekleta pa šivilje ali fri- zerke. Prišlo pa je do večjih te- žav. Nekateri ne izpolnjujejo do- ločenih pogojev, to se pravi, ni- majo dovoljne šolske izobrazbe. Od sedaj naprej bodo sprejeti v uk samo tisti, ki bodo imeli naj- manj 6 razredov osnovne šole, ali pa 2 razreda gimnazije. Druga težava je pomanjkanje učnih mest. Tako je n. pr. v okraju raz- pisanih le troje naest za kovaško stroko, zanje pa se poteguje pri- bližno 30 fantov. Skoraj enako je pri šiviljah in tudi pri nekaterih drugih poklicih. Zanimivo je tu- di to, da se 30 deklic poteguje za mesta frizerskih vajenk, med njimi pa ni niti enega fanta. V trgovinsko stroko se je letos pri- javilo nekaj več vajencev, kakor doslej. Tudi v tekstilno stroko žele same ženske. Mnogo je ljudi, ki ne vedo. kakšnemu poklicu naj se posve- tijo. Takšnim bo prav gotovo ze- lo dobro pamagala poklicna po- svetovalnica, ki je v Ptuju na Trgu MDB. Tam so psihološki pregledi in razni praktični preiz- kusi ljudi, ki žele stopiti v uk. Posvetovalnica svetuje po načelu: »Pravega človeka na pravo me- sto!« Upamo, da bb uspeh va- jencev mnogo boljši. VLADO KLEMENClC: BM^" se železna cesta... LOVRO: In še marsikaj druge- gaga dobrega bo napravila želez- nica zlasti za nas Slovence. Ali nas ne bo ravno železnica v pri- hodnje povezala, da bomo trdna narodna enota, samostojen na- rod? Od naše najsevernejše me- je skozi osrčje bodoče zedinjene Slovenije, skozi Ljubljano, pa do našega Trsta, bo peljala železna cesta. Od te glavne proge pa se bodo zidale v naslednjih letih še nove tudi na zahod in vzhod in povezale vse brate slovenskega rodu. (V rodoljubnem navduše- nju.) Še več: nove železniške proge nas bodo sklenile še z dru- gimi ^slovanskimi narodi. In tako se bomo z združenimi močmi laže upirali grabljivemu Nemcu, ki hoče ravno s to železnico za- gospodariti nad našo zemljo, ka- kor je še do lani gospodaril nad našimi kmeti nemški graščak, kaj ne, stric Tomaž? Toda naš kmet je končno le odvrgel graj- ski jarem in danes pogumno gle- da v prihodnje dni. Tako se bo sčasoma ves naš mili slovenski narod otresel vsiljivih tujih va- ruhov in postal gospodar na last- ni zemlji. POŠTAR: Tako je, gospod doh- tar! Živeli Slovenci! TONE: Ali ne vidite, kako drvi- mo. Hiše in drevesa kar švigajo mimo. Kmalu bomo v Ljubljani. TOMAŽ: Se že vidijo mestni stolpi in hiše. (Vlak vozi počasneje. Žvižg lo- komotive.) VEČ GLASOV: Vlak se ustav- lja! Glejte, koliko ljudi nam ma- ha v pozdrav! In vse v vencih in zastavah! (Vlak se ustavi. Godba na pi- hala igra koračnico. Živio-klici množice.) KONEC DNE 17. JULIJA 1957 Čebula 40, česen 80—100, lušče- ni fižol 40, novi krompir 25, petr- šilj 50, rdeča pesa 30, redkev 25 solata endivija 60, zelje v glavah 30, korenček 50, ohrovt 30—40, koruza 1. 40, pšenica 1. 35, oves 1. 50, proso 1. 30, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, smeta- na 150, sir komad 30—80, kokoši 550—450, piščanci par 350—450, jabolka 40—50. jajca 13, ječmeno- va kaša 80. domači kis 25. mareli- ce 50—60. slive 40—60. hruške 70, paprike 150, fižol v stročju 70, ječmen 40, semenska ajda 60, med 300. Ptuj — Pogled nanj s t&a&e nooe zgradbe v Irstenpkovi Luici PTUJ, 19. JULIJA 1957; PTUJSKI TEDNIX Andrej Kovač, bibliotekar- Ljuba Prenner, Ignac Kopnuec, Zmago Svajger V tu'] in okolica v pesmi in povesti Doslej smo poznali dve sloven- ski pisateljici, ki sta v svojih de- lih uporabili ptujske motive. Naj- prej smo se srečali z Leo Fatur in, njeno romantično zgodbo »Zvo- nenje v gozdu pri Ptuju«, ne- davno pa nas je lika Vaštetova se- vnanila z življenjem in boji naših prednikov v ptujskem območju, in sicer v zgodovinskem romanu »Svet v zatonu«. Tretja slovenska književnica, ki .se je sicer le bežno dotaknila našega mesta, pa je LJUBA PRENNER, rojena 19. ju- nija 1906 na Fari pri Prevaljah. V letih 1919-1922 je obiskovala prve tri razrede na ptujski gimnaziji, iiakar je odšla v Celje, kjer je končala četrti razred. Po mnogih gmotnih težavah in ovirah je leta 1930 maturirala v Ljubljani, kjer je 1936 končala tudi pravne nauke. Danes živi v Ljubljani in opravlja odvetniško službo. Njen roman iz dijaškega življenja »TROJICA« je izšel leta 1929 in je posvečen pri- jatelju mladine, nekdanjemu rav- natelju ptujske gimnazije dr. Jo- sipu Komljancu, ki je umrl med okupacijo na svoji »Trefovini« v Rogoznici. Omenjeni roman opisuje »boje in zmage« dijaka Toneta Potokar-. ja, ki se je na celjski gimnaziji vpisal v osmi razred. Prej pa je študiral v Ptuju, dokler se ni na- veličal onega gnezda, to je našega obdravskega mesta. E>elo opisuje v glavnem dijaško življenje v Celju in se le nekoliko spomni na ča- stitljivo ptujsko gimnazijo, na njCTiega dirrfctorja in .profesorje »■fttjjico« sestavljajo razen Poto- karja še dva dijaka in vsi trije so zaljubljeni v dijakinjo Dano Ster- letovo, ki je morala umreti v cve- tu nežne mladosti, ko je dočakala komaj devetnajsto pomlad. »Vse mine, mladost in ljubezen, le ti, pesem slovenska, ti si vedno mla- da in lepa!« (Str. 83). Naslednji pisatelj IGNAC KO- PRIVt-C pa je napisal knjigo: »KMETJE VČERAJ IN DANES«, narodopisne črtice iz Slovenskih goric. Delo je založila hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah leta 1939. Koprivet- je bil rojen 26. junija 1910 pri Sv. Andražu, v vinorodnem kraju, na levem bregu Pesnice. Knjiga, ki so jo oblasti v stari Jugoslaviji prepovedale, vse- buje krajše sestavke iz kmečkega življenja. Pisatelj biča v njej med drugim tudi takratne družbene razmere po vaseh v Slov. goricah. Vsebinsko so črtice razvrščene po štirih letnih časih in so precej krepko in naturalistično napisane. To so predvsem ljudski običaji ob raznih priložnostih, ki jih je ne- malo skozi vse leto, od Novega leta naprej. Toda to »vaško idilo« kalijo gospodarska kriza in izter- jevalci davkov, ki hodijo od hiše do hiše... Značilne so zlasti pe- smi predic (prelje), posebno ona o gospodarjih: »Francka Čeha sprejeli smo zdaj, ki iz Ločiča priša je v ta zvoleni kraj. Si travnik navaža, no g liha zemljo, sena mu ne manjka, še v dnar mu de šlo.« Šaljiva je tudi tista pesem o prelji »Ki tenka je kot jetika, siiha kak lopata ...« Nekoč so v teh krajih gojili mnogo lanu, iz katerega so izdelovali domače platno. Tovarniško platno pa je ta domači izdelek izpodrinilo in tudi pridelovanje lanu se je opu- stilo. Le stare lanišnice še tu in tam spominjajo na tiste čase. Vsako pomlad je prišlo v deželo novo življenje. »Zidanice so se prijazno nasmehnile na bregovih, v vrhih pa je vstalo življenje.« (Str. 87.) Začela so se prva dela v goricah, rez, kop in drugo. Prevzamejo nas tudi lepi opisi krajev v dolini Pesnice, »ki se po neštcvilnih zavojih vleče sredi obširnih travnikov proti Ptujske- mu polju.« Po sosednjih gričih pa so raztresena mnoga vinogradni- ška naselja, med njimi »Sveti Ur- ban, mogočen čuvar Slovenskih goric na južni strani... Ob grič na zapadni strani Pesniške doline pa se stiska majcena cerkev Sv. Bolfenka.« (Str. 94.) V ostalem pa so lu tudi »obubožane vasi in si- romašni vrhi, kjer životarijo vini- čarji in želarji...« (Str. 96.) Zna- čilni za to pokrajino pa so med drugim tudi »jagnedi ob cestah.