LITIJA OBVEŠČEVALEC LETO V LITIJA, 1964 ST. 7-8 Deveti september - praznik našega kolektiva Devetega septembra letos, je minilo že 14 let, ko je prevzel upravljanje prvo izvoljeni upravni odbor. Na ta dan, je v našem podjetju vsako leto bolj praznično. To je praznik vseh delovnih ljudi naše predil-nice, saj smo na ta dan pred 14 leti uresničili Marxovo načelo »tovarne delavcem«. Sindikalna organizacija je dala letos pobudo, da se poleg dosedanjih športnih tekmovanj, organizira tudi Proizvodno tekmovanje. Tekmovanje med izmenami je trajalo ves mesec avgust in dalo zelo pozitivne rezultate. Pri tem sc je kvaliteta izdelkov občutno izboljšala, tako smo imeli v mesecu tekmovanja za Polovico manj deformiranih kopsov kot v prejšnjem mesecu. Iz podatkov zbranih po tekmovanju je razvidno, da je mogoče z večjo pazljivostjo znižati odstotek deformiranih kopsov. Zato je želeti, da ostane tako nizek odstotek deformiranih kopsov tudi v naslednjih mesecih. Tudi produktivnost je v času tekmovanja Zelo narastla, saj smo v času tekmovanja prekoračili Proizvodni plan za 18 “/o. Odpadki pa so se istočasno zmanjšali za 25 %>. Vidno je tudi zmanjšanje bolniških izostankov. V vseh oddelkih je vladal boljši red in čistoča, skratka povsod je bilo čutiti mesec tekmovanja in da se bliža praznik pomemben za celotni delovni kolektiv. Za trud in večjo pazljivost v tem tekmovanju, smo se dogovorili s samoupravnimi organi, da prejme najbolj prizadevna izmena denarno nagrado v višini 10 %i enomesečnih osebnih dohodkov. Ko je zato določena komisija zbrala vse podatke, se je ugotovilo, da so razlike med doseženimi uspehi posameznih izmen, ocenjevano po enotnih kriterijih, zelo majhne. Zato je komisija predlagala, naj prejmejo vse tri izmene nagrado v višini 5 "/o enomesečnih osebnih dohodkov. Taka podelitev nagrad je bolj pravična, saj so se vse tri izmene močno prizadevale in dosegle pod enakimi Pogoji skoraj enake uspehe. Cilj tekmovanja je bil dosežen, ker sc je znatno izboljšala kvaliteta preje, kar je bil tudi glavni namen Proizvodnega tekmovanja. Tudi športna tekmovanja, organizirana ob tovarniškem prazniku so bila zelo Pestra in razgibana. V tednu praznovanja je bilo izvedenih nekaj tekmovanj med našim kolektivom in Lesno industrijo iz Litije. Prvi so tekmovali strelci — člani našega kolektiva. V skupini, ki je premagala nasprotnika s 368 krogi Proti 307 so tekmovali Rudi Zupan, Edi Pintar in Karli Malis. Šahovski dvoboj, napovedan med Predilnico in Lesno industrijo Litija sc ni odigral, ker tekmovalcev Lesne industrije ni bilo. Tako so med seboj tekmovali le člani Predilnice in je zasluženo zmagal tov. Brane Peterca. Tudi v namiznem tenisu je bilo tekmovanje. Po dveh urah igranja je postal zmagovalec iz kolektiva tov. Karli Malis. Tekmovanje v balinanju sc je odigralo med Lesno Industrijo in Predilnico in je mehanična delavnica >2 Predilnice močno premagala Lesno industrijo z 21 : 3. V medsebojnem konkurenčnem tekmovanju je nastopilo tudi gasilsko društvo Predilnice. Tekmovali sta dve moški in ena ženska desetina. Slednja je bila izmed vseh treh najboljša. Rezultati so sledeči: ženska desetina pod vodstvom Marije Janežič je osvojila 406 točk in tekmovala brez napake. Desetina Jožeta Borštnarja je doscgcla 402 točki in imela pri tekmovanju manjše napake. Zadnja desetina, ki jo vodi Jernej Gril je dosegla 368 točk ter imela pri nastopu tudi napake. Ob zaključku tekmovanja je bila odigrana nogometna tekma med moštvi iz Predilnice in Lesne industrije Litija. Zasluženo je zmagalo moštvo Predilnice z rezultatom 3:2. Zmagovalcem v vseh tekmovanjih so bili podeljene denarne nagrade. Po končanih tekmovanjih je bilo Predsednik sindikalne podružnice — tov. Franci Bori-šek je seznanil navzoče z rezultati proizvodnega tekmovanja in športnih tekmovanj Slavnostno zasedanje DS Predsednik Občinske skupščine Litija, tov. Stane Pungerčar in vodja remonta v predilnici — tov. Zore Ivan ob novomontiranem dvojilnem stroju v sukalnici Ob 78-letnici obstoja podjetja in 14-letnici delavskega upravljanja je delavski svet podjetja sklical slavnostno zasedanje. Slavnostnega zasedanja so se udeležili predsednik Občinske skupščine Litija tov. Stane Pungerčar, sekretar Občinskega komiteja ZK tov. Jože Dernovšek, predsednik občinskega sindikalnega sveta Martin Arhnaver, poslanka gospodarskega zbora SRS Justa Kos, člani delavskega sveta, upravnega odbora, predstavniki svetov delovnih skupnosti, predstavniki komisij samoupravnih organov in predstavniki političnih organizacij podjetja. Predsednik DS tov. Lea Rapl je ob tej priliki opisala življensko pot našega podjetja, razvojno pot samoupravnih organov in nakazala uspehe podjetja, ki so bili sad prizadevanja kolektiva. Predilnica Litija je obratovala leta 1945 junija meseca s 13 272 vreteni, novembra 1946 jih je bilo že 28128. Leta 1946 se je pričela graditi nova predpre-dilnica, leta 1954 je bilo zgrajeno novo skladišče in bil obnovljen industrijski tir. Leta 1956 je bila opravljena prva rekonstrukcija flyerjev. Tega leta se je pričela tudi načrtna obnova strojnega parka in urejanje tehnološkega procesa. Z rekonstrukcijo smo v lanskem letu prešli na 34 588 vreten, sukalnica pa ima 4968 vreten. popoldne slavnostno zasedanje delavskega sveta in ogled novih strojev v sukalnici. Zvečer pa je bila zabava za celotni delovni kolektiv v Sindikalnem domu. Ob tej priliki je navzoče seznanil z uspehi doseženimi v zadnjih 14 letih, predsednik UO tov. Niko Stamatovski. Po govoru je bila pogostitev vseh članov kolektiva. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Borisa Kovačiča s pevcema Stanko Kovačič in Danilom Čadežem. V imenu sindikalne organizacije sc zahvaljujemo vsem tekmovalcem za vloženi trud, prav tako tudi komisiji, ki je vestno spremljala in ugotavljala rezultate tekmovanja. V letošnjem letu se je nadaljevala rekonstrukcija in širile proizvodne kapacitete, tako se je: — izvršila montaža in rekonstrukcija čistilnih strojev za predelavo melanžev — opravila montaža pneumafil naprav na vseh strojih v predilnici I in II. S tem v zvezi tudi montaža sesalnih cevovodov in ventilatorjev — izvedena rekonstrukcija 8 prstančnih strojev — montaža klima naprav, ki bo končana predvidoma v tem letu — v tem letu izvedena dokončna rekonstrukcija transformatorske postaje — v predpredilnici montirani 2 raztezalki — v stročnarni izdelan stroj za izdelavo cevk — v sukalnici montirani 3 sukalni in 1 dvojilni stroj V letošnjem letu je predvidena še rekonstrukcija 5 prstančnih strojev v predilnici II, montaža 1 pre-vijalnega stroja, dokončanje rekonstrukcije klima naprave v predilnici I in II ter laboratoriju. Nato je poročala o proizvodnih uspehih v I. polletju 1964. Proizvodni plan enojne preje je bil prekoračen za 21,7 %>. Celokupna letošnja proizvodnja je za 35,3 0/o višja v primerjavi z letom 1963. Ce pa primerjamo letošnje rezultate z letom 1961, pa je proizvodnja celo za 50 °/o višja. Osebni dohodki so se v odnosu na lansko leto povečali za 15,7 °/o, porast osebnih dohodkov je v skladu s porastom produktivnosti — 16°/oi. Podala je tudi primerjavo v finančnem pogledu: Celotni dohodek je znašal v I. polletje 1963 ............... 