CENE NA DROBNO
Cene     na     drobno      so     biie    mcznih     mlelkih     (na     primer
B&dnje    leto     dui     od     meseca    doIoiena   p«,cenHev   teksUla,  pa
okvnhra   1S55 do   <jknn»ra   1W«;   v              .                .        .         _b_t_-n,
. ¦              i    .  %        -              podrazulev   gonva   '«   neKaterui
povprecju  prercj statne,  teprav    v                   s
je  priSIo do  odmikov  pri   pcisa-    kmelijskih   pride!kov>.
GI3HNJE PLIČ
¦107-
105-
$03-J01-
(??-t?7-
^^—   Homirialna plata 1          Troskovi   života
_ ——   fitutlna pCatn
i—i—r~r
0    M    D    J
F
1—1—rr
U    A    M   J
T
J
1      I      I A    S    0
-ioe
-106
-104
-102
-100 - 58
V    grafikonu    so    pndatki    za povprečno  uslu/.bensko družlno, ki Steje šliri č aote.
V   zvezj s povečanjc-oi  K'n   na drubno so, kakor  vid'nau,  pora-sli   tudi   življenjskj  stroski,   ;n to za dve ioiki (od  102 na  104). Namanalna    plača    uslužbrnccv (dcnarni  znesek   plače)   j«  osta-Jts v isteoi časn skoraj  nesprc-mraijeua.  Tatao  je   realna   plača
uilužbencrv    za    2    tjrfki   nižja kak&r v oktobru   1955.
Za povprefn« delavsko dru-žino so se življenjski s(rcški pravtako povečaH za dve to<k;. Nomina.Ifia plača se je pravta-kio povečala, ni pa ie statistič-n« ugolovljeno, koiiko znaša ta porast. Zato še ni mogoče navesti za delavce realncga zaslužka v okitotoru.
PLHČNI RIIZPON
Graf.kun kaže pt&če razn.ih <kateg|»rij delavce-v v iodustriji ]Jp irod&nitvu v drujtem trome-«eČJo letoe. Te plače »o:
:¦» Befcvalifldnuie 4etav«e                      7.780 dla
*a prinCene               »-110 din
t& fcTsHHciiraBC      11JM din
jt»«iifHJrane            16.270 din
y prlmerjavi ¦ plaio nekvs-$fidr»nej;a delavca se plače dmgih vefje:
M priofert«- d<d«nree        17%
«S kvaHficdran«               44% ia visoko-
kvalifirfrane                   110%
J*«dobno Je tudj ¦   plsčaml Hriiifebcncev:
JKHnožnj   uslui.         8.10« dJn
mliji   strokovai         SJ80 din
»rednji Ktroknvnj    12.170 fiin
vUJi  gtiiokovui        20.2S0 din
Ni težavno ugntovi#i, da so razHke raed plafami krvalifici-ranlth in nekvalifiviranih delav-<:ev (AUpomožnjfa io strokovnili
Uiluzucntev) ne»a<ioslne. Zato je potrebiu>, da pri nada!jnjem poveča-nju potro&nje in realnih za«lužkov posvetuno p<Ksei)no piraornos* strokovnemn oscbhi. pri t«m pa raČnnam} tudi z Ofinovndmi potrebami delavcev in uslužbencev z nižjimi kvali-fikacijami.
Razlike med posime^nimi ka-tegorijami so $e manjSe, če iipo-šlevamo vse projemke, kamor apiMl&jo tudi atroSki dodatki, ki nis« odvisni od kvalifilkacij. Skupaj z oiroSkimi dodatki (upflštevana sta po dva dodai-ka) so  plače  nasleilnje:
za nekvalificiraneRa delavea
13.766 za priuiene
15.090 sa  kvalificifane
17180 xa   vlsokokvalificirane
22.258
Potemtakem s« v primerjavi s piažkn nekvalificiranega delavca plače drugih veftje: za priučene 10*/., za kvaHfidjane 26%, za visokoivaliiieirao«   62%»