« Nato nas pisatelj vodi naprej skozi poletje in jesen ter nam slika delo in navade, ki so razšir- jene med prebivalci Slovenskih go- ric v teh dveh letnih časih. Uvodne besede h Koprivčevim »Kmetom včeraj in danes« je na- pisal ZMAGO ŠVAJGER, ki je iz- šel iz delavske družine, oče je bil namreč zaposlen pri opekarni v Žabjaku pri Ptuju. V stari Jugo- slaviji je Švajger končal v Ptuju meščansko šolo, v Mariboru pa učiteljišče, nato pa je služboval kot učitelj v Slovenskih gbricah, med drugim na Polenšaku in v Trnovski vasi. Med okupacijo je padel v Ljubljanski pokrajini pri izvrševanju partizanske službe. Omenjene uvodne besede so slavospev Slov. goricam, ki pa jih pisec ne gleda samo v njenih pri- rodnih krasotah, temveč tudi v nj€ini bedi in siromaštvu, ki ga razodevajo ljudje v teh krajih, ta- ko viničarji in kočarji. Pisec pove- ličuje slovenjegoriško ljudstvo, ki je ohranilo svoje značilnosti »v pesmi, v narodnih običajih in na- vadah, v vražah, v krepkih ljud- skih pregovorih in v bogatem za- kladu domače govorice.« Toda gospodarska stiska je ve- dno večja in marsikaj se je zaradi tega spremenilo v narodnem ču- stvovanju in načinu ljudskega živ- ljenja. Švajger je napisal tudi »DOMA- ČIJO«, ljudsko zgodbo v treh de- janjih, ki je izšla pri založbi Oder v Ljubljani leta 1940. Dejanje te igre je postavljeno v čas, ko se bliža konec prve svetovne vojne. Ljudje, ki nastopajo v tej igri, so »neupogljivi, neizprosni in elemen- tarni kakor zemlja sama. — Take jih je izoblikovala zemlja, ki jih redi; zemlja, ki je del njih samih; zemlja, brez katere ni življenja, iz katere kali vse in se vanjo vra- ča ...« (Iz uvoda k igri.) Kraj dejanja pa je »slovenjego- riška vas na Žuranovini«, kjer go- spodarita kmetici Kata in Mica. Če bi ti dve vsaj navidez dale pre- pisati domačijo na študenta Me- toda, sina njunega brata in učite- lja Mihala Žurana, bi mu kot edi- nemu moškemu na posestvu ne bilo treba iti k vojakom. Toda bo- jazen in priklenjenost obeh žensk na zemljo je premočna... Metod mora na vojsko, kjer pade na bo- jišču. Značilne so Metodove bese- de: »Ali je več vreden grunt, ali življenje mladega človeka?« (Str. Dežurni zdrnunik^ u Ptu^u dr. Matko Mrgole, Bezjakova 6, telefon 80 ponedeljek, 22. juL, od 7. do 7. ure (republ. pr.) sreda, 24. julija, od 16. do 7, ure; ponedeljek, 29. jaiija, od 16. do 7. ure. dr, Ladislav Pire, Žnidaričeva 2, telefon 73 torek, 23. jul., od 16. do 7. ure; sobota, 27. jul, od 12. ure; nedelja, 28. jul., od 7. ure do 29. Jul.; torek, 30. jul., od 16. do 7. ure ' dr. Ivo Medved, Ljutomerska 25, sobota, 20. jul., od 12. ure; nedelja, 21. jul., od 7. ure do 22. jul. dr. Franc Rakuš, Ormožka 24 petek, 19. jul., od 16. do 7. ure; petek, 26. jul., od 16. do 7. ure; sreda, 31. jul. od 16. do 7. ure. AVGUST dr. Franc Rakuš četrtek, 1. avg., od 16. do 7. ure; torek, 6. avg., od 16. do 7. ure; petek, 9. avg., od 16. do 7. ure; ponedeljek, 12. avg., od 16, dc 7. ure; sreda, 14. avg., od 16. do 7. ure petek, 16. avg., od 16. do 7 ure; sobota, 17. avg., od 12. ure; nedelja, 18. avg., od 7. ure do 19. avg. OBIAVJL Kuratorij študentskih domov in menz univ&rze v Ljubljani objavlja pogoje za sprejemanje študentov in študentk univerze, višjih šol in akademij v popolno oskrbo v študentske domove v Ljubljani za študijsko leto 1957-58. Študentje-novinci z dovršeno popolno srednjo šolo vložijo: 1. prošnjo, kolkovano s 30 din državne in 20 din občinske takge, 2. overovljen prepis maturi- tetnega izpričevala, 3. potrdilo o premoženjskem stanju sitaršev (ne prosilca), iz katerega morata biti razvidna davčna osnova in davek za te- koče leto, 4. priporočilo mladinske or- ganizacije, 5. zdravniško spričevalo, 6. izpolnjeno »vprašalno poio za sprejem v dom«, ki jo dobijo pri upravi Študentskega naselja pod Rožnikom v Ljubljani, 7. dopisnico za odgovca- s toč- nim naslovom. Študentje, ki že obiskujejo imiverzo, višjo Šolo ali akade- mijo, priložijo svoji kolkovani prošnji vsa potrdila kot novinci pod točko 3., 5., 6. in 7., razen tega pa še: Potrdilo o opravljenih izpitih od prvega \'pisa dalje do vključ- no 30. junija 1957, iz katerega morajo biti razvidni datumi in ocene opravljenih izpitov. Priporočilo ZSJ, Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja priložijo še potrdilo Zveze borcev. Prošenj, ki ne bodo oprem- ljene z vsemi zgoraj navedenimi prilogami, ne bomo reševali. Prošnje vlagajte osebno ali po pošti na naslov: Študentsko na- selje pod Rožnikom, Ljubljana, Levčeva ulica, do vključno 31. ju- liia 19.^7 Nadalje objavlja: Prosilci za individualne sub- vencije za hrano v študentskih menzah v Ljubljani vlagajo za štiaddjsko leto 1957-58 nekolko- vane prošnje z naslednjimi po- datki oziroma prilogami: Študentje-novinci z dovršeno popolno srednjo šolo oddajo svoje pra';nje (osebno ali po p>ošti) najkasneje do 31. julija 1957 na naslov: Osrednja .štu- dentska menza v Ljubljani, Mi- klošičeva cesta 12. 1. Prošnja naj vsebuje kratko pojasnilo o gmotnih razmerah v družini, zlasti o številu nepre- skrbljenih otrok. 2. Priložiti je treba potrdilo o premoženjskem stanju star- šev, iz katerega bo razvidna davčna osnova in davek za te- koče leto. Ce so starši v delov- nem razmerju ali upokojenci, je treba priložiti tudi potrdilo o njihovih mesečnih prejemkih. 3. Štipendisti naj priložijo po- trdilo o višini štipendije, ki jo prejemajo. Študentje, ki že obiskujejo univerzo, višjo šolo aU alcade- mijo, pa poleg zgoraj navede- nega predložijo še potrdilo o opravljenih izpitili od prvega vpisa dalje in potrdilo, da so izpolnili pogoje za vpis v na- slednji višji letnik. Prošnje oddajo pri združenjih Ijosamezjiih fakultet najkasneje do 30. septembra 1957. (Po Ljudski pravici) MESTMl KINO ORMOŽ predvaja 19. do 22. julija francoski barv- ni film ,JLUKRECIJA BORGIJA« (mladini izpod 16 let ni dovo- ljeno) in od 23. do 25. julija ameriški film »KOMU SONCE SVETI«, MESTNI KIN OORMOŽ predvaja od 20. do 21. julija italijanski film »ON IN SEDEM RAZBOJ- NIKOV«, v sredo 24. julija ame- riški film »OŽENIL SEM ČA- ROVNICO«. KINO MAKOLE predvaja od 20. do 21. julija ameriški film »SUŽNJA PRETEKLOSTI«. KINO VIDEM predvaja od 20. do 21. jul. film »NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA«. KINO MAJŠPERK predvaja od 20. do 21. julija ameriški film »KO PRIDE ZIMA«. KINO MURETINCI predvaja 20. in 21. julija argentinski film »MOTNE VODE TEKO«. KINO DORNAVA predvaja od 20. do 22. julija mehiški film »VEDNO ivOJA«. Ob sobotnih popoldnevih in nedeljah pridite na oddih v »Dom ob Dnvinh* pri Makolaii Dnevni spored za nedeljo, dne 21. julija 1957 6.00—7.00 Karodne in domače pesnit z3l prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napo- ved. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objave dnevnega sporeda. 7.1.'> Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabav- ne melodije. 8.30 Mladinska radijska is;ra — PearI buck: Len-Mej (ponovitev). 8.18 Slovenske narodne in umetne pe- smi. 9.45 Se pomnite tovariši ... — .Milica Ostrouška: Tudi na severni meji je zagorelo. 10.15 Kar radi poslušate (pi- san glasbeni spored). U.IO Opoldanski orkestralni spored. 12.00 Od Johanna Straussa do Irwinga Berlina {Koncert za- bavne glasbe). 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved. pregled dr.evnega sporeda in obvestila. 13.15 Za- bavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvesti- la. 15.15 Naši poslušalci čestitajo «n pozdravljajo — H. 16.00 Zvone Kržišnik: Po stopinjah Prežiha potopisca. 16.30 Dri^avno atleisko prvenstvo za posamez- nike in Mednarodna veslaška re^ata na Bledu. (Prenos reportaž s stadiona ob Titovi cesti in z Bleda). 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19,lo Državno atletsko prvenstvo za posameznike in mednarodna veslaška regata na Bledu. (Prenos renortaž s stadiona oh Titovi ce- sti in 7 BIeda>, 19..W Radijski dnevnik. 20.00 Na večer nred Dnevom vstaje: ai Pesmi vstaie. b) Ivan Ferlež: T.e vknp. uboga gmaina. 