1 726 018 000 din v I. polletju 1964 pa je znašal 2182 777 000 din Nakazala je še drugo dejavnost v podjetju, ki je namenjena predvsem skrbi za delovnega človeka tako npr. stanovanjsko gradnjo. Od leta 1954 je bilo zgrajenih oz. kupljenih 116 družinskih stanovanj in nekaj sob, od tega v letu 1963 in 1964 — 48 družinskih stanovanj. Nadalje družbeno prehrano v tovarniški menzi, počitniški dom v Novigradu, zobno ambulanto v podjetju vloženih sredstev za potrebe družbenega standarda, izobrazbo kadrov in za higiensko tehnično varnost in protipožarno službo. Temu praznovanju delovnega kolektiva je dala še večji pomen stavitev v pogon v novem oddelku sukal-nice treh Savio sukalnih strojev, enega dvojilnega in dveh previjalnih Savio strojev ter oddelek nove čistilnice za predelavo melanžev. Ob zaključku se je zahvalila vsem dosedanjim in sedanjim članom organov samoupravljanja v podjetju in preko njih članom kolektiva in onim, ki so že odšli iz podjetja za vložen trud, za napore pri dvigu našega podjetja, zlasti ženam, ki jih je skoro 3/4 vseh zaposlenih. Vse navzoče je pozdravil nato še tov. Arhnaver — predsednik Občinskega sindikalnega sveta in zaželel kolektivu še mnogo delovnih uspehov v bodoče. Po proslavi so si vsi navzoči ogledali v sukalnici novomontirane sukalne, dvojilne in previjalne stroje. Povzetek iz analize poslovanja v I. polovici leta 1964 Proizvodni podatki kažejo, da tempo proizvodnje v drugem kvartalu ni popustil, čeprav se je računalo, da bo proizvodnja zaradi prenehanja nadurnega dela znatno nižja. Polletna analiza produkcije kaže, da je bil količinski obseg proizvodnje v malem padcu, kar pa moramo Pripisati precejšnjim motnjam v električni energiji. Planske naloge so v celoti izvršene pri proizvodnji enojne preje, medtem ko je pri sukani preji zabeležen izpad plana za 2,7 %». Pri previjanju smo zelo zaostali za plansko obvezo. Pri posameznih proizvodih so bile planske obveznosti realizirane takole: Opis Enojna Sukana Previta preja Stročnice preja preja enojna sukana Efektiva izvršeno Planirano indeks 2 439 970 2 004 957 121,7 520 224,3 534 822 97,3 130 128 274 357 47,4 65 368 250 023 26,1 166 592 139 536 119,4 Baza izvršeno Planirano indeks 2 519 745 2 102 514 119,8 517 751 521 623 99,2 123 613 274 390 45,1 77 618 256 059 30,3 — Proizvodni plan enojne preje je prekoračen celo Za 21,7 %. Na prekoračitev plana je vplivalo nadurno delo in neprimerno višja produktivnost kot jo je predvidel plan. Pri sukani preji je izpad minimalen in je nastal zaradi ozkega grla v delovni fazi dvojenja. Konec leta 1963 smo nabavili tudi 2 previjalna stroja za katera se je predvidevalo, da bosta previla ca. 524 ton enojne in sukane preje. Vendar smo že takoj v začetku leta naleteli na pomanjkanje delovne sile tako, da so bile kapacitete komaj polovično koriščene. Proizvodnja stročnic je nad planom zaradi velikih Potreb predilnice. Kljub temu, da sukalnica in previjalnica nista do-Segli planske obveznosti, je celokupni proizvodni program podjetja presežen za 12,9 %>, ker tvori osnovni Proizvod, t. j. enojna preja, 90°/o naše celokupne proizvodnje. 2e prekoračitev plana nam pove, da smo dosegli Zelo dobre rezultate. Ce pa primerjamo letošnje proizvodne dosežke z lanskoletnimi, pa je uspeh še toliko boljši Celokupna proizvodnja podjetja je za 35,3% višja. Ako primerjamo letošnje rezultate z letom 1961 pa je Proizvodnja celo za 50% višja. Verižni indeksi kažejo, da se je v letu 1962 v odnosu na leto 1961 proizvodnja Povečala za 1,1%, 1963/62 za 9,2 in v letu 1964/63 za 35,3%. Ce primerjamo proizvodne dosežke, ki smo jih dosegli v letu 1962-63 in 64 z letom 1961 pa dobimo naslednje indeksne poraste: Leto Indeks I—VI/1962—61 101,1 I—VI/1963—61 110,6 I_VI/1964—61 149,6 Da smo dosegli tako velik napredek, imajo vsekakor vpliv investicijske naložbe, ki smo jih v preteklih letih trošili v ta namen, letos pa so prišle šele do polnega izraza. Na visoki porast proizvodnje v odnosu na lansko totno obdobje pa je vplivalo v: delovni skupnosti Predilnice 1. Nove kapacitete — vretenske, ki so se povečale 2a 12,2% ali 3764 montiranih vreten. Nove kapacitete So montirane v predilnici III in so bile dane v pogon v drugi polovici leta 1963. 2. Forsirana proizvodnja v nadurnem delu zaradi Velikih potreb kupcev in izvoza. 3. Redna dobava kvalitetne surovine in dobra sestava mešanic, kar je povzročilo, da se je produkcija na vretensko uro dvignila v bazi od 19,56 g na 21,03 g. S tem se je dosegel produkcijski nivo na vretensko uro iz preteklih let. 4. Racionalnejše izkoriščanje kapacitet, boljše organizacije dela in trud celotnega kolektiva. Glede na gornje navedbe smo dosegli: — na račun novih kapacitet (P III) . . 196 ton — na račun nadurnega dela.............138 ton — na račun prvotnih kapacitet z višjo produkcijo na vret. uro............. 2064 ton Skupaj . . . 2398 ton Po kakovosti je bilo letos več izmečka, saj se je povečal v odnosu na lansko leto za 86 %, ali od 64 ton na 148 ton. Res je, da je letos kriterij za določitev izmečka strožji, vendar gre visoki odstotek na račun PROIZVODNJA PREDILNICE V I. POLLETJU 1964 v primerjavi z istim obdobjem 1963 soc - Januar FeDruar Kareo April kaj Junij 1963! I I L9t4:H deloma tudi malomarnega odnosa do kvalitete. Temu vprašanju se mora posvetiti v bodoče vsa pozornost. Že z letnim planom smo letos dali poudarek spremembi asortimana v korist sintetične preje. Na tem področju orjemo ledino, vendar smo že zabeležili določene uspehe, ki pa bi bili lahko še boljši, če bi imeli na razpolago sintetična vlakna. Sintetična vlakna se še ne proizvajajo v Jugoslaviji in smo vezani na uvoz. Računa se, da bo oskrba s tem vlaknom v drugi polovici leta boljša, to pa nam bo tudi omogočilo izpolnitev plana (100 ton sintetične preje). Proizvodnja sin-tetike je za podjetje toliko bolj interesantna, ker se pri proizvodih iz sintetike doseže neprimerno večji dobiček kot pri bombažni preji. Proizvodnjo barvne sintetične preje ter melangev nam omogoča nov agregat (narejen iz stare čistilnice), ki je montiran nad predilnico III in je posebno v pogledu melanžev dal zelo dobre rezultate. V mescu juniju je bil montiran pneumafil še na preostale prstančne stroje zaradi česar se je znižalo število pretrgov in zboljšala produkcija. Vse to pa bo prišlo do polnega izraza v drugi polovici leta in bo povzročilo v teh oddelkih dvig produktivnosti. Delovna skupnost sukalnicc — previjalnice Proizvodnja sukane preje se je skoraj podvojila v odnosu na lanskoletno obdobje. Porast proizvodnje za 245 ton ali 90% je bil dosežen na podlagi novih PROIZVODNJA SUKALNICE V I. POLLETJU 1964 v primerjavi z istim obdobjem 1963 1963=1 11964= kapacitet, ki so se v sukalnici povečale za 50 "/o ter višje produkcije na vretensko uro za 11,4 °/o. Kljub visokemu porastu plan v celoti ni bil realiziran. Izpad plana bi lahko bil še večji, če se ne bi proizvajalo zaradi naročil tudi v nadurah. Precejšnje motnje v sukalnici je povzročilo ozko grlo v fazi dvojenja, deloma pa tudi pomanjkanje delovne sile. Vendar pa je izpolnitev plana do konca leta z novimi kapacitetami, ki se bodo montirale v mesecu septembru, zagaran-tirana. Plan previjanja pa kljub dodatni kapaciteti, do konca leta ne bo izpoljnjen, ker je izpad v prvi polovici leta prevelik. Da je proizvodnja pri previjanju tako nizka, je treba pripisati predvsem pomanjkanju delovne sile, zaradi česar so bile kapacitete komaj polovične. Poleg tega pa se je v prvi polovici leta previla tudi vsa tista preja, ki je ležala v skladišču in je zaradi slabe kvalitete povzročala, da je tudi produkcija