AKTUALNO VPRAŠANJE _ ' ' V razpravah o letošnjih družbenih planih okraja in občin, je znova govora o funkciji dopolnilnega proračunskega prispevka. Zakon točno predpisuje, naj dopolnilni proračunski prispevek pobirajo občine od tistih podjetij, ki imajo večje možnosti za dodelitev osebnih dohodkov nad tarimimi pravilniki. Dopolnilni proračunski prispevek naj bi bil torej nekakšen pripomoček za vskla-jevanje prejemkov delavcev v posameznih podjetjih. Toda že lani je bil smisel tega pri- spevka bistveno popačen. Občine so vsa industrijska podjetja pavšalno obremenile z 10 % dopolnilnim prispevkom, torej z najvišjo mero, ki jo je zakon dopuščal. Iz osnutka letošnjega okrajnega družbenega plana je razvidno, da bo prišlo do podobnega položaja. Toda, je res prav, da dopolnilni proračunski prispevek, ki se obračunava iz čist'h plač, predstavlja »najbolj za-nes'jivo postavko« v občinskih proračunih? Mar ni — če se predpisuje kar pavšalno in v najvišjem možnem znesku — industrijski delavec v neenakem položaju z ostalimi delavci in uslužbenci? Zato je povsem upravičena zahteva, naj bi se dopolnilni proračunski prispevek pobiral samo tam, kjer bi bili sicer osebni dohodki delavcev previsoki. Dopolnilnega proračunskega prispevka tudi ne bi kazalo vključevati v občinske proračune, marveč bi bilo treba sredstva zbirati na posebnem računu in jih potem uporabiti v soglasju z delavci, ki prispevek plačujejo. -ik AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO xii., ŠT. 2 — cena din 10.— kranj, 9. januarja 1959 Nov rod, naslednik nekdanjih j. nakov na dražgoški cesti Dvojno slavje P° neutemeljenem predlogu o novih cenah mleku Predsednik T/to v B*rmi Te dni se po vsej Gorenjski pripravljajo, da bodo v nedeljo, 11. januarja "sli v Dražgoše. —■ V mali, popolnoma prenovljeni partizanski vasici pod Jelovico, se bodo srečali nekdanji borci, a z nitmi športniki, smučarji, delavci, Šolarji, vsi. Vsi, kot so bili takrat vsi okrog prvih borcev, s^ hrepenenjem po svobodi, z mržnjo do tiranov in okupatorjev, s pripravljenostjo na žrtve, na smrt. Pad Partizanskim vrhom nad Dražgošami se je mala^ skupina prvič spopadla s sovražnikom v oboroženem boju že avgusta 1941. leta. Toda glavna herojska borba je bila v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942. leta. V junaški borbi je 220 partizanov (brez postranskih služb je bilo samo 7#0 borcev) držalo položaje cele 3 dni. Bojna črta se >c raztegnila na dolžino 3 do 5 km. Nemcev je bilo do zob oboroženih z vsemi rezervami in zasedami okrog 15 000. Po podatkih Partizanskega dnevnika so Nemci imeli 122R mrtvih in okrog 900 ranienih. Naših pa je padlo samo 5. Na vsakega našega borca so izstrelili 150 granat. Od srda in užaVenosti nad tolikim porazom so Nemci potem plačevali delavce, da so rušili izgorelo zidovie te herojske partizanske vasice. To je bih prva večja oborožena borba na Goren-skcm. Tu, v Dražgošah je bil začetek odkritega spopada, spopada, v katerem so sodelovali ne samo partizani, borci, marveč vse prebivalstvo. Vsa vas se je spustila v boi na %wl;en;e in smrt in mno^i so dali itvlienia. Toda d "h Gregorčiča, Benetti* pfa, Pcčnika, bratov Btček in drri'.'ji) se '1C po draiftoski bitki se hitrem razširil po Gorenjski in vsej domovini Draigotka tridnevna odkrita borba s tolikimi izgt*r bami za okupatorja je postala simbol naših borcev, — 7,ato so Dražgoše tudi simbol nase horbe na Gorenjskem, simbol naših žrtev, na'c zrnate in končne svobode. Zato tradicionalne dr&i&oske Vsakoletne prireditve »Po ste/'1' partizanske felovice* niso Z$OV športna tn.vrfe'tarra, marveč počastitev tisti'-' slavnih, velikih dni naše zgodovine. Toda letos ne slavimo v Draz-tošah le začetek velikih oboroženi!) bo:cv z ohnpator:em, ampak slavimo tudi začetek proslav 40-lctn''re KPl. Razne prireditve in proslave, ki naj bi obuiale spomine revolucionarne državnosti, se bodo zlasti osredotočile v mesec aPril in končale z decembrom. — Dražgoše so eden od najsvetlejših dokumentov dejavnosti KP. lik heroja Gregorčiča in drugih juna-^°v, voditeljev dražgoške bitke *n organizatorjev upora, se je ka-)'l že leta in leta prej skozi Je-VVske stavke v Kranm, Trzicu. *a Jesenicah itd., skozi borbe po sP*nskih gričih itd. Začetek proslav 40-letnicc KP] in hkrati J tern tudi 40-letn;ce revolucionar-1* dejavnosti SKO! in sindikatov bo prav letos, ob 17. obletnici davne, zmagovite dražvoške bitke lmel še svečanejše obeležje. K. M. Višja Storilnost Pot prijateljstva --S'ovefen sprejem, znak prijateljstva Pot k reševanju nastalih težav - Stališče Okrajnega sindikalnega sveta do predloga Upravnega odbora GPZ med našim in burmanskim ljudstvom Po obisku v prijateljski Indo- zaradi svoje dosledne politike neziji, kjer je bil deležen nepo- aktivnega sožitja med narodi, pisno navdušenega sprejema, je politike miru in mirnega gospo- predsedn'k republike Tito odpo- darskeua razvoja. Azijskim ;n Naš Časopis je poročal O Stališču, ki je prišlo ske mlekarne in člani Upravnega toval ta teden na uradni obisk v afriškim narodom sta potrebna do izraza na seji Upravnega odbora Gospodarske °for? GPZ- Tjk° je 'bil° j!,iša" Buurmo- P J° ž\ % uradn! Povsem mir in razumevanje s obe strani: predstavnike sindikata obisk našega predsedn.k i v tej strani vseh razvitejših držav na in tiste, ki so odgovorni za pre- prijateljski azijski deželi. Prvič svetu — ne glede na njihovo no- skrbo z mlekom naših delavskih je obiskal Burno leta 1955. tranjo družbeno ureditev — da središč. Na obisk v Birmo je predsed- bi se eimhitreje iztrgale zaosta- KAKO ZAGOTOVITI MLEKO? nik Tito s spremstvom in s svojo losti — posledici kolonialnega Kako zagotoviti zadostne koli- seorogo prispel v četrtek, 8. ja- izkoriščanja, čine mleka inašim potrošnikom, je nuarja. V Burmi bo ostal do so- p , . , . , , bila glavna tema razprav že v Mle- bote, 10. januarja. Prisrčen spre- J° , . ,V, Burmi b0 pred~ karni, na GPZ in tudi na seji pred- jem, ki ga je bil tudi v tej deželi secm:k republike s spremstvom sedstva OSS. Količina odkupljene- d-!e>en predsednik, kaže, da Ju- obiskal še Indijo, Cej'on, Etlo- ga mleka naj bi se v prihodnjih gos'avija u'iva v vseh azij kih P i jo in združeno arabsko re- (Nadadjevanje na 3. strani) deželah velik ugled. Predvsem publiko. poslovne zveze v Kranju. Iz razprave na seji, kot tudi iz gradiva, ki so ga posredovali našemu sodelavcu, je bila razvidna težnja — podražiti mleko. Taka stališča pa so v nasprotju z našimi skupnimi napori in cilji, da se delovnim ljudem izboljšajo življenjski pogoji, oziroma, da se cene osnovnih življenjskih potrebščin nikakor ne smejo dvigati. Naš list ob objavi teh stališč ni dal svojega komentarja. Toda dali so ga bralci sami. V mnogih delovnih kolektivih (v Tržiču in drugje) so delavci močno obsojali take težnje po podražitvah. Pred dnevi se je sestalo tudi predsedstvo Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju ki zavzelo k temu svoje stališče. Odločno so zavrnili način, s katerim se v ime- novanem predlogu skuša utemeljevati zahtevo po podražitvi mleka in hkrati prevaliti vse breme na potrošnike. Še manj je utemeljena zahteva, naj se kranjska mlekarna obnovi na račun potrošnikov, kar se v imenovanem predlogu omenja kot eden glavnih razlogov za podražitev mleka. Na seji predsedstva OSS so sodelovali tudi predstavniki kranj- 7>i Razprava o nkrninrm dn ž^enfm rlanv in proračunu Več za družbeni standard Krepi $e materialna osnova občin in podjetij SPORED NEDELJSKIH PHOSLAV V DRAŽGOŠAH ob V. 8 15 uri stn-t ra smučar-ki tek na 14 km (ob ugodnih snežnih razmerah); 8 30 uri start patrol za patrolni t-^k »Po stezah parti-7'\r\"ik« Jelovice« (ob nenodn'h snežnih razmerah se smučarski patrolni tek spremeni v pohod patrol); 9.00 uri ve'esla'otn; ob 10. uri počastitev spom'na padlih na pokopališču: cb 11. uri glavni govor pred spomenikom NOB v Draž-goah; ob 12.00 uri objava rezu'tatov tekmovanj. Popoldne nekaj ur partizanska dobre volje. ob ob J Tudi zbiranje in nesodoben prevoz mleka hudo obremenjuje stroške in otežkoča redno preskrbo potrošnikov V teh dneh so se začele širše razprave o osnutku okrajnega družbenega plana in proračuna. Osnovna značilnost letošnjega okrajnega družbenega plana in proračuna je nedvomno ta, da predpisi zveznega in republiškega plana zagotavljajo podjetjem in občinam ter okraju več sredslev kot v preteklih letih. S tem se krepi materialna osnova delavskega in družbenega upravljanja. V družbenem planu se nadalje predvidevajo taki ukrepi, ki bogo zagotovili hitrejšo izboljšavo Življenjskih pogojev predvsem industrijskega delavca, saj prav industrijsko delavstvo sestavlja veliko večino prebivalstva Gorenjske In ustvarja največ narodnega dohodka. Po planu 'naj bi v letu 1959 fi- bi narasel v odnosu na 1958. Is'o žični obseg proizvodnje naraščal za 5,4 odstotka, medtem ko je 1953. hitreje kot v letu 1958, in sicer naj leta v^odnosu na 1957. leto narasel za 4,3 odstotka. Vrednost celokup-IflfM ^; ne proizvodnje pa naj bi se dvig- lllllg ni'a Zd ^ odstotka. Narodni dolg % H9 FH hodek bo narasel za skoraj 3 mi-|J. % HH PPIWP^ :...;:.!(• d.u.t: t.il.o d.i !• Ir!» v . I I 1959. letu otslvarjenega 1,162.000 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca. Primerjava med predvidevanim povečanjem delavcev v podjetjih (za 4 odstotke) in povečanim fizičnim ob.sogom proizvodnje (5,4 odstotka), kaže, da se bo delovna storilnost po veča la. Sicer ne občutno, a vendarle. Ta primerjava je sicer že računsko nekoliko problematična, še bolj problematična pa je spričo teženj posameznih podjetij, da bi kljub jasnim stališčem okrajnega ljudskega odbora, še povečala stalež zaposlenih. Spričo kopice komunalnih problemov, ki jih zaposlovanje nove delovne sile sproža, predvideva družbeni pl3n ostre ukrepe, ki" bodo onemogočili preseganje planiranega povečanja delovne sile. Ker je bila v 1. 