2!.no Novi posnetki iz na- šega arhiva ooerne glasbe. 22.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved preeled sporeda naslednji dan, 22.15 Zapiešimo! ?2 .■?5 Pornčila, 23.O0-—23.15 in 2'!.30—?•! r^f« Oddaja za tujino (pre- nos iz Zagreba). Uprava sp-lošne kmetijske šole Turnišče pri Ptuju bo sprejela v šolskem letu 1957/58 največ 30 gojencev in 20 gojenk. Namen šole je nuditi mladini, ki bo ostala doma na kmečkih gospodarstvih, mladini iz držav- nih posestev'- in kmetijskih za- drug, primemo kmetijsko in gospodinjsko strokovno izobraz- bo. Sola traja eno leto. Pouk prične 15. septembra in konča 15. junija v naslednjem letu. Po končanem pouku, od 15. ju- nija do 31. julija, opravljajo učenci praktična dela na po- sestvu šole. v tem času opravijo tudi zaključne izpite in stro- kovne ekskurzije. Kot redni gojenci se lahko vpišejo vsi, ki izpolnjujejo na- slednje pogoje: a) fantje in dekleta kmečkega porekla stari najmanj 16 let, prednost imajo starejši; b) tisti, ki so uspešno končali 6 razredov osnovne šole. Pred- nost imajo oni, ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom kon- čali kmetijsko-gospodarsko (na- daljevalno) šolo; c) zavezati se morajo, da bodo sami ali s pomočjo kmetijske zadruge ali druge ustanove pla- čevali mesečno 3000 dinarjev; d) biti morajo duševno in te- lesno popolnoma zdravi z ne- oporečno preteklostjo. Kandidati naj vložijo lastno- ročno spisane prošnje, kolko- vane s 30 dinarji, v času od 1. av-gusta do 1. septembra 1957 na naslov: Splošna kmetijska šola Turnišče pri Ptu.iu, pošta Ptuj, Zagrrebška cesta 54 a. Priloge k prošnji: 1. izpisek iz rojstne knjige 2. zadnje šolsko spričevalo 3. zdravniško {»trdilo o du- še\'nem in telesnem zdravju 4. izjava staršev o rednem mesečnem plačevanju celotne ali delne oskrbnine 5. uradna izjava kmetijske za- druge aLi druge ustanove, da bo redno mesečno plačevala celotno ali delno oskrbovalnino (štipen- dijo). Gojenci in gojenke imajo po- polno oskrbo v domu šole. Zaključni izpit, opravljen na šoli, velja kot teoretičen del strokovnega izpita za 7:vanje iza francosko notranjo zadevo«. Toda mnogi Dekleta pri delu v šolski kuhinji Fluorografiranju v Ptuju so se moški in ženske radi odzvali sedaj odklanjajo take nazore. Tam, kjer divja prava vojna že mnogo mesecev, morajo poseči Združeni narodi, posebno še, če so v nevarnosti načela o člove- čanskih pravicah, ki jih tudi v Franciji sicer tako poudarjajo. Pripomnimo naj še, da so napredne, leve sile v parlamen- tu prav te dni znova zahtevale, naj vlada prizna alžirsko na- cijo in pravico do alžirske ne- odvisnosti. Toda kaj, ko pre- vladuje v parlamentu bolj mne- nje »bojevitih krosrov«. Kot kaže, jih poučen primer v Indo- kini ni ničesar naučil. Britanska vlada je zadnje čase pomaknila ciprsko ^^p^aša- nje »s slepega tira«, ker se pač bliža zasedanje GS. Grčija .le namreč že uradno zahtevala, naj ga vključijo v dnevni red! V Atenah opozarjajo, da bodo za- devo zaostrili. Nastopil bo kot priča o mučenju ciprskih Grkov v britanskih ječah in koncen- tracijskih taboriščih sam nad- ^:kof Makarios! Značilno je, da je londonska lada sedaj pripravljena pome- niti se s predstavniki ciprskih Grkov in Turkov o ciprski sa- moupravi na podlagi tako ime- novanih Radcliffovih načrtih ustave. Ne nasprotuje tudi te- mu, da bi v grški delegacUi bil nadškof Makarios. Vendar dopušča še vedno več poti, med drugim tudi tisto, ki so jo grška vlada in ciprski Grki odločno odklonili — podelitev otoka v grški in turški del. Toda čc poslušamo turške uradne kroge, kako se zavzemajo le za to »rešitev«, se nam nehote vsili mnenje, da v Londonu odobra- vajo tako pot in da turška di- plomacija dobiva prikrite injek- cije prav od tod. .\nglija bi v tem primeru ohranila svoja oporišča. V skraj- nem primeru bi prišla v roke Atlantskega pakta, toda britan- ski vojaki bi ostali tam, kjer so po Hardingovih ukazih izvrše- vali nič kaj junaška dela! Zadnje dni se širijo govorice, da bodo .'\nglezi morda preme- stili svoja oporišča s Cipra v — Kenijo. To naj bi bil hkrati do- kaz, da bi gornja varianta od- padla. Toda nekaj zanesljivega, otipljivega ni. Kaj bodo odgo- vorili na zahteve ciprskih Grkov o samoodločbi, četud? šele po določenem roku »prehodne sa- mouprave«? v tem je namreč bistveno vprašan:':.., PTUJSKI TEDNIK PTUJ 19. JULIJA 1957 Y nlatiionl vaif vihra ^^^^^ Pri Lovrencu na Dravskem polju tudi letos, že tretje leto po \Tsti, taborijo obvezniki pi;pdvojaške vzgoje. V jelševem gozdu ob Polskavi se svetlikajo šotori že od 7. junija in bodo tam stali še do 15. avgusta t. I. 1500 mladincev se bo še dolgo spominjalo na tam preživete dni. Okrog 900 mladih ljudi je že bilo tam na taborjenju, med njimi pa so se zopet najbolj izkazali središki mladinci. Te dni je prispela v tabor nova sku- pina iz Ivanjkovec, Miklavža pri Ormožu, Ptuja, Makol, Žetal, Starš in od drugod. Prav vsem, ki še niste videli ^diUnseoega naselja pri Lovrencu in si takih domov in življenja v gozdu ne morete predstavljati, da se vam dečki ob odhodu zdo- ma na taborjenje kar smilijo, bi rad vsaj v kratkem na tem me- sta, prikazal, da se vaši sinovi v novem načinu življenja, tukaj ob počasni Polskavi, v platnenilj do- movih, na velikih pašnikih — vež- baJišču — kar znajdejo in da jim hitro mine čas taborjenja. Lepo Julijsko jutro ... Jelševe krone prepuščajo na platnene do- move sončne žarke, da je videti, kot da jih osvetljujejo reflektor- ji. Zaprti so še in v njih je še popolna tišina. Vsi še spijo. Bud- na sta le stražar in dežurni ofi- cir. Stražar hodi sem in tja pri brvi, kjer se pride čez Polskavo v tAborišf-e, dežurni oficir pa gleda pri štabnem šotoru na uro. Kma- lu "bo zopet budnica — ob petih. Po kratki jutranji telovadbi na gmajni so dečki hitro- nared, umiti, počesani, čisto oblečeni in siti. Točno ob sedmih je zbor. Dežurni oficir raportira koman- dantu tabora o stanju 'v taboru in komandant tov. Herbert Zoreč pozdravi zbor. Po tem se začne dopoldnevni pouk po programu izvenarmadne vzgoje, ki ga vodi- jo komandirji. Na gmajni je prav živahno. Komandirji razlagajo dečkom teorijo ali pa z njimi va- dijo. Možnosti za to je dovolj, saj so v ta namen pripravljene razne naprave. Vročina je v^dno hujša, bliža pa se tudi opoldne, obed, oddih in nov popoldnevni spo- red ... Okusno pripravljen obed se kar prileze. Taborni kuharji so pravi piojstrL Hrana je obilna in tečna. Mi smo siti in zadovoljni, skla- I iščnik pa pravi, da se njegovo i :ladišče iz dneva v dan pridno I izni, saj mora imeti naša hra- I I dnevno okrog 3500 kalorij. Po I "nem obedu se še prileze osve- I 1 ioča pijača. Naš kantiner je I ijazen. še bolj kot tisti nata- ji, ki točijo sadjevec, vino in ivo. On nas zalaga z brezalko- ■ jolnimi pijačami. Mislite si, da je ^ilo marsikateremu dečku prve Ini nerodno brez običajnega -adjevca ali celo brez šmarnice. / vročih dneh so se kar privadili brezalkoholnih pijač in si dajo sedaj celo dopovedati, da se da živeti brez alkoholnih pijač. Za nas je zvedel celo ptujski slado- ledar Peljivan, ki je sedaj naš dnevni gost in mislimo, da pri nas tudi nekaj zasluži, saj denarci, ki smo jih prinesli s seboj, kar kop- nijo tudi na slaščicah. Zelo pa nam seveda prija popoldnevni počitek. Marsikdo se zlekne v šo- tor in za nekaj minut se sliši po šotorih hr ... hr . .. hr ... Za popoldnevni program skrbi- jo člani tabornega štaba. Popol- dnevni čas, vročina in senca ni za drugo kot za predavanja. Na programu je 14 političnih, 6 zdrav- stvenih, 4 politehnična, 4 požarno- varnostna in telesnovzgojna pre- davanja. Mladinci radi poslušajo predavatelje. Seveda vsi tudi niso vedno razpoloženi za mirno se- denje in napenjanje možgan, zato se stalno prestavljajo na sedežih v travi. Toda sčasoma se priva- dijo in jim marsikaj ostane v spominu. Prav radi poslušajo par- tizanske zgodbe in razne bojne doživljaje iz NOR. Iz Titovega življenjepisa jim večina njihovih doživetij ostane v spominu. Seve- da razpravljajo tudi o moči, delu in slabostih mladinskih or- ganizacij in ni čudrto, če pade kritika, da ta ali druga mladinska organizacija v Slovenskih goricah ne zna pridobiti mladine za orga- nizacijo, če organizacija v občini Le.