nazadovala. Delovna skupnost Stročnarnc Proizvodnja stročnic je v tesni povezavi s produkcijo v predilnici, zato se je morala tudi ta proizvodnja povečati za 19,6 °/o, da je krila potrebe predilnice. Letos se je posvetila tudi večja skrb prebiranju cevk, ker so prebrane cevke cenejše od proizvedenih. PROIZVODNJA STROCARNE V I. POLLETJU 1964 v primerjavi z istim obdobjem 1963 Januar Februar Marec April Maj Junij 1963= I Il964;l S tem se doseže prihranek na stroških. Porast proizvodnje za 19,6 ®/o pa je bil dosežen z obstoječo delovno silo, kar je vplivalo tudi na porast produktivnosti. Vsi ukrepi za dvig proizvodnje, ki so bili podvzeti v podjetju in so opisani v uvodnem delu, so se odrazili tudi v produktivnosti. Produktivnost je iz leta v leto naraščala in se je letos pričakovalo, da bo visoka. V prvi polovici leta se je produktivnost podjetja povečala za 16fl/o. Od leta 1961 dalje se je produktivnost gibala takole: Verižni indeks Indeks 1961-100 I—VI/1962—61 107,2 I—VI/1962 107,2 I—VI/1963—62 104,9 I—VI/1963 112,5 I—VI/1964—63 116,0 I—VI/1964 130,5 V posameznih proizvodnih oddelkih pa je v zadnjih treh letih ugotovljeno naslednje gibanje produktivnosti: Predilnica p?"vijalnl§a Stročnama Indeks Indeks Indeks I—VI/1962—61 103,5 130,2 147,6 I—VI/1963—62 99,9 102,6 112,5 I—VI/1964—63 112,1 105,4 104,9 Produktivnost proizvodnih enot nekoliko zaostaja od porasta, ki ga je doseglo celokupno podjetje. Do razlike prihaja zaradi tega, ker so kljub visokemu porastu proizvodnje delovne ure režije ostali na istem nivoju. To pa pomeni, da so se režijski stroški na enoto proizvoda znižali, kar je imelo vsekakor pozitivni odraz na finančni uspeh. Ugodni rezultati, ki smo jih dosegli v produktivnosti, so vplivali na hitrejšo rast osebnih dohodkov. Pri tem pa je treba upoštevati, da imamo še vedno isti cenik za enoto proizvoda kot smo ga imeli v letu 1961. Torej gre povečana masa za OD (bruto 4- prispevki na OD) v znesku 74 616 000 din na račun večje proizvodnje. Povprečni neto osebni dohodek se je v zadnjih 4 letih gibal takole: Neto OD Ure 0 neto OD na uro I—VI/61 91 724 393 I—VI/62 103 426 066 I—VI/63 122 127 017 I—VI/64 163 932 874 806 773 113,6 759135 136,2 782 947 155,9 908 229 180,4 Iz tega pregleda se vidi, da so se osebni dohodki v odnosu na lansko leto povečali za 15,7 %>, medtem, ko se je masa za osebne dohodke povečala za 35,9 %>. To dokazuje, da je bil večji del mase osebnih dohodkov porabljen za novo delovno silo. Porast osebnih dohodkov za 15,7 °/o pa je v skladu s porastom produktivnosti (16%»). Osebni dohodki so v letošnjem letu naraščali postopoma, ter so se v posameznih mesecih gibali takole: 0 neto urni zaslužek 0 neto urni zaslužek januar 174,8 april 175,2 februar 176,3 maj 185,3 marec 177,0 junij 195,9 Ze v uvodnem delu je bilo omenjeno, da imajo na visoko proizvodnjo vpliv nove kapacitete. S tem v zvezi pa se je povečala tudi delovna sila. Povprečno število zaposlenih se je gibalo v zadnjih 4 letih takole: Povpr. štev. zaposlenih Verižni indeks I—VI/61 706 I—VI/62 660 93,4 I—VI/63 681 103,1 I—/VI/64 766 112,2 Nova delovna sila, ki se je povečala za 12,2 °/o se je zaposlila v sukalnici in previjalnici, medtem ko se je delovna sila v osnovni dejavnosti zaradi montaže pnev- mafila celo znižala. A. Kralj Delu delavskega sveta in upmi/nega odbora Delavski svet je na zasedanju dne 24. 7. 1964 — potrdil pravilnik o merilih za povečanje najnižje stopnje amortizacije. — Potrdil plan nadurnega dela za III. tromesečje 1964 in vzel na znanje poročilo o izvršenem nadurnem delu za maj in junij. — Obravnaval poročilo Požarnovarnostne komisije in v zvezi s tem priporoča skrajno upoštevanje vseh predpisov za čuvanje požarnega reda v podjetju. Vsi zaposleni morajo upoštevati požarni red, ki je bil sprejet na tem zasedanju. Potrdil je še imenovanje komisije za izdelavo napadalno obrambnih načrtov v naslednjem sestavu: 1. Primožič Darko 2. Bajec Aco 3. Cenkar Franc 4. Lesjak Franc 5. Zupan Rudi 6. Borštner Jože 7. Grilj Jernej 8. Pavliha Lojze — Potrdil plan proizvodnje za oktober in sklenil, da se v primeru večjih potreb lahko uvede nadurno delo ob nedeljah. — Potrdil plan nadurnega dela za IV. tromesečje in vzel na znanje poročilo o izvršenih nadurah v avgustu in septembru. — Potrdil spremembo Pravilnika o delovnih razmerjih, ki določa pogoje za sklenitev začasnega delovnega razmerja. — Potrdil dopolnjen pravilnik o štipendijah in potrdil naslednje višine štipendij: Za srednje šole: . . . . po uspehu: za odličen in prav dober za dober................... za zadosten............... Za višje šole:............ Za visoke šole............ od 10 000 do 16 000 din od 14 000 do 16 000 din od 12 000 do 14 000 din od 10 000 do 12 000 din od 16 000 do 18 000 din od 16 000 do 22 000 din — Vzel na znanje odločbo Tržne inšpekcije Skupščine občine Litija in sklenil, da se prepove koriščenje uslug v točilnici nečlanom kolektiva s 15. 7. 1964, hrana Pa se tujim gostom odpove s 1. 8. 1964. Hrano lahko Prejemajo v menzi še najožji svojci članov kolektiva, vendar po dosedanji višji ceni. — Skupščini občine Litija se na njihovo vlogo za sredstva za štipendiranje družbenih služb odgovori, da naj za ta prispevek izdelajo razdelilnik tako, da bi sredstva prispevala po določenem ključu vsa večja podjetja v občini. — Odobril kritje osebnih dohodkov obveznikom predvojaške vzgoje za čas obiskovanja vežb. — Odobril nabavo 10 garderobnih omaric za su-kalnico iz amortizacije, ki pripada poslovnemu skladu. Na zasedanju dne 28. 8. 1964 je DS — Potrdil program za praznovanje tovarniškega Praznika. •— Na podlagi pravilnika o delitvi čistega dohodka in razdeljevanja osebnih dohodkov in po dokončnem obračunu nagrajevanja po učinku glede na spremembo cen gotovih izdelkov sklenil, da se izplačajo ugotovljene razlike akontacije osebnih dohodkov vsem, ki so Pili zaposleni v podjetju od L 1. do 31. 8. 1964 — 50 °/o enomesečnih osebnih dohodkov, nadalje vsem, ki jim Je delovno razmerje prenehalo do 31. 8. 1964 in onim, ki so vstopili v delovno razmerje od 1. 1. 1964 do ^ključno 1. 8. 1964 odpadajoči del razlike akontacije OD. ugotovljen po številu mesecev zaposlitve. Zaposlenim manj kot 1 mesec ta razlika ne pripada. — DS je potrdil predlog o izplačevanju dodatka tistim članom kolektiva, ki v enem mesecu ne bodo v bolniškem staležu, na neplačanem dopustu ali imajo n^nnj kot 7 neplačanih ur v mesecu in sicer, da se Podatek v prvem mesecu izplača v višini 500 din, v naslednjih mesecih pa po 1000 din dokler niso ponovno na bolniškem ali neplačanem dopustu, nakar Se zopet prične dodatek izplačevati v višini 500 din. —- Delavski svet je odobril kritje prevoznih stroškov za umrla člana kolektiva Krivec Slavka in Žla-brovec Draga ter godbo in pevce za Ocepek Antona lz osebnih dohodkov. Pooblastil je komisijo za štipendije, da upošteva pri dodeljevanju štipendij letnik šole in socialno stanje štipendista. — DS je razpravljal o odpisu inventurnih razlik za I. polletje za obrat družbene prehrane, ker ni bilo na zasedanju uslužbenca tega obrata, ki bi predlog tolmačil, pa je preložil razpravo in odločitev. — Odobril je nov cenik obrokov v menzi in sicer: topla malica............................ 80 din kosilo...................................150 din večerja..................................90 din za ožje svojce članov kolektiva: zakonskega druga in nepreskrbljene otroke: kosilo.................................. 