1959 predvidena številka zaposlenih že dosežena konec leta 1958, praktično letos v okraju ne bo prišlo do novih zaposlovanj, kvečjemu do preliva delavcev iz podjetij, kjer jih je preveč, v podjetja, kjer jih primanjkuje. Celokupne investicije v okraju bi v primerjavi z letom 1958 narasle za 1.648,000.000 dinarjev. — Kljub jasni tendenci, naj bi podjetja od razpoložljivih sredstev čimveč namenila za družbeni standard, je iz plana razvidno, da se Struktura investicij le mukoma in zelo počasi menja v korist negospodarskih. Medtem ko naj bi se Investicije v Industriji v odnosu na 1958. leto zvečale za 33 odstotkov, bi se negospodarske zvišale le za 25 odstotkov. Deloma ublaži to nesorazmerje dejstvo, da se v okviru gospodarskih investicij letos namerava dati precej več kot lani za trgovino, gostinstvo, turizem in Obrt. V večji meri pa so takemu stanju krive tudi občine, ki so doslej pri dajanju garancij precej nekritično dopustile, da so podjetja z najemanjem posojil že vnaprej porabila znatna lastna sredstva za gospodarske naložbe. Prav zato bo v prihodnje treba bolje pogledati, komu naj se da garancija za najetje kredita in komu ne. V tem pogledu bodo podjetja morala spremeniti odnos do občine. RekonstruKcija podjetij mora postati skupna stvar komune. Prebivalstvo občine na svoji koži temeljito čuti vsako obsežnejšo rekonstrukcijo v posameznem podjetju. Zato je prav in prav nič v nasprotju s principom delavskega samoupravljanja, da občinski organi razpravljajo o rekonstrukcijah podjetij. Je pa, na drugi strani, spet res, da pretirano zbiranje sredstev za negospodarske investicije spet ne vodi nikamor. Predvsem pretiranih sredstev ni moč pametno potrošiti. Zato ne, ker — po krivdi občinskih ljudskih odborov — ne (Nadaljevanje na 3. strani) KRANJ, 9. JANUARJA 1959 Prvi namestnik predsednika sovjetske vlade Anastas Mikojan, ki se mudi na zasebnem obisku v ZDA, se je v ponedeljek sestal v VVashingtonu z zunanjim ministrom Dullesom. Govorila sta o Berlinu in drugih mednarodnih vprašanjih. Anastas Mikojan bo obiskal še nekatera druga ameriška mesta in se nato vrnil v VVashington. Na zborovanju v Zonguliatu, rudarskemu središču blizu Črnega morja (Turčija), so rudarji zahtevali, naj jim priznajp pravico do stavke, ki jim jo je med zadnjo volilno kampanjo obetala vladna Demokratska stranka. Zaradi te njihove zahteve jih je ravnateljstvo rudnika zatožilo oblastem, da so komunisti. Rudarji so poslali protest ministrstvu za delo. Balon »Mali svet«, s katerim so 12. decembra s Kanarskih otokov krenili čez ocean trije Angleži in ena Angležinja, je v ponedeljek pristal na obali otoka Barbados. Devetnajst dni o balonu in potnikih ni bilo glasu. V Bukarešti so se začela v torek jugoslovansko-romunska pogajanja o trgovinski menjavi blaga v tem letu. Jugoslovansko delegacijo vodi načelnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, Lazo Latinovič, romunsko pa pomočnik za trgovino Ana Toma. Pripravili bodo nove sezname blaga. Predsedstvo francoske vlade je v torek objavilo, da sta minister brez listnice Giy Molle in minister za pošte Eugene Thomas, oba socialista, 27. decembra odstopila, ker se ne strinjata z osnutkom novega državnega 'proračuna. Poročilo pravi, da sta oba ministra na zahtevo generala De Gaulla privolila, da nadalje opravljata svoje dolžnosti do 8. januarja, ko bo general proglašen za predsednika republike. V Belgijskem Kongu že nekaj dni trajajo neredi, ki kažejo na napeto stanje v odnosih med domačini in belimi priseljenci. Leopoldvillski guverner je v torek objavil, da je bilo v teh neredih ubitih 45 domačinov in kakih 100 ranjenih. Evropejcev je bilo ranjenih 20. Policija še vedno išče glavnega voditelja organizacije »Abako« Kasa Vubuja. V vseh mestih Konga so odredili policijsko uro, medtem ko je oblast prevzelo vojaštvo. V hirošimski bolnišnici je umrla za posledicami ran, ki jih je dobila ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi pred trinajstimi leti, 51-letna Hariko Okida. Vsa ta leta so jo zdravili v bolnišnici. V vzhodni Berlin je v sredo prispela albanska partijska in vladna delegacija pod vodstvom Enverja Hodže. Sprejeli so jo člani vlade in Enotne socialistične partije DR Nemčije pod vodstvom Walterja Ulbrichta. Ob prihodu je imel Enver Hodža govor, v katerem je grobo napadel in žalil Jugoslavijo. V protest proti temu je jugoslovanski poslanik Mitja Vošnjak, ki je bil povabljen na sprejem, odšel s postaje. Nemško obrambno ministrstvo je objavilo, da se bodo začele ta mesec vaditi v rabi raketnega orožja nove enote zahodnonemške vojske. Na gričevju Eifel, blizu obmejne reke Mozele so uredili dve oporišči za izstreljevanje raket na manjše razdalje. Zahodna Nemčija je nedavno dobila 24 takih raket od ZDA. Večji del Velike Britanije, od severne Škotske do jugozahodne Anglije, pokriva snežna in ledena odeja. Zaradi zaledenelih cest in prog je promet povsod zastal. Poročajo pa tudi o številnih nesrečah. Tudi v Franciji je zapadel visok sneg. V Alpah ga je 2 m. Povsod je prišlo do zastoja v prometu. LIUDJE IN DOGODKI DESETI PLANET Ko je 0'"od 30 leri /nivnarpti letalec Lindberg v 33 urah preletel At anisKi ocean, je o.^i zinil od začudenja in vzplamtel od navdušenja. Danes, po treh desetletjih, pa je človeku že uspelo poslati vesoljsko raketo do višine Meseca in celo dlje. To je uspeh, katerega pomena pravzaprav ne moremo še v celoti dojeti. Prišel je, kljub vsem pripravam, kljub številnim satelitom, ki so zaokrožili okoli naše zemeljske krogle, še vedno preveč nepričakovano... Toda ni nobenega dvoma: človek je storil prvi korak v vesolje. Pravzaprav se je njegova pot izven območja Zemlje začela že 4. oktobra 1957, ko je nekje v sibirski stepi švignil v temno nebo prvi ruski sputnik. Toda prvi umetni zemljin satelit in tudi vsi njegovi ameriški in sovjetski sobratje so bili še vedno ujetnki zemeljske težnosti. Preskočili so sicer pregrade običajnih poletov, še vedno pa so ostali v območju zemljine sile teže. Nj'hova h'trost je bila še premajhna, da bi' se lahko iztrgali tej sili, ki nas priklepa na naš planet. Vsemirska raketa je premagala tudi to oviro in se povzpela izven območja zemeljske težnosti, zdrvela je mimo Lune in postala sončev umetni satelit, prvi umetni planet, ki je v družbi z devetimi sončevimi planeti, med katerimi je tudi Zemlja, zaokrožil okoli Sonca. Skupna teža rakete znaša skoraj poldrugo tono. To se pravi, da bi ta raketa že lahko nosila s seboj tri ljudi z najpotrebnejšo opremo. Samo po sebi se nam torej vsiljuje zaključek: potovanje človeka v vesolje, ki je od nekdaj razvnemalo človeško domišljijo in služilo kot snov za fantastične romane, danes postaja uresničljiva stvarnost. Ser veda bo morala znanost premagati še marsikatere težave in bo morala rešiti še številne probleme (predvsem kako bo človek prenesel velikansko hitrost, spremenjene razmere in kako se bo vrnil na Zemljo živ in zdrav), preden bo tudi ta sen postal resnica. Toda ni nobnega dvoma, da je takšen sen tik pred svojim uresničenjem. Človek je v resnici napravil prvi korak v vesolje. Vsemirska raketa je zato dokaz neustavljive moči človeškega uma, neugnane, vedno iščoče in snujoče človeške misli, silnega napredka njegove znanosti in tehnike. To je velikanski uspeh vsega človeštva. V luči veličine tega dosežka zbledi dejstvo, kdo je pravzaprav uresničil ta epohalni uspeh: ali sovjetski ali ameriški znanstve-n'ki. Saj je nedvomno vse človeštvo lahko ponosno nanj. Ameriški predsednk Eisenhovver in drugi zahodni državniki so poslali čest tke sovjet :kim znanstvenikom, vsa javnost je z velikim zanimanjem sprejela novico o poletu vsemirsk3 rakete. Seveda pa tudi nad tem dosežkom lebdi senca blokovskih nasprotij. Medtem ko v SZ ne skušajo prikriti veselja, ker so znova prekosili Ameriko, je v ZD\ spet čutiti razočaranje in ljubosumnost spričo sovjetskega uspeha. Ameriški strokovnjak za rakete Kraut je grenko pripomnil, da so ZD\ zaostale najrmnj dve leti za SZ na tem področju. Takih m podobnih komentarjev je še več. V njih se včasih skriva obžalovanje, včasih pa tudi želja, da bi zdaj s podvojeno silo skušali dohiteti Sovjetsko zvezo in ji tudi na tem področju preoteti prvenstvo. Nihče ne bi imel ničesar proti, če bi se to odvijalo v okviru miroljubnega tekmovanja na znanstvenem področju, saj bi to v skrajni liniji samo koristilo razvoju in napredku človeštva. Toda prav tu je še čutiti močne vp'ive blokovsk'h nasprotij, medsebojnega nezaupanja in oborževalne t^kme. Vendar pa je prav sama vsemirska raketa najbolj oddaljena in vzvišena od vseh tak'h senčnih sumničenj in podtikanj njenom i uspehu. Kalti tam daleč nekje v vesolju, skoraj milijon kilometrov od naše zemeljske krogle, postajajo zares majhna in n'ča"9 nasprotja med tem ali onim blokom, med tem ali onim taborom... Prav prvi korak v vesolje kliče bolj kot kdaikoli poprej po splošnem človeškem sodelovanju, po združitvi vseh sil človeštva za velikansko nalogo — za osvajanje vesolja. Blokovska politika pa se je v zrcalu velikega uspeha vsemir-ske rakete še enkrat ogledala v vsej škodljivosti in nesmiselnosti. Martin Tomažič o, vendar zanimi IZDAJA CP »GORENJSKI TISK t / URRJUJ1 UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TBLEFOM UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 907-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 900 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJIV JESENIČANI OBISKALI BOLNIKE V ZDRAVILIŠČU GOLNIK Sindikalna organizacija Železarne Jesenice in občinski sindikalni svet Jesenice sta za Novo leto obiskala in obdarila bolnike jeseniške občine, ki so v zdravilišču na Golniku. Moški pevski zbor in instrumentalni kvintet jeseniške Svobode sta po obdaritvi priredila bolnikom kratek koncert. Za obisk, darila in kulturni užitek se jim je v imenu uprave zdravilišča in bolnikov zahvalil primarij dr. Furlan. Na željo bolnikov in uslužbencev zdravilišča so jeseiški svobodaši priredili zvečer istega dne (30. decembra) enourni koncert tudi ostalim bolnikom. GOSPODINJSKI TEČAJ V LIPNICI Na pobudo mladinske organizacije v Kropi se je v začetku decembra 1958 pričel v osemletki v Lipnici gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 36 deklet in žena iz Krope, Kamne gorice in Dobrave. — Da lahko obiskujejo tečaj tudi delavke; ki so zaposlene v podjetjih, so razdelili tečaj v 3 izmene. Tečajnice se bodo poleg kuhanja naučile tudi raznih drugih gospodinjskih spretnosti. Tečaj bo končan konec naslednjega tedna. TUDI V KAMNIKU ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V Kamniku bodo ustanovili Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb, ki iz zdravstvenih, družinskih ali drugih razlogov ne morejo biti redno zaposleni. V zavodu se bodo invalidi dela usmerjali v nove dejavnosti. Uredili ga bodo v prostorih nekdanje tiskarne, ki jih bo izpraznilo mestno mizarsko podjetje. so njegov Marsikdo si sploh ne more zamišljati, da je lahko reševanje križank najmikav-nejša zabava v prostem času. Toda ie tako. Precej je mladih in starejših, ki vsak prosti čas presede z leksikonom ali pravopisom ob zamotano prepletenih besedah, ki jih je treba vpisati v vodoravne in navpične kvadratne like — križanko. Tudi v Kranju je precej navdušenih reševalcev križank in tudi raznih ugank drugačnih oblik. Med te prav gotovo sodi MILKO KUNSTELJ, po poklicu frizer. Precej govoric že kroži o Milku in njegovem reševanju »zacopranih* kvadratnih okenc. Seveda je precej teh izmišlenih. Med resničnimi pa je naslednja, čeprav jo malokdo verjame: Ko je šel Milko na svoj dopust v Ro-gaškb Slatino, je nesel s seboj dva kovčka: majhnega in velikega. V prvem je imel obleko, perilo in vse potrebno za kozmetična opravila, v drugem pa nič drugega kot knjige. Toda ne knjige za bran>e, temveč leksikone, pravopise, zemljepisni atlas in druge pripomočke za reševanje križank; seveda je imel tudi sledniih dokajšnjo zalogo. In razumljivo — dopust mu je minil ob reševanju. Pred dnevi smo ga obiskali, ko je pravkar zaključil s svojim dopoldanskim delom. Čeprav ga je že mikalo kosilo, je postal naš pomenek zelo hitro živahen, ker smo govorili le o križankah. »Kdaj ste dobili tolikšno veselje za reševanje križank?* »Tega je že fkt ali šest let. 2e od nekdaj redno kupujem in prebiram časopise. Začel sem reševati križanke namenjene za najmlajše. Le-te pa so mi sčasoma postale dolgočasne. Pričel sem segati po težjih, danes pa mi je že skoraj vsaka prelahka. Kar nejevoljen sem, če vse prazne prostorčke^ križanke lahko izpolnim kar med kosilom. Najraje imam, če je križanka velika in vsaj nekoliko zamotana, zlasti pa — če je nagradna.