šje toži nad težavami itd. Hi- tro mine tudi popoldne, saj osta- ne poleg vsega še dovolj časa za poslušanje radio, oddaj, šahirfcnje, rokomet, nogomet, kopanje itd. Mlademu med mladim pač ne more biti dolgčas ... Dan se počasi nagiba k zatonu. Večerja že čaka. Dečki postajajo utrujenL Nagibali in naskakali so se, slišali mnogo vsega in večino si je bilo potrebno zapomniti. Ta aH oni se je mimogrede še spom- nil na dom in domače skrbi in dneva je bilo konec, kot bi trenil. Kot zjutraj budpico, zvečer za- trobi k počitku in kmalu se po- miri vihar mladega življenja pod belimi 'strehami za večino, le za nekatere ostane tudi za ponoči nekaj skrbi — nočna straža in dežurstvo. Tudi njim hitro mine noč In nov dan prinese nove skrbi, novo delo in tudi novo ve- selje. * Dragi bralci, sedaj vsaj približ- no veste, kako je pri nas. Prav bo, če boste prišli v nedeljo ob- iskat svojega dečka in se boste prepričali, da je v platnenem na- selju ob Polskavi, pri lovrenški gmajni prav živahno in da nam tudi tukaj dnevi prav hitro mi- nevajo. B. F. PROSLAVA DNEVA VSTAJE Kakor vsako leto, tako bomo tudi letos proslavili republiški praznik dan vstaje. Proslavo organizira Mestni od- bor Zveze borcev, Ptuj, in bo v soboto, dne 20. julija, ob 20. uri na igrišču pred kulturnim domom na Vičavi s kratkim kulturnim sporedom. Igrala bo tudi ptujska godba na pihala. Vabimo vse člane ZB in ostale državljane, da se proslave v čim večjem številu udeleže. Ker ne bo povorke. je zbirno mesto pred kulturnim domom na Vičavi, Kri so darovali Kokol Ivan, Šprah Ljubica, To- plak Marija, Bezjak Franc, Levič- nik Anton, Bezjak Alojz, Bajgot Ivan, Žgeč Franc, Brus Franc, Ljubeč Franc, Ljubeč Nezii, Hab- janič Anton. Mere Rozalija, Pod- goršek Marica, Selinšek Ana, Ke- kec Liza, Čeh Marija, Bedrač Jo- žef, Marol Alojzija, Mere Genove- fa, Habjanič Juljana, Vidovič Li- za, Kokol Marija, Pernek Marija, Drevenšek Marija, Kranjc Juljana, Šmigoc Marija, , Petrovič Liza, Pfajd Lizika, Kranjc Jože, Tonejc Stane. Ptujska bolnišnica se vsem lepo zahvaljuje. ŠE MLADI, PA ŽE NAVDUŠENO IGRAJO ZA DENAR 2e dolgo časa opažamo v ptuj- skem parku nekatere Ptujčane. med njimi tudi vajence, kako pre- sede svoj prosti popoldanski čas, sklonjeni nad karte in kvartajo ure in ure. Ce kdo kvarta zato, ker mu je dolg čas, je razum- ljivo, toda če ljudje strastno igrajo za denar, je to nedopustno. Ukoreninjena strast se da težko odpraviti in Čez leta ne bodo igrah samo za dinarčke, temveč bodo zapravljali denar na veliko. Nekateri fantje so še mladi in se da še veliko napraviti. Kaj pravijo k temu starši in kaj mla- dinska organizacija? OB DNEVU VSTAJE V nedeljo, dne 21. julija bo v Gorišnici ob 15. uri pri za- družnem domu prireditev, ki jo pripravlja za Dan vstaje Občin- ska organizacija ZB NOV z na- menom — Ijud-slAOi razvedrilo, ob tej priliki pridobljena denar- na sredstva pa za zgraditev spo- menika padlim borcem. Obširen kulturni program, godba, ples, nogometna tekma itežkih^r in »lažjih;. Kot v Ptuju, bodo tudi po ob- činah proslave in prireditve za Dan vstaje. Faiitie, iie taico Potniki, ki se vozimo od Velike Nedelje v Ptuj in Kidričevo, smo večkrat priča prizorom na postaji Velike Nedelje, pa tudi na vlaku, ki ne delajo časti skupinici naše mladine. V svoji objestnosti ne- kateri mladi ljudje nikakor ne morejo pustiti na miru drugih so- potnikov. Z raznimi, vse prej kot dostojnimi opazkami nadlegujejo druge, zlasti starejše ljudi. Po- sebno eden jim je stalna tarča. Vozi se kakor oni vsako jutro v službo in je miren in dostojen dr- žavljan. Ne razumemo, kaj jim je storil, da se obrača proti nje- mu njihova pobalinska razposaje- nost. Mož nam jo potožil, da ga ti fantje nadlegujejo tudi na cesti, ko gre domov ah zdoma. Vprašujemo te fante-delavce: ali nimate prav nobenega člove- škega ponosa in delavske zavesti, da žalite sočloveka in sovaščana, ki živi pod istfmi pogoji kot vi in se trudi kot vi, da si služi svoj kruh? Fantje, le ostanite veseh in živahni, toda, kar je v vas pre- kipevajoče sile, ji dajte, da se bo izživljala na drug, kulturnej.ši način, ne tako! Če to pisanje ne bo pomagalo, bomo prišh na dan z imeni. -o-č JAVNO STRANIŠČE V PTUJU OBNOVLJENO Dne 21. jun. je bilo nad mestno tržnico v prostorih nekdanjega ne- urejenega in skrajno nehigienič- nega stranišča otvcrjeno obnovlje- no in nekoliko modernizir. javno stranišče. Pred obnavljanjem je bilo .šest mesecev zaprto, ker je bila zaradi ogromnega števila muh velika nevarnost okužitve živil na živilskem trgu. Pobudo za obnovo stranišča je dala mest- na ' Komunala, ObLO Ptuj Je bil investitor, delo pa je opravilo podjetje ^>Drava«, ki je tudi pri- pravilo načrte za obnovo. Strani- šče je za sedanje razmere do- volj veliko, računajo pa, da bo kmalu postalo premajhno. V stra- nišču je uvedena dežurna služba. Dežurni skrbi za red v straniščih in pobira tudi prispevek za upo- rabo (5 din), kar je potrebno ža redno vzdrževanje stranišča. Do- godilo se je že, da so nekateri surovi moški vdrli v stranišče, niso hoteli plačati in končno še ponesnažih stranišče. Mislimo, da takšni ljudje zaslužijo vse prej kot naziv kulturnega človeka. ŠVABOM NI BILO DO BOJA Sredi meseca septembra 1944 je odšia patrulja na zvezo s Pohor- jem. Na Dravskem poiju so ku- rirji pričakovali patruljo lovren- skih žandarjev, ki pa se je bor- cem izognila. Žandarji so zavili s ceste h koruznim njivam, takoj ko so zagledali kurirje. S tem so do- kazali, da jim ni bilo do boja. Ku- rirji pa so mirno nadaljevali pot proti Pohorju. Sami se v boj niso spustili z^adi poverilnih pisem in predmetov, ki so jih prenašali in v tem primeru ni bilo primerno začeti z bojem in tvegati, da pri- dejo dokumenti sovražniku v roke, IZDAJA Najtežji udarec je postaja utrpela 27. septembra 1944, ko je Osterbergerjeva iz Ptuja, ki je imela v Halozah vinograde — izdala, da pod šotori blizu Sv. Duha taborijo v šumi partizani. V zgodnjih jutranjih urah so Nemci zasedli vsa pota ter na~ pravih s približno 750 SS-ovci in policijski obroč v bližini 8 TV po- staje. Sto dvajset mož pa je od- šlo v strelcih v šumo. Na postaji je bilo takrat 17 ku- rirjev in ena kurirka. Stalnih je bilo dvanajst, a žal za borbo sla- bo oboroženih; predvsem je pri- manjkovalo streliva. Med šesti- mi, ki so se zadrževali tedaj za- časno na postaji, je bil komisar V. relejne linije III. sektorja tov. »Zoran«. Kurirji so na vrhu hriba zavze- li položaj za sprejem borbe, ker drugega izhoda ni biio. Položaj pa ni bil ugoden, zato so se mo- rali prebiti na sosednji grič. Med hribčkoma so postavili za- sedo, komandir »Ivan«, Andrej, Mirko in Zoran. Drugi so zavzeli položaj 150 m vstran. Ko so Švabi opazili partizane, je 120-ovcev junšalo na partiza- ne. Na 8 do 10 m iz zasede so počile angleške ročne bombe na- ših kurirjev ter naše brzostrel- ke. Iznenadeni so Nemci prešb v umik. Iz bližnjih liribov so se oglasili nemški mincmetalci in mitraljezi. Borba med partizani in štiridesetkrat močnejšim