240 din večerja .................................120 din in še ostale spremembe po predlogu Komisije za družbeno prehrano. — Sklenil je, da bi podjetje v nadaljnji stanovanjski gradnji gradilo še en stolpič poleg dosedanjega na Rozmanovem trgu s tem, da se sklene pogodba s Skladom za zidanje stanovanjskih hiš v Litiji, o gradnji, ceni itd. in vzajemno na licitaciji izbere najboljši ponudnik. Za gradnjo tega bloka naj se koristijo sredstva za lastno udeležbo iz -sklada skupne porabe v višini 35 Vo, za ostalo pa naj se najame kredit pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš Litija za 20 let po 1 °/o-ni obrestni meri. — DS je odobril dotacijo in sicer: DITTIS-u podr. Predilnice Litija 100 000 din Sind. podružnici Predilnice Litija 200 000 din Gasil, društvu Predilnice Litija 150 000 din UPRAVNI ODBOR JE na seji, dne 23. 6. 1964 odobril službeno potovanje tov. Senica Maksu v Zapadno Nemčijo in Avstrijo in sicer 6 dni. Dnevnice po ustreznih predpisih in potni stroški bremene materialne stroške podjetja. Na zasedanju dne 18. 9. 1964 pa je DS v. — Vzel na znanje spremembe Pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov in sklenil, da se da pravilnik v razpravo svetom in zborom delovnih skupnosti. dne 24. 7. 1964 — obravnaval in vzel na znanje poročilo o periodičnem obračunu za I. polletje 1964; — potrdil plan službenih potovanj za mesec julij 1964. L. Rapl Poročilo komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij za I. polletje 1964, ki ga je obravnaval DS na zasedanju dne 24. 7. 1964 V I. polletju 1964 je imela komisija 7 sej. Stanje delovne sile 31. 12. 1963 Sprejetih v I. polletju 1964 Odšlo iz podjetja v tem času Stanje delovne sile 30. 6. 1964 769 (od tega 1 vaj.) 42 43 768 Sprejeti Odšli moški ženske moški ženske Predpredilnica 3 — i 3 Mikalnica Čistilnica in 3 — 2 1 čistil, odpadkov 2 — 2 — Predilnica I — 4 — 3 Predilnica II 1 1 1 • 1 Sukalnica — 14 1 8 Vlagalnica — 1 1 1 Stročnarna 1 1 1 1 Remont in čist. kol. 1 — 3 1 Transport 2 — 3 — Menza in strežba — 5 — 2 Uslužbenci 2 1 2 1 Šoferji — — 1 — Predilnica III — — — 2 Počitniški dom — — 1 — 15 27 19 24 Vzroki prenehanja delovnih razmerij Moški Zenske Upokojeni 3 3 Invalidsko upokojeni 3 Odpoved delavca 4 9 Prenehanje v posk. roku od strani delavca 2 Sporazumno prenehanje 3 3 Samovoljno (7 neopravičenih izostankov) 2 3 K vojakom 4 Umrli 2 1 Po poteku pogodbe za določen čas 1 L. R. blik bodo tekmovali na zveznem tekmovanju in zmagovalci postali državni prvaki. Gasilsko društvo Predilnice Litija ima organizirano tekmovalno desetino že od leta 1961. Ta desetina sodeluje na vseh večjih tekmovanjih in dosega zelo lepe uspehe. Vaje v prostem času in celo ob nedeljah, so nam znatno pripomogle do I. mesta na izbirnem okrajnem tekmovanju, dne 6. 9. 1964 v Ljubljani. Z odličnim rezultatom, doseženim na okrajnem tekmovanju, smo se uvrstili med ekipe, ki so po pičlih štirinajstih dneh tekmovale na republiškem tekmovanju v Ptuju. Ves ta kratek čas je tekmovalna desetina pridno vežbala in se skrbno pripravljala. Republiškega tekmovanja, dne 20. 9. 1964 v Ptuju so se udeležili zmagovalci iz vseh štirih okrajev v naši republiki. To tekmovanje je bilo odločilno, kdo bo zastopal republiko na zveznem tekmovanju,- ki bo dne 23. 10. 1964 v Varaždinu. Republiškega tekmovanja so se udeležile tri tekmovalne desetine iz industrije, štiri prostovoljne, tri poklicne in štiri ženske ekipe. Med ekipami industrije je desetina Predilnice Litija s 461 točkami dosegla častno prvo mesto. Drugoplasirana ekipa je dosegla 35 točk manj, mi pa smo dosegli 11,5 točk več kakor prostovoljne desetine. Z doseženim uspehom smo izpolnili pogoj za udeležbo na zveznem tekmovanju v Varaždinu. V znak priznanja, nam je Republiška gasilska zveza poklonila diplomo in pokal v trajno last. Tovarna umetnih brusov iz Maribora, pa nam je poklonila bronasto plaketo gasilca. Vsa la priznanja, bodo poleg dosedanjih krasila naš gasilski dom. R. Zupan Obvestilo Otroški vrtec Litija nam je poslal naslednje obvestilo: Otroški vrtec dela sedaj od 6. do 15. ure. Pripravljeni so podaljšati delovni čas do 19. ure. Zato prosi uprava Otroškega vrtca, da se prijavijo vsi starši, ki bi želeli dati otroke v varstvo od 6. do 14. ure odnosno 15. ure, ali od 6. do 19. ure, ali od 11. do 19. ure, da to prijavijo. Cena za varstvo od 6. do 15. ure. a) varstvo, malica od 6. do 14. ure . . 2000 din b) varstvo od 14. do 15. ure............. 400 din c) kosilo za predšolske otroke .... 100 din d) kosilo za šolske otroke...............120 din Lep uspeh gasilske tekmovalne desetine Ob 100-letnici gasilstva v naši državi, je Gasilska zveza Jugoslavije razpisala tekmovanje v mednarodnih disciplinah. Tekmovanje obsega naslednje discipline: trodclni napad z zadetkom curka v tarčo, šcstc-roboj s tekom čez zapreke in štafeto 9 X 50 m s prenosom povelja. V teh disciplinah tekmujejo štiri grupe. Moške ekipe: industrija, prostovoljna, poklicna in mladinska, medtem ko tekmujejo ženske in pionirske ekipe po posebnem programu. Glede na veliko število prijavljenih, je Gasilska zveza organizirala izbirno tekmovanje po okrajih. Zmagovalci na okrajnih tekmovanjih, pa se pomerijo še na republiškem tekmovanju. Prvaki iz posameznih repu- Ccna za varstvo od 11. do 19. ure. a) varstvo in malica.................... 2000 din b) kosilo za predšolske otroke............100 din c) kosilo za šolske otroke..............120 din Prosimo torej člane kolektiva, ki bi želeli dati otroke v varstvo v otroški vrtec, da se prijavijo v splošnem sektorju pri tov. Hildi Tišler ali Lei Rapl. Prijave bomo posredovali nato Otroškemu vrtcu. Sele potem, ko bodo zbrane prijave, bo Otroški vrtec lahko dokončno odločil, ali bo lahko prešel na celodnevno varstvo, kar je seveda odvisno od števila otrok in od sredstev, ki jih še dodatno rabijo. Prijavite se takoj. Glede na to, da je bilo na naše obvestilo, ki smo ga razobesili na razglasne deske dne 22. 9. 1964 samo 6 prijav, dajemo to obvestilo še v časopis in pričakujemo večjega odziva. POŽARNI RED Na podlagi prvega in drugega člena Temeljnega zakona o varstvu pred požarom (Ur. list FLRJ št. 18/56) in Pravilnika požarnovarnostne službe Predilnice Litija, se predpisuje sledeči požarni red: 1. Vsi zaposleni morajo biti seznanjeni s Pravilnikom požarnovarnostne službe in biti usposobljeni, da vse zanetke požarov sami pogasijo. Člani kolektiva sodelujejo pri gašenju požara organizirano v okviru gasilske enote in se morajo obvezno udeleževati gasilskih vaj, 2. Za požarno varnost v podjetju odgovorja direktor, ki izvaja požarno zaščito preko tehničnega vodstva, oddelkovodij posameznih oddelkov, varnostne službe in Požarnovarnostne komisije podjetja. 3. Zaradi požarne varnosti ni dovoljeno uporabljati odprta ognjišča (kuhalnike, električne pečice, kotle za kuhanje smole itd.), ki niso dovolj oddaljena od lahko vnetljivega materiala, ali so pomanjkljivo zavarovana nli sploh niso zavarovana. 4. Prepovedano je kajenje na mestih, ki niso določena za kajenje. Za kajenje so določeni prostori: a) pred kabinami stranišč sukalnice, b) ženska in moška stranišča v predpredilnici, Predilnici I, predilnici II in vlagalnici. Poleg določenih kadilnic se dovoljuje kajenje v elektro, mehanični delavnici, brusilnici, vratarnici, valjčkarni, upravnih prostorih podjetja, v pisarnah Mojstrov in v kotlarni. V omenjenih prostorih morajo biti nameščeni za odmetavanje ogorkov varnostni pepelniki. 