« »Ste doslej že precej uric prebili ob reševanju?* »Vsak prosti čas v teh letih izkoristim za reševanje. Ker pa sem večkrat preobremenjen z delom v svojem poklicu, sedim marsikdaj tudi pozno v noč pri križanki. Za svojega »konjička* sem potrošil že tudi precej denarja. Nakupil sem si ie kar lepo število knjig, s katerimi si pomagam razvozlati najbolj zapletene vozle.* »Rekli ste, da najraje rešujete nagradne križanke, ali se vam je sreča pri žrebanjih doslej že mnogokrat nasmejala?* »Stokrat še ne. Če pa bom pridno reševal še vnaprej, pa bom tudi to številko kmalu dosegel.* »Menite, da ima reševanje križank za reševalca lahko kakšno korist?« »Vsekakor, in še precejšnjo. Od kar se jaz ukvarjam s tem, sem zvedel že za vrsto besed, katerih bi sicer prav gotovo nikdar ne poznal. S križankami se vsakemu reševalcu njegovo obzorje lahko precej razširi. Prav to pa je tisto, zaradi česar ne bom nikdar opustil reševanja križank.* B. F. NOV PLANINSKI DOM Elektro Ljubljana okolica, obrat v Domžalah, bo zgradilo na Veliki planini lastno planinsko kočo, za katero je občina Kamnik dala na razpolago svet v bližini planinskega doma rudnika Kaolin. V CERKLJAH ZA NOVO LETO Cerkljanske cicibančke in. pionirje je za novoletne praznike obiskal Dedek Mraz in jih kolektivno obdaril z lepimi darili. Lutkovni oder prosvetnega društva jim je isti dan pripravil prvo igrico: Težave Peteršiljčkove mame. Čeprav je bil to prvenec, je igrica tako vžgala, da so vneti sodelavci v dvorani spravljali dobrega Pavliho kar v zadrego. PIONIRJI V RADOVOLJICI PRIDNO DELAJO Pionirska organizacija na Osemletki II v Radovljici je s pričetkom letošnjega šolskega leta začela prirejati za pionirje predavanja, ki so zelo dobro obiskana. Prvo preda-: vanje je imel učitelj Tone Korene, naslednji dve pa pionirji sami, in sicer o živalstvu v Jadranu in o razvoju letalstva. Pionirji pridno delajo tudi v fi-latelističnem krožku. V zadnjih dneh je pričel z delom tudi šahovski krožek, ki je pod okriljem Šahovskega društva Radovljica. Potrebno bo organizirati tudi dramat-sko skupino, ker je zanimanje za igranje med pionirji zelo živahno. N. R. ZA NOVOLETNE PRAZNIKE NA JESENICAH MALO ZIMSKEGA ŠPORTA Ljubitelji športa na Jesenicah, predvsem pa mladina, so si obetali od letošnjih novoletnih praznikov več športnih prireditev, kot pa jih je bilo. Čeprav je bil led prve dni odličen, razen srečanja med Jesenicami A in Beljakom iz Avstrije, ki je bilo že v torek zvečer, ni bilo nobene hokejske tekme. Za soboto zvečer je bilo napovedano prvo srečanje letošnjega državnega prvenstva med Jesenicami in Zagrebom. Zaradi slabega vremena pa je tekma odpadla. Le ljubitelji kegljanja na ledu so prišli na svoj račun. V četrtek dopoldne je bil odigran novoletni turnir med KKNL Jesenice in KKNL Bled. Napačno je tudi, da je bil led skoraj vedno zaseden s treningi in številni mladi drsalci niso prišli na svoj račun ali pa so se morali drenjati med odraslimi drsalci. Vsaj v polletnih počitnicah bi bilo treba omogočiti mladim ljubiteljem umetnega drsanja vadbo v drsanju pod strokovnim vodstvom. nuna krvnika KRAJEVNI odbor v šenčurju dobro gospodari Krajevni odbor v Šenčurju je bil v preteklem letu zelo aktiven. Uredili so vseh 23 km občinskih cest in nanje navozili nad 800 m3 peska. Uredili in razširili so tudi cesto iz Šenčurja do Srednje vasi, tako da je sedaj lahko pričel voziti v vas avtobus, ki vozi delavce v službo. Zgradili so tudi 2 novi cesti v novem naselju za pokopališčem, v Srednji vasi novo transformatorsko postajo, v Šenčurju pa so nasadili drevored. Za vsa ta dela so prebivalci sami prispevali 1,017.500 dinarjev. Zdaj bodo uredili še kanalizacijo pred zadružnim domom in pred pošto. V načrtu imajo tudi zgraditev še ene transformatorske postaje za novo naselje v Šenčurju. -an skozi kropo in jamnik Organizaciji Rezervnih oficirjev in Zveze borcev v Kranju pripravljata posebno patrolo, ki bo v okviru dražgoških proslav obiskala značilne partizanske kraje. Patrola bo že v soboto popoldne krenila na pot skozi Kropo in Jam-nik ter bi šele v nedeljo dopoldne prišla na proslave v Dražgoše. Za pohod v tej patroli se je že javilo 16 bivših borcev. Med potjo želijo borci obiskati znane partizanske družine, pri katerih bodo tudi prenočili. Podobne pohode proti Dražgošam pripravljajo tudi iz drugih krajev. v Cešnjevku nova krožna PEČ Čez nekaj dni bo delovni kolektiv opekarne v Cešnjevku sla-vii doslej eno največjih zmag — zakurili bodo novo peč in spustili v pogon začasno sušilnico. • Objekt, ki je zrastel v dobrem letu dni, je prvi in edinstven na Gorenjskem. Kolektiv, ki šteje 45 delavcev, je vsa zidarska in gradbena dela opravil sam. Kolektiv opekarne zasluži priznanje tudi zato, ker je svoj letni plan presegel za 40 % in poravnal vse obveznosti do družbe. Staro peč bodo zdaj porušili in namesto nje v teh prostorih uredili kopalnice, garderobe, prostor za sestanke itd., česar do sedaj niso imeli. Z novim načinom proizvodnje čaka kolektiv še težka preizkušnja, saj se bo treba privaditi popolnoma novemu mehaniziranemu načinu dela. Modernizirali bodo tudi strojni park in težko fizično delo bo skoraj popolnoma odpadlo. Zaposlili bodo še 5 delavcev, proizvodnja pa se bo povečala za 100 %. Gradmja novih objektov je veljala 55 milijonov din. -an odslej dve posredovalnici za delo Spomladi je bila na Homcu ustanovljena posredovalnica za delo za občine Kamnik, Domžale, Mengeš in Moravče. Ker bosta pri novi komasaciji občini Mengeš in Moravče priključeni Domžalam, je bila ustanovljena nova posredovalnica za delo samo za kamniško občino, ki je s 1. januarjem že začela poslovati. jesenice bodo dobile mladinski pevski zbor Na Jesenicah so trije pevski zbori, dva v okviru Svobode »Tone Cufar«, eden pa pri Obrtnem društvu. Vsi trije pa ser sestavljeni v glavnem iz starejših pevcev in jim zelo manjka mladine. Mladinski organizaciji na gimnaziji je zdaj uspelo ustanoviti mešani pevski zbor, ki šteje okoli petdeset mladih pevk in pevcev, ki so že pričeli s študijem. Želeti je, da bi zbor v redu delal in vzgajal kader za ostale jeseniške pevske zbore, ki bodo sicer zaradi pomanjkanja mladih kaj kmalu prenehali z delom. u. DJAKI SO PRIZADETI ŽTP je s 5. januarjem ukinilo motorni vlak, ki je vozil iz Ljubljane ob 18.14 in se vračal iz Kamnika ob 19.20 uri. Zdaj odhaja zadnji vlak iz Kamnika ob 17. uri. Kamniške šole so v nemajhni zadregi, ker so razdelitev prostorov ob šolski reformi in pouk organizirale v skladu z voznim redom Pred uvedbo motornega vlaka je dijaike prevažal do Domžal tovorni vlak, h kateremu so pripeli en osebni vagon, zdaj pa tudi te možnosti ni. Te zmede v pouku pač nihče ni pričakoval. KRANJ, 9. JANUARJA 1959 5 šefe Olfajneoa liuds^eaa odborn Kroni Po neutemeljenem predlogu o novih cenah mleku PrP^flhtS 11701113 ntmk3 V^ja storilnost ™ 'M %M IW \M %M ti %0 11 Wl m mm ^1 1# I Pm 1P 1 1 1# 11 BW 1 (Nadaljevanje s 1. ptrani) bilo govora o končnih, prodajnih že prepustiti samemu podjetju. ne pa zavetišče za otroke zaposlenih mater, to je pravi namen vrtcev - Poostriti bo treba borbo proti alkoholizmu V torek, 30. decembra so se odborniki Okraj- tere. katerih stanovanja so zelo nega ljudskega odbora Kranj zadnjič v letu 1958 bedna V obupnih razmerah ži- ° * . _ &, . ••ili vi vijo tudi km cke zene, ki so v sestali na 17. skupni seji obeh zborov. Cjlavna točka siuzki v tovarni. O rejništvu dnevnega reda je bilo poročilo in razprava o stanju dr. Tumova meni, da je še zelo socialnega in invalidskega varstva na Gorenjskem, slabo razvito. Manjka nam dobrih Seje se je kot gost udeležila tudi tov. Nika Arko, reJnic- z organizacijo rejniškega i i i ■ v i t v • i centra upa, da se bo stanje iz- sekretar republiškega Izvršnega sveta za socialno , n-nU * J varstvo. boljšalo. Na ločenih sejah so med dru-, , , „ , , .. v qim sprejeli sklep o ustanovitvi Predsednica okrajnega repu- poceniti brezalkoholne pijace, Zavoda za prosvetno-pedagoško bliskoga Izvršnega sveta za soci- ustanavljati mlečne restavracije službo_ sklepali so 0 Jarracilah alno varstvo je v svojem poročilu in restavracije kjer bi točili sa- za dolgorocna posojjia Kmetijske Poudarila, da je skrb za človeka, me brezalkoholne pijace, dosledna njegove življenske in delovne ne je pa bo> treba izvajati tudi Pogoje v sedanjem obdobju glav- odlok Okrajnega ljudskega od-na naloga vse družbe. Delo soci- bora o prepovedi točenja alko-alno-varstvenih ustanov dobiva bolnih pijač mladoletnikom: zato v socialističnem razvoju vse v razpravi, kjer je sodelovalo večji družbeni pomen in vrednost precej odbornikov, je bilo slišati oddelek za toplotno obdelavo m močno presega okvire državne nekaj precej ostrih pripomb na pločevine. Predračunska vrednost račun otroških doklad, češ da je celotnega objekta je 460 mili-z njimi staršem še povečana lijonov dinarjev. Podjetje ima za možnost za pijančevanje. V raz- to v glavnem že zagotovljeno pravi je sodelovala tudi dr. Tu- ustrezno investicijsko posojilo, mova, č'anlca okrajnega sveta Potrebuje pa še poroštveno izjavo za celotni znesek, ki ga bo šole v Poljčah, gozdnemu skladu OLO Kranj, Železarni Jesenice in kmetijskemu posestvu Hrastje. Železarna Jesenice ima namreč v investicijskem programu gradenj za leto 1959 predviden tudi Uprave. Potem je analizirala so cialne podpore, domsko zaščito za onemogle, za mladoletnike, slepe itd., govorila o skrbn'štvu 'i rejništvu, o problemih neza- konskih, otrok, o posvojitvah, za socialno varstvo, in tov. Nlka šolskih mlečnih kuhinjah, o le- Arko, sekretar republiškega Iz-tovanjih, alkoholizmu, varstvu invalidov itd. Poudarila je, da alkoholizem na Gorenjskem še vedno predstavlja socialni problem, ki povzroča težke posledice ne le v družinskih odnosih, ampak tudi pri vzgoji otrok, saj vseh vrtcev na Gorenjskem vrsnena sveta za socialno varstvo. Dr. Tumova je poudarila, da je namen vrtcev vzgajati predšolske otroke, ne' pa, da so vrtci zavetišči za otroke zvrv^nih meter. Edino jasli na Golniku od Ovirajo vzgojno zanemarjeni otroci večinoma prav iz -takih družin. Pri nas Je ambulanta za zdravljenje alkoholikov le v Zdravstvenem domu v Kranju, Potrebno pa bo to zdravljenje •"azširiti tudi v ostale zdravstvene domove. Proti povzročiteljem nesreč v pijanem stanju bi bilo treba ostreje postopati, pa tudi 'Podjetja bi morala dosledneje izvajati zakon o delovnih odnosih, ki predpisuje, da se ne sme opravljati delo v oijan^m stanju, ker je prav to čestokrat vzrok nesreč pri delu. V borbi proti alkoholizmu bi bilo treba znatno služijo svojemu pravemu na menu. Poudarila je, da bo treba frizijske pasm bolj skrbeti za nezakonske ma- z enoodstotno obrestno mero izplačalo v 10 letih. Kmetijsko posestvo Hrastje je zaprosilo za izdajo poroštvene izjave za dolgoročni investicijski kredit iz zveznega investicijskega sklada v višini 10 milijonov 700.000 din. Posestvo namerava namreč iz uvoza kupiti 50 plemenskih krav A. T. (Nadaljevanje s 1. (Strani) letih še povečala za dobrih 2000 litrov dnevno, da bi lahko redno oskrbovali sedanja središča kot so Kranj, Tržič in še zlasti Jesenice, kjer danes dobivajo mleko iz Tolminskega področja. Redni odkup se zdaj