so- vražnikom se je hitro razvijala. Da bi borci vnesli med Nemce paniko, sc začeli z vzklikanjem, kakor da jurišajo, v resnici pa so se hitro pomikali proti borcem na sosednjem griču. Borba je trajala pol ure. Bila je neizprosna, brez zaklonov, brez izgledov na zmago zaradi stre- hva, ki je zmanjkovalo. Vendar so naši imeli le enega ranjenca. To je bil Andrej, ki je dobil iz- strelek pod očesom. Zaradi silne premoči so se ku- rirji začeli umikati proti jugu. Naleteli so na dve zasedi. Dru- ga je odprla proti njim mcčan ogenj, zato so krenili po največ- ji strmini v Pristavo, Ob vznož- ju hriba so veseli ugotovili, da so vsi zdravi, razen Andreja, ki pa je bi! le laže' ranjen z izstrel- kom na obrazu. Krenili so naprej. Trikrat so preplavali Dravinjo m prišli na glami cesti v past moč- nim švabskim zasedam Kurirji so uporabili zadnje na- boje, predno so padli hrabri ko- mandir 8 TV postaje. Petrovič Stane-Jvan, Andrej, Zvonko in Tone. Težko ranjene Cirila, Ivana in Jožeta so Švabi ujeli in od- peljali. V vodo sta se skrila Jošt in Hinko. V šumi so se poskrili drugi borci z Zoranom, Ljubinica pa v korvizni njivi, kjer se je postavila med delavce. Laže ranjena Mirko in Metod ter zdravi B:)ris, Bogomir, Bran- ko in Iztok so pobegnili. S se- boj so nesli težko ranjenega Srdana. Ti so nosili s seboj še vso pošto. Nemcev je padlo nad trideset, ranjenih je bilo sedemindvajset. Na preživele borce je po bit- ki legla težka žalost za izgublje- nimi. Klonili pa niso. Že čez štiri dni so se sestali pri Duhu, ki so ga od takrat naprej imenovali »Hudi Duh« — Boris. Bogomir, Branko. Hinko in Jošt. Spet so postavili zvezo in začeli z delom. Med prvimi njihovimi načrti je bil oni, ki je pomenil maščp\'a- nje izdajalki, ki je pi^izadejala smrt junaškim borcem. Prav kmalu so jo ujeli in likvidirali. PO BITKI PRI DUHU Iz komandr' III. sektorja -rta prišla na 8 TV postajo Švigl in Čičko, Za komandit-ja so postavili Lutra Rudija — Borisa. Ranjeni borci so se pod težkimi pogoji zdravili na Dravskem polju, v Žu- pečji vasi in Pleterjih. Srdan pa v bližini Ptujske gore. Zanj so bila težko dosegljiva zdravila. Skrb zani so poverili »Zori«, ki mu je s .skrbno nego in s pomočjo dobrih ljudi ohranila življenje PRIDOBITEV RADIOAPARATA Na Ptujski gori so kurirji v za- četku decembra 1944 v otroškem vrtcu zaplenili radio, učiteljice pa izgnal!"v Nemčijo. Radio je bil na baterije. Tovariš Žunkovič, dela- vec iz Narapelj, z ilegalnim ime- nom »Jelen« je nosi! polnit aku- mulator. Na 8 TV postaji je pridobljeni radio dobro služil, ker je kurirje sproti obveščal o dogodkih v sve- tu. MESO Poleg živilskih kart, ki so jih kurirji večkrat zaplenili in razde- lih po vaseh in zato dobili hrano — so dobivali tudi hrano skoro povsod brez živilskih kart, kamor jih je pač zanesla pot, seveda pa so bili dobro poučeni, kateri ljudje so zanesljivi in naklonjeni osvobo- dilnemu gibanju. Najvažnejša hrana je bila poleg Kruha — meso. Kmetje so bili v tem pogledu zelo velikodušni. Ku- rirjem so javljali, kdaj naj pride- jo po svinjo ali telicc. ki so jo Nemci predvideli za oddajo. Na- mesto Nem-^em so jo namenili na- šim toceem. _____........... , Kurirji so prišli po živali in pu- stili potrdilo o resničnem odvze- mu, ki je bilo odlično ponarejeno. Partizani pa so kmetu dobro pla- čah živino, ker jim navadno ni manjkalo denarja. PRED OSVOBODITVIJO Ko so bih kurirji: Bogomir, Sr- dan in Jura podnevi 1. aprila 1945 aa Hajdini — je bilo tarn pomo umikajočih se nemških vojakov. Partizani so nekemu vodilnemu »vermanu« odnesli pištolo, strelivo in uniformo. Ob povratku skozi Apače pa so zaplenili še eno puško in pištolo. Sredi aprila se je premikala nemška kolona od Apač proti Ptuj- ski gori. V borcih kurirjih je go- relo kar naprej ma.ščevanje za padle tovariše pn Duhu. Sedaj so hoteli izkoristiti priliko. Iz Apač so poslali Dragico, ki je koloni iz- ročila ultimat o pzredaji. Nemci so odgovorili, da se bo- do borili. Kolona je štela 50 voz in čez 200 vojakov. Kurirjev Je bila pe- ščica: Rudi, Jura, Srdan, Metod ter terenka »Zora«. Ti so postavili zasedo Nemci so bili zelo hitri. Odprli so ogenj z italijanskimi lahkimi bombami in z vsem razpo- ložljivim orožjem. Partizani so se zaradi močnega sovražnega stre- ljanja in premoči umikali iz vasi pod Ptujsko goro na gmajno za vas. Boj so kmalu prekinili, ker položaja niso mogli ob premoči braniti. Žrtev na strani naših borcev ni bilo, na nemški pa je bilo več mrtvih in ramenih. Želja po maščevanju nad dra- gimi padlimi kurirji — soborci je bila vsaj v malem izpolnjena. Ku- rirji 6 TV posta je so preživeli zad- nji večii spopad s sovražnikom, predno so položili orožje v osvo- bojeni domovini in se posvetili delu. da bi znova zard.-Jili. kar je razdejala fašistična vojns ti. V. ^^^^ ^'^'^^^.s^^i ^is^p^nc ^^^^^^ v šahovski sekciji DPD »Svo- bode« Ormož je ravnokar končan prvi kvalifikacijski turnir, na ka- terem je sodelovalo 14 registri- ranih igralcev. Prvo mesto je za- sedel Borjan s 13 točkami al} 100 odst., drugi je Kuharic 11, tretji Horvat 10 in pol, četrti Marjan Kovačič 10, peti Lene 8 in pol, šesti Breznik 7 in pol in sedmi Gregi 6 in pol. Slede: Bojan Ko- vačič 6, Krstič in Veselic 5, Zgonc in Kukec 5, Znidarič 1 in pol in Vrečar pol točke. Sedem prvoplasiranih je dobilo pravico na četrto ketegorijo, ka- tero jim je na temelju doseženih rezultatov na turnirju priznala Šahovska zveza E^uj. Šahovska sekcija Ormož je bi- 'la osnovana šele marca tega leta. V začetku je bila sekcija brez finančnih sredstev. Ni imela niti enega šaha. Bili so brez prostorov za šahiranje. Glavna naloga sek- cije je bila kljub vsemu povečati število članstva. Vprašanje pomanjkanja šahov so rešili tako, da so člani prine- Sekcija ima vse možnosti po- večati število članov, kar je tudi njena glavna naloga. Apeliramo posebno na mlade ljudi iz Or- moža in okolice, naj se vključijo Branko Knez, Štuki 16, otrok, padel z dreveza. poškodba desne Stanko Indžič, otrok, Kidričevo 2, podel z drevesa, poškodba desne roke; Vincenc Forstnerič, otrok, Markovci 76, «i je odsekal prst na desni nogi; Miroslav Čemila, otrok', Pobrežje, se je vrezal s ko- so v desno roko; Danilo Vnuk, otrok, Kidričevo 65, je dobil nogo v kolo; Ludvika Medveda, Hotinja vas 53, je povozil avto, poškodba roke; Franca Vuka. Apače 55, je neki moški udaril po glavi; Frida Špur, Maribor-Studenci, Limbuška št. 14, vrgla jo je krava; Angela Zoreč. Zagorje 7, je padla na vla- ku in si poškodovala desno roko; Sonja Vinkler, otrok, iz E*tuja, zaletela se je v tato, poškodba glave; Jože Lešnik, Bišečki vrh št. 39, padel v studenec, poško- doval si je nogo in hrbtenico; Franc Šošterič, Botkovci 28, je padel in si poškodoval desno no- go; Ivan Kovačec, iz Ormoža, je padel po stopnicah, poškodoval si je glavo; Marija Vrbnjak, iz Beo- grada, je padla na cesti, poškodo- vala si je desno nogo: Marija Trop, Središče 161, na stroju za rezanje mesa si je odrezala dva prsta: Stanko Kosič. otrok iz Go- mile 18, je psdel z drevesa, po- škodba leve noge; Anton Pod- hostnik. Leskovec 29. padel z ja- blane, poškodba desne roke. a s seboj svoje šahe in jih dali na razpolago. Zahvaljujejo se Zvezi borcev mesta Ormož za razumevanje. Cim so zaprosili za pomoč, jim je ZB darovala dva šaha, ki sta jim bila najbolj potrebna. Pred nekaj dnevi so dobili tri šahe od ŠZ Ptuj, kar jim bo za- doščalo za nekaj časa. Sami na- meravajo kupiti še pet šahov, po- tem pa bodo imeli zadostno šte- vilo turnirskih šahov. Prostor za igranje šaha že tu- di imajo, ker jim je ObLO brez- plačno prepustil dvakrat tedensko sejno dvorano. Sedaj imajo 24 registriranih ša- histov, nekaj igralcev sicer sa- mo na spisku in brez koristi. So »prezaposleni«' in nimajo nikoU časa za šah. Če bi šah igrali v gostilni, bi se tudi oni udeležili igranja šaha. (Drugo vprašanje je. kakšno korist bi imela sekcija od ♦akega igranja?) Sreča je, da je takih zelo malo. v šahovsko sekcijo. Izpopolnili se bodo v šahovski igri. Obeta se drugi kvalifikacijski turnir te sekcije in upamo, da se bo prijavilo 12 tekmovalcev, ko- likor jih je pač potrebnih za take turnirje. Brzoturnir Šahovske sekcije Or- mož bo v petek, dne 19. t. m. v sejni dvorani ObLO Ormož. Pri- četek ob 20. uri. Prijatelji šaha, vabljeni! V inozemstvu študira 100.000 mladih ljudi Rezultati ankete UNESCA sc pokazali, da kulturno sodelovanje med raznimi državam; ni biio še nikdar tako veliko, kakor ravno sedaj. 