5. Lahkovnetljive tekočine in ostali lahko vnetljivi rPaterial morajo biti shranjeni v zato določenih prostorih. V posameznih oddelkih morajo biti lahko vnet-ijive tekočine le v ognjevarnih posodah v količini enodnevne porabe. Na posodah morajo biti listki z Papisom vsebine na posodi. O izdaji lahkovnetljivega materiala morajo voditi nadzor oddelkovodje. 6. Jeklenke s plinom ali komprimiranim zrakom se morajo hraniti na ognjevarnem kraju. Če se uporab-Ijajo na drugein kraju, se morajo po končanem delu zopet vrniti na prejšnje mesto. 7. V prostoru, kjer je acetilenski razvijalec (sarža kalcijevega karbida znaša do 5 kg), mora biti prostor zračen in oddaljen od odprtega ognja 10 metrov. V tem prostoru kajenje ni dovoljeno. 8. V prostorih, kjer so plini, vnetljive pare in v zraku plavajoči vnetljivi prah, se odprte svetiljke ne smejo uporabljati. Uporabljati se smejo le ognjevarne krči, ki inorajo biti v redu, za kar so odgovorni od- aelkovodje. 9. Dela na električnih napravah lahko opravljajo m poklicni električarji, upoštevajoč varnostne predpise. Električne instalacije se morajo večkrat pregledati, n;lPake se morajo takoj odstraniti. 10. Signalne naprave t. j. zunanje električne sirene, sirene po posameznih obratih, električni prijavniki in 'karmni zvonci na sprinkler napravah, se preizkušajo tedensko. Vse ugotovljene napake je potrebno takoj odstraniti. Znak za požar je enakomeren triminutni ton sirene. H. Vratarji morajo imeti na vidnem mestu tele-fonske številke za javljanje večjega požara. Vsi hodniki, stopnišča in dovozne poti morajo biti Vt'dno prosti in lahko dostopni. 13. Vsi mastni odpadki in ostružki se morajo dnev-n° odnašati iz oddelkov, odnosno delavnice. Mastne niti morajo biti v ognjevarnih posodah. Stisnjene bale mastnih niti morajo biti na ognjevarnem prostoru in ločene od ostalega materiala. 14. Pepel in ostali goreči odpadki se morajo politi z vodo in odlagati v ognjevarne posode. 15. Pri skladišču barv in lakov in na podstrešjih morajo biti posode s peskom. 16. Vsi obratni prostori morajo biti dnevno čiščeni. Klima naprave se čistijo tedensko. 17. Vse napake na strojih in ostalih napravah se morajo takoj odstraniti. Mojstri so dolžni večkrat nadzirati ležaje na vseh strojih. Morebitna navitja bombažnih in umetnih vlaken je potrebno takoj odstraniti. 18. Vsi zasilni izhodi morajo biti prosti in vidno označeni. 19. Na mestih, kjer lahko nastane požar, morajo biti nameščeni ustrezni gasilski aparati in ostala gasilska oprema, ki se mora redno vzdrževati, za kar so odgovorni dežurni gasilci. Oddelkovodje so dolžni, da vsako ugotovljeno napako na gasilskih napravah takoj javijo dežurnemu gasilcu. 20. Za požarno varnost v posameznih oddelkih so odgovorni predvsem vodje oddelkov, vodja skladišč, v pisarnah pa šefi pisarn. Ob zaključku izmene kadar se preneha z delom, morajo vodje izmen kontrolirati, da so pravilno ustavljeni elektromotorji, klima naprave, pogašene luči in zaprte vodovodne pipe. Vodje izmen so dolžni na kraju izmene javiti vsa važnejša zapa-žanja dežurnemu gasilcu, ki je v času mirovanja podjetja odgovoren za požarno varnost. 21. V vsakem oddelku morajo biti usposobljene gasilske trojke, ki morajo biti usposobljene pogasiti vsak začetni požar. 22. Ob nastanku požara se najprej izklopi električni tok na posameznem stroju ali z ročico na raz-vodni omarici, za kar je zadolžena oseba, ki je zaposlena v neposredni bližini zanetka požara. Požar se gasi z ustreznimi gasilnimi aparati in ostalimi gasilnimi napravami. 23. . O zanetku mora vsak zaposleni obvestiti neposrednega vodjo. Vodja oddelka je dolžan o zanetku požara obvestiti dežurnega gasilca in obratovodstvo. 24. V primeru večjega požara je oddelkovodja odnosno vodja izmene dolžan, da javi požar vratarju in obratovodstvu z navedbo kje gori in kaj gori in če je potrebno izdati vratarju alarm s sirenami. V primeru, da zajame požar večji obseg, je dolžan izdati alarm (s pritiskom na alarmni gumb požarnih siren, odnosno električnih prijavnikov ali telefonsko preko vratarja) vsaka oseba, ki opazi požar. O požaru mojster obvesti dežurnega gasilca, kateri je dolžan presoditi, ali je potrebno izdati zunanji alarm in pozvati sosednje gasilske enote v pomoč. Dežurni gasilec tudi prevzame vodstvo nad gašenjem požara. 25. V vseh oddelkih mora biti organizirana prva pomoč. 26. Na znak zunanjega alarma je vsak član delovnega kolektiva dolžan, da nemudoma pohiti v podjetje pred gasilsko orodišče. Enako velja za člane gasilskih desetin na izmeni, ki morajo pohiteti na znak zunanjega alarma ali notranjega alarma pred gasilsko orodišče. 27. Neizpolnjevanje določil Pravilnika požarnovarnostne službe odnosno požarnega reda se obravnava po disciplinskem pravilniku, hujši primeri pa po kazenskem zakonu, oziroma po temeljnem zakonu o varstvu pred požarom. GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO — TISK IN KLIŠEJI TISKARNE — »JOŽE MOSKRlC« V LJUBLJANI llnfini gasilni aparat VEDROVKA 1. Ročaj tlačilke 2. Bat brizgalne 3. Gasilna D cev 4. Posoda za vodo 5. Steklenici s penilno tekočino 6. Mesto za namestitev steklenic 7. Ročaj za prenašanje 8. »-Komet« ročnik Namenjena je za gašenje manjših začetnih požarov. Z njo lahko gasimo z vodo ali pa z zračno peno. Ima to dobro lastnost, da se lahko med gašenjem sproti polni. Z njo lahko gasimo razne vrste požarov, med drugimi tudi požare lahkovnetljivih tekočin. Ni pa uporabna za gašenje električnih naprav pod napetostjo. Sestoji iz pločevinaste posode, vsebine 20 litrov, gumijaste cevi in ročnika ter steklenic za penilno sredstvo. V sami posodi je montirana ročna batna črpalka, katere ročaj je na gornji strani izven posode. Na gornji del črpalke je tudi priključena gumijasta cev, ki se konča v ročniku za vodo, oziroma v ročniku za peno. Sama posoda ima na vrhu pokrov, kjer se lahko vliva voda in dodaja penilno sredstvo. Z vedrovko lahko delata ena ali pa dve osebi. Batna črpalka ima tako imenovani dvoventilski sistem. Vedrovko je treba občasno pregledati, predvsem tesnila na vzvodu batne črpalke, prav tako pa tudi gumijasto cev in ročnik. Pretočiti je treba penilno sredstvo, ki je v steklenicah. Vedrovka je lahko napolnjena z vodo, bolje pa je, da je prazna poleg soda z vodo. Z vodo napolnjeno vedrovko ne smemo izpostaviti nizkim temperaturam. Uporabljamo jo na ta način: prenesemo jo na kraj požara in tu z eno roko črpamo, z drugo pa usmerimo ročnik proti leglu požara. Lahko to delo opravljata dve osebi. Ce pa hočemo gasiti s peno, potem moramo vodi dodati 2 do 2,5 del penilnega sredstva. To potem še s cevko ročnika dobro premešamo in nato na navaden ročnik pripnemo ročnik za zračno peno. Domet vode pri vedrovki je približno 10 m, pri peni pa le do 3 m. Po uporabi je treba vedrovko temeljito oprati in osušiti. Pri pranju je posebej paziti na črpalko in ročnik. Po uporabi vedrovke ponovno napolnimo in dopolnimo tudi penilno sredstvo v steklenicah. Nato jo vrnemo na svoje določeno mesto. R. Zupan Povsod je lepo doma je najlepše (Zapiski s potovanja v Dornbirn, Švico in Italijo) Kar malo s strahom smo se pripravljali na precej dolgo pot — na sejem v Dornbirn (Avstrija) in še naprej na ogled nekaterih večjih tekstilnih tovarn v Švici in Italiji. Ker nas je šla večina prvič preko državne meje, smo nekatere, v tem pogledu že izkušene tovariše kar oblegali za razne nasvete. Priznati pa moram, da so bili ti nasveti vse preje kot ohrabrujoči in zaradi tega se nas je večina odpeljala iz Ljubljane s precej mešanimi občutki. »Izpred »Kompasa« v Ljubljani smo se odpeljali 12. julija ob 21. uri proti Gorenjski. Vodič skupine tov. Keiser Heri nas je na vožnji proti Kranjski gori še bolj prestrašil, ko nam je obetal strašne procese na carini. Res, da je verjetno kdo stiskal kje v torbi kak-' šen dolar ali marko, vendar je bilo tega tako malo, da Pogled na zasneženi Grossglockner skoraj ni omembe vredno. Seveda pa je za strah pred odkritjem zadostoval en sam dolarček. No, na prelazu Podkoren se je tudi ta strah razblinil, saj je naš carinik že na pogled ugotovil, da se pregled v našem avtobusu ne bi izplačal in nas je zato razmeroma hitro poslal na drugo stran zapornice, kjer nas je že pozdravil napis: »Willkommen in Karnten!« Avstrijska carina na drugi strani meje pa je bila še bolj komodna. Res pa je, da smo šli preko meje ravno o polnoči, tako, da so bili cariniki kar lahko zaspani. Nekaj so nas še spraševali po žganju. Mi se zato nismo zmenili dosti. Kmalu so nas odpravili in nam želeli srečno pot. Pot se je s Podkorena strmo spuščala in nas ob Žili pripeljala do Beljaka, kamor smo prispeli ob enih ponoči. Tu smo imeli pol ure postanka za ogled mesta. Pri tem ogledu pa so po videzu sodeč bolj prišle na vrsto same izložbe kot pa mesto. Nekaterim je bilo kar malo hudo, ker si do pol dveh, ko smo se odpeljali iz Beljaka, niso mogli vsega ogledali. V avtobusu smo se potem še nekaj časa menili o prvih vtisih, nato pa si je vsak poiskal na sedežu najudobnejšo lego za spanje. Koliko je kdo prespal, ne vem. Zjutraj pa, ko smo se ob reki Beli vozili proti Heiliges Blutu, pa smo po rdečih očeh, hudem zehanju in pretegovanju ugotovili, da ležišče na sedežu ni najbolj prijetno. Ker nas je bilo nekaj, podobnih voženj na avtobusu že navajenih, smo te naše sotrpine gledali kar s precejšnjim usmiljenjem. Ob svitanju smo mimo Heiliges Bluta zavili proti prelazu čez Grossglockner. Na začetku vzpona smo kar malo debelo pogledali zopet zaporo na cesti in marsikdo se je že vprašal, zakaj je sredi Avstrije zopet carina. Vodič nam je nato pojasnil, da je to mitnica. Po plačani mitnini (cena za koriščenje ceste), smo se potem zapeljali naprej. Cesta, ki je lepo asfaltirana, se je v zavojih vzpenjala kot kača proti zasneženim Vhod na velescjmski prostor v Dornbirnu vrhovom. Lepota pokrajine je sedaj prebudila še zadnjega zaspanca v avtobusu in pri vsakem oknu si slišal >yGlej tole, pa tam tisto goro. Kako lepo, res čudovito«. Ko se je še sonce nasmehnilo zasneženim pobočjem Grossglocknerja, je bil pogled nanje res čudovit. Hladen gorski zrak nas je po prestani vročini v nižini zelo osvežil in ustvaril v avtobusu res veselo tako imenovano vandrovsko vzdušje. Malo pod samim vrhom prelaza smo se ustavili Pri hotelu »Franz Josef Hbhe«. Od tu je bil res zelo lep razgled na sam zasneženi vrh Grossglocknerja in prav tako nar ostale vrhove v tem avstrijskem pogorju. Izvlekli smo fotoaparate ter »pritiskali« v vseh smereh. Pod nami pa se je še v senci vil ledenik dolg ca. 5 km, takoj za njim pa sta bila še dva zbiralnika vode za hidroelektrarno. Odlične ceste, lepi turistični objekti in hišice ob cesti, ki so grajene v odlični kombinaciji iesa in kamenja v alpskem slogu ter z napisi »proste sobe«, so nam pokazale, kako je razvit turizem v Avstriji. O tem smo se še bolj prepričali, ko smo se na drugi strani Grossglocknerja napotili proti mestu Brucke. Povsod ob cesti so bili lepi gostinski objekti in človek se v taki vročini res ne more peljati mimo njih, še posebno ne, ker te že na cesti opozarjajo in vabijo razne reklame hladnih in osvežujočih pijač. Kajpak se Avstrija tega dobro zaveda in tako smo mi kar hitro zapravljali šilinge. Na srečo se je avtobus holj malo ustavljal na sami vožnji, tako so bili pre-°stali šilingi v našem še dinarskem vzdušju čisto na varnem. Nekaj pred 14. uro smo prispeli v Innsbruck, mesto znano po minulih zimskih olimpijskih igrah'. Tu smo si v naglici ogledali olimpijski stadion in pobočja po katerih so se spuščali tudi naši vrhunski smučarji v smuku in slalomu. Po bežnem ogledu Innsbrucka smo se odpeljali na ogled čudovite gradbene mojstrovine »Europabriicke« t. j. mostu, ki je zgrajen ponekod na celo 200 m visokih opornikih. Ker nismo imeli dovolj časa, smo se preko mostu peljali samo v obeh smereh. Naši fotografi so tudi tukaj prišli na svoj račun, saj so na ta most »škljocali« kot, da so na kakšnem strojepisnem tekmovanju. Iz Innsbrucka smo se potem odpeljali proti Dornbirnu. Velika vročina, ki je bila v stoječem avtobusu že skoraj neznosna, nas je na vožnji pri odprtih oknih kar malo uspavala. Vendar je bil to bolj slab počitek, saj smo bili ob prihodu v Dornbirn okrog sedmih zvečer vsi skoraj »polomljeni«. V Dornbrinu smo si samo ogledali sejemski prostor, nato pa smo se odpeljali v Bregenz ob Bodenskem jezeru, kakih 8 km od Dorn-birna, kjer smo tudi prenočili. Kljub utrujenosti smo si še pred spanjem ogledali samo mesto. Predvsem nas je navdušila z žarnicami raznih barv osvetljena obala Bodenskega jezera na avstrijski strani. Tudi mesto je zelo lepo. Po ogledu mesta smo si zaželeli skodelico turške. Zavili smo v bližnjo restavracijo, naročili in popili tri »kave« z vodo in plačali zanje 52 šilingov, kar znese v našem denarju nekaj preko 1500 din. No, po tej kavi res nismo bili zaspani, toda bolj zaradi cene kot pa zaradi kave. Naslednje jutro smo se odpeljali na ogled sejma v Dornbirn. Ta je bil zelo dobro pripravljen in na vsakem razstavnem prostoru si lahko dobil prospekte in ponekod tudi vzorce. Pri zbiranju teh prospektov, ki so nam jih ponekod kar silili v roke, se je naša skupina kar izkazala, saj smo po končanem ogledu sejma ugotovili, da so posamezniki nabrali celo od 4 do 5 kg revij in brošur. S tekstilnim blagom je bila na sejmu najmočneje zastopana domača firma »TREVIRA« z res finimi artikli iz sintetike (trevira, terilen, rovil, arnel, diolen in dacron) bombaža in stanične. Ostali razstavljale! so bili z artikli bolj skromni. Precej je bilo tudi vzorcev tufting preprog in to iz sintetike, bombaža in volne. Tekstilnih strojev je bilo razstavljenih zelo malo. Precej pa je bilo videti gospodinjskih aparatov, radio-aparatov in televizijskih sprejemnikov, pohištva in drugih predmetov vse tja do traktorja. Tako, da smo bili po celodnevnem ogledu sejma kar malo presenečeni, ker smo mislili, da je to v glavnem le sejem tekstila. Ko smo se naslednje jutro poslavljali od Bregenza, nas je prijetno presenetila uslužbenka gostišča, kjer smo prenočevali, ko nas je pozdravila v pristni slovenščini. Na naše začudene obraze nam je pojasnila, da je iz Koroške in zna še nekaj slovensko. Se kratek pomenek s prijetno Korošico in že smo krenili z avtobusom proti Švici. Pokrajina je prijetna in zelo podobna naši Sloveniji. Po obrazih sodeč so bili nekateri kar malo razočarani, ker so pričakovali, da bodo videli v Švici same gore. Tovarna laboratorijskih merilnih in kontrolnih instrumentov A. G. Zellwcger v mestu Ustcr (Švica) Nekako sredi dopoldneva smo prispeli v mestece Uster, kjer smo si pod vodstvom zelo prijaznih vodičev ogledali tovarno laboratorijskih merilnih in kontrolnih instrumentov A. G. Zellvveger. Tovarna z upravnim poslopjem je zgrajena ob jezeru v res lepi okolici in obstoja že 90 let. Ima dva obrata in zaposluje ca. 2000 oseb, od tega jih je samo v konstrukcijskem biroju nekaj preko 300. Ta odnos nam precej nazorno pokaže, kako Švicarji skrbe za razvoj in novitete. Značilno za zaposlene pri tej firmi je, da je 34 %> vsega osebja tujcev. Skoraj nič drugačen ni sestav prebivalstva v samem mestecu Uster, ki šteje okoli 20 000 prebivalcev od tega preko 4500 tujcev. Ko smo z vodičem govorili o delovnem času, smo ugotovili, da kar dobro poznajo naš predlog o prehodu na skrajšani delovni tednik — 42 ur. Tu v Ustru smo se tudi znebili strahu, da bomo shujšali, kar smo v začetku zaradi samega programa potovanja in malenkostnih deviznih zneskov vsi pričakovali. Vodstvo tovarne v Ustru nam je pripravilo bogato kosilo in tudi za prvovrstno pivo je bilo poskrbljeno. Ker-smo imeli ta dan v programu še en obisk, smo se od prijaznih predstavnikov firme A. G. Zellweger kmalu poslovili in odpeljali k firmi SCHWEITER S. A. Podjetje je bilo zgrajeno leta 1929 in zaposluje približno 900 oseb. Od tega ima 300 ljudi v konstrukcijskem biroju, kar je tudi posebno zanimivo za to podjetje. Izdelujejo tekstilne stroje, ki so po svoji preciznosti, delno pa tudi zaradi visokih cen poznani po vsem svetu. Po ogledu podjetja smo si v istem kraju ogledali še razstavo tekstilnih strojev najbolj znanih švicarskih tovarn kot: Vollenweider, Staubli, Schvveiter in Grob. Precejšnjo pozornost je vzbujal na tej razstavi strižni stroj za grobe in fine tkanine — izdelek firme Vollen-weider in pa avtomatski tkalski stroj firme Staubli, pri katerem je zelo interesantna tudi cena. Za ta denar se namreč lahko kupijo trije češki tkalski stroji. Seveda pa se ne sme tu primerjati tudi kvaliteta. Toda po vsej verjetnosti bi našim podjetjem bolj odgovarjala v tem primeru češka kvantiteta kot pa švicarska kvaliteta, še posebno če upoštevamo, kako hitro tekstilni stroji zaradi naglega razvoja zastarajo. Po krajšem pomenku in zakuski, ki jo je pripravila tudi firma Schvveiter, smo krenili proti Ziirichu, kjer smo tudi prenočili. Po ogledu samega mesta smo bili kar malce razočarani. Kljub bogastvu, ki ga ima to mesto, je vse preveč sivo in celo nekoliko pusto. Ozke ulice oživijo šele v večernih urah. To pa je verjetno zaradi tako razporejenega delovnega časa, saj je v Švici najbolj razširjen delovnik od 7.—12. ure in od 14.—17. ure, precej pa tudi zaradi bogatih inozemcev, ki svoje bogastvo, naloženo v švicarskih bankah uživajo v nočnem življenju. Temu nakopičenemu bogastvu so v Zurichu in tudi drugih švicarskih mestih primerne tudi cene. Te so za »navadne« zemljane res astronomske. Zaradi tega vsem, ki želijo imeti dobro švicarsko uro, dober nasvet: Ne kupujte je v Švici. Ce že hočete imeti na vsak način švicarsko uro jo kupite kar v Ljubljani, ker so tukaj znatno cenejše kot pa v Švici. Čudno, ali ne? Sicer so pa tudi pri nas ribe v obmorskih mestih kjer jih nalovijo, dražje kot pa v Ljubljani ali katerem drugem mestu. Iz Švice smo potem krenili naslednji dan preko gorskega prelaza St. Gotthart v Italijo. Čeprav nas je vožnja že močno utrudila, nas je lepa pokrajina s samim prelazom preko vrha zares očarala. No, po nekajurni vožnji smo prestopili italijansko mejo in se potem napotili proti Milanu, kamor smo prispeli proti večeru. Kljub utrujenosti smo si zvečer ogledali mesto in kar hitro zapravili tistih nekaj lir, kar smo jih dobili. Naslednji dan smo si ogledali Tovarno trikotaže in konfekcije IMEC, ki ima zaposlenih ca. 700 oseb, od tega zelo visok odstotek žensk. Podjetje ima odlično urejeno tkalnico z modernimi »LIBA« stroji, na katerih imajo zaradi velike hitrosti zelo visok delovni izkoristek. Prav tako lepo urejena in opremljena je tudi konfekcijska delavnica. Zenske, sprejete za ta oddelek, so predčasno na praksi in šele ko dovolj poznajo delo in dosegajo zahtevano spretnost, jih po opravljenem praktičnem izpitu zaposlijo na določenem stroju. Vsa delovna mesta so normirana, presežek norme pa se jim močno odraža pri zaslužku. Tako je na primer najboljša delavka v preteklem meseca zaslužila 80 000 lir. Na vprašanje, če imajo dovolj delovne sile, so nam odgovorili, da imajo glavne težave s tem, ker izučene delavke, ko se poroče zapustijo podjetje. Poročenih in tistih z otroki se pozneje vrne v podjetje le še 10 %>. No iz tega vidimo, da so Italijani le večji kavalirji do svojih žena kot pa so naši možje. Po ogledu omenjene tovarne smo se zopet vrnili v Milano in od tu po moderni avtocesti takoj krenili proti Padovi. Tu smo si ogledali znamenitosti mesta in zapravili še zadnje lire. Kupovali smo v glavnem v Medtem, ko je bilo treba zamenjati počeni plašč na avtobusu, jc skupina naenkrat izpraznila 10-litrsko kanto vode. Posnetek je bil narejen na avtocesti Mi-lano-Padova trgovini Upim, kjer imajo določene fiksne cene. To se nam je zdelo bolj zanesljivo, kot pa »glihanje« v drugih trgovinah, kjer bi nas še lažje opeharili. Pri samem nakupovanju, bi vsakemu, ki gre v Italijo svetoval, da naj preje dobro premisli kaj bo kupil. To pa zaradi tega, ker je večina raznega blaga prav tako draga kot pri nas. Izplača pa se kupiti lepo tekstilno blago iz sintetike in to po res ugodnih cenah. Iz Padove smo se potem odpeljali mimo Benetk proti Trstu, kamor smo zaradi »gumi defekta« prispeli pozno ponoči. Po enournem ogledu mesta smo se odpeljali naprej proti naši meji. Tu so posamezniki zopet malo prestrašeno gledali naše carinike. Vendar nam je bila tudi tu sreča naklonjena in nas na meji niso dolgo zadrževali. Ob pogledu na zehajoče in zaspane ljudi v avtobusu je carinik na hitro opravil formalni pregled, nato pa nas spustil zopet na naša domača tla. Vožnjo proti Ljubljani smo večina prespali. Kljub temu, pa smo bili v Ljubljani že vsi budni in nasmejani, saj smo se poslavljali od sotovarišev s katerimi smo se seznanili šele na potovanju in sklenili prijateljstvo. Po prisrčnem slovesu smo se napotili vsak v svojo smer, toda vsi z isto željo, da bi lahko čimpreje zaspali in se naspali. Po nekaj nočnih vožnjah brez spanja, so bile naše želje po mirnem počitku zares upravičene. Tekst: T. Pavliha Foto: B. Bizjak Kadrovske vesli V mesecu juliju in avgustu 1964 so bili na novo 1. 8. 1964 sprejeti v podjetje: 1. 8. 1964 1. - 1. 8. 1964 7. 1964 Perme Martin - — skladišče 1. 8. 1964 7. 1964 Uštar Stanislav — mikalnica 1. 8. 1964 7. 1964 Zupančič Jože — čistilnica 1. 8. 1964 7. 1964 Koci Milan — mikalnica 1. 8. 1964 7. 1964 Stolnik Josipa - — sukalnica 15. 8. 1964 7. 1964 Levpušček Danica — sukalnica 15. 8. 1964 7. 1964 Jug Danijela — • sukalnica 22. 8. 1964 7. 1964 Čož Angela — predpredilnica 7. 1964 Grgič Kata — sukalnica V mesi 7. 1964 Potisek Marija — sukalnica oodietie: 7. 1964 Vidergar Alojzija — sukalnica 7. 1964 Jančar Marija — sukalnica 13. 7. 1964 7. 1964 Sernel Stane — mikalnica 15. 7. 1964 7. 1964 Lavrih Leopold — mikalnica 15. 7. 1964 7. 1964 Miglič Alojz — mikalnica 18. 7. 1964 27. 7. 1964 8. 1964 Cešek Martina — sukalnica 31. 7. 1964 8. 1964 Prijatelj Tončka — sukalnica 8. 1964 Flus Marija — j predpredilnica 4. 8. 1964 8. 1964 Janež Amalija — sukalnica 8. 8. 1964 8. 1964 Grum Slava — predpredilnica 24. 8. 1964 8. 1964 Doblekar Jožica — sukalnica 25. 8. 1964 8. 1964 Tomažič Jože - - čistilnica 31. 8. 1964 8. 1964 Gorenc Fani — sukalnica 31. 8. 1964 8. 1964 Ocepek Ivanka — sukalnica 31. 8. 1964 Smrekar Ana — sukalnica Koci Stanislav — predilnica II Gerečnik Angela — predpredilnica Prelogar Marija — sukalnica Preklopec Slavka — sukalnica Tomažič Leopold — mikalnica Kralj Marija — obračun OD Pavliha Jožefa — sukalnica Cirar Angela — sukalnica Gorišek Marija — sukalnica icu juliju in avgustu 1964 pa so zapustili Koci Milan — v poskusnem roku Prelogar Frančiška — invalidsko upok. Vidergar Alojzija — samovoljno Levpušček Danica — v poskusnem roku Strožar Antonija — upokojena Planinšek Sonja — lastna odpoved Krivec Slavko — umrl Gorišek Angela — sporazum Bitenc Frančiška — umrla Tomažič Leopold — v poskusnem roku Mahkovic Janez — sporazum Rebolj Alojzija — upokojena Škoberne Amalija — upokojena UPOKOJENCI SEMENIČ Marija, roj. 2. 4. 1914 v Bukovici. Izhaja iz delavske družine, v kateri je bilo 6 otrok. y Predilnici Litija sc je zaposlila 13. 1. 1933. Najprej •!e delala pri pakovanju preden približno pol leta, nato Jc opravljala v motovilnici razna dela kot transport, zabijala zaboje do 1941. leta. Od 1941. do 1943. je de-. a na votkovnem previjalnem stroju, od 1943 do 1950 •Jr bila zaposlena v tovarniškepi »-konzumu-«, od leta 1950 dalje pa v sukalnici kot sukalka. Upokojena je bila 24. 6. 1964. Njena skupna de-°vna doba, ki je istočasno tudi delovna doba v tem Podjetju znaša 31 let in 5 mesecev. PRAŠNIKAR Jožefa, roj. 1. 3. 1911 v Velikem Vrhu pri Litiji. Izhaja iz delavske družine. V našem podjetju se ^zaposlila 9. 9. 1930 in je delala najprej v motovilnici Približno 7 let, nato pa v sukalnici kot dvojilka in pre-Ualka do upokojitve. fc ': | yjSu, f Upokojenca v mesecu maju letos: tov. Trentelj Marija in Tekalcc Ivan Ves čas zaposlitve v tem podjetju, to je 34 let, je hodila dnevno v službo peš iz Velikega Vrha v Litijo in nazaj. Šele zadnja 4 leta se je vozila na delo s kolesom. Bila je tudi članica sveta delovne skupnosti sukal-nice 2 leti. Upokojena je bila 22. 6. 1964. ŠKOBERNE Amalija, roj 8. 6. 1909 na Bregu pri Litiji. V družini je bilo 9 otrok. Oče je bil gostilničar. V našem podjetju sc je zaposlila leta 1926. Delala je 3 leta in 9 mesecev, nakar sc je poročila in ostala doma. Leta 1944 je ovdovela in ostala sama s 4 majhnimi otroki. Najstarejši je bil takrat star 8 let, najmlajši pa 5 mesecev. Ponovno se je zaposlila 6. 10. 1947 in je delala vse do upokojitve t. j. do 31. 8. 1964 v pred-prcdilnici kot prcdica na flyerju. Njena delovna doba v tem podjetju je 20 let in 5 mesecev. Bila je trikrat izvoljena v delavski svet in sicer v letu 1956, 1957 in 1960/61, torej je sodelovala v delavskem svetu 4 leta. REBOLJ Alojzija, roj. 9. 6. 1914 v Litiji. Izhaja iz delavske družine in sta bila oba starša tudi prcdilniška delavca. V našem podjetju se je zaposlila 21. 11. 1933. Pripovedovala nam je, kako zelo se je želela zaposliti v predilnici, pa jo starši niso pustili.'Zato sc je zaposlila najprej 2 leti kot gospodinjska pomočnica, nato pa v tem podjetju. Delala je brez prekinitve do upokojitve dne 31. 8. 1964. Xjcna skupna delovna doba znaša 32 let 3 mesece, od tega v našem podjetju 30 let. Od vseh upokojenk so se poslovili predstavniki organov samoupravljanja in uprave podjetja. Izročili so jim denarne nagrade, ki pripadajo članom kolektiva ob upokojitvi. Vsem upokojenkam želimo izven podjetja še mnogo zdravih in srečnih let ter se jim zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložile v dolgoletnem obdobju v korist podjetja. L. R. Nezgode v juliju in avgustu 1964 V mesecu juliju sta bili 2 obratni nezgodi s 35 izgubljenimi dnevi. Ponesrečili sta se: 1. Zagorc Vida, roj. 8. 6. 1941, predica v predilnici III. Pri čiščenju čistilnega valjčka ji je čistilni valjček potegnil prst med valjček in rebričasto os ter ji poškodoval kazalec desne roke. 2. Sluga Milena, roj. 8. 1. 1945, predica na razte-zalki. Pri podlaganju kala-ndra pri raztezalkinem odvodu ji je zašel mazinec desne roke med zobčanika odvajalnih valjev in ji ga poškodoval. V mesecu avgustu so bile 3 obratne nezgode s 14 izgubljenimi dnevi. Ponesrečili so se: 1. Čož Angela, roj. 22. 8. 1934, predica na raz-tezalki. Na poti z dela domov je poškodovanki nasproti pripeljal mopedist, ki jo je z vodilom mopeda zadel v roko in ji poškodoval prstanec leve roke. 2. Potisek Magdalena, roj. 22. 7. 1933, snemalka v predilnici III. Pri odstranjevanju navitega vlakna iz spodnjega rebrastega valjčka je poškodovanki potegnilo pod valjček medeninasto kljukico, pri čemer si je obrezala kazalec leve roke ob rebrasti valjček. 3. Murene Marija, roj. 3. 12. 1942, kuhinjska pomočnica v menzi. Pri serviranju kosil gostom v menzi se je poparila z juho po levi roki. H. Tišler POPRAVEK V 6. številki Tovarniškega obveščevalca so bile objavljene predlagane spremembe kvalifikacij za nekatera delovna mesta. Pri delovnem mestu prevažanje loncev je bilo pomotoma objavljeno, da je predlagana kvalifikacija za to delovno mesto »kvalificiran«, v resnici pa je to delovno mesto predvideno kot polkvalificirano, kar je razvidno tudi že iz objavljenega osnutka Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je bil dan na vpogled članom kolektiva. L. R. Potrebe po stanovanjih in stanovanjska izgradnja Kljub temu, da se iz leta v leto veča stanovanjski fond našega podjetja, prošnje za stanovanje ne upadajo posebno. Tako je bil letos zgrajen 20-stanovanj-ski blok, ki ima centralno kurjavo, na Rozmanovem trgu v katerega so se stanovalci vselili sredi septembra. Ti so plačevali za zagotovitev stanovanjske pravice mesečno din 8 000 in so v celoti vplačali vsak 136 000 din. Vplačila se bodo obračunavala pri plačevanju najemnine, tako da bodo plačevali polovično najemnino toliko časa, dokler ne bo izčrpan znesek, ki so ga vplačali. Z dodelitvijo stanovanj v tem stolpiču na Rozmanovem trgu št. 7, ki ima še hišniško stanovanje poleg 20-ih stanovanj, se je število prosilcev zopet znatno zmanjšalo. S preselitvijo smo dobili še štiri stanovanja, 1 sobo in 1 garsonjero v drugih zgradbah, tako je bilo rešenih še nadaljnjih šest prosilcev. Trenutno je vloženih 70 prošenj za stanovanja. Od tega jih je nekaj, ki so zelo nujne. Delavski svet je sprevidel, da bo treba še nadalje graditi, zato je sklenil, da se pristopi k nadaljnji gradnji 20-stanovanjske-ga bloka poleg dosedanjega, s tem da se bo ravnotako vplačevalo din 8 000 mesečno do vselitve. Izdan bo razpis, ko bo sklenjena pogodba in ko bodo poznani še nadaljnji pogoji. V tem bloku bo tudi centralna kurjava. Naravno je, da gradnja precej stane in, da stane sedanji blok blizu 90 milijonov dinarjev in da podjetje bremenijo občutno gradnje stanovanj, ki pa so nujne, še bolj nujne so pa rekonstrukcije strojev, ker brez njih ne bi mogli dalje delati. Stanovalci bodo morali še bolj paziti na svoja stanovanja in na vzdrževanje celokupne stavbe. Stanovanjska komisija bo v sodelovanju s hišnimi sveti pregledala v določenem času vsa tovarniška stanovanja in se poslužila, če bo potreba, zakonske pravice po Zakonu o stanovanjskih razmerjih, kjer se bo ugotovila škoda na stanovanjih bo pismeno opominjala stanovalce na pravilno uporabo stanovanja in pa odvrnitev škode. Če pa to ne bo zaleglo bo brezpogojno podjetje predlagalo sodišču odpoved stanovanja. Dopustiti namreč ne smemo, da bi posamezniki kvarili in delali škodo podjetju oz. vsej skupnosti z nemarnim oz. malomarnim uporabljanjem stanovanj. A. A.