giblje med 7 do 7500 litrov dnevno z občutnim padcem v zimskem času. Treba je torej zagotoviti večji, redni odkup mleka. Do tu so si bili vsi edini. Toda v načinu, kako priti do tega, so se pogledi razlikovali. Predlog GPZ na široko ugotavlja, da so proizvajalne in prodajne cene mleka prenizke. Predsedstvo OSS pa je prav to kritiziralo. Zlasti še, ker analiza teh cen ne upošteva splošnega stanja proizvajalca in njegove skupne ekonomske osnove, ki vsekakor ni nižja od delavčeve, ampak je višja. Hkrati pa, če je že res, da cene mleka niso vskladene s proizvajalnimi stroški, ni treba takoj iskati rešitve v podražitvi, marveč v povečanju storilnosti. Ta princip so osvojila vsa industrijska podjetja, prav tak princip je treba uveljaviti tudi v kmetijstvu. Na Gorenjskem je povprečna molznost krav 1600 litrov letno. V drugih deželah doseže molznost še enkrat višjo stopnjo in še več. Tu je torej ed^n glavnih virov, kjer je treba iskali izhoda. Taki in podobni problemi na naši vasi so danes neizpodbitni in zadružne in druge organizacije so v nekaterih primerih šele komaj začele utirati pot k modernejšemu, sodobnemu kmetijstvu. Člani predsedstva OSS se niso spuščali v analizo proizvajalnih cen mleka in drugih pridelkov ter ekonomskega stanja naše vasi. Več . je bilo govora cenah mleka. OBNOVA MLEKARNE — SKUPNA SKRB Kranjska mlekarna ima težave pri oskrbi prebivalstva z mlekom in tudi zgubo. Zato, jasno, ne mj-re dobiti sredstev za obnovo zastarelih naprav za pasterizacijo in predelavo mleka. Da bi do teh sredstev prišla, je predlagala podražitev mleka. Toda, je res samo mlekarna (na čisto gospodarski osnovi) dolžna skrbeti za obnovo in razširitev svojih obratov? Ljubljanskim mlekarnam dajejo za liter mleka do 14 dinarjev regresa. Sredstva za to jemljejo iz sklada za pobijanje alkoholizma, ki pa se zbira od obdavčitve alkoholnih pijač. V našem okraju jc bila doslej ta obdavčitev dvakrat nižja kot drugod, razen tega pa se tako zbrana sredstva niso uporabila v te namene in so se porazgubila v glavnem za kritje občinskih proračunov, česar na seji niso odobravali. Za družbeni standard so nadalje naša podjetja oddvojila precejšnje vsote, ki ponekod niso niti 'razporejene. Ce torej upoštevamo, da predstavlja kranjska mlekarna važno verigo v preskrbi vseh glavnih središč na Gorenjskem, bi bilo prav, če posamezni kolektivi prispevajo k obnovi mlekarne. Tako pot k obnovi mlekarne bi. bile sindikalne organizacije v podjetjih pripravljene zagovarjati, toda le v primeru, če se prodajna cena mleku ne bo spremenila. Skratka, živahna razprava na seji je ugotovila, da mlekarne in preskrbe z mlekom nikakor ne ka- r TRGOVINE V CERKLJAH Trgovsko podjetje Krvavec je °d kmetijskih zadrug prevzelo vse trgovine v Cerkljah in v Šenčurju. Vsega skupaj ima zdaj sedem poslovalnic. Zgornji cerkljanski prodajalni je pridružena nova, lepo urejena Delikatesa. Da bo poslovanje bolj gospodarsko, po drugi strani pa bo mogoča večja izbira, bo podjetje imelo manufakturo le v eni poslovalnici v Cerkljah. V preteklem letu sta obe prodajalni v Cerkljah vpeljali nepretrgano postrežbo, ker je bilo potrošnikom zelo všeč, zadovoljni pa so bili tudi uslužbenci. Ljudje žele ta upajo, da bo podjetje po premaganih začetnih težavah spet ■melo vsaj eno poslovalnico nepretrgano odprto. Pak nnoneunem Renu V KOMUNAH KOMUNALNE GRADNJE Že vrsto let so domači in tuji turisti na Bledu negodovali, nič manj pa tudi domačini, nad pomanjkljivo vodovodno mrežo in kanalizacijo. Končno o tem vprašanju v bliž-nji prihodnosti na Bledu ne bo več potrebno govoriti. Večina vodovodnih in kanalizacijskih del bo opravljenih letos. Prvi in najnujnejši del le gradnje bodo končali še pred pričetkom nove po'etne sezone, medtem ko bodo z druT'm začeli takoj, ko bo na Bledu spet utihnil živahni vrvež pisanih turistov. Tudi o Grajskem kopališču na Bledu je bilo v preteklih letih slišati precej pikrih. Nejevolje kopalcev pa letos ne bo -.eč. Staro kopališče je že dlje porušeno in že nekaj časa pripravljajo temelje za novo kopališče, ki ga bodo montirali brž ko se bo poslovila zima in bo spet postalo topleje. Nerešeno pa je še vprašanje, kje dobiti sredstva za ureditev blejskega gradu, čeprav je ta ureditev nujno potrebna, Prav zaradi tega bo jutri (v soboto, 10. januarja) na Bledu širše posve'tovanje in pričakovati je, da bo blejski grad vsekakor že do pričetka poletne sezone dobil tisto lico, ki bi ga moral imeti. Čimprej pa bodo morali blejski hoteli dob;ti potrebne načrte za svojo preureditev. Skrajni čas je že, da bodo vsi prostori blejskih hotelov sodobno opremljeni in urejeni. Zato bi se morali posamezni hoteli že letos udeležiti natečajev za najetje investicijskih kreditov. Prav tako bo potrebno še letos pričeti z urejanjem Bleda kot to predvideva urbanistični načrt. Ta načrt bo po sprejetju zakona nacionalizacije gradbenih zemljišč laže uresničiti kot prej. B. F. k.. že prepustiti samemu podjetju. — Mlekarne ne bi smeli primerjati s proizvodnim podjetjem, ki mora za vsako Ceno rentabilno poslovati, marveč to podjetje po svoji funkciji, sodi med komunalno dejavnost. Sklenili so predlagati, naj bi se z vprašanjem celotne preskrbe delavskih središč bolj popečali občinski- ljudski odbori. Ker je vprašanje mleka skupno vprašanje vse Gorenjske, bodo predlagali, naj bi OLO razpravljal o ureditvi mlekarne in o preskrbi z mlekom ter hkrati sprejel, potrebne smernice kmetijskim posestvom in zadružnim organizacijam sploh za preskrbo naših delavskih središč. O politiki cen mleka pa naj bi spregovoril republiški organ. Gre za to,' da cene mleka niso vskladene. Dobavitelji mleka iz Tolminske, ki oskrbujejo Jesenice, so z januarjem kratko in" malo podražili mleko za 3 din, kar opravičujejo s stroški prevozov' itd, Z različnimi cenami se srečuje naša odkupna mreža z ljubljansko itd. Težav in problemov s preskrbo je veliko. Te so tudi pri preskrbi z mlekom. Toda rešitev nikakor ni v dviganju cen, ampak v reševanju kopice nerešenih materialnih in drugih problemov. To pa ni dolžnost enega organa ali kolektiva, marveč celotne družbe. K. M. k Tudi tona premoga je med dobitki za letošnje tradi-ciona'no nagradno žrebanje naročnikov »Glasu Gorenjske«. Razum'jivo pa je, da bo lahko le eden izmed tisth dobil tako bogat dobitek, ki bo imel do časn žrebanji vsaj m'-letno naročnino na »Glas Gorenjske«. Nikakor pa ne smete pozabiti, da so naročn'ki »G'asu Gorenjske« tudi nezgodno zavarovani: za primer trajne nesposobnosti za de'o za 40 000 dinarjev, za primer smrtne nezgode pa za 20.000 dinarjev. In kdo je dal tono premog za naše nagradno žrebanje? Morda ste že sami uganili. »KURIVO« KR\NT, ki ima vedno na zalogi drva, premog vseh vrst, koks in oglje. Omenjeno podjetje je vedno na uslugo in se priporoča vsem cenjenim odjemalcem. 1 Uprava S Sf te Občinskega lidskega odbora Kranj U iziiliiiinii iirsiikliiieu načrta Združitev treh kmetij sk h pos9stev v Kmetijsko gospodarstvo Kranj - Pogodba z 2 vrinorejskim servisom odloŽ9na V torek, 30. decembra 1958 sta se na ločenih no osemenjevanje, kontrolo živi- sejah sestala oba zbora Občinskega ljudskega od- ne izbiral in nabavljal bo pleme- l \r • tvt j j • i • i ii * njake za osemenjevanje in na- bora Kranj Na dnevnem redu je bilo sklepanje o ravno opIojevanj(f in drugo. Za sprejemu odloka o začasnem hnansiranju proračuna opravljanje vseh teh nalog pred-ObLO za. leto 1959, potrditev združitve kmetijskih vsem pa za osemenjevanje go-posestev Hrastje, Cerklje in Jezersko in združitve vedi' bo občina odvajala servisu obrtnega podjetja Zimopreja in obrtnega podjetja S *redltev ?°?Te pavŠaIne 0. ,b v- ' i t r ti- j/ skoenine, ki je tudi namenjena Sitarsko-zimarska zadruga itt. sklenitev pogodbe z za kritje teh stroškov. Za ure- Zivinorejskim servisom Kranj, zbor proizvajalcev ditev odnosov med občino in pa je pregledal še stališča gospodarskih organizacij živinorejskim servisom glede iz- v zvezi s sklepi ene zadnjih sej Občinskega ljud- va^nJa ,v,seh .teh nal°9 Je i it {' i • i vm tL_:t_ trebno skleniti ustrezno pogodbo, skega odbora in razpravljal o izplačilu osebnih Kjen ^ je bil £Jlpžen. dohodkov nad tarifnimi postavkami. Već za družbeni standard (Nadaljevanje s 1. strani) obstajajo že izdelani načrti za to-, vrstne gradnje, pa tudi zato ne, ker ni zadostnih gradbenih in obrt-' niških kapacitet. To se najbolje vidi pri skladu za stanovanjsko gradnjo. Tu se iz leta v leto prenašajo večje vsote denarja. Ce hočemo izpolniti naloge perspektivnega plana, je treba nadalje zagotoviti tudi normalni ob,seg rekonstrukcije. Sorazmerje med gospodarskimi in negospodarskimi, investicijami je torej precej kočljivo in bo zavoljo tega, razumljivo, prav .o tem vprašanju verjetno v nadaljevanju razprav na,-več govora. Družbeni plan predvideva nadalje, da se bodo kmečki davki v ;d-nosu na 1958. leto zvišali za 23 odstotkov, ali približno toliko'kot so se zvišali tudi v prejšnjem letu. To z ozirom na porast dohodkov kmetijskih gospodarstev v 1958. letu ni pretirano. Zvišan bo tudi občinski prometni davek na tekstilno blago, in sicer od 2 na 4 odstotke, da bo znašal toliko kot je že prejšnje- leto v drugih okrajih. — Povišanje davka na maloprodajne cene ne sme vplivati, ker tudi do-. slej- cene blagu v gorenjskih manufakturnih trgovinah niso bile nižje od cen v ljubljanskih trgovinah, čeprav so bile slednje obremenjene z višjim občinskim prometnim davkom. Zvišan bo tudi prometni davek na alkoholne pijače, in sicer od 10 na 20 odstotkov. Obstoja celo predlog, naj bi se povišal še bolj, s tem, da bi se, tako zbrani denar porabil za izgradnjo raznih športnih objektov, regres za mleko, obnovo mlekarn, vzdrževanje mlečnih kuhinj itd. Proračuni okraja in občin se- letos povečujejo v odnosu na -prejšnje leto za približno 17 odstotkov. -ik 40 l°t m delu Kolektiv Železarne Jesenice 'pripravlja posebno svečanost najstarejšim delavcem v podjetju. Gre za delavce, ki so že 40 let stalni delavci v Železarni. Takih je, kot kažejo zbrani podatki, kar 18. Večina so to mojstri, oddelkovodje in drugi vodilni tehnični uslužbenci, ki so zaposleni v podjetju že 40 let in še danes delajo, ne glede na' to, da jim zaslužena pokojnina dovoljuje potreben oddih. J Zbor proizvajalcev ga je sprejel brez pripomb, občinski zbor pa O •združitvi kmetijskih pose- Na priporočilo okrajnega .Sveta je sestavil nekaj dodatnih pre- stev Hrastje, Cerklje in Jezersko za kmetijstvo in gozdarstvo in dlogov, da naj bi n. pr. Zivino- smo že poročali in sklep o tem da bi se čim uspešneje izpolnile rejski servis skrbel za naravne bodo na letošnjo svečanost pova- je Občinski ljudski odbor tudi naloge in smernice družbenih in plemen jake v krajih, kjer ni bili tudi 21 delavcev, ki so na de- sprejel. Sprejeli so tudi sklep o perspektivnih načrtov za pospe- možno umetno osemenjevanje, lu v železarni že čez 30 let. Na združitvi obrtnega podjetja Ži- sevanje živinorejske proizvodnje, nadalje naj bi skrbel za zdrav- pobudo sindikalnih organizacij zbi- mopreja in obrtnega podjetja je OZZ ustanovila finančno sa- ljenje plemenskih, krav proti rajo tudi podatke o delavcih, ki Sitarsko-žimarska zadruga v eno mostojni zavod — Živinorejski jalovosti in uvedel dežurno služ- podjHje, ki bo izdelovalo in pre- servis Kranj, ki ga je že potrdS bo tudi ob nedeljah. Vprašanje delovalo vse vrste tapetniške občinski Svet za kmetijstvo in je, če bo Živinorejski servis na žime, izdelovalo žičnate in žimar- gozdarstvo. Servis bo opravljal vse to pristal, zato je Občinski ske ščetkarske proizvode, metle, vse'naloge dosedanjega referata ljudski odbor odložil sklepanje osnove za sita, krojaško platno za živinorejo pri OZZ, vodi! bo o tej pogodbi, in drugo. rodovniško knjigovodstvo, umet- A. T. Poleg 18 jubilantov, 40-letnikov so največ časa v kolektivu brez izostankov z dela, o delavcih, ki so največ časa brez bolniških do-, pustov in podobno. Vse -take delavce nameravajo primerno odlikovati oziroma jim dati javno priznanje in pohvalo. K. M. 1945^406 KRANJ, 9. JANUARJA 1959 šport - Sport - šport - šport - šport MALI OCLASI Izgubila sem denarnico v mestu Kranju. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek. 226") Izgubil sem rjava koščena očala na avtobusni postaji na Gašteju, dne 22. decembra. Poštenega najditelja prosim, naj jih proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. .. 2266 Izgubil sem usnjeno rokavico od kina , »Storžič«, Kranj do »Prešernovega gledališča«. Najditelja prosim, naj proti nagradi vrne na naslov, ki ga dobi pri vratarju »Iskre« Kranj. 2267 ObLO Tržič proda polnojar-meniško žago v Podljubelju, eventualno tudi le poramczne stroje. Cena je ugodna. Ponudbe na ObLO Tržič. ' 2268 Prodam 43 m* hrastovega parketa.* Naslov v oglasnem oddelku pod 1.000. 2269 Prodam trosllec gnojila, se-jalni stroj in snopoveznlco do ugodni ceni. Svetlin, Podgorje 58, Kamnik. 2270 6 oken, enojna in dvojna — trodelna, prodam na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 2271 Prodam seno 1.500 kg. Trilar Valentin, Stražiška 2, Kranj. 2272 Klavir znamke Kutschera, Wien, prodam po ugodni ceni. Kacian, Partizanska 11, Kranj. 2273 leki za veliko močno osebo ter Ugodno prodam dve moški obleki za veliko, močno osebo ter bel kožušček za 3 do 5 let starega otroka in razne čeveljčke za otroke, starosti 5 do 12 let. Naslov v oglasnem oddelku. 2274 Prodam dobro ohranjen krojaški šivalni stroj. Šiva naprej in nazaj. Kuoim motorček za šivalni stroj. Primskovo, Jezerska c. 68. ' 2275 Prodam travnik in oo7d ob cesti iz Z^rjavka na PrebBČevo. Naslov v oo'asnem oddelku. 2276 Prodam Pfaff levoročn' šiva'ni stroj ali zamenjam za F'aharco. V poštev prideta znamki Pfaff a'i Singer. Naslov v ogla^n^m oddelku. 2277 Prodam plehe 50 X 30 rkili 4 m3. So. Brnjkl 56, Cerklje. 2278 Kupimo raMj^no dobro oh-a-njeno pisarniško omaro. Ponudbe poslati v oglasni oddelek. 2279 Zvočno rezilo (klino) za stroj za tanjenje usnja (širfmešmo) kuoim. L. Hrovatin, Zupaneč^va 14/1. 2280 Iščem žensko, najrajši upokojenko, ki bi pomagala n^kaj ur v nospodiinjstvu, v družini z 10-letnim otrokom. Naslov v oglasnem edcle'ku. 2?8j Iščem žensko, starejšo, najraje upokojenko za dooo'dnn^ki Sds. Dim tudi stii^-nnjo. Naslov v oglasnem odde'ku. 2282 Iščem starejro žensko Za varstvo otrok. Vzamem jo za stalno. Naslov v oglasnem oddelku. 2283 Iščem onrem;jono sobico oroti nagradi. P:ačarri 1 r00 do 2 000 din mesečno. Naslov v oglasnem odd^ku. ■ 2285 Iščem starejšo žensko, lahko z enim otrokom, za pomoč v gospodinjstvu z 2 otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku pori Preddvor. 2235 Žensko kolo sva našla 29. decembra. Semen Jože, Tomšičeva 18, Kranj in Eržen Ivan, Kalvarija 30, Kranj. 2286 Podpisani obžalujem žaljive besede, katere sem izrekel na račun organov Ljudske milice, postaje Tržič. Eler Ivan, Tržič. 2237 Izgubila sem denarnico z dokumenti od Gorenjske oblačilni-ce do avtobusne postaje Kranj. Najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek. 2288 Krajevni odbor Šenčur razpisuje mesto cestarja za vas Šenčur. Prednost imajo upokojenci. Honorar po dogovoru. Nastoo takoj. 2289 Prodam več dobro ohranjenega pohištva, tudi celo spalnico z zimnico na vzmati (federmodro-cem). Ogled vsak dan dopoldan. Reginčeva 6, Kranj. ' 2290 Brivski salon prodam zaradi selitve. Jahačev prelaz 1, Kranj. 2291 Preklicujem blok št. 39419 izdan v Komisijski trgovini Kranj 2. novembra 1958. Novinec, Šk. Loka. 2292 Preklicujem besede, ki sem jih izrekla o Pavlin Mariji pred blokom »Tiskanine« Kranj. Bečan Iva, Kranj. 2293 OBJAVA Vse lastnike goveje živine na območju občine Kranj opozarjamo na to, da je v smislu obstoječih predoisov o plačevanju pavšalne skočn/ne potrebno do 15. januarja 1959 prilasti število p'emenic, to je plemenskih krav in nad 1 leto star h telic in do 31. januarja 1959 plačati pavšalno skočnno za vse plemenice za vse leto vnaprej. Prijave naj se oddajo in skoč-nina p'ača pri pristojnih krajev-n'h uradih, lastniki živine z ob-moeja mesta Kranja pa lahko izvršijo prijavo in vplačilo na Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Kranj, Tavčarjeva ulica št. 43, soba št. 34. ObLO Kranj Oddelek za gospodarstvo RAZPIS KOMIKA ZA CKLEPAN7E IN ODPOVEDOVANJ DELOVNIH RAZMERI! Tok-tUne tovarne INTEKS, razrrsuje delovne mesto kore-sp'>n'lnnta — Ptenotipista. Pogoji: zahteva se srednješolska izobrazba, z znanjem strojepisja H. razreda. P'ača po tarifnem oravilniku. Interesenti naj pošljejo pis-m^'' prijave do vključno 20. januarja 1959. R\ZPIS Uoravni odbor Doma slenih Stara Loka razpisuje mesto kur- ja 5a centralnih peči, ki bi v poletnem času opravljal vrtnarska dela, manjšega značaja. V poštev pride tudi upokojeni kurjač centralnih peči, ki bi to delo opravljal samo v času sezone. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati na naslov Uprava Doma slepih, Stara Loka pri Škofji Loki. OBJAVA DPD »Svoboda« v Škofji Loki vabi vse, ki bi lahko nastopili na II. javnem nagradnem tekmovanju pod naslovom »Neznani talenti nastopajo«, na avdicijo, ki bo v sredo, 14. I. 1959 od 18. do 21. ure na odru Svobode (Šk. Loka, Spodnji trg). Posebno vabimo tudi talente iz okolice in humoriste. DPD Svoboda Šk. Loka Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Tržič na podlagi 21. čl«m zakona o pristojno t' občinskih !n okrajnih ljudskih o'l'->omv in nj'hov'h orianov (Uradni list FLRI, Številka 52-644/57) ter v z-eri z 58 členim prečiščenega besedila uredbe n kmetijskih zadrugah (Uradni Ust FLRJ, številka 18-348/58) razpisuje mesto UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE TRŽČ Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. Srednja strokovna Izobrazba — kmetijski tehnik- 2. Nižja strokovna izobrazba z na "man j 5-letno prakso v gozdarstvu, kmetijstvu in sorodni panogi. Pravilno kolkovane prošnje z izčrinlm živIjenjeVsom, dokazili o strokovnosti, n^oporečenosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Tržič do 20. januarja 1959. Vsem vlagateljem na hranilne knjžice sporočamo, da bo vpi- sovanje obresti za leto 1958 od 11. do 31. januarja 1959 vsak dan od 7. do 11. ure. Komunalna banka »STORŽIČ«, Kranj: 10. januarja ob 16., 18. in 20. uri ter 11. januarja ob 15., 17. in 19. uri franc. barv. vistavision film »P \-RIŽANKA«. 11. januarja ob 22. uri premiera ital. filma »LUCI VAR ETEJA«. 11. januarja ob 10. uri jugosl. film »V SOBOTO ZVE-ĆER«, ob 13. uri franc. barv. film »SVET T'SINE«, ob 21. uri premiera ital. barv. cinemaseope filma »LEPA MLTN\RICA«. »TRIGLAV«, Primskovo: 10. ja-nurja ob 19. uri amer. barv. cinemaseope film »SEDEČI BIK«, 11. janurja ob 16. in 19. uri premiera ital. filma »LUČI VARIE-TEJA«. »SVOBODA«, Stražišče: 10. janurja ob 18. in 20. uri jugosl. film »V SOBOTO ZVEČER«. 11. janurja ob 14., 18. in 20. uri amer. barv. cinemaseope film »D \VEK ZA KRUTOST«. Naklo: 10. janurja ob 19. uri premiera Ital. barv. cinemaseope fi'ma »LEP\ ML'NARTCA«. 11. janurja ob 15. uri jugosl. film »V SOBOTO ZVEČER«, ob 17. uri franc. barv. film »SVET TIŠINE«. »KRVAVC«, Cerklje: 10. januarja ob 19. uri franc. barv. film »SVET TIŠINE«. 11. januarja ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinemaseope film »SEDEČI BIK«. »RADIO«, Jesenice: 9. januarja amer. film »NE KOT TUJEC«. 10. janurja amer. barv. vistav. film »DRŽ TE TATU«. Od 10. jdo 13. januarja amer. barv. cinem. film »VELTK A BTKOBORBA«. »PLAVŽ«, Jesenice: 9. januarja amer. barv. film »V POMLADI Z'VLIENIA«. Od 10. do 13. januarja ameriški film »NE KOT TUJEC«. Žirovnica: 10. in 11. januarja franc. nemši film »SALEMSKE ČAROVNTCE«. Dovj* — Mojstrana: 10. in 11. janurja arn^r. barv. film »V POMLAD ŽIVLJENJ\«. Koroška Bela: 10. in 11. januarja amer. barv, film »DRŽ'TE TATU«. 12. januarja amer. film »NE KOT TUJEC«. Bled: Od 9. do 12. januarja ital. barv. vistav. fi'm »VOJN\ IN M R:< II. del. Predstava v pe-t^k in ponedeljek ob 20. uri, v SOboto ob 17. in 20. uri ter v nedeljo ob 10., 15., 18. in 20. uri. Radovljica: 9. in 10. januarja ob 20. uri ter 11. januarja ob 11, 16., 18. in 20. uri am^-. barv. cinemaseope film »PRINC ŠTU-DEMT'(. Ljubno: 10. in 11. januarja amer. barv. fi'm 'P^LEDNU 'Z PLEMEMA KOM AN 'M '«.. Predelave v soboto ob 19.30, v nedeljo ob 16. in 18. uri »Sora«, Škofja Loka: Od 9. do 10. januarja angleški vistavision film ».Š^N^KI VRTNAR«. Z!ri: 10. in 11. januarja am^r. barv. fi'm »TARZAN IN NJEGOVA TOVAR'ŠICA«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 19Vi url. GLEDALIŠČE PRE ERNO'0 GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 11. januarja ob 16. uri — izven in za podeželje. Ost.rovski: »GOZD« — Uorizori DPD Svoboda Center Kranj. GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JE ENICE Petek, 9. januarja ob 19.30 uri A. Hux'ey: »C;ocon1;n smehljaj« za abonma Petek. Ostale karte v prodaji. Nedelja, 11. januarja ob 15. uri Djordjevič: »Grašek«, pravljična igra. Izven. Ob 19.30 uri A. Hux-ley: »Ciocondin smehljaj« — zadnjič. Zveze z vlaki pri vseh predstavah ugodne. IHAMIIMI TIMIS TUDI TOKRAT PRESENEČENJA Novoletni mladinski namiznote-niški turnir prvič z mednarodno udeležbo — 64 udeležencev — Crešnjevčeva zmagala med mladinkami Za letošnje novoletne praznike je NTK »Triglav« spet priredil v Kranju v osnovni šoli »Simon Jenko« novoletni namiznotenišk1 turnir, ki so se ga udeležili mladi pingpongaši iz Raven, Maribora, Ljubljane, Jesenic in Kranja; med mladinci pa je nastopil tudi mladinski državni prvak Italije Sambo, ki se je v tistih dneh po privatnih opravkih zadrževal v Kranju. Proti pričakovanju je bila tokrat udeležba slabša kot prejšnja leta. Predvsem smo na turnirju pogrešali igralcev manjših namiznotenišklh klubov z Gorenjske, katerim pa bi bil prav ta turnir lahko v veliko korist ker igrajo tekmovalci vsak z vsakim. Mladinci so tekmovali v dveh skupinah: v finalnem tekmovanju A skupine (17 tekmovalcev) je zmagal gost iz Italije, ki je vse svoje nasprotnike odpravil z 2:0, pred Tomcem (Triglav) 8 zmag, Jamšekom 7, Baučetom (oba Fužinar, Ravne) s petimi zmagami itd.; v B skupini je nastopilo 19 tekmovalcev, v finalu pa je bil prvi Bevk (M'adost, Kranj), ki je tudi premagal vse svoje nasprotnike. Drugi je bil Gruden 6 zmag, 3. Šmid 5, 4. Bogataj (oba Jesenice) 4 zmage itd. V konkurenci mladink (7) je za največje presenečenje tunvrja poskrbela Črešnjevčeva (Ilirija, Ljubljana), ki je premagala vso slovensko elito mladink in zmagala brez poraza. Druga je bila Lamoret (Triglav, Kranj) 5 zmag, 3. Petrač 4, 4. Krajger (obe Fu-žiriar, Ravne) 3 zmage itd. Med šestnajstimi pionirji je v finalu, kjer je igralo 6 najboljših iz treh grup predtekmevanja, zmagal R. Frelih (Mladost, Kranj) s petimi zmagami pred Grudnom (Odred, Ljubljana) 4, Reharjem (Maribor) s tremi zmagami itd. Pri pionirkah pa je bila prva brez večje konkurence Krajger-jeva iz Raven pred Kranjeanka-mi Kokalj, Humor, Gunčar in Skerlep; le-te so šele začetnice, učenke namiznoteniške šole NTK »Triglav«. Prvoplasirani tekmovalci v vseh disciplinah so prejeli knjižne nagrade. SR TUDI V KAMNI GORICI NOVOLETNI TURNIR Ob novoletnih praznikih je tudi TVD »Partizan« Kamna gorica priredil tradicionalni novoletni na-miznoteniški turnir, ki so se ga udeležili člani društev »Partizan« iz Radovljice, Mošenj, Brezij in domačini. Največji uspeh so dosegli Kamnogoričani — prvi je bil Lado Kržišnik, medtem ko je bilo med prvo osmorico kar šest domačinov. V dvojicah sta zmagala Radovljičana Ravnikar in Cilen-šek. M. P. H0HEI 1A UDU VISOKA ZMAGA JESENIŠKIH HOKEJISTOV V sredo popoldne je bila odigrana na jeseniškem umetnem drsališču hokejska tekma med državnim prvakom Jesenice in Partizanom iz Beograda. Ker so moštva tik pred srečanji za državno prvenstvo, je vladalo za tekmo veliko zanimanje. V prvi tretjini je bilo opaziti premoč gostov, kar so potrdili z dvema prvima goloma. Toda domačini so kmalu izenačili (Cebulj in Smolej) ter ,s tretjim golom (Dolinar) prešli v vodstvo in zaključili prvo tretjino s 3:2. Tudi v drugi tretjini gostje niso bili več kos Jeseničanom. Čeprav so se trudili in v glavnem le branili svoja vrata, je bila tudi druga tretjina zaključena v korist Jeseničanov z rezultatom 3:1. Najlepše pa so zaigrali domačin.i v zadnji tretjini. Pokazali so doslej najlepšo igro v letošnji sezoni. V zadnji tretjini so bili petkrat uspešni in tako zmagali z 11:3. Za Jesenice so dali gole: Smolej 2, Dolinar 2, Valentar 2 ter Niko in Boris Če-bulj, Turnšek, Selc ter Kristan po enega. Za Partizana pa so dali gole Popovič, Denič in Stanimirovič po enega. Med jeseniškimi igralci se je to pot izredno izkazal vratar Novak. Tekmo sta sodila Božič in Kaltnekar pred okoli tisoč gledalci. S to tekmo so jeseniški hoke- Vsak ponedeljek In petek v „GLASU GORENJSKE" najnovejši dogodki v besedi in sliki HESRFfF mami ZA USLUGO V SMRT Na visokih pečeh Železarne Jesenice je bil zaposlen Alojz Ren-ko iz Slapna nad Begunjami. Bil je med najstarejšimi delavci podjetja; dela! je kot plavžar na peči št. 1. 2. januarja je iz usluge zamenjal mlajšega tovariša pri delu in tako postal žrtev eksplozije plinske cevi in prašne vreče, ki sta iz neznanega vzroka eksplodirala. Močna eksplozija je poškodo-va'a še dva v bližini stoječa plav-žarja. V jeseniški bolnici so Renku skušali rešiti življenje, vendar je še istega dne proti večeru podlegel poškodbam. Pokojni je bil vesten in dober delavec. Nezgoda je toliko bolj tragična, ker bi moral pokojni Renko 5. januarja stopiti v pokoj. SMRT POD VLAKOM V petek zjutraj, 26. decembra 1958 so našli na železniškem tiru blizu križišča v Kamniku truplo 24-letnega delavca Janeza Porov-neta iz Podgorja. Preiskava je ugo- ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame MARIJE ROZMAN se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljem, znancem, posebno še g. dr. Živcu, župniku ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti za izkazano sožalje. Vsem iskrena hvala. Križe, Golnik, Letence. Družina Mhavova tovila, da je bil še ob štirih zjutraj na Duplici, nato pa je šel po železniškem tiru proti Kamniku, kjer je imel spravljeno kolo. Zaspan po prečuti noči ni opazil, da izza ovinka prihaja vlak, ki vozi ob pol šestih iz Kamnika. Porovne je mrtev obležal med tračnicami, drugi vlak, ki prihaja ob 8. uri iz Ljubljane pa ga je vlekel še nekaj metrov od kraja nesreče. SMRTNA NESREČA PRI KAMN'KU Ko se je 68-letni upokojenec Jakob Karo vozil z motociklom iz Kamnika proti Podgorju, v slepilu zahajajočega sonca ni videl spuščenih zapornic na železniškem križišču. Ob udarcu v zapornice je dobil tako hude poškodbe, da jim je kasneje podlegel. Pokopali so ga 7. januarja v Kamniku. Zadnja leta je vestno vodil pisarno in shladišče planinskeia društva Kamnik. AVTOBUS JE ZGOREL V ponedeljek okrog dveh ponoči se je pod vasjo Cerklje vnel Transturistov avtobus in skoraj ves pogorel. Vozač I. Z. je skušal spraviti pokvarjen voz v tek, pa mu ni uspelo. Ker pa je treba zjutraj prepeljati delavce v kranjske tovarne, je šel šofer v vas k drugemu šoferju po pomoč. Nazaj grede pa je že videl švigati plamen iz sprednjega dela voza. Na pomoč poklicani gasilci niso mogli veliko rešiti. Požar je nastal najbrže zaradi kratkega istika. Škode je menda okrog sedem milijonov dinarjev. jisti pokazali, da so tudi za letošnje državno prvenstvo dobro pripravljeni. U. JESENICE PREMAGALE RIEGERSDORF Edini prireditvi na jeseniškem drsališču, ki je bila pretekli petek, je sledilo v nedeljo še mednarodno srečanje v kegljanju na ledu. Pomerilo se je šest ekip jeseniškega KKNL in dve ekipi KKNL iz Riegersdorfa v Avstriji. Tudi na tokratnem turnirju so zmagali Jeseničani s .svojo prvo ekipo, ki jo sestavljajo Janežič, Klinar, Cardej in Koblar. Dosegli so 12 točk. Drugo mesto s prav tako 12 točkami je zasedla ekipa Jesenice II v postavi Drobnak, Slibar, Drinovec in Vister. Tretje mesto za 10 točkami je zasedla ekipa Riegersdorf I, nato slede ekipe Jesenice IV, Jesenice III, Riegersdorf II, Jesenice VI in Jesenice V. U. POLFINALNO PRVENSTVO KRANJA Na polfinalnem turnirju za prvenstvo Kranja, ki se igra vsak ponedeljek in četrtek v prostorih Šahovskrga k'uba Kranj, je stanje na tabeli po odigranem 6. kolu takole: Berč č, Km tfč in Koren po 4,5; Eage'man in ?ta-gar po 4; MarasoviČ, Pekovšek in PrelOVŠok po 3,5; Djordjevič 3 točke itd. Časapisrco podletie PODJETJA USTANOVE je povečalo zmogljivost v ročni knjigoveznici, zato vam bo hitro in solidno zvezalo letnike raznih revij in uradne liste, prevezalo stare _ knjige itd.' Naročila sprejema naročniški oddelek podjetja - telefon 190 KRANJ, 9. JANUARJA 1959 Glas Gorenjske Dve premieri za konec leta MAC GILBF.RT SMIVAJOV TRINAJST JIH BO KRISTINA BRr-.NKOVA: MAČ' HA IN PASTORKA filmi, Id piA gledamo Ifralska družina DPD »Svoboda« Strižišče v Kranju je ob koncu preteklega leta zabeležila uspeh, ki obeta storiti letošnjo gledališko •ezono še posebno pestro. V dveh dneh so se požrtvovalni igralci Predstavili kar z dvema premiera-ma. V soboto, 27. decembra je bila Premiera komedije A. G. Sauvajo-na Trinajst jih bo, dan kasneje pa iSrica k. Brenkove Mačeha in pastorka. To je bilo hkrati tretje deta- ki 3o ga naštudirali v letošnji sezoni. Vedra in duhovita francoska komedija Trinajst jih bo, ki se domiselno ponorčuje iz babjevernosti v *vezi s številko 13, je našla v režiserju Milanu Tepini in mladih Igralcih zelo spretne oblikovalce. Seveda pa ni moč zanikati, da sodelujoč; niso imeli trdega dela; trdega zlasti zategadelj, ker zahte-va ta zvrst dramske literature mnogo več kot brezhibno obvladale teksta. Tudi površnosti, ki jo tako radi očitamo našim amater-lem. ni bilo opaziti. Večina prizo-T°v je ustvarjala videz ,skrbno izdelane celote. Tudi dinamiki je Posvetil režiser dokajšnjo pozor-nost. S krepkimi dramaturškimi črtami v besedilu se je na mnogih me,stih izognil razvlečenim, dolgočasno učinkujočim prizorom. Poznavalec odra bo torej že ob površni presoji uprizoritve ugotovil, ^a ?e je režiser lotil dela s skrbno vdelanim režijskim konceptom. Seveda ne kaže ovenčati uprizoritve s samimi superlativi. Nekateri pri-z°ri namreč ni.so mogli utajiti, da Jln je oblikoval režiser brez za- dostnih izkušenj in domiselnosti. Bili so preveč statični in so zategadelj učinkovali malce ohlapno in neimpresivno. Vendar pa drobne spodrsljaje opravičuje dejstvo, da je bila to režiserjeva prva režija. Celotna uprizoritev pa kaže, da je igralki — Metka Jež in Breda Jaklič. Hudo napak bi storili, če bd ob tej uprizoritvi podvomili v uspešnost njihovega dela. Nasprotno — prav tej trojici gre nemalo zaslug, da je uprizoritev zabeležila tolikšen uspeh. Prisluhnili bomo pesmi iz zamejstva Pred koncertom ližaških Slovencev v Kranju Kranjska koncertna kronika bo v soboto, 10. januarja zabeležila Jedek kulturni dogodek — srečanje s pevskim društvom »Valentin v°dnik« iz Doline pri Trstu. Kon-Cei"t bo ob 20. uri v Prešernovem 9'edališču. Spored bodo izvajali moški pevski zbor, tamburaški or- es*er, zabavni instrumentalni trio ter pevski duet. . Ne bo napak, če v skopih obri-preletimo zgodovino pevskega ruštva. — Lani je društvo slavilo visok jubilej — 80-letnico delovala Iz zapiskov društvene kronike le moč posneti, da je zbor obstajal 2es Pred letom 1869 pod imenom "Čitalnica«. Vsa leta do danes je društvo neumorno delalo, učilo in ProsvetljevaIo ter se po nastoou rasi zma v Italiji borilo za sloven- Prizor iz 3. dejanja uprizoritve »Trinajst jih bo« dobila stražiška Svoboda /. Mila- In igra?—Madeleine Villardiero-nom Tepino močnega režiserja. — va Marte Cegnarjeve je bil pla-Poleg njega sta tokrat doživeli stičen lik, živahen in zanimiv v svoj odrski krjst še dve mladi risanju trenutnih občutij. — 25-let- ,__ no Španko Consuelo Konkowsko je zaigrala 14-letna Metka Ježeva, ki je to pot prvič stopila na oder. Brez pretiravanja; mlada igralka pomeni pravcato odkritje. S svojo neposrednostjo, žametnim altom in odličnim posluhom za soigro je dokaj dobro obvladala svojo igralsko okolico. Tolikšno igralsko nadarjenost le redkokdaj srečujemo. V Veronique Chambon Brede Jakličeve, čeprav je tudi ta prvikrat stopila na oder, je našla močno soigralko. — Antoinu Villardieru Brančija Jakliča je manjkalo nekoliko možatosti, sicer je bil topel in prijeten. Franci Brešar kot dr. Peloursat je bil v premikih preveč mladosten, vendar je postavil simpatičen in razgiban odrski lik. S svojo narejeno vinjenostjo ni prepričal. — Frideric Staneta Derniča je bil prikupna in primerno dostojanstvena figura sluge. Videti je bilo, da ga oder ne spravlja v zadrego. Tone Kavčič kot Jean Charles Chambon opozarja na igralca z dokaj obsežnim igralskim registrom, ki pa ga ne zna krotiti. Z manj karikirano igro bi bil prepričljivejši. V epizodni vlogi je nastopil še Gregor Homan— Filip kot Dupaillon. Zaključna sodba: stražiški igralci so posredovali toplo in prepričljivo doživetje in osvojili občinstvo. In še beseda, dve o Mačehi in pastorki. Spričo revščine v slovenski mladinski igri so naši režiserji vsako leto posebej v zadregi z otroškim programom. Stražiška mladina se je skušala rešiti iz zagate z igrico K. Brenkove Mačeha in pastorka. Delo je postavil na oder Tone Kavčič. Tu pa je menda spet zaživela stara krilatica: »Za otroke bo že dobro!« Mladinska uprizoritev je v primerjavi s komedijo hudo razočarala. Sicer pa ne bi hotel vsiljevati svojega mnenja. Naj spregovorijo nekateri otroci, ki so si ogledali ponovitev igrice za kolektiv tovarne »Iskra«. Bil sem deležen zelo zanimivih odgovorov. Malčki do 6. let starosti uprizoritve sicer niso grajali, vendar som pogrešal tistega zanesenjaškega navdušenja, ki jih preveva vselej takrat, kadar si ogledajo dobro pripravljeno mladinsko delo. Zgovor-nejši pa so bili starejši vrstniki. Nekateri so bili nad uprizoritvijo malone ogorčeni. Iz njihovih preprostih odgovorov sem si ustvaril naslednjo sodbo: režijski koncept brez domislic, pomanjkanje dinamike v dialogih in situacijah, govorna interpretacija bleda in brez življenja, svetlobni efekti premalo pravljični, da bi dali igri primerno vzdušje itd. Zaključna sodba: kaže, da imajo naši otroci' preveč izbrušen okus, da bi jih bilo moč zadovoljiti s površno pripravljenim mladinskim repertoarjem. Eno je jasno — po tej poti ne bomo prišli do prave oblike amaterskega gledališča in do gledališkega občinstva, ki se poraja v najmlajših. S. Š. PRINC IGRALCEV V vrsti biografskih filmov, ki smo jih gledali zadnja leta v naših kinematografih, .pomeni ameriški barvni kinoskopski film »Princ igralcev« prijetno poživitev. Tokrat so se filmski producenti lotili življenjepisa popularnega interpreta Shakespearovih likov v drugi polovici preteklega stoletja Edwina Bootha. Zgodba je še posebno zanimiva zato, ker je naslonjena na politično ozadje secesijske vojne med ameriškim Severom in Jugom. Edwinov brat John Booth je namreč kot pripadnik Južne armade ubil predsednika ZDA Abrahama Lincol-na. To dejanje je slavnemu igralcu, dasiravno ni imel z njim nobene zveze, prizadejalo velike težave. Bratov politični zločin je omadeževal ime Booth. Film je spretno zrežiral Philip Dunne, vendar se ne moremo znebiti vlisa, da je zgodba prenatrpana s Shakespearovimi dialogi in mislimi, zaradi česar UČI kuje film v nekaterih pri-■01 i dolgočasno in razvlečeno. Prav tako se gledalec ne more znebiti občutka, da so film ustvarili, ne toliko zaradi Edwina Bootha in vseh obrobnih oseb teh dogodkov, kolikor zaradi igralca Richarda Burto-na. Sicer pa kot interpretu Shakespearovih likov ni kaj oči-lati. Nobenega dvoma ni, da bi se film lahko povzpel visoko nad povprečje biografskih filmskih realizacij, če bi mu ustvarjalci prizanesli s sentimentalnim prizvokom in če zgodovinskega ozadja ne bi risali tako bledo. — Sicer se pa film navzlic tem ugotovitvam uvršča med boljša dela v tej zvrsti. DAVEK ZA KRUTOST Obisk ameriškega barvnega kinoskopskega filma »Davek za krutost« kaže, da ljubitelji we-sternov nad filmom niso posebno navdušeni. Očividno vsebuje premalo divjega streljanja, pretepov in podobnih začimb po receptu standardnih kavbojk, Ima pa preveč psihološkega poglabljanja v osebno tragiko junakov. — Film nas povede v leto 1B73 in na živinorejsko farmo v pokrajini Wyoming, katere lastnik je brezobzirni Jeremy Rodock — mož, čigar fanatična ljubezen do konj je Izrinila iz njegovega srca zadnjo trohico toplih človečanskih čustev. — Scenarij je pisan zelo spretno: osnovna misel zgodbe je razpeta predvsem med tri ljudi — srečujemo se z okrutnim Rodockom, čigar dobro srce je spričo trdega življenja in nenehnega boja za obstanek prekrila skorja trdosrčnosti in nezaupanja, z Jocasto — žensko z dna, ki še ni docela izgubila zaupanja v življenje in vere v ljudi in ki hrepeni po človekovi dobroti in končno s Steveom, neizkušenim mladim fantom, ki se sreča na farmi s prvimi grenkimi spoznanji. In še ena privlačnost: igralec James Cagney je izluščil Iz okrutnega Rodocka figuro, ki je zlepa ne bomo pozabili. Navplic vsem prigovorom ljubiteljev westernov, ki jim film zavoljo »razmišljanj« ni po volji, trdim, da je film »Davek za krutost« zelo uspela filmska realizacija režiserja Roberta Visea. aa V novo leto z ilustracijo za otroka )ozo Cniha in Mvl^nka Muk-Stunica r*7sta\|iaia v M'stn^rn mužpiu v Kranju sko pesem in besedo. Po letu 1945 pa je napočil dan, ko so lahko dali pevci zatirani slovenski pesmi duška. Po usodnem 1948. letu je prišlo v društvu do razkroja, vendar je pevski zbor o,stal, seveda v okrnjeni obliki. Storili so napako, ki jo danes popravljajo. Zaprli so se v društvene prostore in se učili. V Dolini pa poslej niso nastopali. Dolinski zbor so poznali v Trstu in v drugih vaseh, pa v Sloveniji, na Koroškem, le v Dolini so komajda vedeli, kaj zmorejo grla domačih pevcev. V tem času so zabeležili vr,sto nastopov, krona vseh pa je bil uspeh na ljubljanskem festivalu julija 1957. leta. Nadejamo se lahko, da nas srečanje s pevci iz zamejstva ne bo razočaralo. Koncert prireja Koncertna poslovalnica v Kranju. Ta ocena ne bo napisana v stilu, ker se včasih tudi kritiku upre nenehno opredeljevanje umetnin po njih oblikovni pripadnosti, idejni usmeritvi, kvaliteti, izvirno.sti in podobnih vidikih. Da in še enkrat da — včasih se tudi kritiku zahoče samo čutiti, samo uživati likovne čarovnije in vzklikati: to je lepo, tako lepo . . . Ko smo bili še majhni, so nam dobrodušni dedi, ljubeče matere, neambiciozni literati in slikarji ter nič kaj petični izdelovalci igrač zakrinkali odurnost življenja s pravljicami o zmagi dobrega nad zlim, s slikanicami o sprehajanju po rimskih cestah neba in z ročnimi ali na nitke privezanimi lutkami, ki so jim spretni pr.sti igralcev pomagali počenjati nadnaravna dejanja. Mi pa smo vse verjeli — in dorastli, a ko je pričel čas, da bi svojim otrokom podarili sladke plodove domišljije, smo presenečeni odprli usta: kako, pravljic da ni več — ožuo.<( h Sedemnajsta zima. Kako je bilo takrat? - Kaj mislite danes o • in življenje ljudi nad Rudnim, ki so ube Dolina se je nenadoma zožila. Ce ne bi na obcestni tabli •pazili napisa »Dražgoše 3,5 km«, bi mislili, da smo že na cilju. Ce-•ta je vodila navzgor, navzgor po ovinkih, mimo jablan, starih tepk In češenj, mimo malih kozolcev, ki so nagnjeni »sedeli« na pobočju. Sneg je bil pokril male njive m košenice in jih izenačil z neplodnimi pašniki in peščenimi rebri. Zato je videti ta kraj znatno lepši. Vse je tiho, mirno. Samo nekje gori pod vasjo se sliši krik otrok, ki se sankajo. Taka je bila ondan pot iz Selške doline, oziroma iz Rudnega navzgor proti Dražgošam. In pred 17. leti? Tudi takrat je bil sneg, mraz še hujši, toda... Namesto krika otrok s sankami je takrat odmevalo po pobočju »Juriši« in »Feuer!« Dolina je bila polna Nemcev, zmr-zel sneg se je umikal ropotajočim oklopnjakom in iz tovornjakov, ki Po stezah partizanske Jelovice Kdo bo lelos zmagovalec? LANSKOLETNI ZMAGOVALCI SO SE SPET PRIJAVILI — SKUPNO PRIČAKUJEJO NAD 200 TEKMOVALCEV — PROGA SKRAJŠANA NA 14 km — ZADNJE PRIPRAVE ZA TEKMOVANJE Čeprav še niso znana imena tekmovalcev za tekmovanje Posameznikov, ki bodo v nedeljo nastopili na tradicionalnem ■mučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice,« je vendarle znano, da so se prijavili lanskoletni zmagovalci, med »aterimi so Kordež, Kersnik, Seljak, Hlebanja, Pavšič Janez in Cveto; slednji bo letos zastopal JLA. Tudi med mladinci so 'mena, ki obetajo hudo borbo med posamezniki, in sicer: Komentar, Pogačnik, Ambrožič, Naglic, Grašič in drugi. l vrh ,smučarska progA pdp/uaniAi ij>o s svojimi nenadnimi in drznimi, a "sPeIimi akcijami zadali že toliko izgub. rePričani so bili, da gre za več sto partfcanov. 16. aprila so z vojsko in po- c,Jo obkolili Udin boršt, ravninski gozd Kranjem in Golnikom, da še miš ne °1 ušla. 38 Tistih nekaj sto partizanov, ki so jih Nemci hoteli z obkolitvijo uničiti, je bila v resnici Kokrška četa, ki je tedaj štela komaj 52 mož. Četa se je pred prodlra-jočimi Nemci spretno umikala, toda nazadnje se je obroč toliko stisnil, da se je morala razdeliti v manjše skupine, ki naj bi se vsaka zase v različnih smereh prebile iz nemškega obroča. 39 Pri Kokrški četi je bil tedaj tudi Stane Žagar, član Pokrajinskega komiteja SKOJ in tedanji vodja gorenjske mladine. V hajki je bil ranjen: rafal mu je zdrobil peto na nogi, da nI mogel sam hoditi. Partizani so ga nosili, ko pa so potem nenadoma naleteli na Nemce, so ga na hitro skrili pod velik kup smrečja, ker se niso mogli prebiti z njim na ramah. 40 Stane je poslušal šum bitke, ki je odmevala v Udin borštu. Streljanje, ki ga je prej čul izbliza, se je počasi oddaljevalo in izginilo v dalji. Potem je začul glasove in ropot številnih nog, ki so gazile po praprotju in suhljadi. Prisluhnil je: Nemci! Prišli so tik do njegovega kupa — potem pa se je skupina utrujenih Švabov zavalila na kup, da si počije. Prvi korak v vsemirje Sovjetska vsemirska raketa je šla mimo Meseca in se približuje Soncu -V 34 urah je preletela pot od Zemlje do Lune - Sonce dobila svoj prvi satelit sončni sistem pa deseti planet - Izreden uspeh sovjetskih znanstvenikov, ki ga priznava tudi Zahod Moskva, 2. januarja. — Sovjetski znanstveniki so spet pokazali prednost pred zahodnimi. Izstrelili so raketo, ki naj bi poletela na Luno... Moskva, 4. januarja. — Danes ob 12. uri po moskovskem času je bila sovjetska kozmična raketa 422.000 km oddaljena od središča Zemlje in 60.000 km od središča Lune. Opazovalne postaje v Sovjetski zvezi še nadalje sprejemajo signale z rakete. Temperatura na njeni površini se giblje od 10 do 15 stopinj Celzija, znotraj pa med 10 in 20 stopinj Celzija. Davi ob 3.57 uri je bila kozmična raketa na svoji poti po vesolju najbliže Luni. Drvela je i__i /---> Socialna struktura prebivalstva se na Gorenjskem hitro spreminja in dobiva vse bolj industrijski značaj. Delavcev in uslužbencev je 72 odstotkov, kmetov pa 21 odstotkov. V jeseniški in tržiški občini je odstotek delavskega prebivalstva še večji (90 oz. 80 odstotkov). V industrijskih krajih pridejo na eno gospodinjstvo povprečno 3,4 člani, v kmetijskih predelih pa 4,6. Prebivalstvo na Gorenjskem naraste povprečno za 5,5 odstotka na leto. Prirastek na vasi je le malenkosten, v vseh industrijskih področjih pa večji. V radovljiški občini poraste prebivalstvo na leto za 11,2 odstotka. naprej s hitrostjo 2,45 km na sekundo, razdalja verjetno znatno manjša. Čez dva V 34 urah je torej preletela pot od Zemlje do Meseca, dolgo 370.000 km. Raketa ima več delov in zadnji del lahko doseže hitrost 11,2 km na sekundo, kar omogoča tudi medplanetarne polete. V tem zadnjem delu so aparati za določitev magnetnega tečaja Zemlje, za registracijo fotonov v kozmičnem sevanju, za odkrivanje radioaktivnosti Lune, za proučevanje razporeditve težkih atomov v V. ali tri dni bo raketa torej dosegla pot, po kateri bo krožila okoli Sonca kot deseti planet. Njeno »leto« bo trajalo 15 mesecev; »poletje«, ko bo raketa najbliže Soncu, bo v januarju, »zima«, ko bo najbolj oddaljena od Sonca, pa v septembru. Posebno zanimiva je naprava, s pomočjo katere se lahko raketa v določenem trenutku obda z oblakom natrija, kar kozmičnih žarkih, za proučevanje korpus- omogoča opazovanje rakete z Zemlje. »To kularnega sevanja Sonca in za proučeva- dejstvo, da natrijeva para v vesolju ne nje meteoroloških delcev, razen tega pa izpareva, nam dovoljuje, da si zastavimo so tu še trije radijski oddajniki. Skupna vprašanje, če lahko tudi okoli vsemirske teža vseh teh instrumentov ie 361,3 kg. ladje ustvarimo zemeljsko atmosfero. To Moskva, 5. januarja. — Danes ob 10. bi znatno olajšalo medplanetarno poto- { uri po moskovskem času je bila preki- vanje človeka.« Tako pravi sovjetski strokovnjak za rakete Dobronravov. Sovjetskim znanstvenikom čestita k njihovemu epohalnemu uspehu ves svet. Pri vsem tem ie bistveno, da je raketo zgradil človek, da je raketa njegovo delo, da je ta potrdila njegove sposobnosti. S še večjo vztrajnostjo lahko verujemo, da zmore človek tudi tisto, kar mnogi šele nejasno slutimo, da nihče ne more preprečiti in onemogočiti njegove težnje po novih uspehih in dosežkih. Sledila bodo 2 (D S) ] GD Q ID (D § TT ] 16 LET NI ZATISNIL OČESA Franju Mikuliću iz Blagaja pri Mostaru (Bosna in Hercegovina) je leta 1942 zgorela ihlša in od tistega dne sploh še ni zaspal. Zvečer se sicer vleže v posteljo, zaspati pa ne more. Pravi, da zaradi tega nI nič bolj utrujen. OKRADLI SO 4 TONE TEŽAK STROJ Nepoznani 'jpovi so pred dnevi ukradli z londonske ulice štiri tone težak stroj, V je dolg 8, visok 4 in širok 2 metra. Zanimivo je, da nihče ne ve. kal • so Ita-tovi tako težak stroj sploh mogli odpeljati. Nikomur tudi ni jasno, zakaj so ga jkradli. —JO* njena radijska zveza z vsemirsko raketo, ker se je izčrpala energija oddajnika. V tem trenutku je bila raketa oddaljena od Zemlje 597.000 km. To razdaljo je preletela v 62 urah. Kozmična raketa še nadalje leti po vse-mirskem prostoru in vstopa v svoj tir okoli Sonca, v katerem se bo dokončno znašla 7. ali 8. januarja. Njen tir je med tirom Zemlje in Marsa. Najmanjša razdalja med tirom rakete in med tirom Marsa je 15 milijonov kilometrov, kar je nova odkritja, ki bodo še bolj uveljavila približno četrtina najmanjše razdalje med Zemljo in Marsom. Za enkratno pot okrog Sonca bo raketa potrebovala 457 dni. Čez 5 let se bo znova približala Zemlji. Takrat bo oddaljena od nje kakih 10 milijonov kilometrov. Nekateri znanstveniki pravijo, da bo ta človeka in njegove težnje, da bi zgladil vsa trenja in odpravil vso mržnjo. i STROJ ZA BETONIRANJE JARKOV, ki ga kaže slika, položi v 24 urah 1500 kvadratnih metrov betona v ožino, široko 30 cm. Dolg je 42 metrov in visok kot štirinadstropna hiša. Ima 16 elektromotorjev, ki jih upravljata samo dva moža. BOJ SE NI KONČAN, čeprav nasprotnikova glava (na sliki levo) že leži na tleh. Živčni sistem pri mravljah namreč ni koncentriran samo v glavi, ampak je porazdeljen v posameznih živčnih vozlih (ganglijih) no vsem telesu. Zato z izgubo glave še ni vsega konec. Sicer pa pri višje razvitih živalih tudi lahko opazujemo nekaj podobnega, le v manjšem obsegu. Če na primer kokoši odsekamo glavo, še močno brca, in če jo spustimo, nam še precej daleč uide. Pri ptičih in sesalcih je živčni sistem že močno, ne pa še povsem koncentriran v možganih. Drugače pa je pri žuželkah in drugih niže razvitih živali. Mravlja, ki je izgubila glavo, se še ne vda, ampak se z nasprotnikom še krepko spoprime. Ameriškemu kirurgu dr. Kantrowitzu se je posrečilo nekaj, česar niti pisci fantastičnih romanov v svojih delih miso nikdar omenjali — izumil je »umetno srce«. To srce v določenih okoliščinah lahko zamenja pravo srce. Z njim bodo, tako upajo, lahko pomagali srcu, ki je bilo oslabljeno — zaradi starosti' aH kakršnekoli bolezni. »Umetnega srca« na človeku še niso preizkusili. Toda več kot de.set psov, ki že imajo v svojem prsnem košu rezervno srce, se zelo dobro počuti. Na sestanku ameriških kirurgov, ki je bil pred nedavnim v Chicagu, je izumitelj »umetnega srca« najprej poročal o svojem izumu, zatem pa so prikazali film o operaciji na psu in rentgenske slike, na katerih se vidi, kako rezervno srce potiska kri po žilah. Dr. Kantrowitz je pokazal in povedal svojim kolegom, da tajnost njegovega odkritja predstavlja pravzaprav miniaturna oddajna radijska postaja, brez katere umetnega srca ne bi bilo. Ta postaja je seveda zunaj organizma, toda ona izziva delovanje miniaturnega sprejemnika^ ki je v notranjosti umetnega srca. Ta sprejemnik pa deluje na neki živec, ki izzove krčenje srca. To krčenje je po moči .enako krčenju normalnega srca. S pomočjo tega »drugega srca« se normalni napor srčne mišice zmanjša za okoli 25 od.stot-kov. Pri mnogih srčnih boleznih pa ravno teh 25 odstotkov predstavlja razliko med življenjem in smrtjo. Kako pravzaprav izgleda to »pomožno srce« in kako deluje? Dr. Kantrowitz je za realizacijo svoje ideje uporabil del diafragme. Diafragma je močna mišica, ki oddvaja prsni koš od trebušne votline. Od nje zavisi delovanje pljuč — d'hanje: Pri izdihu se prsni koš stisne, diafragma od spodaj pritisne na pljuča, pri vdihu pa se prsni koš razširi in diafragma ,se pomakne navzdol. Za dihanje pa ni potrebna cela diafragma. Zato je dr. Kantrowitz odrezal del diafragme v velikosti človeške dlani. Seveda je pri tem pazil, da ni poškodoval živcev in krvnih žilic. Ta živi del diafragme je ovil okoli aorte, največje arterije, ki izhaja iz srca, in jo tako zašil, da je žilo popolnoma oklepala. To pa še ni bilo dovolj. Problem je v tem, kako doseči, da bi se ta del mišice začel krčiti, in sicer istočasno kot normalno (pravo) srce. Znano je, da srce oddaja električne valove, ki jih zdravniki že dalj časa lahko renistriraio (elektrokardiogram). Te električne valove je možno odkriti tudi na površini telesa, na koži. Dr. Kantrowitz je en živec diafragme zvezal z miniaturnim radiosprejemnikom. Zunaj telesa pa je postavil miniaturni radioddajnik in ga povezal z elektrodo, ki jo je postavil na kožo psa. Takoj, ko bi ta elektroda »signalizirala« bitje (udarec) pravega srca, bi radiodda>jna postaja ta signal sprejela in ga prenesla na sprejemnik, ki bi deloval na srce na ta način, da bi izzval krčenje diagrafme v istem ritmu, v katerem bije pravo srce. Krčenje diafragme bi torej aorto širilo in jo stiskalo in bi s tem pomagalo potiskati kri na periferijo telesa. Dr. Kantrowitz še ne ve, kdaj bo lahko to »rezervno srce« preizkusil tudi na človeku. Nekaj vprašanj bo treba namreč še rešiti, da »pomožno srce« za človeka ne bi predstavljalo kakršnekoli nevarnosti. Ena od težkoč je na primer ta, kako onemogočiti radijskemu sprejemniku, ki je v telesu pacienta, da ne bo sprejemal nobenih drugih radijskih valov, ampak samo t;ste, ki 'jih pošilja njegov oddajnik. Če bi sprejemnik sprejel kakršnekoli druge radijske valove z isto valovno dolžino, na kateri oddaja njegov oddajnik, bi to lahko izzvalo delovanje »pomožnega srca« v nepravem trenutku, s tem pa tudi trenutno smrt pacienta. /---^ FRANK OWEN: e!J EDDIE CHAPMAN PRIPOVEDUJE Nemci so malo dvignili glavo kasneje, ko je prišla novica, da je Hitler prvič uporabil svoje dolgo časa obljubljeno tajno orožje. Zame to ni bila skrivnost, ker sem jedel v restavraciji vojnega letalstva in tam srečal več strokovnjakov, ki so mi v Berlinu dajali naloge. Ti ljudje so mi že več tednov poprej pripovedovali, da je Hitlerjeva »igrača« pripravljena. Nemški propagandni stroj je s polno paro izkoriščal to orožje, pripovedoval o strahotni škodi in trdil, da eksplozija ene same bombe te vrste uniči vse v premeru 200 metrov. Goebbels je trdil, da je London v plamenih in da je promet povsod v neredu. To je name napravilo vtis in bil sem zaskrbljen. Naposled pa sem Vendarle podvomil, da bi to moglo biti res. Toda tudi von Grunen sam mi je rekel: »Fritz, to je strahovito orožje, da se bojim, da bodo Britanci kot povračilo začeli uporabljati strupene pline. Učinek eksplozije je namreč tako strahoten, da tudi najboljša zaklonišča nič ne zaležejo.« »Poglejmo, kaj o tem pravijo Britanci,« sem predlagal. V spremstvu porogljivega Krauserja sva se vrnila v stanovanje in prižgala radio. Najprej so bile na vrsti običajne vojne novice, temu pa je sledilo kratko sporočilo, da so Nemci začeli naposled uporabljati proti Južni Angliji tajno orožje, ki so ga toliko hvalili. Von Grunen in Krauser sta bila divja, ker so to novico sporočili kar tako mimogrede. Planila sta s stolov in imenovala to lažnjivo hinav-Ščino Britancev. »Saj vendar ne morejo kratkomalo zbrisati takega dogodka,« je kriknil von Grunen. »Počakajte, pa boste videli! V Angliji bodo zoper to celo javno protestirali! Resnica mora priti na dan, ta resnica pa je za Britance strahotna. Kmalu jih bomo spravili na kolena.« Te besede so izražale mnenje večine vodilnih Nemcev. Ti so hoteli verjeti in so res verjeli najstrašnejšim zgodbam o razdejanju, ki ga je povzročala bomba V-l. Ko so bila spet na vrsti Britanska poročila, so se kar gnetli okrog radijskih sprejemnikov. In spet jih je čakalo razočaranje, ker je bil objavljen enak prezirljiv komunike. To omalovaževanje V-l je bil eden izmed največjih uspehov propagande BBC. Vsak Nemec rad posluša krike svojih žrtev in sovraži, če kdo podcenjuje njegove sijajne napore. Mimo tega so nemški propagandisti pripovedovali svojim ljudem, da lahko s tem orožjem dobe vojno. Ko so ti ljudje naposled spoznali resnico, da je orožje V-l prišlo prepozno, je bila njihova reakcija po prvem navdušenju globoka in to je zadostovalo za konec. V resnici ni niti dolgo trajalo, pa je samo vrhovno poveljstvo nehalo ceniti učinek V-l, pač pa je gradilo upe na uporabi V-2 v zadnjem hipu. Toda vrhovno poveljstvo je začuda pustilo vnemar nekatere svoje izume. Potem ko so zavezniki vzpostavili mostišče v Normandiji, me je von Grunen poklical v svojo pisarno: »Tukajšnji šef sodi, da vi poznate psihologijo Britancev in zato bi želel, da bi začeli snubiti ustrezne agente, ki bi ostali v Parizu in delali za nas, če bi zavezniki zasedli mesto. Uporabljali bi jih samo za splošno obveščevalno delo, vi pa jih lahko poučujete, kako je treba delati z radiom in šiframi, šef predlaga, da bi skušali prodreti v nekatere hotele, zakaj če bodo ameriške in britanske čete kdaj prišle v Pariz, bodo očitno zasedle iste hotele, kot smo jih zasedli tudi mi.« V hotelu Ambassador je delal prijazen in star vratar, ki je dovršeno govoril angleški; več let je živel na Jerseju in v Londonu. Pomislil sem, da morda ne bi bilo napak, če bi se mu približal. Z izgovorom, da bi hotel kupiti malo konjaka in likerja, sem pregovoril starega fanta, da je prišel v rue Miromesnil. Tu sem izrekel predlog približno takole: »Kakor veste veste ima vsak narod obveščevalno službo, ki zaposluje ljudi, da zbirajo različne informacije. Nagrade za to delo so visoke, nevarnost pa ni velika. In zdaj, ko bodo Nemci bržkone zapustili Pariz, bi razumljivo hoteli pustiti za seboj skupino agentov, nekatere za sabotaže, druge pa za obveščevalno delo. Vi bi kot vratar hotela Ambassador nam zelo koristili, če bi zavezniška vojska zasedla ta hotel. Delali bi sezname častnikov in, če bi bilo potrebno, tudi divizij, katerim pripadajo. Če kdo izmed njih stalno kliče neko telefonsko številko, bi bilo to dragoceno, ker bi lahko odkrili njihov glavni štab. Pazljivo bi vas izurili za to delo in mesečno bi dobili 12 000 frankov. Seveda če bi bile vaše vesti dragocene, bi dobili še več. Dobro premislite o tem. Če niste zainteresirani, lahko mirno greste. Toda v tem primeru je bolje, če pri priči pozabite na tale razgovor.« Starec je bil videti čedalje bolj zaskrbljen. Ko sem nehal govoriti, je z drhtečim glasom rekel: »Gospod, star človek sem in nisem več za boj. Ne želim umreti nenaravne smrti. Ob koncu svojega življenja prav tako ne želim, da bi me imeli za izdajalca moje domovine. Prosim vas, gospod, bili ste zelo ljubeznivi z menoj, dovolite mi, da grem.« Poklical sem von Grunena in nekega mladega poročnika iz našega biroja in jima sporočil, kaj se je zgodilo. Von Grunen je nalil starcu kozarec in ga še pol ure prepričeval. Starec je bil vljuden, toda trmast. Morali smo ga pustiti, da je odšel.