107.000 mladih ljudi iz vse- ga sveta študira izven svoje do- movine. Tekom 1956. leta je v Ameriki študiralo 33.679 tujcev, v Franciji 13.709 in v Angliji 8.?77. To pa so samo države z največ- jim številom tujih študentov. pnu. 19. JULIJA mr__PTDJSKI TEDNIK_______stran k ZSSR-industrijska velesila Pred desetletji je bila na svetu dežela, ki ji pravimo pokoj, car- ska Rusija. Bila je znamenita pc svoji književnosti, nihilistih, do- brodušnih in razsipniii grofih ir neverjetni zaostalosti. Več kot 80 odstotkov prebivalstva je bilo ne- pismenega; njena industrija je bi- la primitivna in nepomembna. Iz- važala je les. kmetijske pridelke in svojo umetnost, deia Tolstoja, Dostojevskega, Turgenjeva, Čaj- kovskega itd. Leta 1917 se je ta velikan pobral s kolen in opravil s carjem in z vsem, kar je bilo z njim v zvezi. Od tedaj se je ta dežela razvila tako, kot se ni v štirih desetletjih še nobena. Sino- vi nepismenih, neizobraženih star- šev in brez kakršnekoli industrij- ske tradicije delajo danes prav ta- ko dobre atomske bombe kakor ZDA. ZSSR proizvaja danes več jekla kot vsa zahodna Evropa sku- paj, ima kvalitetnešo mornarico kot' Velika Britanija in najboljše letalstvo na svetu. Če bi bila to samohvala, bi se človek samo pomilovalno nasmeh- nil in zamahnil z roko, toda to so priznanja, res da malce zagrenje- na, pomembnih zahodnih strokov- njakov. Vzroki? Ža najvažnejšega vemo: sprememba družbenega re- da, drugi je pa menda v tem (naj navedemo besede pisatelja Gorke- ga) »Čeprav so mi nacionalizem, šovinizem in podobne bolezni so- dobnega časa popolnoma tuje, je vendar ruski narod v mojih očeh neverjetno, da, fantastično nadar- jen.« Na univerzah sirom ZSSR je danes skoraj dva milijona štu- dentov. Visoke telinične šole »pro- izvajajo« na leto blizu dve sto ti- soč inženirjev. »To je armada,« je izjavil neki ameriški gospodar- stvenik, »ki nam bo že v bližnji bodočnosti delala sive lase in ki nam je nevarnejša od tiste, ki jo vodi maršal Žukov.« Marsikateri izmed tehničnih in znanstvenih uspehov in pobud je zasluga velikanske knjižnice, ki so jo pred tremi leti ustanovili v Moskvi. Njeno ime je skromno: Znanstveni in tehnični inštitut. Ta inštitut dobiva iz celega sveta vse znanstvene knjige in publikacije, kajti noben inženir in znanstvenik ne more delati uspešno, če ni se- znanjen z najnovejšimi izsledki na svojem področju. Vendar je pa tempo življenja danes takšen, da postane stvar, ki je danes morda imenitna, jutri že zastarela. Vzpo- redno s tem danes tudi ogromno tiskajo in izdajajo in sodobni člo- vek je pred knjižnico v podobnem položaju, kakor iskalec zlata, ki mora presejati kupe peska, da pride do zrna zlata. V ta namen imajo v inštitutu razen drugega osebja še 2500 prevajalcev, ki ne obvladajo le jezikov, marveč so tudi specialisti v svoji stroki. T' izberejo kar je vrednega in pre- vedejo. Skice in prevode posname- jo takoj na mikrofilm, da je tako že čez nekaj dni na razpolago vsem strokovnjakom dežele, ki meri 22 milijonov kvadratnih ki- lometrov. Kmalu pa bo prišel čas, ko bo človek pred delom takih razmerij brez moči. Za sedaj ima inštitut en sam elektronski stroj,' ki mehanično prevaja iz anglešči-, ne v niščino. . Na prvi pogled se zdi, kakor da je to velikansko podjetje za kopiranje tuje iznajdljivosti, ven- dar pa v večini primerov le olaj- šuje samostojno delo, daje pobu- de, marsikateri zamisli da osnovo in kjer je temelj, tam ni težko postaviti stavbe. UMRLJIVOST ODVISNA OD VREMENA Da je stanje vremena zelo važ- no za umrljivost težkih bolnikov, kažejo poleg drugih tudi dogna- nja dveh nemških zdravnikov na bioklimatični raziskovalni postaji v Koenigsteinu in. na ženski kli- niki v Wiesbadenu. Približno 40 odstotkov vseh smrti se pojavi zaradi vpliva neviht, kot biokli- matični dražljaj ne vplivajo sa-, mo nagle izmenjave toplin in hladnih front, ampak tudi vse' redne atmosferske spremembe.' Posebno nevaren je tak čas za' smrtne notranje krvavitve, nai primer: pljučne, črevesne, manj, za slabosti krvotoka, zamašitve^ žil in možganske krvavitve. ^ Ugotovitve so važne za prepre-i čitvene mere ob nevarnem vre-, menu. Povprečna velikost Pigmejcev je 50 cm član francoske ekspedicije Marcel Preter je odkril najmanj- še ljudi na svetu. Ekspedicija je prehodila džungle in pragozdove Konga in prehodila pri tem več kot 3000 kilometrov. V Srednjem Kongu pa je odkrila do danes nepoznano pigmejsko pleme Li- kuala — ljudi, ki so najmanjši na svetu. Njihova povprečna vi- šina je približno 50 centimetrov. Tako so majhni, če hočejo po- , gledati iz trave, morajo stopiti na prste. Marcel Preter je fotografiral najmanjšo ženo na svetu iz ple- mena LIkuala, ki je velika le 45 centimetrov. Francozi so to pig- mejko imenovali »inajhna roža«. Po pripovedovanju članov fran- coske ekspedicije vidimo, da ti ljudje niso neka zaostala rasa ljudi, ampak da so pripadniki ra- se, ki je do danes še nismo po- znali in ki je skozi stoletja obdr- žala svojo čistokrvnost. Njihovo telo je grajeno povsem normal- no, v pravih razmerjih, polt pa imajo svetlejšo kot drnci. Če- prav živijo v močvirnih in nepre- hodnih pragozdovih, v katere sko- raj nikoli ne posije toplo son- ce, in čeprav je konstrukcija nji- hovega telesa tako rtiajhna, je >zanimivo dejstvo, da so ti ljudje ' zelo zdravi. Pleme Likuala si ne gradi hiš na zemlji, ampak ima svoja sta- novanja na drevju, možje se ba- vijo z lovom, njihove male žene pa poznajo samo eno delo — to je pripravljati jestvine. Ta rasa je zaradi številnih sovražnikov v veliki nevarnosti, da bo kmalu izum.rla. Zanimivo je tudi to, da so že poznana pigmejska pleme- na Hotentoti in Bušmani v pri- merjavi z Likualanci pravi veli- kani. Točen čas po GOLOVCU Kmalu bo postala stvarnost astronomska opazovalnica na Go- lovcu, za katero sta dala pobudo akademika A. Peteri in iz Ljublja- ne in Pavle Savič iz Beograda. V kupoli in 3 paviljonih bodo našli pomoč pri svojem delu ne le astronomi, niarveč tudi geodeti, rudarji, geologi in drugi. Danes nam pošiljajo podatke o morebit- nih potresnih sunkih v naši državi beograjske in zagrebške seizmo- grafske postaje. Zdaj pa bo do- bila seizmografe z urami tudi Ljubljana v okviru velike opazo valnice na Goiovcu. Tu bo med drugim tudi kronograf, sinkron;- zirana ura, ki bo dajala ljubljan- skemu radijskemu oddajniku to- čen čai5. V gibljivi kupoli s pre- merom 6 m in vrhno odprtino 1,6 metra bo montiran 3 m dolg re- fraktor z objektivom debeline 16 centimetrov. Kaj je to milijarda? Navadili smo se, da večkrat go- vorimo o milijardah, ne da bi pri teni pomislili kako ogromno šte- vilo pravzaprav predstavlja ta beseda. Ljudje, ki so se rodili p; 1 36 leti še niso preživeli eno milijar- do sekund. In ni še minilo mili- jardo minut, odkar je leta 79. Ve- zuv uničil rimsko mesto Pompe- je. Ako bi hoteli zbrati sto mili- jard dinarjev in bi priložili Vsako sekundo eden dinarski kovanec, bi morali neprestano šteti okoli 3180 let. Ali si lahko to pred- stavljate ? VSAK DAN GRMI 44.000-KRAT Na vsem svetu je letno 16 mi- lijonov grmenj, torej približno 44.000 dnevno. Vsako sekundo se zabliska strela 360.000-krat. Naj- večkrat grmi v srednji Braziliji, (110 dni v letu), dalje v Panami (135 dni), v Južni Mehiki (140 dni), v Kongu (150 dni) in na Ja- vi (220 dni). Redko grmi na po- larnih področjih, v Sahari in v Arabski puščavi (povprečno štiri- krat na leto). Na severnem delu zahodne obale Amerike do 32. se- vernega vzporednika ter v Avstra- liji in srednjem Čilu pa niti vsako leto ne grmi. OČALA PROTI SPANJU Za šoferje, nočne čuvaje in po- dobne poklice, ki zahtevajo bud- nost, so izumili posebna očala. Na zunaj se skoraj ne razliku- jejo od navadnih. Imajo pa po- polnoma prozorno steklo, ki je opremljeno z zelo majhnimi fo- tocelicami. Te nadzorujejo voza- čevo oko. Če se trepalnice zapro, fotocelica sproži alarmni signal in pravočasno prebudi vozača ter tako prepreči nesrečo. Čarobni naočniki V AMERIKI SO NAREDILI NAOČNIKE Z IZREDNO MOCNIMI LE- ČAMI, KI POVRNEJO VID BREZ ZDRAVLJENJA SKORAJ POPOL- NOMA SLEPIM. PO NOVIH METODAH ZDRAVLJENJA JE V AME- RIKI SPREGLEDALO 75 ODST. VSEH SLEPIH V nekem ameriškem zavodu za slepe so pred kratkim naredili naočnike, ki povrnejo vid tudi takšnim, ki so zgubili že 90 odst. vida, ali še več. Nekateri od teh ljudi niso potrebni nobenega zdravljenja, nobene operacije, dobiti morajo samo te naočnike in mnogi po dolgih letih mraka spet spregledajo. V zdravstvenih zavodih za slepe so pričeli z raz- nimi učinkovitimi načini zdravlje- nja. Vedno več je ljudi, ki so jim zdravniki vrnili vid. Tako. je na primer v Ameriki od 320 tisoč slepih v zadnjih letih spregleda- lo 250 tisoč ljudi. Kmalu slepota nc bo več tako . strašna, ker zdravniki iz dneva v dan odkrivajo uspešne metode zdravljenja. Zemljin satelit bo ostal devet let v višinah Prvi Zemljin satelit s premerom 50 cm in težo 10 kg bo devet let krožil okoli zemeljske krogle. Ta- ko predvideva znani ameriški znanstvenik dr. Steme, ki je na sestanku Ameriškega astronom- skega dru.štva govoril o umetnih satelitih. Prvi računi znanstveni- kov so pokazali, da bi ostal sa- telit le nekaj dni v višinah, ali največ leto ali dve. Dr. Steme pa je upošteval gostoto zemeljske atmosfere v višinah 320—1280 km nad zemeljsko površino, ki jo je s pomočjo raznih eksperimentov izračunavalo letalstvo ZDA in ugotovil, da bo prvi umetni sate- ; lit ostal v višinah okoli devet let. ŽIVLJENJE V MORSKIH GLOBINAH Danska znanstvena odprava, ki je raziskovala Mehiško morje, je dvignila iz globine 3500 metrov tri in pol centimetra dolgo živa- lico iz vrste mehkužcev, ki so ži- veli na našem planetu pred 300 milijoni let. Odkritje je velikega pomena, saj so doslej mislili, da so ti mehkužci popolnoma izumr- li. Poznali so jih le iz okamenin. NOVA LEDENA DOBA čez deset tisoč let bo pri nas nastopila nova ledena doba. Tako so izračunali znanstveniki na podlagi spreminjanja položaja zemlje. Z natančnimi računi so namreč ugotovili temperaturne spremembo na posameznih delih zemeljske oble za več desetletij nazaj in so spoznali določene za- konitosti, ki omogočajo, da na tej podlagi predvidevajo spremembe položaja Zemlje in s tem v zvezi tudi temperature na njej za dalj- šo dobo. Zanimivo je, da je že pred tri- desetimi leti srbski znanstvenik Milankovič prišel do enakih za- ključkov kb je ugotovil, da Zem- lja menja svoj položaj glede na sonce vsakih 91.800 let. Zdaj so z mnogo sodobnejšimi in popolnej- šimi tehničnimi napravami potr- dili njegove zaključke. POTRESI SO STRAŠNEJŠI Ko slišimo govoriti o atomskih . in vodikovih bombah ter o njiho- vi strahoviti razdiralni moči, si pač težko zamišljamo nekaj sil- nejšega in strašoejšega. Pa vendar je. In to prav navaden nai-avni pojav, ki ga vsi poznamo — po- tres. Že nič kaj posebno hud po- tres je močnejši od eksplozije povprečne atomske bombe. Vsi potresi pa, kar jih naša Zemlja doživi v enem samem letu, razvi- jejo skupaj več moči kot eksplo- zija 4 milijonov atomskih bomb. Seveda ne smemo pozabiti, da se mnogi potresi nekako zadušijo v notranjosti Zemljine skorje in da delujejo navadno na široko pod- ročje, medtem ko se razdiralna moč atomske eksplozije osredoto- či na razmeroma majhno površi- no in je zato, vsa.i na videz straš- nejša. Ki GA NE BO VEČ že precej dolgo je tega, kar so ugotovili, da se središče Mexico Cityja udira. Toda udira- nje je bilo neznatno in ljudje so se navadili misliti nanj. Poizku- šali so celo, da bi ga na različne načine preprečili. Ker so mislili, da je vzrok pogrezanja stalni odtok vode, ki je pod mestom, so hoteli z vodo, ki so jo ponov- no napeljali pod mesto, ugreza- nje ustaviti. Tako ni šlo. Kljub vsem poskusom se središče me- sta vdira. Počasi, a vztrajno. Vsa- ko leto je za 30 do 45 cm nižje. Podla-ga je mehka in temelji se vdirajo pod težkimi stavbami 20. stoletja. Mnoga poslopja v mestu so se nagnila, na mnogih so nastale razpoke. Edini izhod, za katerpoa so si edini, je ta, da hodo dalf središče mesta izprazniti. Na pe- riferijah so začeli graditi nove mestne dele, Tam so tla vulkan- skega izvora in bodo vzdržala no mnenju strokovnjpknv tudi nai- večje obtežitve. V 30 letih naj bi na tem področju nastalo 10 mest- nih okrožij po 50.000 prebivalcev, kamor se bodo preselili oni iz centra. Stavbe v središču bodo potem podrli in Mexico City bo samo naselje, v obroču, v centru pa bodo verjetno šamo parici in drevoredi. Kako so včasih delali kirurgi stari primitivni kirurgi so šiva- li s pomočjo mravelj. Pustili so, da so mravlje s svojimi kleščami stisnile oba roba rane. Potem so odtrgali telesa mravelj, njihove klešče pa so ostale prav tako kot danes šivi in držale rano skupaj. Obenem je kislina, ki so jo izlo- čale mravlje, delovala razkužil- no. Zanimivo je tudi dejstvo, da so ta način ^ivanja v kirurgiji uporabljali istočasno na dveh od- daljenih delih sveta, namre-^ v Indiji in v Braziliji. K PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 19. JULIJA 1957 OKRAJNL STRELSKE TEKME Kakor smo že poročali, so bile 7. julija izbirne tekme za okrajno prvenstvo. 14. julija pa so se pla- sii-ani borili za naslov dobrega .strelca. Udeležence je po pozdravu piedsednika OSO nagovoril še de- legat SZS, ki je bil poslan tudi kot vrhovni sodnik- Rezultati tekem: 1. Pulko Stanko (Turnišče) 191 kr., 2. Lau- ra Štefan (Železničar) 190, 3. Ko- larič Franc (Kidričevo) 186 kro- gov. Zanimivo je bilo hitro stre- ljanje, ko je moral strelec v 1 mi- nuti oddati 10 strelov. 1. Kolarič (Kidričevo), 2. Voglar (Železni- čar), o. Pulko (Turnišče). Kot ekipa je dosegla SD Kidričevo 859 kr., SD Železničar 841 krogOv. Pet najboljših strelcev bo za- .stopalo OSO Ptuj na republiških tekmah. Z. KOVINARJEV USPEH? KAR KOVINAR NI MOGEI. DOSECl NA ZELENEM POL.IIT, JE DOSEGEL ZA ZELENO MIZO ... Končno so na\djači Drave dočakali rešite\% ki zelo ne- ugodno vpliva na ptujsko šport- no ja\'nost. Tekmovalna komi- sija mariborsko-celjske lige je na svoji zadnji seji odločila, da se zadnja prvenstvena tekma med Kovinarjem iz Štor in Ko- vinarjem iz Maribora razveljavi in se registrira tekma 3:0 p. f. v korist NK Kovinar iz Maii- bora. Po tej verificirani tekmi je Kovinar zasedel prvo mesto 7. enakim š-tevilom točk kot Drava, vendar z boljšo gol-raz- liko. V primeru zadnjega doma- čega srečanja med Aluminjem in Dravo bi Mjub razveljavljeni tekmi ostala Drava na prv«n mestu. Končni koeificient gol- i-azlike je 0,03 boljši od Drave. Drugo mestx> pripada I^vi, ki pa se za vstop v višjo ligo mora boriti. Kvalifikacijske tekme bo- do v juliju z drugo plasiranim moštvom iz varaždinske pod- zveze. Predstavnik varaždinske ix>dzveze je zelo dobro moštvo »Ivanec« in prva tekma se je odigrala v Ptuju in povratna v Ivancu. ALI 2E VESTE... da igra nogometno moštvo Drave v nadaljnjem tekmova- nju za pokal maršala Tita v Mariboru proti članu MVC lige »Maribor« 4. avgusta t. 1____ , da je končni pla.sman pionir- skega nogometnega prvenstva mariborske podzveze pionirske ekipe Drave na predzadnjem mestu z gol-razliko 1:34... in da so mladinci Drave po končanem mladinskem prven- stvu zasedli zadnje mesto z gol- razliko 4:32... Raznored fluorografiranja OBČINA VIDEM 29. julija 1957 ob 8. uri — Po- brežje pri Koro.šcu za Pobrežje; 50. julija 1957 ob 8. uri — Sela, Gasilski dom za Barislovce, Sela in Tmovce; 30. julija 1957 ob 13. uri — Lancova vas pri Vaupotiču — za Lancovo vas. 31. julija 1957 ob 8. uri — Vi- dem, Gasilski dom — za Videm, Šturmovce, Dravinjski vrh — del; 31. julija 1957 ob 13. uri — Tr- žeč, gostilna KZ — za Tržeč, Ju- rovce. Majski vrh; * 1. avgusta 1957 ob 8. uri — Zg. Pristava pri Purgu — za Zg. Pri- stavo, Gorco — del. Dežno — del; 1. avgusta 1957 ob 13. uri — Popovci pri Ferčecu — za Popov- ce, Gorco — del; ^. 1. avgusta 1957 ob 8. uri — Podlehnik, Zadružni dom za Pod- lehnik, Gorco — del. Spod. Gru- šlcovje. Dežno — del, Sedlačck — del; 2. avgusta 1957 ob 8. uri — Kozminci pri Pernatu — za Koz- mince. Strajno, Sedlašek — del, Stanošino — del; 2. avgusta 1957 ob 15. uri — Gruškovje, osnov, šola — za Gru- škovje — del in Ložino; 2. avgusta 1957 ob 8. uri — Zakl, gost. KZ — za Zakl, Jablo- vec, Sedlašek — del, Stanošino — del, Gruškovje — del. Rodni vrh; 3. avgusta 1957 ob 8. uri — Ma- la Varnica pri Antonu Zavezu — za Malo Varnico — del. Veliko Varnico, Skorišnjak, Gradišče, Vel. Okič — del in Mah Okič — del; 3. avgusta 1957 ob 8. uri — Le- skovec šola — za Zgor. Leskovec, Spod. Leskovec, Malo Varnico — del, Berinjak, Trdobojce, Gru- škovje — del. Strmec, Belavšek; 5. avgusta 1957 ob 8. uri — Veliki Okič pri Vidovič Geri — za Repišče in Vel. Okič — del; 5. avgusta 1957 ob 13. uri — Vareja pri Catuta Jožetu — za Varejo, Soviče in Dravce; 5. avgusta 1957 ob 16. uri — Dravinjski vrh pri kapeli, križiš. — za Dravinjski vrh — del, Ljub- stavo in Majski vrh — del; OBČINA BORL 5. avgusta ob 8. uri — Bukov- ci KZ — za Bukovce; 6. avgusta 1957 ob 8. uri Mure- tinci, zadr. dom — za Muretin- ce; 6. avgusta ob 15. uri' — Dolane, pri Krajncu (Štefovih) — za Do- lane; 6. avgusta 1957 ob 8. uri — Stojnca, Gasil, dom — za Stojn- ce; 7. avgusta 1957 ob 8. uri — Cir- kulane, šola — za Cirkulane; 7. avgusta 1957 ob 13. uri — vas Gradišče, pod Štuhečevim bregom — za vas Gradišča; 8. avgusta 1957 ob 8. uri — Slatina, križišče —. za Pristavo, Slatino, Mali Okič, Pohorje, Vel. Paradiž — del; 9. avgusta 1957 ob 3. uri — Pa- radiž pri Debeljaku — za Meje, Medribnik — del, Gruškovec — del; 7. avgusta 1957 ob 16. uri — Brezovec, Drž. klet — za Brezo- vec, Gruškovec — del; 10. avgusta 1957 ob 8. uri — Zavrče KG — za Hrastovec — del, Zavrč; 10. avgusta 1957 ob 15. uri — Turški vrh pri Kazimirju — za Drenovec, Turški vrh — del, Go- ričak — del; 12. avgusta 1957 ob 8. uri — Gorenjski vrh pri Petroviču — za Belski vrh. Gorenjski vrh. Tur- ški vrh — del. Hrastovec — del; 12. avgusta 1957 ob 16. uri — Turški vrh pri Veseliču — za Pe- stike, Korenjak, Turški vrh — del; OBČINA GORIŠNICA , 7. avgusta 1957 ob 8. uri — Pr- venci pri Kovačecu Antonu — za Sobetince, Strelce, Prvence, Bo- rovce; 8. avgusta 1957 ob 8. uri — Moškanjci pri Hojnik Ani — za Zagojiči, Cunkovci, Moškajnci, Mezgovci; 9. avgusta 1957 ob 8. uri — Go- rišnica — šola — za Gorišnico n Formin; 10. avgusta 1957 ob 8, uri — Gajevci pri Jamniku Janezu — za Malo vas, Gajevce in Placarovce; 12. avg. 1957 ob 8. uri Cvetkovci pri Munda Francu — za Cvetkov- ce in Osluševce; 13. avgusta 1957 ob 8. uri — Zamušani pri želez, čuvajnici — za Zamušane in Tibolce; 13. avgusta 1957 ob 8. uri — Podgorci pri gost. Bombek — za Podgorce. Bresnico in Proslavo; 14. avgusta 1957 ob 8. uri Bre- zovci pri Petku Vinku — za Bre- zovce, Lasigovce, Prerad, Strmec, Slome, Pritensko, Z-imence in Strejace. Zmota Tankovski lovci nove zahodno- nemške armade so se nekega dne med vajami peljali skozi neko vas blizu Bamberga. Otroci so jih za- menjali z Američani in pričeli kri- čati: »Give me chewing-gum!« (»Dajte mi žvečilni gumi!«). Žvečilnega gumija niso dobili. Če je pnletel z avta pruski ško- renj, ni znano ... Lapsus llnguae Indijski premier Nehru je ne- davno tega obiskal Dansko in po- tem se Švedsko. V Stockholmu si je ogledal več tovarn, potem pa ga je združenje izvoznih podje- tij povabilo na sprejem. Med zdravico se je premier zmotil in lepo pohvalil dansko industrijo. Opozorili so ga na pomoto, pre-~ mier pa se je zadovoljno nasmeh- nil in skril obraz v servieto. ODKRIL! SO VAKCINO PROT! RAKU Več znanih znanstvenikov, med njimi tudi dva Nobelova nagra- jenca, ki sta se zdaj udeležila bakteriološkega kongresa \' Stock- holmu, izjavlja, da je medicina pred enim največjih odkritij v zgodovini. Dobro obveščeni znan- stveni krogi zatrjujejo, da bo še v tem letu »odločilna vojna proti rakastim obolenjem<'. Zdi se, da vse te razveseljive trditve izha- jajo iz ziiansLvenih raziskovanj švedskega profesorja dr. Bertina Bjorklunda, kateremu se je posre- čilo izolirati rakasto celico in vzgojiti za.ščitno vakcino prot' raku. Ljudje postojajo vedno manj kosmati V nekaj stoletjih bo skoraj vsak človek plešast. To, teorijo so pred kratkim potrdili na kon- gresu Ameriškega medicinskega društva. V času evolucije so opa- zili, da je človeško telo vedno manj kosmato. Če bo šlo še tako naprej, potem niso potrebna no- bena zdravila proti plešavosti, ker bo pleša postala vsakdanja, * prirodna odlika vseh ljudi. POSPEŠITEV IZBIRE V glavnem mestu Švedske Stockholmu je trgovina z ženski- mi klobuki z edinstvenim nači- nom prodaje. Neviden avtomat sproži zvonec, če se stranka po desetminutni izbiri ne more od- ločiti za nakup. Stranke, ki to opravijo pred potekom desetih minut, dobe 20 odstotkov popu- <=ta. Med potekom 10 minut se popust pri vsaki minuti zniža in po preteku 20 minut mora stran- ka plačati polno ceno. Ta edin- stvena postrežba privlačuje nove stranke, skrajšuje čas prodaje, kar je olajšanje za osebje. NOVOSTI V HOTELIH Neki hotel v Njujorku ima avto- matično dvigalo s posebno na- pravo, ki obvešča goste ali se dvigajo ali spuščajo in v katerem nadstropju se nahajajo. Ce kdo pozabi pritisniti na gumb, ali za- preti vrata, aparat goste avtoma- tično opomni. Drugi hotel v Čikagu ima na- pravo, ki goste zbudi ob zaže- lenem času. Prijazen glas pravi: »Dobro jutro! Ali ste dobro spali? Želite prej zajtrkovati, ali iti v kopalnico?« Ženske se budi z mo- škim, moške pa z ženskim gla- som. Velikn hidrocentrala na Uralu Na Uralu, blizu mesta Molov je največja sovjetska hidrocentrala. V neverjetno velik jez na reki Kami (največji pritok Volge) je vzidano 800.000 kubičnih metrov betona in 14,500.000 kubičnih metrov razne zemlje. Nad jezom je nastalo veliko jezero, reka Ka- ma pa je s tem postala plovna za največje rečne ladje skozi vse leto: hidrocentrala omogoča vsa- ko leto prihranek za več milijo- nov ton premoga. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana