Uredništvo in uprav-ništvo Glasifa je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Celoletna naročnina na Zdr- Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.


.ASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
ír


“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago, III., 16. januara (January) 1913.
Naprej—vedno naprej!
Marsikdo je bil razočaran, ki S. N. P. J. želi pogin, odkar se je rodila pa do danes, ko je v zadnjem društvenem imeniku eital, da je jednota narastla na dve sto krajevnih. društev.
Gotovo ni nič pretiranega, ako govorimo o krasnem napredku, ki se je zvršil v kratki dobi. Ko so delegati in delegatinje odhajali na peto redno konvencijo, smo šteli 188 krajevnih društev. Ali s tenu, da štejemo število društev, ki jim ima jednota, ne povemo še vsega delaj ki ga je zvršila jednota od ustanovitve pa de današnjega dne.
Takih velikih organizacij ne zgradijo posamezniki, če tudi bi šlo vse gladko'. Za gradnjo takih organizacij velja kot predpogoj, da mora biti že precej samozavesti v širših ljudskih krogih. Še predno se je jednota ustanovila, je že moralo biti večje število Slovencev, ki se niso strinjali z načeli in cilji obstoječih jednot, ali pa kateri niso mogli radi svojih verskih in političnih nazorov pridružiti se ustanovljenim jedno-tam. Ti Slovenci so stremili, da se ustanovi nova jednota, ki ni v ver skih in političnih zadevah ozkosrčna in se razvija sorazmerno z duhom časa, da imajo priliko zavarovati sebe in svojce za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. 1
Ustanovljene jednote kot organizacije niso nasprotovale njeni ustanovitvi. Pač pa so se oglasili posamezni “mogočneži”, ki sc menili, da morajo ameriški Slovenci vprašati njih za svet, predno ustanove kakšno organizacijo, ki ni do pičice tako izdelana, kot si oni predstavljajo po svojih starokopitnih nazorih razvoj ameriških Slovencev. In prišel je prvi napad, sledil mu je drugi, tretji itd. Nastali so notranji boji. To priliko je zunanji sovražnik porabil, da je zopet poskusil svojo bojno srečo in se z vso silo zagnal na jednoto. Preko vseh teh napadov in bojev je šla naša podporna organizacija svojo zmagoslavno pot Napadi so ponehali le za kratko dobo, da izbruhnejo po peti redni konvenciji z vso silo, ki so v podlosti, namigavanju, podtikanju in podlem obrekovanju prekosili vse prejšnje. Za temi napadi so se skrivali zgolj osebni interesi, lepo pobarvani s svobodomiselnostjo. Svobodno misel so zagovarjali ljudje, ki pljunejo vsak dan najmanj desetkrat vanjo! Neki list se je ponižal celo tako globoko, da je apeliral na najnižji človeški instinkt — lokalni patriotizem in tega spaka kazal kot odrešitev vseh Slovencev v Ameriki. Vsi sovražniki, ki so po peti konvenciji tako složno udarili po naši jednoti, so nekaj mesecev pred konvencijo pisali za združitev vseh slovenskih jednot in zvez a eno celoto. Komaj je bila peta red na konvencija končana, so pa pljunili na to, kar so zagovarjali pred nekaj meseci ali enim letom. Perfidnost, lažnjivost, obrekoval-nost iD lov za osebnimi koristi teh ljudi, se še le spozna v pravi luči, ako povemo, da je peta redna konvencija S' N. P. J. sprejela predlog, da glavni odbor S. N. P. J. povabi na skupno konferenco glavne odbore vseh drugih slovenskih jednot in zvez, ki naj bi se vršila v januarju leta 1914 in na kateri naj bi se zvršila združitev v toliko v kolikor dopuščajo obstoječi zakoni. Oficielna vabilo drugim odborom naj se izroči takoj po prvi seji v januarju 1913, da tekom enega leta preštudirajo vsi odbori in člani raznih jednot in zvez rešitev tega problema in tozadevne predloge, ki so izdelani na podlagi študij, predloži konferenci v rešitev.
Kako milo so prosili sovražniki pred peto redno konvencijo: dele-
gatje S. N. P. J. storite vendar nekaj za združitev. V svojih prošnjah so rabili najmočnejše fraze: — Oči vseh ameriških Slovencev so obrnene v vas; delajte složno za narod; posameznim jedno-tam preti pogin; združeni smo močni, nezdruženi pademo itd. itd. — Kdor je čital te fraze in ni poznal ljudi, je mislil, da ima opraviti z “rodoljubi in človekoljubi”, ki bi slekli zadnjo srajco in jo položili na altar naroda.
Konjsko kopito teh “rodoljubnih” sre se je pokazalo takoj po peti redni konvenciji. Sami kratkovidni in slabega spomina, so napadli. z vso silo po delegaciji in jednoti, sodeč, da so člani in članice S. N. P. J. pozabili, kar so jim priporočali pred nekaj meseci. Navdušenje za združitev vseh jednot in zvez se je skadilo pri teh “rodoljubih”, kpr čez noč. Y svoji “rodoljubni” navdušenosti so šli še dalje. Razdvojiti so hoteli elane in članice iS. N. P. J., da bi ustanovili še eno jednoto ali zvezo, da bi se združitev jednot in zvez zvršila težje. Seveda so člani in članice S, N. P. J. spoznali to “rodoljubje”, ker niso pozabili, kaj so “rodoljubi” pisali pred nekaj meseci in šli so na delo. V kratki dobi, komaj v dobrih treh mesecih po konvenciji so pomnožili število krajevnih društev S. N. P. J. za dvanajst.
Sovražniki S. N. P. J. so porabili ves svoj upliv, da bi razdražili našo podporno organizacijo, ali pa vsaj zajezili njen naraščaj, članek za člankom, dopis za dopisom je izšel v listih, ki so S. N. P. J. sovražni,v katerih so rotili in šču-vali člane in članice proti delegatom in delegatinjam pete redne konvencije in njih zaključkom. Delalo se je tudi z najbolj umazanimi sredstvi; znani so slučaji, da so hoteli na vsak način zanesti nizki osebni razdor v organizacijo. Poleg so se poslužili še drugih takih “čednih ’taktik, za katerimi se skrivajo najbolj umazani in nečedni nameni.
Da napadi na “Slovensko narodno podporno organizacijo” niso vspeli in sovražniku niso prinesli zaželjenega vspeha, je dokaz, da so člani in članice naše podporne organizacije inteligentni, da je med njimi globoko vkoreninjena samozavest. Člani in članice naše podporne organizacije znajo samostojno misliti in soditi. Na nje ne vplivajo fraze in nasveti “rodoljubnih” dobrijanov, ki so volkovi v ovčjih oblačilih, od znotraj pa zgrabljivi volkovi in prinašajo na jeziku sladek med, v svojih črnih dušah pa razkol in pogibel ljudstvu. To je tista čudotvorna sila, ki je v kratki dobi, ko je od vseh strani deževalo napadov na S. N. P. J., rodila dvanajst krajevnih društev.
Samozavest in agitatorična sila članov in članic S. N. P. J. sta vstvarili takšen protitlak, kaker-šnega niso pričakovali sovražniki jednote. Uspeh zadnjih mesecev potrdi, da se nismo motili, ke-dar smo pisali in rekli, da je železni zakon razvoja tak, da se na svetu vse spopolnuje in prehaja v popolnejše oblike in vse izumira, kar je nazadnjaškega.
Naši člani in članice so spoznali, da je treba agitatoričnega dela, da se napreduje v moralnem oziru, samozavesti in članstvu. Organizaciji, ki ima tako zavedne člane in članice, se ni treba bati viharjev, bojev in naskokov s stra ni “rodoljubnih” nazadnjakov, katerim je vsaka stvar trn v očeh, ako diši po napredku.
Kaša organizacija se vedno utrjuje, širi in spopolnuje. Da je to res, nam kaže jeza naših nasprotnikov, ki bi rajše danes uničili “Slovensko narodno podporno jednoto” kakor jutri.
Mi gremo nevzdržema naprej po potih, katere so nam začrtale konvencije od ustanovitve . . . vedno naprej do cilja.
Pozor Društva S.N.P.J.
Denar naj se pošilja glavnemu tajniku potom bančne ali poštne nakaznice (draft or money order).
Bolniška podpora se je zakasnela radi premestitve blagajne iz Clevelanda.
Nekatera društva še do sedaj niso naznanila novih uradnikov gl. tajniku, da bi jih priobčil v dru-švtenem imeniku. Zato blagajnik neve, komu bi poslal čeke.
Vse dopise, važna naznanila je treba poslati uredništvu najka-sneiše do torka zjutraj. List je dosegel sedaj naklado 10.000. Zato mora že v sredo v tiskarski stroj. Na dopise in naznanila, ki bodo došla kasneje, pojdejo v list še le naslednji teden.
Iz urada glavnega tajnika.
Na razna vprašanja, zjikaj pošiljamo za sprejet denar pobotnice tajnikom in tajnicam, naj služi naslednje v pojasnilo .
Prihranili bomo poštnino in delo.
Kedar tajnik (icaj pošlje mesečno poročilo, kateremu mora biti priložena nakaznica za odposlani denar, pošlje navadno tudi druge reči: spremembe oporok, potni list, zahteva; pojasnila, naroča reči itd., ki morajo biti poslane po prvem poštnem razredu. Z drugimi rečmi se vrne tajniku pobotnica in je nepotrebno plačati še posebej poštnino, kar bi se moralo zgoditi, ako bi se blagajniku poslala pobotnica.
Pobotnico lahko pridrži tajnik ali jo pa odda blagajniku. To je stvar društvenega odbora.
Ker se denar pošilja jednoti po bančni ali poštni nakaznici (draft ali money order), dobi pošiljatelj pobotnico na banki ali pošti, da je v resnici odposlal denar. Ta pobotnica zadostuje za blagajnika, na podlagi katere lahko vodi svojo knjigo.
Blagajnik lahko hrani poštne in bančne pobotnice, tajnik pa iz gl. urada. Tako je obema znano, koliko denarja se je odposlalo jednoti in je vsaka pomota izključena.
Preje je tajnik izpolnil dva mesečna poročila. Enega je poslal gl. uradu, druzega pa društvenemu blagajniku, da je poslal denar jednoti. S tem je bil tajnik prepričan, da je vse v redu. Ali blagajnik je večkrat pozabil poslati asesment o pravem času, ali je pa pozabil mesečno poročilo doma, ko je šel na pošto ali banko. Poslal je potem približno vsoto. Največkrat par dolarjev premalo. Dogodilo sei je, da je blagajnik napravil ček, na banki pa ni bilo naloženega denarja. Čeki so bili neveljavni in bila je vedna sitnost. Vrhtega je včasi vzelo en mesec, da se je dognalo, da je ček neveljaven. Razočaran je bil tajnik in razočarani so bili člani. Marsikate-rikrat je provzročilo pri društvih sumničenje in prepir. Zato je sedaj poslovanje v zvezi s tajnikom in blagajnikom. Denar se sprejema le po bančnem draftu ali money order, za kat dobijo blagajniki poštno ali bančno pobotnico, tajnik pa iz glavnega urada.
Ameriške vesti.
— Marshall, dosedanji governer države Indiane in novoizvoljeni podpredsednik Zdr. držav je v svoji poslanici na obe indianski zbornici ostro kritiziral nazadnjaške sodnike, ki sodijo in odločajo, da je vedno za kapitaliste prav. Governer se je izrazil nadalje dobesedno: “Ako se ne bo skrbelo, da se kmalu uvede napredno za-konodajstvo, potem bo nekega dne šlo ljudstvo čez grm in strm v socializem ali paternalizem.”
Governer se boji socialističnega poplava, paternalizem je bil le v frazo stlačen privesek. On zahteva napredno zakonodajstvo, varstvo za delavce, da bi kapitalizmu podaljšal življenje. Iz njegovih besed ne govori ljubezen do delavcev, marveč jasna kapitalistična pamet, ki spoznava, da lahko socialistični poplav prihrumi nenadoma, ako kapitalisti ne odnehajo z odiranjem ljudskih mas, Seveda je governer govoril gluhim ušesom, ko je priporočal zmernost v izkoriščanju. Kapitalisti ne morejo odjenjati niti za ped v izkoriščanja, ker jih železni zakon kapitalizma sili, da izkoriščajo A7se do skrajne meje. Človeštvo ne bo preje dihalo svobodno, dokler ne pade kapitalizem, ki ima že danes vse znake smrti na sebi. Kar je zaznamovano z znamenjem smrti, mora umreti. V tem slučaju ne pomaga nobeno mazaštvo.
— V Washingtonu je kapitan Roald Amundsen pred narodnlo geografično družbo povedal o pre-postimi besadimi zadnje dogodke, predno je dospel na južni tečaj.
Na svojem letnem banketu bo družba izročila pogumnemu in drznemu norveškemu pomorščaku zlato spominsko kolajno.
— Splošno se sodi, da bo W. J.
Bryan, nekdanji demokratični predsedniški kandidat postal državni tajnik.
—	V Chicagi so aretirali James, George in Melvin Rice, bi so ponarejali srebern denar. Svojo delavnico so imeli na N. Vestern Ave. 1022. Ko so jih prijeli, je imel najmlajši brat 40 falsifikatov v žepu. V stanovanju so našli še 200 ponarejenih srebrnih dolarjev in mogo polovienjakov. Najmlajši brat Melvin je vzel vso krivdo nase, da bi izrezal starejša brata.
—	Predsednik Taft je včasi nagajiv in poreden. On namerava iztrebiti vse nepotrebne uradnike v carinski službi ,da bo ob nastopu demokratične vlade nemogoče spraviti v službo nekaj tisoč služ-bolovcev.
To je hud udarec za demokrate, ker ne morejo nastopiti proti reformi, ako hočejo držati dano besedo.
— Kongres je dovolil tristo tisoč dolarjev za uvedbo tovorne pošte. To vsoto so dovolili 1600 poštnim uradom. Ta smešno majhna vsotica označuje modrost naših državnikov.
Gotovo se jim niti ne sanja, kako naj se rešijo javna vprašanja za blagor vsega ljudstva.
— V Univerzalu, Pa. so zgoreli trije majhni otroci v neki šupi, med katerimi je najstarejši štel sedem let. Otroci so od znotraj zaprli šupo in zanetili ogenj. Kmalu so pričeli klicati na pomoč. O-bupana mati je takoj prihitela na lice nesreče, pa ni mogla pomagati malenčkom, ker so bila vrata od znotraj zaprta:. Mati se je divje zaganjala v vrata in stene, da bi rešila svoje ljubčke. Od znotraj so se culi obupni klici, ki so pojemali, dokler niso popolnoma utihnili . . . Goreča šupa je padla nanje in vpelila malenčke.
— V Tacomi, Wash, je umrl v bolnici farmar Emil Kleedorn iz Roy, "Wash, za pasjo steklino. Nesrečni človek je silno trpel, predno je izdihnil. Pred smrtjo so se ponavljali napadi stekline in prevezati so ga morali na postelj. Farmarja je pred šestimi tedni vgriznil prs v roko. Razna se je v začetku dozdevno dobro celila. Nakrat je pa zdravnik opazil znake pasje stekline in prepeljali so ga v bolnico. Bilo je prepozno, zanj ni bilo rešitve!
Najboljše je, da vsakdo takoj
ŠTEV,—NUMBER 3.
izžge rano, ako ga vgrizne pes Kjer je pa zdravniška pomoč bli-zo, naj se gre pa nemudoma k zdravniku.
— Mnogo strahu je vžil 121etni sin farmarja Maedke iz Algone, Wis., ko se je v nedeljo vračal od soseda domov. Na potu je mali Maedke srečal velikega sivega in sestradenega volka, ki se takoj pripravil, da skočj nanj. Deček je urno splezal na bližnje drevo in tako utekel žrelu volka, ki je mirno čakal pod drevesom, dokler ga ni prepodila parna piščalka parnika, ki je plul po Michiganskem jezeru.
— V Washingtonu, D. C. bodo dne 27. t. m. obesili blazneža. Andrej Gonzales je umoril svojo soprogo in je bil spoznan krivim in obsojen na vešala. Predsednik Taft je odklonil pomiloščenje.
Pri vseh nasprotnikih smrtne kazni je taj slučaj obudil splošno pozornost. Njih sodba je, da se že z etičnega stališča ne sme izvršiti smrtne kazni nad1 blaznežem, če tudi je bil ob času zločina pri zdravi pameti.
— Pri vodovodnem podzemeljskem predoru v New Torku, kateri bo dokončan v letu 1915, je do sedaj že izgubilo 200 delavcev svoje življenje. Na podlagi do sedaj padlih delavskih žrtev, si lahko predstavljamo koliko žrtev bo še treba, da bo dokončano ogromno delo, katerega v svoji obsežnosti prekaša le panamski prekop. '
Ko bo delo dokončano, bodo u-klesali v spominsko ploščo imena županov, mestnih svetovalcev in tvrdke, ki je zgradila predor. Zastonj bomo iskali spomenik delavcem, ki so v korist človeštvu darovali svoje življenje. Tako plačuje današnja kapitalistična dražba junaške delavce, ki izvršujejo 0-gromne kulturne stavbe . . . pozabi jih, še predno je zemlja zakrila njih mrtva trupla!
— Pred kongresnim komitejem za preiskavo denarnega trusta se je dognalo, da je v Morganovi banki v septembru 78 vlagataljev imelo uloženih $81,968,900. Ves kapital teh vlagataljev je pa znašal $9,765,009.000.
Nadalje se je izvedelo, da je 746 bančnih ravnateljev v Chicagi, New Yorku in Bostonu vposlenih v 134 denarnih zavodih in indu-strielnih korporacijah, ki razpolagajo s $25,835,000,000 kapitala, (pet in dvajset tisoč miljonov dolarjev.)
Vzlic temu dokazu pa trdijo nekateri ljudje, da so socialisti izmislili pravljico o osredotočenju kapitala, da tem laglje hujskajo delavce. Well, številke ne lažejo!
— Barre Wool Combing” družba, podružnica trusta za volno, jei morala plačati 20 tisoč dolarjev globe, ker je importirala iz Anglije tekstilne delavce kot pogodbene delavce.
Ako bi vse slučaje, v katerih je trust za volno in volnene izdelke importiral delavce iz Evrope, kaznovali tako strogo, bi šli miljoni trusta kmalu rakom žvižgat.
— Hud boj bijejo krojači in šivilje v New Torku za zboljšanje svojega položaja. Ker boj ne velja le velikim kapitalistom, marveč tudi njih satelitom, delavskim kon traktorjem, posredovalnim mojstrom se nam odkriva najbrezob-zirnejše izkoriščanje človeške delovne sile. Zategadelj je štrajk krojačev in šivilj v pryi vrsti obr-nen proti delu na domu in otroškemu delu.
— V Bingham, Utah, še vedno traja štrajk. Zaeno pa poroča br-zojav, da je v rudniku “Bingham Copper Mineš” družbe zasulo več radarjev. Neki Grk se je rešil v stranski hodnik, njegovi tovariši
pa ne bodo najbrž nikdar več videli živi belega dne.
Brzojavka seveda molči, če so bili skebje ali pošteni delavci.
— Blizo Stockwella je skočil raz tir osebni vlak “Cleveland, Cincinnati, Chicago and St. Louis” železniške dražbe. Vsled nezgode je eden mrtev, trije težko in 33 je lahko poškodovanih. Nesreča se je pripetila,ker se je zlomila os pri vozu za prtljago.
—\ “Mati” Jones, znana sociali-stinja in agitatorica med rudarji, je predavala v Washingtonu, D. C. o razmerah v premogovniškem okraju v Zapadni Virginiji. V svojem govoru je povedala, da je bila priča, ko so policaji pomorili e. den in dvajset štrajkujočih rudarjev, ko so spali v svojih bornih kočah.
Poslanec Wilson iz Pennsylva-nije, ki je bil na shodu navzoč, je pritrdil, da naj kongres preišče zločinske dogodke v West Virginiji.	________
Inozemstvo.
Iz Londona poročajo, da so se mirovna pogajanja razbila: Pogajanja so pretrgana in zastopniki Bulgarije. Črne gore, Srbije in Grčije bodo Turčijo o tem obvestili z formalno noto.
Turški časnik “Tasfir Efkiar” izjavlja, da hoče otomansko mini-sterstvo odstopiti. To vest smatrajo nekateri za dokaz, da je zmagala vojna stranka.
Z drage strani se pa zopet poroča, da je ministerski svet sklical državno konferenco kot leta 1878, da bi od sebe odValil odgovornost za vojno ali mir. Nekateri državniki smatrajo to za ugodno^ znamenje, češ, da je Turčija naklonjena miru.
Že v nekaj dneh se mora odločiti, ali bo mir, ali se bo zopet nadaljevalo s klanjem, požigom in ropom.
Britska vlada bo podržavila telefon. V to svrho bo plačala telefonski družbi $62,576,320 odškodnine.
Družba je prvotno zahtevala 105 milijonov dolarjev. Vlada je na to zahtevala, da se nepristransko oceni imetek družbe. Ko je dražba uvidela, da se vlada ne da opehariti, se je pobotala za 62 miljonov.
Silni viharji so divjali ob obrežju Velike Britanije .Vihar je divjal 33 ur in je provzročil obrežnim ladjam mnogo škode.
Tri hčere rajnega belgijskega kralja Leopolda so odklonile ponudbo justičnega ministra, po kateri bi dobile sedem in pol miljo-na dolarjev iz dohodkov, katere je dobil njih oče iz lastnine v Kongu.
V megli je zavozil parnik “U-ranium” na kleči pri svetilniku Chebucto. Na parniku je bilo 880 potnikov, katere so ukrcali na ribiške ladje in majhni vladni parnik za obrežno službo “Lady Lau-rir”. Potnike so prepeljali v Halifax.
Ko je parnik s strašnim sunkom zadel na kleči, je med potniki nastala panika, ki so se pa kmalu pomirili, ko jim je kapitan naznanil, da se bliža pomoč iz Hali-faxa.
Aleksander Millerand, francoski vojni minister je odložil svoj mandat. Njegov namestnik je postal M. Lebrun, ki je bil do sedaj kolonialni minister, njegovo mesto pa zasede M. Besnard, podtajnik v finančnem ministerstvu.
Millerand je padel, ker je bil polkovnik Du Pay de Clam zopet nastavljen v francosko kolonialno armado, ki je igral veliko ulogo v aferi Dreifus.
DOPISI.
M
K
«
Winterquarters, Utah.
Po skoro celodnevnem čakanju na postaji v Coltonu, zagledali smo končno zvezdo rešiteljico: “karo”, ktere naloga je, da prevaža zemljane med Coltonom, Scofieldom in Clear Creekom. Pozdravili smo jo tako prisrčno, kot žejen Arabec v puščavi zeleno oa zo, kjer v senci vitkih palm žubori bister vrelec. Kaj bi je tudi ne? Lačni smo bili in vsi trdi od mraza in dolgočasja. Volzili smo se z 'brzino, proti kteri je “Pacific Express” pravi tovorni polž, kajti daljavo 16 milj prevozili smo še malp prej, kot v dveh urah. Ni čuda, da smo vsi sladko pospanč-kali, kajti mehki žarki “mile lunice”, koje je pošiljala iz nad sneženih hribov, božali so nas tako prijetno in vspavalno, kot mehke rožne ročice šestnajstletne —! Tudi edina svetilka, podobna nekaki “večni luči” vaške kapele, ki je nekaj časa delala klavernp konkurenco bledi luni, omagala je kmalu ter zaspala z nami vred in sprevodnik je imel mnogo posla, da nas je, dospevše v Scofield, spravil na prosto, posebno še, ker je bil sam zaspan. — Scofield je postaja za premogarsko campo Winterquarters, ki je oddaljena dve milji, ter je ena največjih slovenskih naselbin v državi Utah. V tamošnjem premogovem rovu se dobro in stalno dela, vendar pa s tem nikomur ne svetujem tje hoditi za delom. Delo se sicer dobi, a ker je preveč ljudi (posebno Grkov) je zaslužek v splošnem dosti slabši, kot je bil pred leti, kajti delati se mora pod vedno slabšimi pogoji in kompanijska tehtnica dela pri tehtanju premoga vsak dan večje “čudeže”, (kakšne, to si lahko mislite) ! Čampa je dolga gotovo več kot eno miljo, stisnjena med hribi in razpeljana ob potoku. Zdaj po izimi ni najti tam nič kaj posebno lepega, a po leti ko ozelene okoliški gozdovi, ko zacveto miljoni najzaljših gozdnih cvetk, ter se oglase mnogoštevilni krilati pevci, je kraj prav prijeten. Škoda, da traja leto le 3 do 4 mesece, drugo je zi ma.
Na scofieldskem pokopališču so zagrebli dne 19. dec. m. 1. rojaka Josipa Seiko; pobrala ga je vročinska bolezen, kteri se je pridružila še pljučnica, ko je bil ko maj teden dni bolan. Če se ne mo tim, pripadal je društvu sv. Barbare, štev. 42 ; bil je še le par let oženjen, ter zapušča mlado vdovo in enega otroka. Zadnji čas je delal v eampi Mohrland; doma je bil nekje od Novega mesta. — Dr. “Sava”, štev. 32 S. N. P. J. ima dva bolnika, ki s'ta že nad leto dni bolna: br. Josip Zupančič in br. Ant. Lužar. Daši sta oba ne-oženjena, si je težko predstavljati, kako uboga in zapuščena bi bila, da nista pri društvih. Winter-quarterski Slovenci so sploh zelo vneti iza društva; mislim, da se na prstei ene roke lahko prešteje vse, ki niso pri nobenem podpornem društvu.
Pred par meseci osnovali so tam tudi tamburaški klub in danes — vkljub vsem zaprekam — zaigrajo tako izborno, da človeka kar vzdiguje in sicer ce)ega, ne samo pete. Na Silvestrov večer so nam priredili v “New Resort” dvorani veselico s tamburanjem in gledališko igro “Ne kliči vraga”. Vkljub skrajno slabemu vremenu (padal je sneg v velikanskih plahtah), nabralo se je lepo število občinstva, da se je pri sladkih, ubranih zvokih tamburic poslovilo od starega leta. Igra je sicer kratka, a izpadla je zelo dobro, posebno če se vpošteva, da je par igralčev nastopilo prvič. Milka bila je dražestna, pravi tip slovenske devoj-lce; njen ljubček Tone je bil izboren v vlogi snubača, kot v vlogi s sajami namazanega vraga. Miha, idealno neroden v vseh kretnjah je dobro pogodil vlogo “skozi padlega” snubača. Polona, kot huda gospodinja in skrbna mati, pa njen skopi “dedec” (Peter Ko-smaty) pa sta naravnost prekosila sama sebe. — Po igri razvila se je prosta neprisiljena zabava, ki je trajala do druzega leta in dne. Veter je žvižgal svoje tisočletne melodije, zale snežinke plesale so novoletne kvadrilje, med nje pa so se mešali sladki vbrano zvoki naše pristno jugoslovanske godbe potem pa se zgubljali v mrzli, tihi novoletni noči. V plesni dvorani vrtelo se je mlado in staro, pa tudi za neplesalce je bilo dovolj raz-
lične zabave. Več kot enkrat zadonela je ona večnokrasna: “Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan----------” in večina je to tu-
di vpoštevala. Vse je bilo veselo in zadavoljno, posebno pa prireditelji, ki vsled hudega snežnega meteža niso pričakovali niti desetino tolike vdeležbe. Pa še neka druga skrb jih je morila pred začetkom igre. Gentleman, ki je imel prevzeti vlogo vraga, se je vsled slabega pota, za cele pol ure zakasnil in meneči, da ga morda sploh ne bo, bili so v velikih škripcih komu naj ponudijo peklenski mandat. Eden igralcev se je tozadevno sledeče izrazil: “Da bi nam bil zlodej ostal v snegu in smrznil, to bi bil pa res en lep hudič!”
A, J. Terbovec.
Roundup, Mont.
Rojaki širom Amerike, ki so skoraj večinoma sami delavci, se gotovo najbolj zanimajo, kakšne so delavske razmere v raznih naselbinah. Kar se pri nas dela tiče, gre- sedaj dobro. Premogarji delajo vsaki dan, izvzemši v nedeljo. Vendar pa ne svetujem nobenemu delavcu, da bi sem prišel za delom, ker se delo vseeno težko dobi.
Društvene razmere so tukaj po-voljne. Vsakovrstnih podpornih društev imamo toliko, da ni treba nobenemu Slovencu hoditi daleč da se vpiše v društvo. Ako je še kateri Slovenec v naselbini, ki ni pri nobenem društvu, naj ne odlaša iz vstopom v naše društvo Bolezen in nesreča ne praznujeta nikdar. Kedar človeka zadene bo lezen ali nezgoda, je prepozno obujati kes, ker je bil tako maloma ren, da se ni pridružil podporni organizaciji.
Vprav nezgoda Slovenca Ivana Centa, ki se je pripetila na novo leto, dokazuje, da je človek vedno izpostavljen smrtni nevarnosti, pa naj že dela v rudniku, bo na cesti ali pa doma za mizo.
Rajni Centa je bil vslužben pri g. M, T. Poliehu. Ko sta razvažala pivo po naselbini, je gospodar raz našal pivo po hišah, Centa je pa poganjal konje. Nakrat je Centa -zapeljal na strmino in razvoženo pot. Pri sunku, katerega je dobil je padel raz sedež. Konji so se vsled nenavadnega dogodka spla šili in zdirjali z vozom nizdol. Se veda se je voz takoj zvrnil in padel na Cento. Gospodar je takoj prihitel na lice nesreče in ustavil konje, ki so voz potegnili kakih trideset korakov naprej. Ali vbo gi Centa je bil že mrtev, zlomil si je tilnik.
Rajni je bil star 50 let, samec, v Ameriki je bival 20 let. Zibel mu je tekla na Blokah na Kranjskem.
Nam ni znano, ali je bil pri kakem .podpornem društvu. Tukaj je bival tako malo časa, da nismo mogli izvedeti, ako je bil član pod porne organizacije. Prišel je iz države Ohio, bival je nekaj časa tudi v Minnesoti.
Njegove prijatelje in znance pa prosimo uljudno, da naj, naznanijo njegovim sorodnikom, na kakšen način se je ponesrečil vbogi siromak.
Na pokopališče sem ga spremil tudi jaz. Nagrobnico je čital roundupski župnik. Bodi mu lahka tuja gruda!
Josip Cerovšek.
A. Smodej iz Colorada, v katerem vprašuje ,zakaj ne protestiramo proti pisavi “G. Nar.” Na tem mestu hočem povedati, zakaj nismo protestirali.
Pri “Gl. Nar.” tolmačijo proteste narobe. Zato je najboljše, da se z ošabno gospodo v New Torku temeljito obračuna, kedar nam poteče naročnina. Jaz, kakor mnogo druzih tukajšnih članov, smo popolnoma na jasnem, kaj bomo storili z “Gl. Nar.”
Dolgo časa je ta list farbal slovensko javnost v Ameriki. Zdaj je mera polna, ko je hotel šei glede 5. redne konvencije nasuti članom in članicam S. N. P. J. peska v oči.
Pred osmimi leti je list agitiral za Roosevelta. ¡Roosevelt je bil takrat vse, sploh najpopolnejši človek na svetu. Pri zadnjih volitvah pa ni bil Roosevelt nič. Zdaj je bil Taft tista vrla dušica, ki bo odrešila vse ameriško ljudstvo. Spreobrnjenje je prišlo pri listu kar čez noč. Roosevelta so kot nerabnega malika pogazili v blato, in na ščit sp dvignili Tafta.
Pred štirimi leti je list agitiral tudi za republikansko stranko. Ko so ga Slovenci iz Milwaukee vprašali, zakaj agitira za to stranko, se je še; precej pošteno odrezal. Odgovoril je, da se ni treba ozirati na oglase, menda zato, ker so plačani dobro. Ali lani je pozabi! tudi na to, kar se je pisalo pred štirimi leti, ko je odgovarjal “so cijem” v Milwaukee. Gospodom pri listu je vzrastel greben in zapisali so ,da se po volitvah sociji trkajo na prša, .da imajo dosti glasov, ker volilci niso vedeli, zakaj so glasovali.
Gospodje, vi imate volilce za bedake ! Ali večjih slaboumnežev ni, kot so pri “G. Nar.” Saj sproti pozabite, kar ste pisali prejšni dan. Ali niste vsaki dan delali reklamo za Tafta, končno ste pa ž njim pogoreli, da je bilo groza? Ali še ne uvidite svoje; blamaže? Taft je šel nazaj, socialistični kandidat — oziroma stranka je pa pomnožila svoje glasove približno za s'to odstotkov. Vi ste šli rakovo
skozinskoz zavedni, bi premogar-ski baroni upregli po -dva in dva, kakor v domovini voličke. Ali mi smo se potegnili zanje in zastav -kali. Že kar hodim po svetu, še nisem videl takega suženjstva kot tukaj. Ako gre kdo k bosu zavoljo kremena in škrli, ga pošlje k v —-u. “Super” je pa še slabši kot bos. Najrajše bi videla oba, da bi delavci delali zastonj. Iz tega razloga ne svetujem nobenemu slovenskemu rudarju, da bi sem hodil za delom.
V podporni organizaciij še dobro napredujemo in imamo več podpornih društev. Naše spada k S. S. P. Z. Kdor še ni pri podporni organizaciji, naj se ji pridruži. Nihče neve, kje ga čaka bolezen in nesreča. Marsikdo pravi, kaj mi hoče društvo? Ali kedar pride bolezen ali nesreča, tedaj so bratje organizirani v podporni organizaciji dobrodošli. Do danes še nisem nobenemu odklonil podpore če me je prosil za njo. Vendar pa želim da se vsakdo organizira v podporni organizaciji. Ako bi bili vsi organizirani, bi dosegli prav lepe vspehe v moralnem in materi-jelnem oziru.
F. Kravanja.
Superior, Wyo.
Že dolgo ni bilo iz naše gorske naselbine dopisa v našem priljubljenem “Glasilu”. Marsikdo bi mislil, cla smo zaspali, ali da so se Slovenci izselili od tukaj. Slovenska naselbina še vedno obstoji. Ali delavec je utrujen, ko pride od de la domov. Ako po večerji prečita časnik, potem je primoran, da leže k počitku in si nabavi novih moči za drugi dan. To so vzroki, da prihajajo dopisi redkokedaj iz naše naselbine.
Tukaj so premogovniki, v katerih se dela vsaki dan. Izjema je le takrat, kedar primanjkuje železniških voz. Zaslužek se uravnava po prostoru. Nekateri zaslužijo do bro, drugi zopet slabo. Kar se tiče podporne organizacije, smo 'dobro preskrbljeni. Zdaj imamo štiri podporna društva, ki spadajo k raznim jednotam. Torej ima vsakdo najlepšo priliko, da je član podporne organizacije.
Dotakniti se moram tudi pete redne konvencije in “Gl. Nar.”, ki se zaganja v našo jednoto kot razkačen in strupen gad.
Dne petega januarja je imelo naše društvo “Bratska Ljubezen” svojo sejo. Na seji se je prečitalo pismo, katerega nam je pisal br.
pot, preklicani “sociji” pa naprej !
Kdor je tako kratkoviden za važne politične dogodke, je še bolj slep za dogodke v podpornih organizacijah. Zato pa roke proč od S. N. P. J., ker drugače se bodete praskali za ušesi, ko bo prepozno!
Pozdrav vsem bratom in sestram S. N. P. J. — “Glasilo” pa po začrtani poti naprej in vspeh ne bo izostal.
Frank Tomič.
Breezy Hill, Kans.
Obveščam vse člane in članice, da naj se v polnem številu udeleže seje dne druzega februarja ob devetih dopoldne.
V “Glasilu” ste čitali, da so bile razposlane prošnje za vsprejem otrok v otroški zavarovalni oddelek. Zatorej pridite vsi na sejo, posebno oni, ki želite zavarovati svoje otroke pri naši jedpoti.
Na tej seji se bo vpisalo imena in starost otrok v poseben imenik. Določil se bo čas zdravniške preiskave za vse skupaj. Ker mora biti na zahtevo iz gl. urada pri zdravniški preiskavi navzoč društveni tajnik pri slehernem otroku, je potrebno, da člani vpošteva j o skupno zdravniško preiskavo otrok. V nasprotnem slučaju bi imel društveni tajnik mnogo sitnosti in potov. Tajnik ne more biti na razpolago za vsakega posebej in vsaki čas. To lahko vsaikdo prevdari, da je resnica.
Bratje in sestre S. N. P. J! Zavarujte svoje otroke pri naši jed-noti, ker vam je osigurana boljša pomoč kot uri raznih angleških zavarovalnicah.
Marsikdo je plačeval tam že eno ali več let, nakrat je pa noč vzela agenta in vaš težko prisluženi denar je bil proč.
Nadalje prosimo vsa cenjena društva S. N. P. J., ki so vposlala že vsoto, da malce počakajo. Ko dobimo od vseh društev odgovor, bo zadeva takoj urejena. Društva, ki še niso odgovorila, naj blagovolijo poslati svoj odgovor do 30. januarja.
Rochus Godina, tajnik.
Bear Creek, Mont.
Že dolgo ni bilo dopisa iz naše naselbine, Zato sem se odločil, da odgovorim rojakom, ki vprašuje jo, kako je tukaj z delom, ker bi vzelo preveč dela, ako bi odgovar jal vsakemu posebej.
Tukaj delamo v premogokopih, katerih je pet in so lastnina različnih družb. Zdaj delamo s polno paro. Ali kako dolgo bo trajalo to stanje, pa ne morem povedati. Za služek je različen. Odvisen jei od prostora in pridnih rok. Vsi smo člani strokovne organizacije in imamo tudi več podpornih društev, da se lahko vsak rojak zavaruje, ako ga vdari roka kapitaliz ma, kakor je udarila našega br. Ignacija Lušina, člana društva, štev. 112. Nismo imeli mnogo upanja, da bo okreval, ker je tri dni ležal brez zavesti vsled poškodb, katere mu je prizadjalo kapitalistično profitolovstvo. Zlomi lo mu je eno roko, eno nogo in tri rebra. Pretrpel je neizreene bolečine in muke: Sedaj se mu je obrnilo na boljše in imamo upanje,fda ostane še v našem središču. Vzelo bo pa mnogo časa, predno boi sposoben za delo — kapitalistično tla ko.
Za leto 1913 je društvo “Slovenski Sinovi”, štev. 112 izvolilo naslednje uradnike:	Predsednik
John Hodnik, podpredsednik Rud Krive, tajnik John Kastelic, bla gajnik Frank Rihar, zapisnikar Ant. Ermenc. Nadzorniki so-: John Luzar, Jakob Sudar in Pavel Pe shel .Bolniški odbor se voli po po trebi. Reditelj je! John Majer.
Seja se vrši vsako drugo nede ljo v mesecu ob dveh popoldne v prostorih John Cesharka.
John Kastelic, tajnik
Mascoutah, 111.
Mascoutah je majhno in prijazno mestece. Le premogarji, ki imajo svoje hiše, niso to, kar bi morali biti: zavedni strokovno organizirani delavci. Bojijo se kompa-nijskih mogotcev, da se tresejo kolena pred njimi. Ako bi tukaj ne bilo slovenskih premogarjev, ki so
Cleveland, Ohio
Želja vsakega posameznega de lavca je izboljšati svoj bedni po loža j. To je tudi njegovo pravo ker ima vsak delavec iste pravice do življenja, kot vsakdo drugi. Posamezni delavec si ne more iz boljšati svojega položaja, zato se pa združuje v organizacijah, da doseže z združenimi močmi, kar je 'pojedincu nemogoče.
Do tega prepričanja smo prišli tudi Slovenci v Clevelandu in smo se zavzeli, da ustanovimo svojo zadrugo. Danes ni več dvoma tem, da bi se zadruga neuresniči la. Izvoljen je odbor 15. članov in v zadrugo je vpisanih 300 čla nov. V najkrajšem času bo zadru ga inkorporirana in potem začne mo s pozitivnim delom: odprli bo mo svojo zadružno prodajalno Uverjeni smo, da bomo uspevali. Kjer je sloga, tam je tudi napre dek.
Kako je prišlo do tega, da smo ustanovili zadrugo v Clevelandu To je izvršila nezadovoljnost. Ob čeznano je, da je nezadovoljnost tista sila, ki priganja človeštvo k napredku, ki je udomačena pri vseh slojih. Nezadovoljni so bili naši grocerijski trgovci s svojo trgovino. Poljubno so nam nareko vali cene za živila in dajali blaigo, kakeršno je bilo po njih mnenju dobro za konzumente. Končno tudi s tem niso bili zadovoljni. V svojem glasilu, “Cl. Am.” so nam pričeli narekovati, kako se moramo ravnati, ako hočemo ostati še pri njih v milosti. Struna je bila sedaj preveč napeta in je naravno počila. Kar nenadoma se je
vzbudila med tukajšnjimi Slovenci želja po ustanovitvi zadruge. Pričeli so nadlegovati lastnika “Cl. Am.”, da naj sklica shod za ustanovitev zadruge. Ali lastnik, zvest svojim gospodom, je vsakega odvrnil. Ko je pa uvidel,- da z odvračanjem nič ne doseže, je po odločnem nastopu sedanjega pred sednika, vendar natisnil majhen oglas za shod. Seyeda ni delal reklame, kot je dela za brezbarveni politični klub, pa Vendar je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Takoj prvi večer se je izbral začasni odbor, ki je imel nalogo urediti vse potrebno za pričetek. Odbor je rabil pomočnika, da bi obveščal javnost o svojem delu. Ker je “Cl. Am.” edini slovenski list v Clevelandu in ki vedno bobna v svet, da je delavski list, se je odbor obrnil do tega lista. “Cl. Am.” je pa tudi takoj pokazala, katerega koristi zastopa. Kar je prihesel odbor, so v uredništvu tako obtesali, da ni ostalo nič, ali so pa notico skrili v kakšen kotiček, da jo ni živ krst zapazil. Poslužili so se vsakovrstnih zvijač. Natisniti niso hoteli letakov za shod in tiskati plačanega oglasa. Mesto da bi se tiskalo 150, sei je tiskalo 15, poleg je pa bila prav nerodno pristavljena črka d. Da bi nas tem ložje vlekli za nos, so se izgovarjali, da nimajo časa in prostora v listu, ker je bilo preveč trgovskih oglasov v njemu. 'Oglasi pa dobro nesejo, ako se vzame štiri-palčna kolona. List je bil tako napolnjen z oglasi, da za delavce ni bilo prostora, ko so izrekli željo, da se hočejo organizirati zadružno na gospodarskem polju. Pa tak list naj bi bil delavski! Lahko se ima za norca nekaj ljudi in nekaj časa. Nikdo se pa ne more norčevati iz vseh ljudi in trajno. Te resnične besede naj si zapišejo v srce pri “Cl. Am.”
Pri takih razmerah smo pa vseeno hitro napredovali. Kar pred kratkim ni nikdo sanjal, da se bo hitro uresničilo, je sedaj tu. Najbolj hvalevredno je pa, da se ne dela nobene razlike glede prepričanja. Rojaki so spoznali zlato resnico, ki odloča pri vsaki zadrugi. Vsi smo enaki trpini in vseh je želja izboljšati svoj položaj, vsi smo vpreženi v en jarem in vsi smo enaki po razredu, zatorej bodimo složni in ne dajmo se hujskati po hujskačih, ki bi bili radi naši voditelji, cepajoč nas v razne skupine, da bi tem laglje vlekli dobiček od nas zavoljo naše nesloge. Mi ne rabimo voditeljev. Z združenimi močmi lahko dosežemo vse. Delajmo rama ob rami za zboljšanje svojega tužnega položaja in za napredek našega naroda in človeštva vobče, da ne bodemo vedno zadnji, kjer gre za napredek.
Kdor izmed bratov naše jednote še ni član zadruge, naj se pridruži, saj gre za njegov in njegovih svojcev dobrobit.
And. Bogataj, član štev 5.
Opomba uredništva. Kedar gre za napredek in organizacijo, vam ni treba ponujati oglasov Cl. Am. V, tem slučaju se obrnite na ‘1 Glasilo” ki ima nad tisoč naročnikov v Clevelandu in okolici. Za organizacijo, ki ima koristiti Slovencem v Ameriki, so predala v ‘1 Glasilu” vsakemu odprta. To je v smislu Molekove resolucije in pravil. Poleg izhajata v Chicagu še dva lista, ki imata lepo število naročnikov v Clevelandu in okolici. V uredništvu obeh listov Vam bodo radi izpolnili vsako željo glede zadružne organizacije. Danes se ne vpraša, kje izhaja list, temveč kakšno gradivo prinaša in če zastopa koristi delavstva ali ne. Ako pošljete svoje dopise glede orga nizacije v čikaške liste, vas stane le dva centa za znamko. Tam se morate pa prepirati z uredniki in zgubljati čas po nepotrebnem.
sklenilo, da se vse take člane suspendira, ki ne poravnajo dolžnega zneska do omenjenega dne in jih zaznamuje kot mrtve ali nekoristne člane. Da se izognete temu, poravnajte dolžno vsotico, pa bo vse v najlepšem redu. Tako koristite sebi in društvu. Podpirati moramo drug druzega. Eden za vse, vsi pa za enega!
Ustanovili smo novo društvo, katerega hočemo pridružiti S. D. P. P. Družbi. Kdor želi pristopiti k društvu, naj se zglasi pri br, Ff\ Alešu, ali naj pa pride v februarju na sejo, ki se bo vršila v prostorih T. Felca.
Slovenci! Zavarujmo se za slu- ■ čaj bolezni, nezgode in starosti, dokler smo mladi. Gorje delavcu v deželi najbolj razvitega kapitalizma, ako ni pri podporni organizaciji.
T. Feltz, tajnik.
South Range, Mich.
V	odbor društva “Danica” štev 22. so bili izvoljeni za leto 1913 naslednji bratje: Predsednik Pavel Ozenich, podpredsednik John Preshern, tajnik Math D. Liko-vich, Baltic, Mich,, II. tajnik Jos. Klobučar, blagajnik Alojs Dolar, Trimountain Mich. Bolniška obiskovalca sta: Anton Ozenich in M. Čebašek. Nadzornika sta: Jakob Zadel in Jos. Ozenich. Zastavonoša: Frank Žitnik in Ant. Kružič. Maršal: Joe Simon. Oskrbnik A. Šimenc.
V	minolem letu smo vzljc raznim težkočam napredovali prilič-no. Zgubili smo dva brata, katera nam je ugrabila nemila smrt. Imeli smo več bolnikov in vsled nezgode poškodovanih bratov, katerim smo najboljše stregli po svojih močeh.
Bratje stojmo trdno drug za drugim in za napredek društva in jednote.
M. Likovich, tajnik. ;
Chicago, 111.
Društvo “Slavija”, štev. 1. je na seji dne 12. januarja zaključi- ; lo, da si napravi svojo zastavo. Do tega koraka silijo razmere, bratstvo in sloga. Kmalu bo napočil čas, da bode društvo priredilo zaželje-no slavnost: razvitje svojega prapora. Nismo več daleč, ko se vam bo nudila druga znamenita slavnost : desetletnica društvenega obstanka in rojstva S. N. P. J. 0 tem bomo razpravljali drugikrat.
Ako pomislimo, da smo se vzlič slabim razmeram v društvu odio-' čili za nabavo društvene zastave, potem se moramo zavedati, da se moramo zanesti na dobro voljo in usmiljena srca posameznikov. Da se naša želja čimpreje uresniči, je društvo izvolilo tekmovalni odsek, ki ima potrebne listine iz društvenega urada za nabiranje prostovo-Injih doneskov.
V tekmovalni odsek so izvoljeni :
M. Potokar, J. Versea j, F. Kra-maršič, M. Kastrun, J. Žvanut, M. Sholar J. Rudman, J. Andlovič, V. Maršol, J. Grilc.
Čas za slavnost še ni določen. 0 tem se bo razpravljalo na seji v februarju. Uverjen sem, da bo ta novica presenetila slehernega rojaka v Chieagi in okolici.
člani “Slavije” bodimo ponosni na ta zaključek. Saj naša zastava ne bo zastava boja, ampak ostane spomin poznejšim rodovom, da se bodo zbirali krog nje v ljubezni in slogi, kot še bomo tudi mi.
Ker bo slavnost v zvezi z veliko požrtovalnostjo s strani odbora in članov, je potrebno, da pridejo vsi člani na sejo v mesecu februarju in tam povedo svoje mnenje glede važnih, sklepov.
John Žvanut, zapisnikar. 1
Brereton, Ul.
Obveščam vse brate društva “Svoboda”, štev. 80, da se bodo seje v februarju in marcu vršile pri br. T. Felcu radi zime. Ko se malo ogreje, bomo pa zopet zborovali v mestni dvorani.
Zaeno priporočam članom, da se bolj redno in v večjem številu ude ležujejo mesečnih sej in plačujejo redno asesment, da ne bo treba nobenega suspendirati. Saj je obče znano, da suspendiran član na dobi bolniške podpore. Marsikdo, ki je suspendiran in ne dobi bolniške podpore, zabavlja odboru, dasi je vsega sam kriv.
Člani, ki dolgujejo še en dolar za veselico, naj poravnajo ta znesek do 20. januarja. Društvo je
Cleveland, O.
Kot novoizvoljeni tajnik društva “Vodnikov Venec”, štev. 14? naznanjam vsem članom in članicam, katerim je nemogoče udeležiti se društvenih sej zavoljo tehtnih vzrokov, naj se osebno zglasijo pri meni do 25. v mesecu.
Kdor ne plača asesmenta de zgoraj omenjenega dne, je v smislu pravil suspendiran. Z dnem 25. v vsakem mesecu bom zaključi mesečno poročilo, kakor tudi društveni mesečni račun .
Ob tej priliki priporočam vse® članom (icam), naj pazno preči-tajo pravila. To je najvspesnejŠe sredstvo za vzdržavanje društvenega reda. Do sedaj smo imeli lep red v društvu. In tako bomo ostali tudi_ v prihodnjem letu, ako bomo vsi storili svojo dolžnost.
Bratom, ki so vpisali svoje otro-
ke v zavarovalni oddelek, priporočam, naj se zglasijo pri tajniku s svojimi otroci, kateri pojde z otroci k zdravniku, da jih vpričo njega preišče. Prosim, da se zglasite zvečer od šeste ure naprej.
Opozarjam člane, da se v prihodnje ozirajo na sklep december -ske seje, pri kateri smo izvolili novega društvenega zdravnika dr. F. J. Kerna in ne prejšnega dr. J. M. Seliškarja. Člani, ki so vpisali nove kandidate, naj vzamejo to v naznanje.
Vinko Kenič, tajnik.
La Salle, 111.
Zdaj po novem letu lahko vsak član ali članica zavaruje svoje otroke v otročjem zavarovalnem oddelku S. N. P. J. Zategadelj priporočam vsem članom in članicam, ki želijo zavarovati svoje otroke, da jih pripeljejo dne 19. januarja v dvorano F. Pirnata “ob desetih dopoldne.
Vse članica opozarjam, da naj se zanesljivo zglase na seji v prihodnjem mesecu, ker drugače so suspendirane že v prihodnjem mesecu.
Do 25. v mesecu mora biti mesečno poročilo v gl. uradu. Vsled tega mora vsaka sestra plačevati točno mesečni prispevek. Ako ne more priti na sejo, naj ga pošlje po drugi sestri ali pa prinese ob pravem času na dom tajnici.
Nekatere sestre se ne brigajo za društvene prispevke. S temi se bo ravnalo po pravilih.
Vsaka sestra, ki obiskuje bolnike ,pa ne pride na sejo, bo plačala en dolar v društveno blagajno.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob dveh popoldne v dvorani F. Pirnata.
Fany Novlan.
Naznanila in vabila.
La Salle, 111.
Obveščam vse člane društva “Sokol”, štev. 98, da bo dne 19. januarja (to je prihodnjo nedeljo) vpisovanje otrok v zavarovalni oddelek. Vpisovanje se bo pričelo ob desetih dopoldne v dvorani br. F. Pirnata. Navzoč bo tudi zdravnik.
Članom, ki se niso udeležili seje dne 12. t. m., naj služi v direktivo, da naše društvo priredi na pustni torek zvečer veselico v korist društveni blagajni. Veselica se vrši pri br. F. Pirnatu in začne točno ob osmih zvečer, trajala bo do šestih zjutraj.
Član, ki se ne bo vdeležil veselice in opravičil s tehtnim vzrokom, bo plačal en dolar v društveno blagajno.'
Za svežo pijačo in okusen prigrizek bo skrbel odbor.
Na veselico vabimo uljudno tudi ostalo občinstvo.
Na svidenje dne četrtega februarja !
Ignatz Volk, tajnik.
Akron, Ohio.
Društvo “Dolenjec”, štev. 170 je sklenilo na zadnji seji, da priredi veselico dne prvega februarja. Radi važnih vzrokov smo morali preložiti veselico na pet in dvajsetega januarja. ,To naj vzamejo bratje društva “Dolenjec” na znanje!
Veselica se bo vršila v prostorih br. Martina Železnikarja, Bo-liver Road, štev. 432 v Barberto-nu.
Na veselico vabimo najuljud-nejše vsa slovenska bratska društva, posebno pa društvo “Triglav”, štev. 48 in žensko društvo “Slovenke v boj za narod”, štev. 150, da posetijo našo veselico, na 'kateri bo obilo raznovrstne in izvrstne zabave.
Vstopnina je prosta. Člani, ki se ne udeležijo veselice, plačajo en dolar v društveno blagajno.
Na veiselo svidenje dne 25. januarja na veselici!
Vincencij Zurc, tajnik.
Barberton, Ohio.
Vsem članicam, društva “Slovenke v boj za narod”, štev. 150 na znanje.
Prihodnja seja dne 26. januarja se vrši v dvorani Uršule Dormich, 426 Bolivar Road. Želim, da se članice polnoštevilno udeleže seje. Posebno opozarjam članice, ki še dolgujejo na asesmentu, da poravnajo zaostali dolg na -prihodnji seji.
Na dnevnem redu imamo mnogo važnih točk. Predložil se bo celoletni račun in vsaka članica bo dobila tudi nova pravila.
Zdaj bo stalen asesment $1.40 mesečno.
Novoizvoljene uradnice za leto 1913 so: Predsednica Mary Plat-nar, podpredsednica Mary Benko, tajnica Mary Balant, II. tajnica Ivana Kramar, blagajnica Ivana Merkun. Nadzornice so Neža Jankovič, Apolonija Likovič in Ivana Luže.
Mary Balant, tajnica.
Dunlo, Pa.
Društvo “Vrtni Raj”, štev. 174 priredi v torek dne četrtega februarja veliko pustno veselico v “Slov. dvorani.”
Spored je zelo bogat. Igrala se bode enodejanska veseloigra‘Raz-tresenca”, ki bo provzročila obilo smeha. Izmed drugih točk so naj-interesantnejše: Šaljiv srečelov za bogate nagrade. Petje. Korakanje po stopnjicah do ječmenovea. Po-bratimija z ječmenovcem, Ples itd.
Med presledki se dobijo okusne in suhe kranjske klobase, pravi kozji in ovčji sir. Keir !je zadnja veselica v predpustu, vabimo vse Slovence iz bližnjih in daljnih krajev, da pridejo na veselico in užijejo nekaj veselih uric, predno napoči doba dolgega posta.
Vsi na krov dne 4. februarja ob sedmih zvečer!
Na veselo svidenje!
ODBOR:
Hackett, Pa.
Naznanjam vsem članom društva “Rdeči Prapor”, štev. 90., da se bodo seje odslej vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu pri br. M. Furarju.
Društvo je zaključilo, da mora vsak član plačati asesment do tretje nedelje zvečer. Kdor ne bo vpo-števal društvenega zaključka, s tistim bo društvo seveda ravnalo po pravilih.
Društvo ne more založiti za nikogar asesmenta, ker je društvena blagajna prazna .
) Anton Mrak, tajnik.
Brooklyn, N. Y.
Društvo “Bratska Zveza”, štev. 140 je izvolilo za tekoče leto naslednje uradnike: Predsednik M. Ivanšek, podpredsednik M. Jalšič, blagajnik Ant. Staudohar in reditelj France Gasparin. Nadzorniki so: Matija Cvetkovič, George Jurkovič in Anton Kovač.
Želim, da bi novi odbor delal složno in vspešno za procvit društva in jednote!
J. G. tajnik.
Fitz Henry, Pa.
Društvo “Svobodomisleci”, število 169 je sklenilo na redni seji, da priredi dne 25. januarja veselico v korist društveni blagajni. Na veselici bo svirala godba na pihala. Vstopnina en dolar. Pivo prosto in za prigrizek bode preskrbljeno.
Na veselico vabimo najuljudnej-še društva “Slovenska Zastava”, štev. 64, “Lunder Adamič”, štev. 165, “Novi Dom”, štev. 117 in “Prostomisleci”, štev. 87.
Veselica se bo vršila v italijanski dvorani sv. Barbare. Začetek točno ob šestih zvečer.
Fr. Indof zapisnikar.
Cleveland, Ohio.
Članom društva “Primož Trubar”, štev. 126 se naznanja, da se društvo udeleži slavnostnega razvitja nove zastave bratskega 'društva “Lipa”, štev 129 v nedeljo dne šest in dvajsetega januarja ob eni popoldne v dvorani br, P. Kogoja. Zavoljo razvitja zastave se bo vršila mesečna seja ob devetih dopoldne v istih prostorih.
V odbor za leto 1913 so bili izvoljeni: Predsednik Mihael Kos, podpredsednik Josip Faletič, tajnik Fr. Hudovernik, blagajnik Josip Bizjak, zapisnikar Jos. Globočnik. Nadzorniki so: M. Lah, J. Jene in Ferd. Koblar. Reditelj Fr. Dobre. Zdravnik dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair Ave.
F. H. tajnik.
Cleveland, O.
Ker je v zadnjem imeniku u-radnikov za leto 1913 izostalo poročilo za društvo “Naprej,” štev. 5, naj bratje blagovolijo vpošte-vati sledeča imena:
Predsed. Avgust Kužnik, 8323 Connecticut Ave. S. E.; tajnik Anton Peterlin, 1143 E. 63rd St.; blagajnik Josip Bvik, 6029 Glass ave., N. E.; društveni zdravnik dr. Frank J .Kern, 6204 St. Clair ave. Vsi v Clevelandu.
Dne 26. januarja se udeleži naše društvo korporativno slavnostnega razvitja društv. zastave dr.
Lipa, štev. 129. Vsem članom priporočam, da se omenjenega dne zberejo v dvorani P. Kogoja do dveh popoldne.
Anton Peterlin.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Klerikalne volilne goljufije pred najvišjim sodiščem. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je vršila svoječasno obravnava proti Francu Kržišniku, županu v Kostanjevici, in sicer zaradi lahke telesne poškodbe, in zaradi pregre-ška po § 8. volilnega zakona. — Za časa občinskih volitev v Kostanjevici si je znal pridobiti Fr. Kržišnik od žene posestnika Jos. Jurša Jurševo glasovnico. To glasovnico je Kržišnik tudi sam izpolnil. Kržišnik se je zagovarjal v Novem mestu, da ni imel namena in niti ni samolastno izpolnil glasovnice. Šel je res k Juršu, toda tega ni vedel, da ni gospodarja doma. Žena mu je glasovnico svojevoljno izročila, češ, saj sem jaz gospodinja, posestnica, imam volilno pravico, ki jo izvršujem po svojem možu. Zaradi tega, tako je trdil Kržišnik, j e, bila žena upravičena izročiti mi glasovnico. Temu mnenju se je pridružilo tudi novomeško okrožno sodišče in klerikalni župan v Kostanjevici France Kržišnik je bil sicer obsojen zaradi lehke telesne poškodbe na sto kron globe, pregreška proti volilnemu zakonu pa je bil oproščen. Proti oprostilni razsodbi se je pritožilo državno pravdništvo na naj višji sodni dvorin v ponedeljek se je vršila na Dunaju1 tozadevna obravnava. Ničnostno pritožbo državnega pravdništva je zastopal pred kasacijskim dvorom kot zastopnik generalne prokurature višji deželni sodni svetnik Okretič. Izvajal je, da je ničnostna pritožba utemeljena, ker sme žena izročiti glasovnico svojega moža, le če je v to od svojega moža pooblaščena. Da izvršuje žena lahko tudi svojo volilno pravico po možu, na stvari ne izpremeni ničesar, ker sme to volilno pravico izvrševati le po svojem možu, nikakor pa ne po tretji osebi. Kasacijski dvor je ničnostni pritožbi ugodil, razveljavil oprostilno obsodbo novomeškega sodišča in obsodil župana Franca Kržišnika zaradi pregreška po § 8. volilnega zakona na denarno globo 200 kron.
— Zblaznela jev Študentovskih ulicah v Ljubljani bivajoča zasebnica Marija Sladič Prepeljali so jo z rešilnim vozom v blaznico.
— Poskusen samomor. Hiralec 21 let stari bivši železniški uradnik M. Zalokar je dobil nekaj denarja. Kupil si je revolver in pognal kroglo vase. Ranjenega so prepeljali v deželno bolnico.
— Oslabela je na Tržaški cesti 721etna zasebnica iz Gline Marija Mulčeva, katero so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—	Obesil se je v svojem stanovanju na Krakovskem nasipu št. 10 v Ljubljani sluga in železniški figurant Ivah Kilkl. Mož je bil že dalje časa bolehen in je izvršil samomor v duševni resignaciji, boječ se popolnega duševnega propada. Ko je bil sam doma, se je odločil, da konča svoje življenje. Vzel je novo tanko vrvico, odprl omaro za obleko ter se v nji čepe obesil. Ko sta prišli popoldne dve ženski po opravku k njegovi soprogi, ki je pa takrat ni bilo doma, sta našli stanovanje odprto in nikogar v njem, a nista pogledali v drugo sobo. Šele potem, ko sta povprašali pri sosedih, kako da ni nikogar doma, pa je vse odprto, so šli še enkrat v stanovanje in pogledali v drugo sobo, opazili moža v omari in mislili, da je tam zaspal, ter so ga pustili pri miru. Okolo 4. popoldne pride soproga domov in ko so ji povedali o čudnem dogodku, da mož spi v omari, je šla pogledat in opazila, da je nesrečnik že mrtev. Po komisijskem ogledu okolo 5. popoldne so mrtveca odpeljali v mrtvašnico na pokopališče.
—	Dolenjska pod snegom. Po
izredno toplih dneh in južnih vetrovih je zavrnila huda burja po jugu padajoči dež. Preko noči je zapadla par cm. debela plast snega. Nad Dolenjsko je ležala skozi ves dan gosta megla, za te kraje bolj nenavadna prikazen.
— Nesreča ali umor? V Hleti-
šah, glavarstvo Logatec, so našli kakh 100 korakov od pota moško truplo, ki je moralo že nad pol leta ležati zunaj. Glava, noge, čevlji vse je ležalo raztreseno drugo od drugega. Listin mrtvec ni imel pri sebi, zato se identiteta ne da do* gnati. Obleka je boljše vrste, trup* lo je pa skoro docela razpadlo ter poškodovano po zvereh. — Nekateri spravljajo dogodek v zvezo z gradnjo nove ceste Rove-Žiri. V obližju ni slišati, da bi koga pogrešali.
— Ustrelil se je v Podgradi pri Postojni 38 let stari čevljarski mojster Jožef Benčina z Reke. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
— Preprečen vlom. Scagnetti-jev uslužbenec je okoli sedmih zvečer opazil moškega, ko je hotel vlomiti pri oknu v Krisperjevo skladišče. Cesta na Rudolfovo železnico, nakar ga je prepodil proti Šiški. Okoli 10, se pa lopov zopet povrne in začne znova poskušati pri oknu svojo srečo, a sta ga Scagnetti in preje omenjeni uslužbenec tudi sedaj opazila in prepodila. O tem obveščen policijski stražnik je šel takoj na lice mesta in je prijel storilca, ki mu je napovedal napačno ime, pozneje pa se je dognalo, da je možakar sla-boglasni potepuh Lovro Muha, rojen 1874. v Horjulu, ki ima zaradi svojih deliktov za mesto prepovedan povratek. Oddali so ga sodišču.
— Nesreča na železnici. Preko železniške proge je šel zvečer na Lazah 45 let stari delavec Janez Makovec. V tem trenotku je privozil na postajo brzovlak. Stroj brzovlaka je Makovca zgrabil ter ga vrgel z vso silo na tla. Makovec je poškodovan na levi roki, nogi in na glavi.
— Zemlja se je podsula v rudniku v Zagorju ob Savi na delavca Lovrenca Borštnerja. Borštner ima zlomljen križ ter bo skoro gotovo umrl.
TRST.
— Izpred tržaške porote. Lov. renc Sancin, roj. 25. julija 1894. v Boljuncu, pristojen v Dolino, samec, je obtožen zavratnega umora. Dne 13. oktobra 1. 1912 je Sancin zabodel z nožem Matija Mavra v gostilni Ivana Kraljiča v Boljuncu. Prizadel je Ivanu Otu lahko telesno poškodbo in končno je obtožen tudi tatvine. Sodišče je prisodilo obsojencu 2 leti ječe, od katere pa se mu odštejeta dva meseca preiskovalnega zapora. S to razpravo je zaključeno letošnje porotno zasedanje.
Z Jesenic do Trsta pod vozom.
Na tržaškem državnem kolodvoru so aretirali 251etnega kovača Valterja Maroschija, rodom iz Berlina, ki je na Jesenicah zlezel pod železniški tovorni voz, se tamkaj spravil na os in se tako pripeljal v Trst, ker ni imel denarja za vožnjo.
— Otrok se je sežgal. V bolnišnico so pripeljali pet mesecev, starega Albina Semič iz Sv Križa, ki je padel iz naročja svoje sestre naravnost v žerjavico na ognjišče. Otrok je bil poln težkih opeklin in je kmalu izdihnil. Ker se je zdela zdravnikom stvar sumljiva, so o zadevi sporočili sodnjiski oblasti.
— Ranjen kmet. V tržaško bolnišnico je bil sprejet kmetovalec Josip Križman iz Saleža, katerega je kmetovalec Josip Grilanc tudi iz Saleža ustrelil trikrat z revolverjem. Stanje Križmanovo je nevarno.
— Smrtna nezgoda vojaka na straži. Vojaka, ki je stal na straži na železniškem mostu blizo Prva-čine je zadel brzovlak in ga popolnoma razmesaril.
— Tatvina v tehničnem zavodu v Trstu. Na tem zavodu opažajo že več mesecev velike tatvine železa posebno pa brona in kositarja. Skupna škoda znaša do sedaj že čez 10.000 K. Končno se je vendar le posrečilo, da so tatove zasledili. Metali so namreč delavci livarji ukradene dele čez zid, na drugi strani pa so njihovi tovariši pobirali ukradeno blago. Aretirali so 7 livarjev, ki so tatvino priznali. Obdržali so vse v preiskovalnem zaporu.
— Zagonetna smrt. Strežajko Virginijo Danelutti so našli mrtvo v njenem stanovanju v ulici Carducci. Strežajka je do zadnjega trenotka opravljala svoj posel in iz ničesar ni bilo sklepati, da jo bo usoda tako nenadoma doletela. Poklicali so; zdravnika, ki je našel Danelutti jevo ranjeno in okrvavljeno. Iz raznih okolnostih je sklepal zdravnik, da gre za zločin. Poklical je preiskovalno komisijo. Ni še dognano, če je Danelutti u-mrla naravne smrti, če se je sama usmrtila ali če se je zgodil zločin.
— Pretresljivi prizori so se nudili občinstvu ob odhodu parnika “Dubrovnik”, ki prevaža vojake v Dalmacijo. Bilo je zbranih na pomolu mnogo rezervistov — 'večinoma Tržačani — z družinami. Hudo in pretresu joče je bilo gledati slovo vojakov od staršev, sester, znancev ali družine. Mati je poljubljala sina, žena in otroci so pozdravljali očeta-vojaka, brat je pozdravljal brata. Mučno je bilo poslušati jokanje žena in otrok, ki se niso hoteli ločiti od svojega dragega. Prihajalo jih je vedno več ; na pomolu so se množile družine odhajajočih vojakov. Vedno glasnejši postaja jok in stok žena in otrok. Zapela je sirena. Odhajajoči silijo vsi na krov. Mahajo z robci, kličejo: adijo, pogumnejši zapojejo; parnik se oddaljuje vedno bolj: zadnji vzkliki in pozdravi. Množica gleda za parnikom; na čelu vseh je citati skrbno mučne misli: Se bodo vsi vrnili?
— Avtomobilska nesreča pri Sv IvanUi Pri Sv. Ivanu je trčil avtomobil, ki se je pripeljal iz Bazovice, v enovprežni voz. V avtomobilu je bilo šest oseb. Sunek je bil tako silen, da se je avtomobil prekucnil. Vsi potniki so več ali manj poškodovani. Posebno težko sta poškodovana 191etni šofer Josip Mazotti in Franc Pinquentini, katera so morali odpeljati v bolnišnico.
— Tri smrtne nezgode v tržaški luki. V tržaški prosti luki so se pripetile na en dan kar tri smrtne nezgode skoro ena za drugo. Mornar, in čuvaj Franc Svitanovič je padel s parnika “Filippo Artelli” in se je poškodoval v levem boku in dobil notranje smrtne poškodbe. Zavirač 231etni And. Risnik je padel med premikanjem raz lokomotivo, ki ga je raztrgala. 551etni Ivan Dornik pa je padel s krova parnika “Linz” v notranje prostore, pri čemer si je razbil lobanjo in obležal mrtev.
— Nezgoda na državni železnici. Na tržaškem kolodvoru se je zgodila nesreča, ki je smrtnone-varno poškodovala mladega železničarja And. Grižnika. Pri premikanju je prišel med vozove, ki so ga vlekli za kakih 20. metrov daleč in potisnili med ogibno napravo. Smrtnonevamo ranjenega Grižnika so pripeljali v mestno bolnišnico. — Tudi tej nezgodi je vzrok večkrat ožigosano špekulanstvo železniške uprave. Pri premikanju navadno primanjkuje sposobnih oseb, ki bi_nadzorovale delo, in je sploh število osobja nezadostno. Zaposleni delavci morajo garati preko vsake mere in v večni nevarnosti. Grižnik je nova žrtev sistema in špekulacij uvedenih državnih železnicah. Neki lokalni list omenja nezgodo in se zaganja v uradnika Rožanca, ki se je baje protivil temu, da bi ponesrečenega železničarja odnesli z mesta, kjer je ponesrečil, češ, da je počakati na preiskovalno komisijo.
ŠTAJERSKO.
— Požar. Pri Sv. Primožu nad Muto je bil velik požar, ki je upepelil županu Holblu p. d. Krenč-niku vsa poslopja in vso opravo in živež. Samo živino so rešili. Zažgal je po neprevidnosti občinski ubožec, ko si je prižgal pipo. Škode je okrog 12,000 kron. Zavarovano pa je bilo komaj za 2000 K.
— Sijajna zmaga socialnih demokratov pri občinski volitvi. Pri
volitvi tretjega razreda v studenski občini pri Mariboru je na vsej črti sijajno zmagala socialna demokratična volilna lista. Volitve se je udeležilo okrog 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Socialni demokrat j e so dobili 227 do 253 glasov, nemški nacionalci so podlegli s 182 do 199 glasovi. Vsled socialno demokratične zmage nad nemško nacionalno kliko
vlada po vsej občini- nepopisno navdušenje.
—	Nesreča na železniški progi.
Iz Dornberga poročajo. Tu se je zgodila na železniškem mostu velika nesreča. Proga je zastražena pa vojakih in tako tudi most, ki pa je tako ozek ,da je prostora komaj za vlak. Most je stražil vojak ,'ki pa se ni pravočasno umaknil pred vlakom z mesta. Vlak ga je prijel in povozil.
—	Konj ga je ubil. V Trbovljah je konj hlapca Antona Barli-ča tako močno udaril v obraz, da je Barlič vsled poškodb umrl.
—- Mrtvo so našli v Spodnjem Jakobskem dolu pri St. Jakobu v Slovenskih goricah v njeni koči 681etno viničarko Jožefo Štiftar. Kako je storila smrt, se ne ve.
— Trileten otrok zažgal. V Št.
Petru na Medvedovem selu so te dni zgorela vsa poslopja posestnika Gregorja Škorca. Zažgal je triletni otrok, ki se je igral z vžigalicami.
— Velenje. Z ozirom na čudne razmere, ki so zavladale pri tukajšnjem rudniku, se je -vršil v nedeljo dne 22. decembra ob 3. popoldne v gostilni gospoda Jožefa Kodra, po domače pri Špenku, v Pesjem, javen rudarski shod. Shod je bil dobro obiskan. Razni govorniki so ostro bičali upravo rudnika.
— Poskusen samomor. V Ptuju se je poskusil ustreliti narednik tukajšnjega pijonirskega bataljona L. Sachmann. Ranil si je s stre- • livom pljuča, vendar bo pa najbrž še ostal pri življenju. Življenje si ie hotel vzeti zaradi nesrečne ljubezni.
— Požigalec. V Ptuju so zaprli kočarja Alojza Kralja iz Krčevine, ki je osumljen, da si je sam zažgal hišo.
KOROŠKO.
— Srbski vohun. V Spodnjem Dravogradu so aretirali neznanca, katerega so obdržali kot srbskega vohuna. Koliko je na tem resnice, bo seveda pokazala šele natančnejša preiskava. V gostilni Zweimueller se je nastanil tujec in sicer pod imenom Josip Joutscher, pisatelj iz Belgrada. Nemški listi poročajo, da so dobili Dri njem silno obtežilnega ma-teriiala. Pravijo, da so dobili pri njem zapiske o železniškem ma-terijalu južne železnice, vozne rede za vse vojaške vlake na progi, specijalne karte z zaznamovanimi železniškimi mostovi in viadukti i. dr. Srba so aretirali in u-vedli strogo preiskavo.
V Avstriji vidijo sedaj povsod strahove. Vsakega inteligentnega tujca smatrajo za ruskega ali srbskega vobuna.
— Roparski napad v Beljaku.
Beljaška policija je našla pri cerkvi sv. Križa neznanega moža nezavestnega na cesti. Mož je bil težko ranjen in šele zvečer se je nekoliko zavedel. Še na pol zmeden je pripovedoval, da je doma na Kranjskem, kjer je prodal svoje posestvo za okoli 5000 K in se namenil v Ameriko. V Beljaku je ostal par dni. Napadel ga je nekdo pri cerkvi in ga pobil ter mu odnesel 4800 K denarja. Policija je uvedla preiskavo, ki je dognala sledeče. Napadeni je Fran Petrič iz Kranjske in je res tisti dan dvignil v posojilnici 5000 K. Seznanil se je slučajno z bivšim hotelskim slugo Jakobom Potočnikom, s katerim sta popivala po gostilnah. Potočnik je seveda videl, da ima Petrič denar in na poti ga je napadel. Potočnik je nameraval bržkone vreči Petriča v Dravo, toda to se mu vsled telesne premoči Petričeve ni posrečilo. Pač pa mu je odnesel denar in pobegnil. Aretirali so ga v okoliški gostilni, kjer je popival in se bahal z velikimi vsotami denarja. Pred aretacijo je 'hotel pobegniti, toda to se mu ni posrečilo.
— Mestna občina celovška je
prevzela s 1. januarjem 1913 pogrebno podjetje Reichel in ga bo vodila v lastni režiji. Deželna vlada je že dala občini tozadevno koncesijo in tudi tarifi so z malimi izjemami že potrjeni.
GLASILO
Slov«« Narodne Podporne Jedrne
izhaja ««danske
UUSTN-.NA. SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniitvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th A VE., Oluoag'*, Ul.
Velja za vse leto $1.08.
organ
OT THS
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicaga, HI.
Subseriptkm, $1.00 per year.

i TaAo'EsfegflcoimcfTs) 81
[Kaj se skriva za tem!
LIST “ST. LOUIS LABOR’’ JE PRINESEL DALEKOSEŽNA RAZKRITJA Z OZIROM NA OBRAVNAVO . DINAMITARDOV.
.. V smislu razkritij so bili otožen ci obsojeni, še predno je bila izrečena obsodba.
Posebni vlak v jetniško mesto je
bil 40 dni preje naročen, predno je bila izrečena sodba.
Stari in modri Ben Akiba je re kel, da ni nič novega na svetu. Ali senzacionelna sodnijSka ob ravnava proti uradnikom in čla nom želeizostavbinske unije v In dianapolisu, v kateri so bili obto ženi uradniki in člani omenjene unije, da so izvršili zaroto za pre važanje dinamita in razstrelilnih snovi, nam pripoveduje, da se je modri Ben Akiba zmotil.
Obravnava je bila dobro pripravljena gledališka predstava, ki je imela namen vsemu ameriškemu gibanju prizadeti smrtni udarec. Ameriška zveza tovarnarjev, zveza državljanov (Citizens Al liance”) in narodna zveza stavbenikov so vlekle za kulisami žico. Drugo sta oskrbela Burns, glavar privatnih detektivov in Mc Mani-gal, najspretnejši, najbolj iznrje ni in najbolj strokovnjaški izvede-denec v dinamitarstvu, pravzaprav glava vseh zločinskih dina mitardov.
V narodni izvezi stavbenikov, so stavbeniki, ki gradijo velike in ogromne železne mostove. Ta zveza je pod finančnim pokroviteljst vom trusta za železo in jeklo.
Cela armada zveznih detekti vov, kakih 500 je bilo na razpolago “tvrdki” Miller, Burns in Mc Manigal, da je pričela lov na že-lezostavbinsko unijo po pravilih zločinskodetektivske umetnosti in prakse.
Že ob koncu obravnave je presenetila vsakega človeka, ki misli s svojimi možgani, mrzlična nagli ca, ki se je lotila ljudi, ki so imeli prepeljati obsojence v ječo v Leavenworth, Kansas.
Pri posvetovanju vprašanja, ali naj se dovoli obsojencem “writ of supersedeas”, je Backer, sodnik zveznega prizivnega sodišča v Chi-eagi pripomnil, da je razočaran nad naglico, katero kaže gosposka, da bi obsojence iz Indianapolisa prepeljala v ječo, ne da bi jim da , la priložnost oskrbeti si varščino.
Ako bi bil sodnik Backer čital v listu “St Louis Labor” natisnje na pisma uradnikov Missouri Pacific železniške družbe in St Louis Terminal železnice, tedaj bi to naglico gotovo še ostrejše obsodil.
Omenjena pisma v St Louis La bor” so fotografirana, da ne more nikdo dvomiti, da so ponarejena.
Iz priobčenih listov se razvidi da so štirideset dni preje že vede li, da bo sodnijska obravnava končana še pred novim letom, da bodo obtoženci obsojeni in da bo poseb ni vlak naložen z “dmamitardi’ vozil krog novega leta.
Pisma bi napolnila več stopcev, Vsebina se bavi s prevozom 75 oseb: obsojenih železostavbinskih delavcev in eskorte. Liste je pisal L. L. Kensinger, superitendent “Missouri Pacific” železniške družbe nižjim vslužbencem.
Najbolj značilno je, da so že dne 19. novembra, torej 44 dni preje, predno je bila izrečena sodba, na ročili Vlak, da so dne 14. decembra
vedeli, kedaj da bo izrečena sodba in da so dne 24. decembra dali nalog, da bodo obsojene prepeljali dne 28. decembra.
List z dne 19. novembra 1912 se glasi:
‘ Cenjeni gospod!
Oddelek za potnike mi je naznanil, da bo naša Vandalia proga mogoče dobila nalog, da prepelje zvezne jetnike in stražnike, kakih 75 po številu iz Indianapolisa v Leavenworth, Kansas.
Kot se nam je naznanilo, bo treba opremiti posebni vlak iz Indianapolisa v Leavenworth. Dasirav-no še nismo dobili direktnega naloga, vendar se nam splošno zatrjuje, da.bomo mi dobili prevoz jetnikov, da bo vlak pripeljal kasno zvečer v St. Louis, in da se zahteva, da bo vlak ob 8:30 zjutraj v Leavenworthu.
L.	L. Kensinger, superintendent Terminala”.
Pismo z dne 14. decembra se glasi:
“Cenjeni gospod!
Poglejte moj list z dne 19. novembra, ki se peča s prevozom zveznih jetnikov in stražnikov na posebnem vlaku preko naše Vandalia proge v St. Louisu, v katerem se gpvori o prevozu jetnikov iz Indianapolisa v forto Leavenworth.
V nadaljo informacijo Vam naznanjam, da me je oddelek, za potnike obvestil, da bo posebni vlak sestal iz dveh voz in enega voza za prtljago, in da se bo prevoz vršil najbrž okoli novega leta, mogoče pa tudi preje.”
L.	L. Kensinger, superintendent Terminala.”
Li^t z dne 24. dec. se glasi: Cenjeni gospod!
Z ozirom na prejšno korespondenco zaradi posebnega vlaka za zvezne jetnike in straže preko St. Louisa v forto Leavenworth.
Ravnokar sem bil obveščen po oddelku za potnike, da se bo prevoz zveznih kaznencev vršil v soboto dne 28. decembra. Zahteva se poseben vlak, ki bo drugi dan ob osmih dospel v forto Leavenworth. Nadalje se naročuje, da naj vozi posebni vlak iz Leavenwortha naravnost v zvezno ječo, in potovalni agent za potnike je dobil nalog, da za ogibališčno službo za-računi 8 dolarpev od vsakega voza . . .”
L.	L. Kensinger, superintendent Terminala.”
Ta korespondenca je vtisnila sodnijski obravnavi v Indianapolisu znamenje!
Kdo se je pogajal iz železniškimi uradniki lza prevoz žrtev, ki so zašle v mrežo od kapitalistov najetih dinamitardov? Kdo je vedel že 40 dni, predno je bila končana obravnava, da se bo potreboval osebni vlak za 75 oseb? Kdo je vedel že 19. novembra, da bo porota, ki je sestala iz bogatih farmarjev, spoznala krivim obtožence? Kdo je vedel že 14. decembra, da bodo obsojene železostavb inske delavce okoli novega leta prepeljali v zvez no ječo v Leavenworth. Kdo je bil tisti človek, ki je vedel že dne 24. decembra, da bodo prepeljali jetnike dne 28. decembra?
Dne 28. desembra je bila sobota, na kateri je “farmarska porota” poročala o svojem zaključku in priznala obtožence krivim. Gotovo je nekdo rac umi, da bo sodnik že isti dan izrekel sodbo. Ker je sodnik izrekel sodbo še le v ponde-ljek, se prevoz obsojencev ni mogel izvršiti po določenem sporedu.
Uradna korespondenca železniških uradnikov tvori gotovo enega značilnih zadnjih dejanj senza-cionelne tragikomedije, ki bo kot taka pod naslovom “Indianapoli-ška obravnava dinamitarskih zarotnikov” ostala poznana v zgodovini.
“Najbrž o tej zadevi še ni bila izrečena zadnja beseda. Vprav sedaj bo marsikdo vprašal: “V čigavi službi je bil državni pravd-nik Miller?” ... “Ali je porota sestala iz mož ali golega orodja?’’ . . . “Ali je bila justična mašine-rija zvezne vlade igra.eica Burnsa, Me.Manigala in tovarišev?” . . . “Ali se je vršila obravnava pod vplivom narodne zveze stavbenikov in trusta za jeklo?” . . . Taka in slična vprašanja je sestavil urednik lista “St. Louis Labor”.
Mi smo že večkrat omenili, ako bi bili obtoženi uradniki in delavci železostavbinske unije razredno zavedni delavci, bi ne bili nikdar postali žrtve detektivov, katere so nalašč najeli kapitalisti, da uničijo unijo železostavbinskih delavcev.
Vsakemu človeku mora biti jasno, da niso vsi obsojenci vedeli, kaj počenja vohun Mc.Manigal, ki je iz dinamitom spuščal v zrak železne stavbe, kakor bi streljal s topiči pr.i žegnanju na Kranjskem. Nemogoče, je, da bi tako obsežna izarota ostala toliko let prikrita gosposki! Kje so pa bili vsi zvez ni detektivi, uniformirani in ne-uniformirani policaji raznih mest, ko je v raznih krajih Zdr. držav pokal dinamit in so letele v zrak pričete železne stavbe? Ali so spali? Ali so imeli nalog od glavnega dinamitarda in vohuna Mc.Mani-gala da ga, ne smejo motiti pri delu? Za nas ostane pribita resnica, da precejšni del obsojencev ni vedel, kaj uganja Mc.Manigal, Za to govorijo še drugi razlogi. Vohun Mc.Manigal si je znal pridobiti splošno zaupanje med člani unije. In kdor pozna delavsko gibanje, razume, da marsikateri odbornik ni vprašal, ako je dobil nalog naj Mc.Manigalu izplača večjo vsoto denarja v agitacijske namene, kje in kakšno agitacijo bo vršil Mc.Manigal. Odbornik je zaupal in za to zaupanje bo moral zdaj trpeti.
Mi priznamo, da je mogoče maj-ben del obsojencev vedel za manipulacije Me.Manigala ... Ti so v smislu zakona krivi, ne pa vsi!
Mi gotovo nismo prijatelji dinamita in sile, ker se zavedamo, da vsako nasilno dejanje škodi delavski organizaciji, to je delavcem. To nas pa ne sme zadržavati, da ne bi povedali, zakaj so krivci segli po dinamitu in se vrgli v naročje taktiki nasilja. Zakaj so to storili? Ker niso bili socialisti in niso vedeli, da se morajo delavci organizirati politično kot razred ako hočfejo sebe in svojce osvoboditi suženjskih spon in ukov. To neznanje jih je porinilo na pot nasilja.
Obsodba železostavbinskih uradnikov in delavcev v Indianapolisu je zmaga trusta za jeklo. Mogoč na organizacija kapitalistov je triumfirala zopet, pa le za kratko dobo, nad delavci. Trust za jeklo je tekom let uničil vse strokovne 'organizacije v svoji industriji. Kjer ni šlo z repetirkami, tam so pomagali vohuni, končno besedo je pa govorilo sodišče. V Pennsvl vaniji trohnijo trupla slovanskih delavcev, katere so pomorili najeti morilci trusta, ker so zaštraj kali. Zopet drugod gnijejo trupla pomorjenih delavcev druzih narod nosti, ker so izahtevali, da hočejo živeti kot ljudje. S krvjo in ječami je zaznamovana pot trusta za jeklo , . . Trust je polagoma uničil skoraj vse organizacije. d!a je delavec lahko izkoriščal poljubno.
Delavske Organizacije so bile u-ničene, trust je pri uničevanju delavskih organizacij dosegel naj-višji rekord. A sredi tega boja je stalni ena organizacija trdno kot skala. Bila je to unija železostav h inskih delavcev, unija pogumnih fantov, ki vsaki dan tvegajo svoje življenje tri sto in več čevljev visoko na nebotičnikih, stoječ na ozki železni tračnici, ki je včasi še polna ledu. Kakor ti delavci ne poznajo strahu pri svojem vrato lomnem delu, kjer jih en sam na pačen korak lahko strmoglavi i prepad, ravnotako se niso hoteli ukloniti volji trusta, da bi posta li popolnoma brezpravni sužnji. Obdržali so svojo organizacijo in nadaljevali boj,da za pošteno delo dobijo tudi pošteno dnevno mezdo.
Trust je uvidel, da pri tej stroki delavcev ne opravi nič s sredstvi, katera so se obnesla v rudnikih in jeklarnah. Zategadelj se je opri jel najbolj umazanega sredstva, da bi uničil organizacijo. Kupili so izdajice v organizacijah, da so trustjane točno obveščali o vsem, kar se godi v organizaciji. Plača ni vohuni in izdajalci so imeli nalog, da naj z' dinamitom razstre-lavajo nedovršene stavbe, da tako očrnijo organizirane delavce. Tako so pričele dinamitne razstrelbe v stavbinski obrti.
Kaj naj so storili železostavbin-ski delavci proti tej taktiki trust-janov? Ali naj bi se podvrgli? To ni soglašalo z njihovim enačajem Bili so sami pogumni ljudje, ki so se poprijeli tega dela: možje, ki so na morju, v gorovju in divjini že stokrat gledali smrti v obraz. Taki ljudje, ako se bojujejo za svoje Dravice, ne odnehajo radi. In po služili so se bojnih sredstev, kate rih so se naučili pri kapitalistih.
Ako bi bili uradniki železostav binske unije ljudje, ki mislijo s svojimi možgani, gotovo bi se ne bili dali izpeljati na led od vohu-
nov v službi kapitalistov. Tako je prišlo do razstrelb, do zarote, do sodnijske obravnave in obsodbe.
Uradniki in delavci železostavbinske unije so se borili za zab olj -šanje delavskega položaja. Ako so se zmotili v sredstvih in niso ubrali prave poti, ki vodi delavce iz mezdne sužnosti v svobodo in blagostmi, potem ne smemo tuliti s kapitalisti, ki so jih potisnili na to pot, v en rog.
Obsodba železostavbinskih urad nikov in delavcev v Indianapolisu ni prinesla jeklarskim in železarskim trustjanom tistega vspeha, ki so ga pričakovali od nje, ako sodi mo po glasovih, ki prihajajo iz delavskih krogov. Najbrž se bo dozdevna zmaga kapitalistov spremenila še v poraz. Delavci so se iz te obravnave marsikaj naučili. Spoznali so, da njim nasproti sto ji le en sovražnik: kapitalistični razred.
V vseh krogih organiziranih delavcev narašča solidarnost. Povsod se delavci trudijo, da bi oskrbeli varščino za obsojence, ki znaša nad en miljon dolarjev. Že danes lahko rečemo, da bodo obsojenci tekom prizivno sodnijske obravnave prosti.
Nikjer ne opazimo, da bi delavci obsojence strahopetno zatajili ali jih celo pustili na cedilu. Posebno pogumno je nastopila čika-ška delavska zveza, ki je z ozirom na obsodbo sprejela zelo ostro resolucijo. Delavski strokovni listi zavzemajo isto stališče. Še celo Gompers je precej pogumno nasto pil pred senatnim komitejem.
Mejtem, ko so delavci na eni strani izrekli solidarnost z obsojenci, se nikjer ne čuje niti ene ga glasu, ki bi zagovarjal nasilno taktiko. In to je najboljše znamenje, da bodemo v Ameriki kmalu imeli /tako zdravo delavsko gibanje, kot je v Evropi.
Nekateri strokovni listi, katerih uredniki niso socialisti, povdarja-jo odprto, da se morajo delavci organizirati politično in strokovno, ako hočejo zmagovati z zakonitimi sredstvi v boju za boljšo bodočnost.
Vsekakor bo obravnava v Indianapolisu pripomogla mnogo, da se bodo delavci vseh strok organizirali čimpreje politično v socialistični stranki. Delavci se morajo organizirati v socialistični stranki, ne raditega, da bi odpuščali storjena hudodelstva, marveč da. odstranijo vzroke, ki provzročajo zločine, da strmoglavijo sistem, ki rodi dinamitarde.
Politična in strokovna organizacija delavcev morata biti v tesni zvezi, da delavstvo izvrši svojo zgodovinsko nalogo, se osvobodi zakonitim potom kapitalističnega jarma!
Stokrat so kapitalisti vriskali veselja, misleč, da so delavstvo vrgli za vselej na tla in razredčili njega vrste.Ali ravno tolikokrat so se kapitalisti prepričali, da so se delavske vrste še tesnejše zgostile, da so bili nazadnje le delavci zmagovalci, kapitalisti pa poraženi. Zgodovina delavskih bojev nam pripoveduje jasno, da so se kapitalisti poslužili najbolj brutalnih in umazanih sredstev, da so trium-firali le za trenotek. Železni Bis-mark, ki je*z najbrutalnejšimi
sredstvi preganjal nemške delavce, je v boju z 1 delavci podlegel, Bismarlc je padel, delavci v Nemčiji so pa šli svojo zmagoslavno pot naprej.
In ravnotako bodo na celi črti poraženi ameriški trustjani, ko bo večina ameriškega delavstva spoznala moč in vrednost politične organizacije.
Zdaj je zmagal trust za jeklo in železo, bodočnost pa gre ameriškemu delavstvu!
Mazaška zdravila in mazači.
Že parkrat smo se bavili z zdravniškimi mazači — zdravniki, ki zdravijo bolnike na distanco. Današnji članek pa je namenjen maizaštvu, ljudem, ki prodajajo ničvredna zdravila po visoki in oderuški ceni.
Že večkrat ste videli v kakšnem listu oglas, v katerem nekdo priporoča mazilo za rast brk, brade in las. Navadno je naslikan člo. vek z velikimi brkami in brado, ali pa ženska z dolgimi lasmi kot vabljenik za ljudi, ki verjamejo v mazaštvo. Produktivni troski za taka mazila so zelo nizki in znašajo navadno 5 do 15 centov, mejtem ko škatljico ali lonček mazila
prodajajo po tri ali pa še več dolarjev.
. Sredstva za ponovno rast popolnoma izpadlih las, kjer so izpadle tudi korenine, so sleparska, ker do danes še nihče ni iznašel zanesljivega sredstva za rast popolnoma izpadlih las, ali da bi komu izrast-le brke, katerega narava ni osrečila s tem, moškim krasom pod nosom.
Miljonarji imajo gotovo dovolj denarja, da bi pokupili najboljša in najvspesnejša sredstva za rast popolnoma izpadlih las. Ali miljonarji so plešasti ali pa nosijo lasulje, da prikrijejo plešo. Ako bi se na svetu dobilo sredstvo za rast las, bi ga gotovo pokupile gizdave miljonarke. Saj je vsakemu znano, da je vsaka ženska ponosna, ako ima lepe, goste in dolge lase. Vendar pa miljonarke, ki nimajo lepih las, nosijo lasulje — ponarejene lase, da nadomestijo, čimur jih narava ni osrečila. Brivci gotovo več ali manj poznajo sredstva, ki so potrebna za ohranitev lepih las. Vendar je pa med njimi mnogo plešcev. Tudi zdravniki, ki so študirali zdravniško vedo, so plešasti. Zakaj ? No, ker ni sredstva, da bi izrastli popolnoma izpadli lasje.
Mnogo naših čitateljev neve, kakšnih sleparskih reklamnih sred štev se poslužujejo mazači, ki prodajajo svoja ničvredna mazila lahkovernemu občinstvu. V dokaz navedemo tu le en resničen dogodek izmed tisočerih, da se čitatelji prepričajo, kakšnih sleparskih reklamnih srestev se poslužujejo brezvestni mazači, da osleparijo lahkoverne ljudi za denar:
V Parizu je živela siromašna šivilja. Vsaki dan jo je nagovoril mlad in eleganten gospod in hvalil njene krasne plave lase. Ko se je dovelj seznanil ž njo, jo je prosil, naj mn- proda njene krasne lase. V pogovoru je pristavil, da je iznašel vspešno sredstvo za rast las, za katerega potrebuje reklamo. Šivilja si je izprosila štiriindvajset ur za premislek. Končno jo je omamilo tisoč frankov in je privolila v kupčijo. Ko je prišla k neznanemu gizdalinu v atelje, jo je najprvo, fotografiral z razpuščenimi lasmi. Potem ji je odrezal lase doi tilnika in jo zopet fotografiral. Zatem ji je odrezal lase do kože in jo obril po glavi. Po zvršenem delu jo je fotografiral v tretjič.
Ko je šivilja zagledala sebe v zrcalu je p,ričela plakati in je zahtevala pogojenih tisoč frankov. Gizdalin ji je plačal sto frankov in jo vrgel na cesto.
Užaljena in osleparjena šivilja je odšla k prvemu policajskemu komisarju in mu potožila svojo nesrečo. Komisar je takoj poslal detektiva k gizdalinu, da se prepriča o izpovedbi šivilje.
Detektiv se je kmalu vrnil iz Rue Tapueville, kjer je bival slepar. S seboj je prinesel tri foto-grafične slike in privedel na ko-misarijat tudi “iznajditelja”. Ko je detektiv pokazal komisarju fo-tografične slike, je komisar čital pod sliko, na kateri je bila šivilja z obrito glavo “preje”. Pod drugo sliko je bliščal napis: “Po treh mesecih”. Pod prvo sliko, na kateri je bila šivilja v naravni krasoti svojih las, je pa stalo -—• po šestih mesecih.
Komisar je zagrozil sleparju, da ga bo vtaknil v zapor in ga izro čil sodišču, ako opeharjenemu dekletu ne izplača takoj tisoč frankov. ¡Sleparski iznajditelj je izplačal zahtevano vsoto, ko je uvidel, da njegovi izgovori ne izdajo nič. Ogoljufano dekle je zapustilo ko-misarijat s tisoč franki v žepu, pa brez las.
Istega trika se poslužujejo mazači za rast brk in brade. Najprvo kažejo golobradca, katerega so skrbno obrili po vsem obrazu ali z britvijo osvobodili njegovih brk in brade. Za tem pa čakajo, da brke in brada zopet zrastejo in dosežejo svojo naravno velikost, na kar ga rabijo kot model za reklamo. Nekateri sleparji pa delajo še bolj enostavno.
Stric Sam — zveizna vlada strogo kaznuje zdravniške sleparje, ki zdravijo ljudi na distanco, kakor tudi sleparje, ki prodajajo mazaška zdravila, ako ji pridejo v pest. Ali sleparska kupčija mazačev je tako dobičkonosna, da mazači zavoljo profita riskirajo svojo osebno svobodo.
Najboljše sredstvo proti tej vrsti sleparjev je, da občinstvo ne kupuje mazil! Bodite oprezni, da ne sedete mazačem na limanice!
Semfertja.
Nietzschejev junak Zarathustra pravi, da se je človeštvo najbolj osmešilo, ko je razglasilo formulo, da je v solidarnosti splošnosti s posameznikom in posameznika s skupino rešitev človeške usode.
Paradoks bi bil lep, če bi bil izviren. Stirner je že petdeset let pred Zarathustrovim rojstvom nekako enako mislil, četudi je pozneje priznal, da se je zmotil.
Solidarnost in sočuvstvovanje množice s posameznikoim, ki se žrtvuje za ideale, stremljenja in pravice potlačenih zasmehovanih, izstradanih in varanih? Laž in hipokrizija! Na trgu “Del flori” je bila pripravljena grmada. Stopil je nanjo z mirnim in gotovim korakom bled menih: še mu je v u-drtib očeh gorel večni plamen! stremljenja po lepoti, pravici in resnici. Plameni so požirali bitje, v katerenj je živela moč in hrepenenje stotisoč bitij. Žrtvoval se je veliki heretik v imenu resnice in pravice. Mnofica, stotisočglava množica je pa, vživala izredni spektakel” in cvilila in ploskala krvnikom. Ne en glas, ne en pozdrav za junaka. Giordano Bruno se je žrtvoval zaman. Tako misli Nietz-sehe.
Zaman se je žrtvoval Bruno, zaman, Hus, Gubec, Dolet in drugi.
Množica? Neumna, amorfna in brezdušna neštevilna ničla, ki ni vredna najmanjšega žrtvovanja, najmanjšega prizadevanja! Tako veli Zarathustra, opetovatelj vseli mogočih in nemogočih herezij.
Po brzojavnih žicah je stekla vest širom sveta; vest, ki jo je pričakovalo trepetajoč na tisoče in tisoče anonimnih duš, tisoče in tisoče nepoznanih soboriteljev in sočustvenikov. Ali bodo zopet, kot pred štiristo leti, na trgu ‘Dei fiori’ v Rimu postavili na moderno grmado, na električno stolico, apostola, misleca in borite!ja?
Preko oceana, tam v daljni A-meriki, se pričenja nova zgodovina. Dviga se proletarski svet; nekdaj nezavedna “amorfna” in “brezdušna” množica spoznava svojo pot, svoj položaj, svoj značaj. Narašča dan za dnem ne-premagujoča moč, ki ob usodni uri poruši v svojem silnem pohodu temple in borze, vso vekovno krivično razredno stavbo.
Svet mogočnjakov se zaveda nevarnosti. Zajeziti je treba nevarno prebujanje na vsak način in za vsako ceno. ‘Krivca na zatožno klop! Zakon je 'tukaj in hlapcev ne manjka. Našlo se je takoj tudi žrtev. Gioivanittija in Et-tora, genialna in neutrudljiva a-postola in organizatorja, je kapitalizem izbral za svoje žrtve, če se zločin ne da dokazati, se ga u-stvari. Giovanitti in Ettor imata plačati s svojim življenjem svoj pogum, svoje stremljenje. Tako je govoril kapitalizem. Množica je pa mislila drugače. V stoteril1 idiomih in na vseh krajih sveta se je dvignil glas zoper naklepe modernih trinogov. Svarilo je bilo premočno, da bi ga bilo moči preslišati. In Ettor in Giovanitti, sta bila oproščena.
Ali so se zaman žrtvovali mučeniki, ali so zaman plamenele grmade? Ali je človeška solidarnost le laž, ipokrizija?
In Zarathustra grmi osamljen na gori . . .
Kako je pel v svoji prvi mladosti Viktor Hugo? — Stopite pogumno naprej sinovi ideala in muče-ništva! Ne vidite? Na čelu Vam sije zvezda boidočnosti.
— Zagoneten napad. V Celovcu so našli v nekem parku poleg de-želnobrambne vojašnice delavca Franca Franketa nezavestnega. Franke ima več težkih poškodb na glavi. Ko se je malo zavedel je govoril v odlomljenih stavkih, da ga je napadel mlad fant vsled ljubosumnosti.
—Ponesrečen voznik. Voznik I-van Mikula v Rožni dolini je vozil les iz gozda. Med potjo se uri je konj vstavil in ni hotel speljati. Mikula ga je udaril z bičem, konj pa je skočil in zadel Mikulo s kopitom v trebuh, tako silno, da je obležal. Drugi vdznik ga je naložil na voz in peljal domov. Mikulo so našli drugo jutro mrtvega * postelji.
— Vojak na straži ustrelil kmeta. Na železniški progi Gorica-Sv. Lucija je ustrelil vojak, ki je stražil železniško progo kmeta, ker ta ni obstal na vojakov klic.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junij« 1907 T dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Fleming, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111.
Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.	/
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9553 Ewing ave., So. Chicago, Ul.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
“Res je res!” je odgovoril o-če, globokp ginjen, ker je slišal tako hvaliti sina, “jaz nisem bil vreden tako dobrega otroka.”
“Ali veš ti, ubogi moj Miha,” je nadaljeval župnik, “in ali morem vedeti jaz, da mu ni skazal Bog posebne milosti s tem, da ga je poklical k tebi, dokler je bil njegov; zlasti v teh žalostnih časih, ko je toliko pohujšanja na svetu? Podari ga torej njemu, ki ti ga je bil dalx a sedaj ti ga je zopet od,yzel. Zakaj je tako odredil, mi tega seveda ne moremo povsem razumeti, vendar je gotovo, da on vedno po očetovsko skrbi za svoje izvoljence’”.
“Oh, pa kako bom jaz živel brez njega!” je tožil krmar, “in kaj odgovorim svoji ubogi Marti, ko se vrnem domu in me bo pra-šala: kje je najin sin?”
“Bog vam bo pomagal”, je nadaljeval blagi duhovnik z mehkim glasom. “On, ki vam je dal žalost, vam odmeri tudi moč, da jo prestanete”.
Miha je obrnil oči proti nebu, ,pa kmalu je začel zopet tožiti: “Oh, zakaj ni vzel Bog rajše mene? .. . Čemu sem ostal na svetu jaz, nevabljivi, čmeren starec, in je moral v svoji najlepši dobi pasti on, ki je bil j edino najno upanje, podpora, tolažba?” — Dalje ni mogel, jok mu je dušil 'besedo.
Ko so mu solze nekoliko olajšale hude srčne bolečine, se je o-bmil k župniku in je dejal: “Oh, kakega sinu sem izgubil! Kako me je ljubil in kako je bil krotek! Bolj razumnega in poštenega mla deniča ni bilo najti v celi Limon-ti, in kolikrat mi je rekla njegova revna mati, da jaz, tako star, bi se bil mogel od njega učiti”.
Med tem so se drugi možje pogovarjali, kako bi se imeli rešiti iz tistih golih pečin, predno bi
neko planjavo proti desni strani, “od tam stečem v Varenčno ter se vrnem sem z ladjo”.
Sokolar ga ni hotel na nikak način pustiti v tako nevarnost. “Ostani z nami”, mu je pravil, “bomo čakali tu vsi jednake usode”. Tudi Ottorino ga je prego varjal, naj nikar tega ne dela, kajti bilo bi predrzno, da, skoro blazno. A Lupo je odvračal: “V svoji mladosti sem bil lovec in lahko rečem, da ga ni prepada po Codanu in po Legnonu, katerega bi ne poznal. Pustite me torej, z božjo pomočjo se nadejam dobrega uspeha”. Sezul si je čižme in odožil plašček; ko je bil tako lahkem jopiču bolj gibčen, se je takoj podal na nevarno pot.
Dospel je brez težave do gorskega vznožja, kjer se je nekoli ko ustavil in pogledal strašno vi šavo nad seboj. Nato se je prekri žal in začel plezati varno in počasi.’Okoristil se je vsake poličice vsake poke v steni in vsake veje ki je rasla iz, nje. Oprijemal se je teh najporej z rokama, potem je tje naslanjal život, nazadnje pa operjal kolena in noge, ter se vz digoval više in više.
Možje, ki so bili ostali na peči ni, so ga spremljali s pogledom ter se tresli pri vsaki njegovi ne varni stopinji. Splezal je bil že do polovice visočine ter je visel ondi med šumečimi valovi, pritrjen k črnim stenam, katere je blisk vsak hip razsvetljeval. Pod njim strmoglavi prepad, nad njim pa višina še bolj temna in štraš na nego tista, do katere je bil že priplezal.
K sreči je prišel do neke votline, kjer se je mogel zložnoi ustavi ti in odpočiti. Od tam je pogle dal doli, da bi primeril storjeno pot, a prestrašil se je omotične visokosti in je takoj proč obrnil pogled. Čez nekoliko trenutkov se je v drugič prekrižal in je za čel zopet plezati. Čim više je pri bajal, tem manjši je bil videti včasi ga gledalci že niso mogli več razločiti od pečin, katerih se je držal, včasi niso vedeli prav ali vidijo njega ali kak gibajoči
Biče. Vsi so gledali proti Treme-škim goram, za katerimi se je bilo ravnokar skrilo solnce. Nad gorami j,e veter na vso moč podil orjaške oblake, rudeče kakor ogenj, kateri so se stegovali, zvijali, svojo podobo spreminjali na vse mogoče načine. Svetloba se je vedno bolj umikala za tistimi gorami in je polagoma ugaševala na vseh stvareh. Najoddaljne-ši predmeti so -začeli bledeti, temneti, izgubljati -svoje obrise, a za temi še drugi in drugi, ki so -bili gledalcem bliže. Kdor je opazoval nebo tam, kjer je bilo solnce zatonilo, je je videl še vedno rudeče, a če je pogledal niže po gorskem pobočju doli do jezerskega obrežja, ni mogel več razločevati drevja, niti najti hiš. Gorskih nosov v vodi in jezerskih zatonov med njimi ni bilo videti več. Cela gora se ni mogla razločevati drugače nego kakor senca, črtana na nebu. Tema je prihajala vedno gostejša, tako, da so se ljudje na pečini komaj mogli še razločevati. Le po gibljivem jezerskem površju so se videli še sedaj do neke daljave peneči vzburkani valovi, ki so prihajali naprej, in se zaganjali v skaloyje, kako-r da bi ga hoteli požreti, in bi odvzete 'žrtve zahtevali nazaj.
Vse je bilo tiho na pečini, le od najnižjega roba se je med šumenjem valov slišal počasni in jednakomerni glas ubogega Mihe, ki je molil za dušo svojega sina.
Ottorino je bil prijel Bičino roko med svoje. Deklica, vsa omam ljena po prebitem strahu, mu jo je prepustila, vesela, da ima pri sebi človeka, kateri skrbi za njo. Na očeta, sključenega ondi na drugi strani z glavo med koleni in trepetajočega od mraza in groze, se je mogla le malo zanašati. Veter se je igral iz dolgimi lasmi devojke, in jedenkrat jih je zagnal na mladeničev obraz; on da si pahnjen od besnečega viharja na gole Skale in v veliki bedi, bi ne bil zamenjal tega tre notka z najlepšimi dnevi svojega življenja.
Tako je minila ura, ki je bila vsem dolga kakor večnost, le Ot torinu in ubogemu Mihi ne. Ona dva nista mogla premeriti njene dolgosti, ker sta bila oba utopije na v svoj tedanji položaj, kateri pa je bil tako silno različen. Ko so tedaj to uro prestali, je zasve tila tam od Varenskega nosa luč katera- se je počasi pomikala na prej. Vsi so se pozdravili z radostnim vsklikom, na kar so za slišali tudi od tam zamolklo vpit je. Oni so še nadalje neprestano klicali, in po tem so možje na ladji vedeli, na katero stran se jim je treba obrniti. Čez nekoliko ca sa so že na pečini zaslišali udar vesel, ki so postajali vedno
nastala noš. Skalovje-, ob katero
se je bila ladja razbila, ni bilo j se grm, ali sokola, ki zleta, iščoč daleč od kopnega in vse je kaza-1 svojo, žrtev, po tistih stenah, lo, da se je moralo nekdaj odtr- Naposled jim je celo* izginil iz
gati od bližnje gore, do katere tudi ni bilo težavno dospeti, skaka je čez kake tri, štiri majhne štrline. A kdor bi prišel tje, bi smel reči po pravici, da ni še ničesar storil, kajti gora se je dvigala vprav navpično v vrtoglavo višino.
Ker niso vedeli kaj početi, so dolgo gledali po bližnjih višavah, ali bi se prikazal kje kak pastir, ki bi utegnil iskati izgubljenega janca ali kozo, da bi mu z znamenji naznanili svojo bedo in ga prosili pomoči. Toda nikjer ni bilo videti žive duše. Klicati v tisti samoti, pod nezmernimi stenami, in pa ko je vihar tako šumel, bilo bi seveda vse zaman.
pred oči j, in ko so kmalu na to videli, da je nekaj doli letelo, je polil vse mrzel pot. K sreči so u-videli takoj, da je bil le kamen kateri odskakaje nizdol po ste nah, je pal v jezero razbit v sto koscev. Drzni plezalec se je zo pet prikazal na stenah kakor ne znatna črna pegica, katera se je gibala počasi, dokler ni popolno ma zginila z vidika.
Tedaj je vprašal Ottorino ne kega veslarja, ali bi mogla dospeti k njim ladja po tako vzbur-kanem jezeru.
“Sedaj še”, je odgovoril ve-slar, “bi bila predrznost, če bi se kdo le za tri pedi oddajil od ob režja, a po solnčnem zahodu poti
Lupo je nekoliko časa pomišlje (hne veter, in kadar pride Lupo val, potem pa rekel tovarišem: | Varenno, se bo že moglo veslati “Treba je kaj ukreniti, dokler je'naprej.”
še dan. Skušal bom jaz splezati j Vitezu je bilo to zadosti; zato
ce
krepkeji. Naposled se je prikaza la ladja.
Grofova veslarja sta pritekla pomagat, da bi ladja ne trčila ob skalovje. Lupa, kateri se je bil tud; pripeljal, jima je podal ven široko desko, in tako je bil na pravljen most od pečine na ladjo
Kakor hitro je videl desko do bro pritrjeno, se je grof Oldrado prvi spravil v barko. Od tam je poklical hčer. in je bil kmalu po tolažen, da jo je videl zraven se 'be; Ottorino jo je bil prijel za ro ko ter ji pomogel čez desko. Drug za drugim so se spravili noter vsi. Zadnji je vstopil krmar. Položil je sinovo truplo na pod pri zad njem delu ladje in se je vsedel zraven njega.
Ko ga je Lupo videl v samem jopiču vsega mokrega in odreve nelega. je snel raz sebe neki plašč, ki ga je bil prinesel seboj ter mu ga ogrnil po plečih. Miha ni vsprejel, pa tudi ne odklonil te dobrote, ostal je nekaj časa kakor da bi ničesar ne vedel, a ko je potem, zganivši roko, zadel ob plašč, se je zravnal na kolena vzel ga raz sebe ter ga pogrnil in popravil z iskreno ljubeznij po sinovem truplu.
Ko so zavili okoli Varenskega nosa, so zagledali pristanišče vse razsvetljeno s kresovi in zaslišali glasove ljudstva, katerega je bi lo tam prav mnogo. Brodarji so gnali ladjo h kraju, ravnaje se po umnih nasvetih, ki so jim donesli od najbolj skušenih mož z obrežja, in so srečno dospeli v pristanišče. Varenci so radovoljno stregli otetim ljudem: ta je pritrjeval ladjo k obalu, uni je svetil, drugi zopet pomagal tistim, ki so šli ven. A dasi so bili tako usluž-
tje gori”, in kazal je s prstom rej se je vsedel na pečino zraven ni z dejanji, se pa niso 'znali pre-
magati, da bi ne zabavali limont-skim krmilarjem, češ, da so se bili pustili tako prehvapiti od viharja. Ti so nekaj časa molčali, naposled je ušla tudi njim potrpežljivost in so začeli pikro odgovarjati. Tako so se vedno bolj dražili, in že bi se bili kmalu sponi jeli, da se ni razširila med mno žico vest o krmilarjevi nesreči, kateri sedi v ladji pri truplu svojega utopljenega sina. Takoj je potihnilo zmerjanje, in vsi so le nesrečnega očeta milovali. Ponudili so mu podstrešje ter vsakoja-jo postrežbo in pomoč, a on, od-klonivši vse, je odvrnil, da hoče čez noč sam čuvati mrliča in zjutraj odpeljati ga v Limonto. Ko se je zdanilo, je poiskal mizarja, da bi mu stesal križ, kateri je hotel postaviti na pečino, kjer se je bila razbila ladja. Segel je po de-narčke, 'kolikor jih je imél v žepu, ter prištevši jih po žuljavi roki, je dejal:	“Zaslužil jih je
on; prav tisti soldi so še, katere mi je prinesel uni dan iz Lecca. Kdo bi bil mislil tedaj, da jih porabim za njegov križ!”
Ko je potihnil veter, iso dospele' Varenno še ostale limontske ladje, in med temi tudi Mihova, katero je bil prepustil on prejšni dan nekim vaščanom. Za Mihove o-dsotnosti so nekateri usmiljeni ljudje položili v njo utopljenčevo truplo. Kadar se je ubogi oče povrnil k -obali ter je zagledal svoj brod in naloženi tovor, so mu solze zagrnile oči. Vendar'se je sku šal premagati, vstopil je mirno, prijel za veslo in ga uprl v prod. Na to je vzel še drugo veslo in za če veslati z obema rokama. Tako se je oddaljeval počasi od obrez ja, kateremu je bil obrnil hrbet.
Jezero je bilo gladko in svit-lo kakor zrcalo; le včasih je tupa-tam zganila mirno njegovo površje ribica, bi je skočila iz vode, polesketala se na trenotek kakor živo srebro ter zopet izginila.
Nebni obok je odseval nežno modro bojo, vzduh je bil čist in mehak. Po visokih gorskih temenih in po pobočju doli do vznož ja, ki se je močilo v jezeru, se je mogla razločiti vsaka samotna cerkvica, vsaka koča. Solnce se je vspenjalo na nebu in podajalo svežemu drevju in grmovju ter zelenim vadam še lepše in živejše boje.	^
Kak razloček med tem mirnim, veselim prizorom v naravi in med žalostjo in nemirom v duši ubogega brodarja!
On je veslal nekaj časa tih, pa vedno bolj otožen. Naposled sta ga premagala tudi žalost in srd, in zamahnil je kolikor je mogel z jednim veslom po vodi, vsklikniv-ši: “Sleparsko jezero!1’ Veslo se je zlomilo. Tedaj je jezno potegnil k sebi še uno, z odlomljenim 'ko-so-m prvega, pa je udaril z vso silo po brodovem robu in razbil jedno rogovilo, na katero se -upira veslo.
Ko se je tako zaganjal, se je čoln nekoliko nagnil, in neko. dru go veslo, ki je bilo položeno po klopici, je zdrsnilo ter hotelo pasti na’ sinovo truplo. Miha se je prestrašil, priskočil je brž in ujel veslo. Podržal ga je nekoliko v rokah, pogledal ga in rekel: “Njegovo je”, in položil ga .je rahlo na mesto, kjer je bilo prej.
“O Bog”! je dejal tedaj, “pomagaj mi, drži mi svojo sveto roko na glavi, 'sicer me bo sovražnik motil, da bi obupno končal in izgubil dušo”, ter je začel zopet veslati in glasno moliti.
Molil je ter molil in gnal počasi svoj brod naprej. A mej tem, ko je jednakomerno krčil roke k prsim in jih zopet stegoval po veslih, .mej tem ko so usta izgovarjala navajene besede, je premi-šjeval nesrečnik celo življenje izgubljenega sinu, od tedaj, ko je bil še 'otrok, potem deček in nazadnje mladenič, do tistega dne-. Spominjal se je v prvih njegovih besedah, ki so mu dale okusiti vso sladkost očetovske ljubezni. Kako da je bil vanj položil vso svoje upanje, katero je ž njimi raslo in dozorevalo; kako se je edino le od njega nadejal, da pre skrbi njemu in njegovi dragi tovarišici za stare dni -hrano, počitek in mir. Spominjal se je svojega veselja in materinega pono sa, kadar je pri povratku od prve naročene mu vožnje prive-zaval k obali svoj čoln. Spominjal se je skrbi, v katerih sta bila on in dobra mu žena, 'kadar, videvši jezero viharno, sta se popraševa-la: “Bog ve, kje je sedaj najin Arrigozzo? Spominjal se je, kako
čvrst mu je bil sin, jeden najboljših veslarjev po celem jezeru, s katerim se ni mogel meriti noben mladenič v rabi jadra ali krmila. Dozdevalo se mu je, da sliši šel vedno tam od sprednjega konca ladje čvrsto mahanje njegovega vesla, in po ušesih so mu še doneli glasovi njegove priljubljene pesmi, s katero je bil vajen vedriti se mej dolgočasno vožnjo« po jezeru.
Med tem, ko so se vse te misli vrstile v glavi ubogega očeta, so njegova usta še vedno izgovarjala molitvice, katere so mu vrele nezavestno, kakor žubori potoček, ki teče v dolino. Nazadnje- je nehote pretrgal molitev in nevede začel polahkoma peti Arrigoz-zovo pesem. A ko so mu zadoneli ti glasovi na uho, je sklonil glavo, ter dvignivši jo potem proti nebu, se je zavedel, da ima lica vsa objokana.
Brod se je bližal Limonti, in osiročenemu očetu, nesrečnemu soprogu, se je tem tesnejše krči-o srce, čim živ-eje so ga tisti kraji spominjali poprejšne sreče v družini.
Ali, o Bog! kaj je občutil še le tedaj, ko je že zavil k obrežju ter'videl tam veliko množico ljudi j, kateri so ga čakali in gledali proti njemu, in med množico razločil razmršeno ženo, ki je vila roke, trkala se po prsih in -si pu-la sive lase, ter je slišal njen jok, njeno obupno vpitje odmevati od gorskih sten ...
Srce nam ne dopušča, da bi se nadalje mudili pri tem prizoru skrajne žalosti; pustimo torej bednega brodarja in njegovo po nesrečeno -ženo ter vrnimo se k drugim osebam, katere smo bili že skoro pozabili v Varenni.
(Dalje prihodnjič.)
tenici in boleznim, ki imajo svoj izvor v jetrih ali vranci.Ko-t čaj je dobro sredstvo tudi proti kašlju:. Nekateri rabijo pelinov sok, kateremu primešajo medu kot zdravilo za slabe in vnete oči. Pri otrokih rabijo to zmes proti glistavosti. Obliž dajo glistavemu otroku na trebuh.
Pri glavobolu je treba skuhati pelinove liste in jih uložiti v obkladek, katerega se položi na glavo. To provzroči tudi mirno spanje.
Pelin, kuhan v vinu, je dobro sredstvo za slaboten želodec. Abo je človek vžil spridene jedi, tedaj naj se pelin skuha v kisu in izpije precedilko. Pelinovo olje, katerega dobimo v lekarni, je sredstvo proti trganju v ušesih, ako kanemo v uho par kapljic olja-.
Melisa, kuhana v vinu okrepi slab želodec in srce in odvaja izmeček i«z prsi. Destilirana voda melise zopet sčisti skaljeno vino, precedilka pa obvaruje meso pred muhami in črvi, ako ga poškropimo ž njo.
- Po zatrdilu nekega francoskega zdravnika odstranimo najhitrejše krč v nogah, da nad in pod kolenom malo trdo prevežemo nogo.
Ako hočemo poznati pravo zlato z navadnimi sredstvi, tedaj drgnimo predmet toliko časa ob kremen, da na kremenu ostane bliščeča kovinska plast. Potem prižgimo žveplenko in jo držimo proti odrgneni snovi na kremenu. Ako snov izgine s kremena, tedaj ni bil predmet iz čistega zlata.
Razno za dom.
— Kako napravimo ženof. Za
mil in navaden ženof se vzame pol funta rmenega, zmletega -ženofa na katerega se vlije eno pinto vre lega kisa. Ko se je kis ohladil, se primeša 2 škruroli (40 granov)-stolčenega cimepta, 1 šk-ru-plo (20 granov) dišav (Allspice) in 4 unče stolčenega sladkorja. Vso zmes je treba dobro premešati. Te vrste ženof se lahko rabi takoj. Boljše pa ako stoji par tednov, predno se ga rabi. Abo se hoče napraviti bolj ostrega, tedaj naj se vzame četrt funta rmenega in ravno-toliko rjavega ženofa. Ako je zmes pregosta, tedaj naj se malo prilije kisa ali vode. Ako se hoče dati ženofu še boljši okus, tedaj se kisu, ko se kuha primeša malo čebule, lobarjevih listov (Laurel Leaves), zelene, pehtrana (Terra-gon), in majarončka (Marjory). Teh dišav «e pridene le- malo, da ni okus po dišavah premočan.
Za francoski ženof se vzame en funt rmenega ženofa, malo zelenih peteršiljčkovih listov, pehtrana in zelene. To se zmeša s šestimi ukuhanimi sardelami. Zmesi se primeša unčo in pol medu in -pol unče soli. Temu se primeša vinskega kisa po potrebi. Ženof se mora -hraniti v dobro zaprti posodi. Rabimo -ga še le po 4 do 6 tednih, ko dobi fin okus.
Ženof z moštom izelo ljubijo na Slovenskem, kjer r-odi trta. Za te vrste ženof se vzame dva dela rme nega in en del rjavega ženofa, katera se ¡zmeša v vreli vodi, da postane gosta kaša. Tej kaši se primeša toliko vrelega mošta, kot ga je potreba za štrditev ženofa. Dišav se primera po okusu.
Proti zgagi je dobro sredstvo stolčeno oglje, ki se je ohladilo ali pa stolčena in žgana kavina zrna na vodi. Tudi magnezija se obnese. Nekateri rabijo nastrgan želod, drugi zopet žvečijo liste rdeče jaigode. čaj iz teh listov napravi isti učinek.
Srebrn in zlat denar spoznamo na ta le način, -da ni ponarejen. Denar, o katerem dvomimo, da je pravi malo zmočimo in potem potegnemo preko njega črte s hudičevim kamnom (Lunar caustic). Ako je denar ponarejen, nastane na njemu črna črta, pravo zlato ali srgbro pa ostanei nespremenjeno. Pri denarju, ki je legiran z bakrom, nastane lahek sivočrn madež.
— Zaradi razžaljen j a veličanstva. Policija je aretirala Karla Nanut iz Štrandreža zaradi raz-žaljenja veličanstva. Vboga čast cesarja, katero morajo varovati kazenski paragrafi, da se ne umaže !
Zdravilna moč nekaterih pozna ni-h rastlin. Žajbelj ali žavbelj je dobro sredstvo proti kašlju in zbadlejem na strani, ako ga sku hamo v vinu. Ako ga skuhamo v vodi, tedaj rabimo precedilko tza izpiranje gnojnih ran. Pri oteklinah v grlu, si izpiramo grlo -z vinom, v katerem se je kuhal žajbelj. V mleku, posebno v kozjem mleku kuhan je pa sredstvo proti glistavosti.
Sok pelina, kateremu so primešali malo sladkorja, rabijo proti težavam v želodcu, vodenici, zla-
V Metzu so zaprli pet Francozov, ker so nabirali novince za francosko legijo inozemcfcv.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Breezy Hill, K. Konec se ne soglaša s poštnim zakonom. Zato je bilo treba majhne spremembe. Pozdrav-
Milwaukee, Wis. Na vašo pritožbo- glede sleparjev, ki sleparijo mazili za rast las, smo- priobčili članek v današnji izdaji. Pozdrav!
Franklin, Pa. Za to izdajo prepozno. Prihodnjič. Pozdrav!
Vsi dopisi, ki so bili prepozni zato izdajo, izidejo prihodnji teden. Dopisi naznanila in spremembe naslovov, morajo biti že do torka zjutraj v uredništvu. Prosimo, vpo-števajte to!
Poprava poškodbe.
Slučajno ali začasno provzroče-no poškodbo, moralo bi se takoj popraviti, da ne postane stalna. Pravočasna popravljena poškodba pri poslopju lahko reši celo stlavboi pred nesrečo; ravnotako zadostuje večkrat samo majhna porcija dobrega zdravila za ohranitev življenja. V našem telesu so na dnevnem redu neprestane pre-membe.; pri tem izumira namreč nekaj naših malih celic, med tem, ko se tvorijo zopet nove; iz teh malih celic sestoji namreč naše telo. Ako jih izumre več, nastane v tem slučaju poškodba, 'ki zahteva takojšnjo pomoč. Ta poškodba se kaže že sama na sebi v slabosti telesa in spomina, izgubi teka, zaprtju, glavobolu, bolečinah po raznih delih telesa, v kratkih besei-dah: človek se počuti vobče slabo. Pri tem morali bi takoj uporabljati Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino. To vino bo kmalu izčistilo iz telesa vse slabe, škodljive snovi, ojačilo bo vse organe ter popravilo šikodo. Prodaja se po lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave, Chicago, Ul. Pri bolečinah v hrbtu poskusite Triner jev Liniment.
(Advertisement.)
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
—Ako si ga videla,—je odgovoril grof, — tedaj obdrži tajnost zase, kot duhovnik spovedne tajnosti . . . Pogubiti nočem nobenega človeka. Ali če kdo hoče izvedeti za moje skrivnosti, je dobro, da pazi na svoje življenje. Strašni medved noče, da se mu kdo na njegovem potu zoperstavi.
—	V resnici strašno! — je zašepetala Arni.
—	Dragica, ti si bolna, — je rekel grof. — Lezi opet na ležišče, ker je zate prezgodaj, da bi vstala . . . Ali imaš še katero prošnjo do mene, ki ni nevarna moji slavi, mojemu dostojanstvu m mojemu življenju?
—	Moj ljubljenec, moj gospod . . .nobene . . . Nekaj sem ti hotela še povedati, pa je tvoja jeza odgnala spomin iz mojih možganov.
v — Hrani do prihodnjega sestanka, — je rekel grof nežno in jo še enkrat poljubil. — Zavrzi želje katerih ne morem in njej smem izpolniti! Druzega pa na Angleškem sploh ni, kar bi ti odrekel.
Po teh besedah se je hitro poslovil in zapustil sobo. Na stop-njicah je srečal Varneja, ki ga je pričakoval z velikim plaščem , in širokokrajnikom. Zdolaj sta 'stala dva konja zanj in za Varneja. Poleg sta stala dva služabnika, ki sta vedela, da ima neki grof ljubavno razmerje z damo. Nista pa vedela za njegovo ime.
Anton Foster je ponudil grofu staro kljuse, mejtem ko je Var-nej kot dozdevni gospod zajahal čilega vranca.
Zamišljen je grof zajahal konja in prvi jezdil skozi vrata, popolnoma pozabivši, da mora kot služabnik jahati za svojim gospodarjem.
Mejtem ko je izginil pred velikimi vratmi, je Varnej zašepetal:
—	No, ta je tudi dobra. Služabnik jezdi pred gospodarjem.
Ta trenotek je porabil za kratek pogovor z Fosterjem.
—	Foster, glej! ... To le ti je dal naš gospod za zvesto službovanje . . . Polno mošnjo zlatov, kakeršna le redko kedaj smukne skozi prste skopuha. Le preštej jih! — je pristavil, ko je videl, da je Foster pričel šteti denar — poleg pa še prištej, kar je dal sinoči Janeti za nagrado.
—	Kaj je to? — je vzkliknil Foster. — Janeti je dal zlata?
—	Aj seveda . . . Zakaj pa ne? . . . Ali zvesto službovanje tako lepi grofici ne zasluži plačila?
—	Obdržati ne sme nič, — je rekel Foster. — Vse mora vrniti. Poznam ga! V lep obraz se zaljubi hitro in za kratko dobo. Njegova ljubezen je nestalna kot luna.
—	Foster, ali si blazen! Ti vendar ne meniš, da je lord zaljubljen v Janeta? Vraga, kdo se briga za kosa, ako slavec poje v grmovju ?
—	Kos ali slavec . . . ptičarju je vseeno. Vi, mojster Varnej pa znate dobro piskati na piščalko za vabo in vabiti ptice v njegovo mrežo. Ne želim si satanske sreče, kakeršne vi pripravljate dekletom . . . Smejete se? . . . člen svoje družine bom obvaroval pred satanovimi kremplji. To mi lahko verjamete . . . Vrnila bo denar!
—	Hm, tebi naj ga izroči Tonček, pa bo vseeno — je menil Varnej. — Govoriti moram o resnejših zadevah . . . Lord se bo vrnil na dvor volje, ki je zelo slaba za naju.
—	Kaj hočete povedati s tem? — je vprašal Foster. Ali je že sit svoje krasne igračke? Radi nje je odbil krono iu uverjen sem, da se kesa zavoljo te kupčije!
—	Ej seveda! — je odgovoril konjar! — Zateleban je vanjo, pa hoče radi nje ostaviti dvor . . . Potem pa z Bogom upi, posestva in dobro življenje. . . Tonček, cerkveni imet ek bodo zahtevali nazaj in sedanji lastniki so lahko veseli, ako ne bodo tir jali odgovora od njih!
—	To bi bila najina poguba, — je vzkliknil Foster in njegova čelo je potemnelo. — Pa vse to radi ene ženske! ... No če bi šlo za njegovo dušo, bi nič ne rekel. Saj tudi jaz želim čestokrat, da bi postal najsiromašnejši med siromaki!
—	Tonče, to se prav lahko zgodi, — je menil Varnej. — TJverjen sem', da satan ne bo ljubil tebe radi tvojega uboštva. Tako izgubiš na dveh straneh . . . Vbogaj mene, pa bo Kumnorski dvorec tvoj ... Ne govorio obisku tega jTresiljana . . . Alj čuješ? Niti besede, dokler ti ne dovolim.
. — Zakaj ?
—	Budalo . . . Lord bi se v sedanjem duševnem položaju gotovo odločil, da bi odšel v samoto, ako bi izvedel, da njegovo damo v njegovi odsotnosti obiskujejo taki strahovi. Potem bi sam hotel igrati ulogo strašečega zmaja pri svojem zlatem sadju in tvoja služba bi šla k vragu, Tonček! . . . . Modrijanu zadostuje ena beseda... Srečno! . . . Slediti mu moram.
Varnej je spodbodel konja in odjahal za svojim gospodarjem.
—	Želim, da bi bila tvoja kupčija pri kraju in zlomljen tvoj vrat, prekleti mešetar! — je mrmral Foster. — Ali vbogati moram njegovemu migljeju .... Moji in njegovi interesi so enaki, grof se pa da voditi od njega . . . Janeta mi mora izročiti zlate . . . Vpora-biti jih bo treba za kakšno Bogu dopadljivo delo, dotlej so pa najboljše shranjeni pri meni. Nobeden nalezljiv strup se ne sme dotakniti moje hčere . . . Ostati mora čista, kakor angelj že radi-tega, da lahko moli za svojega o-četa, Potreben sem njene molitve, ker o mojem življenju krožijo čudne vesti. V naši občini me gledajo hladno. Ko je mojster Holdfort govoril o hinavcih, ki so podobni pobeljenim grobovom, se mi je zdelo, da me je ostro pogledal. Katoliška vera ni tako ostra. Lambum je govoril resnico glede vere. Iskal sem lahko srečo, kjer sem jo hotel. Moliti sem moral rožni venec ... iti k maši . . . spovedati se, da sem dobil odvezo, pa je bilo vse v redu. Ti puritanci pa hodijo po ostri in trnjevi poti, ali skušal bom ... pa bom čital eno uro sv. pismo, predno grem gledat svoj zaklad.
Varnej'je medtem došel grofa, ki je jezdil zamišljen proti Vud-staku.
—	Ti izgubljaš čas, — mu je zaklical grof. — Nama se mudi. Preoblečem se lahko še le v Vud-staku, do tje sva pa v nevarnosti.
—	Lord, treba je jezditi le dve uri, — je rekel Varnej. — Foster-ju sem povedal znova, da naj bo previden, zaeno sem ga pa&vprašal po nekem gospodu, katerega hočem nastaviti v našem spremstvu.
—	Ali se zna obnašati v predsobi? — je vprašal grof.
—	Videti je dober fant, — j.e odgovoril Varnej. — Ako hočete sami nadaljevati pot, tedaj se lahko vrnem in ga privedem v Vud-stak, še predno ležete k počitku.
—	Ne prizanašaj konju . . . čakal tg.bom.
Po teh besedah je spodbodel konja in sam nadaljeval pot. Varnej se je pa izognil parku in se je na javni cesti vračal v Kumnor. Vstavil se je pri “črnem medvedu” in zahteval, da naj pokličejo Miho Lamburna.
Nekaj minut in častitljivi gospod je stal pred svojim novim pnotektorjem zelo žalostnega ob raza.
—	Ah, izgubil si sled! — je rekel Varnej. — Torej ne veš nič o svojem tovarišu Tresiljanu? To čitam na tvojem žalostnem obrazu. Ali je tvoja spretnost taka?... nesramni malopridnež.
—	Vraga — je vzkliknil Miha ... Še nikdar ni noben človek vestnejše sledil sledu! Sledil sem mu do hiše mojega strica . . . Držal sem se ga kot smola . . . Videl sem ga pri večerji in lezel sem za njim do njegove spalnice . . . Zjutraj je pa zginil in niti konjski hlapec ni znal povedati, kam se je obrnil!
—	To se glasi, kakor bi me hoteli varati! — je odgovoril Varnej. — Ako je to res, potem bodete pošteno plačali svojo šalo.
—	Gospod, najboljši lovski pes napravi včasi napako! — je rekel Lamburn. — Kakšno korist mi bo pa prineslo, da je fant nakrat izginil? Vprašajte le gostilničarja Gilesa Goslinga . . . vprašajte na
takarje in- konjske hlapce........
vprašajte Cecilijo in vso služinčad, da nisem pustil Tresiljana izpred loči, dokler je bil na nogah . . Pri moji veri, saj vendar ne zahtevate, da bi ga stražil kot bolniška strežnica, ko sem vedel, da leži v postelji.
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Ivo je Mason dobil pomožne čete iz Massachussettsa je nastopil z vso krutostjo proti Pekvodom. Zápalil je vsak pekvodski šotor, jetnike je razdelil kot sužnje med Narragansett in Mohegan Indijanci, nekatere pa prodal kot sužnje. Prva vojna z Indijanci je končala srečno za naselnike v Connecticutu.
Zadnje begune Pekvodov so zajeli pri Fairfieldu, kakih petdeset, milj južno od aybrooka. Ko so uničili zadnje ostanké sovražnega rodu, so se pričeli seliti na ravnino med Wallingfordom in zapadnimi rekami. Tu so postavili koče in prezimili. Zimski čas so dobro izrabili za nova odkritja. Na nekem pohodu so odkrili New Haven. Kmalu zatem so se puritanci pod vodstvom Teófila Eato-na in Ivana Davenporta izkrcali v Bostonu. IJo se priseljenci slišali govorico o krasni deželi, so zopet odrinili na morje in se okoli sredi aprila zasidrali v pristanu New Haten. Prvo nedeljo po prihodu so se priseljenci zbrali j^od košatim hrastom, kjer je Davenport prvič pridigal v Ameriki. Kupili so zemljišča od Indijancev in živeli so prvo leto, ne da bi i-meli kakšno vlado. Vsi so se zavezali, da bodo živeli po sv. pis mu.
Leta 1639 so voditelji zborovali v nekem hlevu. Bila je nekakšna konvencija, na kateri so sprejeli sv. pismo za ustavo. Vse zaključke so odeli z verskim plaščem. Vlado so nazivali “hišo mod rosti”, v kateri so bili Eaton, Da venport in drugi sedem stebrov. Le elani cerkve so imeli državljanske pravice. Skozi dvajset let je bil Eaton kot “prvi in največji steber” izvoljen governerjem. Prišli so drugi priseljenci in kmalu so nastale mične vasice na obeh obrežjih Long Island Sounda.
Civilna vlada v Connecticutu je pričela leta 1639. Dotlej so bile zapadne naselbine podrejene Mas-saehussettsu in nikdo ni mislil na neodvisno vlado naselbin. Ko so se vojaki zmagonosno vrnili iz vojne s Pekvodi, je ljudstvo pričelo propagirati neo_dvisno vlado. Dne 14. januarja so se v Hartfor-du sešli delegatje iz treh mest, ki so izdelali ustavo ža naselbino, katera je bila zelo svobodomiselna za tedanjo dobo. Priznana je bila popolna verska svoboda. Uradnike se volili vsako leto na podlagi splošne volilne pravice. Zakonodajna moč je izvrševala zbornica, v kateri so bili poslanci, ki so zastopali mesta po številnem razmerju prebivalcev. Vendar pa Saybrook in New Haven nista sprejela te ustave, po kateri bi bili vsi naselniki v dolini Connecticuta združeni pod splošno vlado.
Leta 1643 se je Connecticut pridružila uniji Nove Anglije. K tej zvezi se je pridružil New Haven, drugo leto pa tudi Saybrook, katerega je kupil Jurij Fenwick. Nesoglasje z Holandci v Novi Nizozemski je vplivalo, da so izkale zapadne kolonije tesnejšo zvezo z Massaehussettsom. Strah med ljudstvom ni izginil, dokler se governor Stuyvesant ni sešel s komisarji Connecticuta y Hartfordu, ki so izdelali zapadno meje provinci je. Ta sestanek je obetal mir. Ali leta 1651 je izbruhnila vojna med Anglijo in Stuyvesanta so o-sumili, da hujska Indijance proti Angležem. Delegatje združenih naselbin so predlagali, da se napove vojna Novi Nizozemski. Ta zaključek je pa votirala kolonija Massachusetts. Zdaj sta koloniji Connecticut in New Haven iskali zavetja pri Cromwellu, ki se je nerad udal prošnji, končno pa vendar poslal brodovje, ki naj bi operiralo v soglasju z naselniki.
Ko so.v Angliji obnovili kraljestvo, so v Connecticutu hiteli s pripoznanjem, da je kralj Karel pravomočen vladar. Ta ukrep je prihajal bolj iz lokavosti kot iz lojalnosti. Ljudstvo je hotelo dobiti pravomoč od kralja, da bi Connecticut postala neodvisna kolonija. Premagali so Pekvode, kupili zemljišča od Moheganov in lastninske pravice varviškega grofa.
Kolonija je izvolila mlajšega Winthropa in ga je poslala kot svojega poslanca v London. Dala mu je s seboj pravomoč, katero so pazno izdelali v Hartfordu, da jo predloži kralju v podpis.
Stari lord Say and Seal, mnogoletni prijatelj kolonije, je bil sedaj vpliven uradnik krone. Njemu je Winthrop pisal list, v katerem je razvil svoje načrte in ga prosil pomoči. Manšesterski groif, kraljevi ključar je podpiral njegovo prošnjo, da se ga sprejme v avdijenci. Winthrop je vsledtega lahko dobil avdijenco pri kralju. V avdijenci je spretno namignil, da je Karel I. obljubil njegovemu staremu očetu večno naklonjenost in prijateljstvo. S sladkimi bese dami je kmalu pripravil kralja, da je podpisal najsvobodnejšo in obširnejšo pravomoč, katero je kedaj podpisal kateri angleških kraljev.
Winthrop sei je vrnil kot zmagovalec v Ameriko. Izkazal se je prebrisanega diplomata in državnika.
Štirinajst let zaporedoma je bil vsako leto Winthrop izvoljen go vemerjem kolonije. Vsako leto se je pomnožilo prebivalstvo provin cije in sorazmerno je rastlo tudi njeno bogatstvo. Civilna uprava je bila svobodoljubna in vsakdo se je lahko izveličal po veri, katero je smatral za pravo.
Mir je vladal v naselbini. Razvijalo se je poljedelstvo in cvetela je obrt. Niti ob času vojne kralja Filipa, niso_ naselniki trpeli pod sovražnimi upadi. V Connecticutu ni bilo čuti bajnega krika, gorele niso hišice naselnikov, pa tudi niso izgubili enega človeškega življenja. Njeni vojaki so se pridružili Massachussettsu in Rhode Tslandu, njih domovi so pa ostali nedotaknjeni.
V juliju 1675 je sir Edmund Andros, governor New Yorka priplul v ustje reke Connecticut z o-boreženo ladje. Poslal je kapitanu Bullu, ki je zapovedoval forti Saybrook, povelje, da naj se uda. Kapitan je pa razvil angleško zastavo nad forto in odgovoril, da je boljše za Androsa, ako se u-makne. Andros se ni oziral na odgovor, marveč je stopil na suho, da prečita posadki svoj nalog. Ko je pričel citati, so ga ustavili. “Connecticut ima svojo pravomoč, katero je podpisalo njega veličanstvo kralj Karel II. . . Nehajte s čitanjem ali pa nosite konsekvence”, mu je zaklical kapitan. Ta argument je tako vplival na v rdečo suknjo oblečenega goyernerja, da se je vrnil v čoln, ki ga je hitro ponesel na ladjo, s katero je takoj odplul, da ubeži nevarnina žrelom topov, ki so bili namerjeni na njo.
(Dalje prihodnjič.)
Denar pošiljamo v domovino.
Po Bledečih cenah:
$10.35		....K. 50
$20.50 		....k. ioe
$41.00			K. 200
$102.50 		....K. 500
$204.50 		... .K. 1000
1020.00 		....K. 5000
S temi cenami so	vračua j eni
VJVažno uprašanje!
(fffc mi opravT)
JU? «0 najbolje in najceneje £
Konzularne
sodnijske 'ny\ V/ 4flm\ vojaške	20/z Grove st
2adeve ^Milwaukee, WisJ
vsi stroški.
PRODAJAMO ŽIFKARTE. MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Is 1 and Av., Chicago lil.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj.

hï
æ
m
s
Hi
Hi
Hi
HÏ
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
š
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
HÏ,
Hi
VEDNO SE ZAHTEVA!
Le malo zdravil je na svetu, katera se vedno zahteva v vsaki letni sezoni in vsakem kraju na svetu in za katera povprašujejo vsi ljudski •■= sloji. Najboljše zdravilo med temi zdravili je .......... :
Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino
Vzrok, da vedno povprašujejo po njemu, je iskati v tem, ker je to zdravilo pripomoček proti raznim boleznim človeškega telesa. Izdeluje se iz pristnega rdečega vina in izbranih zdravilnih zelišč. To izborno sredstvo ozdravi in ojači bolne organane za prebavo. Pomaga proti
$
Hi
Hi
Ï
S
Hi
%
%
%
%
Bolečinam v želodcu, Slabim občutkom po obedu, Pehanju iz želodca, Vetrovom,
Neprebavuosti,
Zaprtju,
Nervoznosti,
Izgubi slasti do jela. Slabosti,
in uravnava prebavni proces. Je zelo priporočljivo zdravilo proti vsem boleznim, pri katerih se opazuje naraščajočo oslabelost telesa in pomanjkanje krvi. Moralo bi se rabiti proti vsem boleznim želodca, jeter, črev in krvi.
Dobiva se v vseh lekarnah. Zavrnite siaba in ponarejena zdravila.
JOS. TRINER,
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago,
111.
i
S
%
%
i
I
9
Í

		
b! » » «	IZ GLAVNEGA URADA	& S5 & i
Spremembe pri krajevnih društvih meseca decembra 1912,
Slavija, št. 1,—Zopet sprejet' Joseph Spačal, c. 11466,—Prvi mesec suspendovani: Aolis Hren, c. 1718; And. Kordeš, c. 5429, Mihael Sifrar, c. 4046 ; Joseph Spacal, c. 11466; Joseph Kalanti, e. 10292. Dragi mesec suspendovan: Frank Volk, c. 4441. — Izobčen: Blaž Kaučič, e. 2131.—Novo pristopli: Anton Ravnikar, c. 14775, Nikolaj Mencinger, c. 14776.
Triglav, št. 2.—Prvi mesec suspendovan: Matt Čizek, c. 3120.— Novo prstopli: Frank Duler, c. 14777, Joseph Plantan, c. 14778.
Adrija, št. 3.—Novo pristopil: Joseph Papež, c. 14779.
Bratstvo, št. 4.—Zopet sprejeti: Frank Rataizak, c. 141; Juljan Bogajevski, c„ 960 ; Anton Rogo-žinski, c. 6684; John Figaš, c. 12234; Stefan Blaška, c. 10192.— Prvi mesec suspendovani: Roman Bogajevski, c. 1112; John Srama, c. 4308 ; Stanislav Frakovski, c. 4633; Vladislav Rogožinski, cert. 5861; Joseph Sajer, c. 8838; Thomas Hlebovski, c. 8975 ; Felix Rač-ikovski, c. (???). — Dragi mesec suspendovan: Anton Bogajevski, c. 1473.
Naprej, št. 5.—Zopet sprejeti: Joseph Augustinčič, c. 2803; Jos. Krajc, c. 5440; John Zakrajšek, c. 6838; Jacob, Pužum, c. 7831; John Zorman, c. 8872 ; John Fifold, c. 9829; Joseph Pižem, c. 11107; Ga briel Trampuš, e. 11291; Joseph Kalister, c. 11437 ; John Kastelic, c. 11724; Anton čečelič, c. 12059; Anton Boldin, c. 12386.—Prvi mesec suspendovani : Frank Lah, c. 2960; John Lauiriša, c. 4013; Al. Kurent, c. 4235 ; Frank Vesel, c 5439 ; Al. Zdešar, c. 6704 ; Mihael Baškovič, c. 7294; Joseph Žele, c.
. 7553 ; Anton Nachtigal, c. 11725 ; Mihael Udovč, c. 13329. — Drugi mesec suspendovani: John Budan, c. 3127; Anton Janc, c. 9445.—Izobčeni : Frank Wajs, c. 5002 ; John Wohlgemuth, c. 11432; Al. Paulin, c. 13324. — Novo pristopli: Jacob Intihar, c. 14780; John Dolinar, e. 14781 ; John Ludvig, c. 14782; August Červan, c. 14783; Frank Pohar, c. 14784.
Bratstvo, št. 6,—Prvi mesec suspendovan: Frank Kuhar, e. 14101. Drugi mesec suspendovan: Anton Potočnik, c. 7684.—Izobčen: Andrej Habalof, c. 14103.—Novo pristopil: George Krek, e. 14785.
Bratoljub, št. 7.—Novo ■ pristopil: Ignac Hladnk, c. 14786.
Delavec, št. 8.—Novo pristopil: Andrej Komljanc, c. 14787.
Bratstvo, Naprej, št. 9.— Prvi mesec suspendovan : Frank Lipovšek, c. 2642. — Drugi mesec sus pendovan : Victor Dollar, c. 729.— Izobčen: Jacob Dufrat, c. 4501.— Novo pristopli: Marija Jankole, c. 14788 ; Jacob Verbek, c. 14789.
Trdnjava, št. 10.—Novo pristopli: John Vehar, c. 14790; Frank Cilenšek, c. 14791 ; Anna Oblak, c. 14792; John Kržišnik, c. 14793: Frank Eržen, c. 14794.
Sok:ol št. 11. — Izobčen: John Cvitkovič, c. 7561.—Novo pristopil: George Stanfel, c. 14795.
Edinost, št. 12.—Prvi mesec suspendovani: Frank Turk, c. 6714; Savel Polovna, c. 2264.—Novo pristopli: Joseph Uzelac, c. 14796; Joseph Hoffman, c. 14797.
Edinost, št. 13.—Zopet sprejet: Anton Gulja, c. 10899,—Prvi me-sec_suspedovani : Mihael Pintar, c. 2019 ; George Shafar, c. 10896 ; John Košiča, c. 12067 ; Frank Vičič, c. 9807.—Dragi mesec suspendovan: Matt Fuž, c. 8012.
Sloga, št. 14.—Prvi mesec suspendovan: John Bučar, c. 12977. Drugi mesec suspedovan: Andrej Vrh, e. 10707.
Sloga, št. 16.—Prvi mesec suspendovani: Sim. Fratjak, c. 6422; Frank Dolenc, c. 7681; Louis O-bid, c. 10671 ; Frank Perme, c. 11738 ; John Mestek, c. 12980 ; Anton Žitnik, c. 2435 ; Joseph Sušnik, c. 14123. — Dragi mesec suspendovani: Frank Grimšič, c. 6954; Manuel Brekič, c. 10185.
Orel, št. 19.—Drugi mesec sus-pedovani : Dušan Ivkovič, c. 5611 ; Eva Ivkovič, c. 6229.—Novo pristopli : Mihael Romich, c. 14798 ; Anton Drobne, c. 14799.
Sokol, št. 20.—Zopet sprejeti: Mihael Erzar, e. 2493; Frank Jenko, c. 6230; Anton Seliksar, cert. 1738.—Drugi mesec suspedovan : John Kostelc, c. 8663.—Izobčen: Alex Lobe, c. 7570; Simon Mahlič, c. 13575. — Novo pristopli : Math
Indihar, c. 14800; Jacob Paulich, c. 14801 ; Anton Markič, c. 14802 ; John Koprivec, c. 14803.
Orel,- št. 21. — Zopet sprejet: Frank Kreieblj, c. 10526. — Prvi mesec suspendovan : Anton Mihelič, c. 11748. — Drugi mesec suspendovani: Ant. Satfič, c. 10079; Jacob Glažar, c. 9421; John Ster-žinar, c. 9014.
Danica, št. 22.—Drugi mesec su-spedovani: Jos. Panian, c. 7858; John Butkovič, c. 8567. — Novo prstopli: Ant. Klobučar, c. 14804; Joseph Kajfeš, c. 14805; George Jerbich, c. 14806.
Edinost, št. 23. — Novo pristo pil : Joseph Kotar, c. 14807.
Šmarnica, št. 24.—Dragi mesec suspedovan: Malt Mošnar, c.3827. Novo pristopil: Max Richard, c. 14808.
Novi Dom, št. 28.—Prvi mesec suspendovani: Peter Spal j, cert. 11928; Kate Kufnar, c. 12085.
Domovina, št. 29.—Zopet spre- ' jet : Frank Hribar, c. 12090.—Prvi mesec suspendovan: Thomas Plahutnik, c. 9317.—Izobčen: Frank Uvniček, c. 9425.
Popotnik, št. 30.—Novo pristopli: Louis Preslan, c. 14809; Frančiška Mravlja, c. 14810.
Sava, št. 32. — Prvi mesec suspendovani: Joseph Kosmač, cert. 8654; Frank Tomšič, c. 8674.—Izobčen: Anton Pistotnik, c. 3216.
Naš Dom, št. 33.—Prvi mesec suspedovan: Mihael Grošenič, c. 10096. — Driigi mesec suspendovan: George Majic, c. 9428.—Izobčen: Mihael Gorenc, e. 7328. — Novo pristopli: Matt Kramarič, c. 14811 ; George Prebeg, c. 14812 ; Frank Pršak, c. 14813.
France Prešeren, št. 34.—Zopet sprejeti: Joseph Zupančič, cert. 8025 ; John Bevčar, c. 5822.—Dragi mesec suspendovani : Martin Cesnik, c. 4474 ; M. Duigar, c. 7456. Novo pristopli: Martin Lambert, c. 14814; Mihael Radkovič, cert. 14815.
Zveza, št. 26.—Dragi mesec sus pendovani: John Šregel, c. 4162; Joseph Lazari, e. 11756. — Novo pristopli: Louis Gluhak, c. 14816; Joseph Maček, e. 14817 ; Joseph Peternel, c. 14818 ; Anton Marčen, c. 14819 ; George Artnak, c. 14820.
Proletarec, št. 37. — Izobčen: Joseph Sušajn, c. 7467.
Ilrija, št. 38.—Zopet sprejeti: Anna Leskovar, c. 10102; John Malj, c. 12583; Joseph Leskovar, c. 2902. — Prvi mesec suspendovani: Joseph Sebastijan, c. 988f>; Alex Lukesanovič, e. 11Ž7.—Novo pristopli : Louis Marinšek, cert. 14821; Sidonija Pristov, c. 14822; Frank Omerza, c. 14823 ; Frank Zabukovec, e. 14824.
Narodni Vitezi, št. 39.—Zopet sprejeti: Anton Marn, c. 1907; Marie Marn, c. 2553 ; Mihael Kna-pič, c. 6978. — Izobčen: Frank Mravlja, c. 1920.—Novo prstopil: John Čech', c. 14825.
Zvon, št. 40.—Prvi mesec suspendovan : Ludvig Pauček, cert. 11762.
Slovenija, št. 14.—Prvi mesec suspedovani: Ant. Erce, c. 14369; Alois Vozelj, e. 13937. — Novo pristopli: Andr. Sebula, c. 14826; Anton Florek, c. 14827 ; John Ko-valček, c. 14828; John Marengo, e. 14829.
Večernca, št. 42. — Odstopil: Frank Brezovnik, c. 5725.
Aurora, štev. 43.—Zopet sprejeti : John Kostelec, c. 5729, Lovrenc Kostelc, c. 8030. Izobčen: Joseph Boben, c. 4594. Novo pristopli : Ni6k Magovec, c. 148930.
Illinois, štev. 47.—Novo pristopli: Josenh Labo, c. 14831, Mihael Mayerhafer, c. 14832.
Triglav, štev. 48. -—Odstopil: John Železnikar, c. 2747. Novo pristopli: Thomas Strnika, c. 14833; (Anton Cimperman, c. 14834 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Skala, štev. 50. Prvi mesec suspendovan: A. Pirmat, c. 10657; Izobčen: F. Pirc, c. 3271, P. Gre-gurič, c. 2578.
Narodni l5om, tev. 51.—Zopet sprejeti Martin Zgonec, c. 6288; Marko Stazinski, c. 11343.
V Boj, štev. 53. Prvi mesecsu-spendovani: J. Mamar, c. 9703, V. Starman, c. 10347, J. Palčič, c. 11860; F. Pavlin, c. 14381. Novo pristopil: Joseph Jaklič, c. 14835.
Slovenija, štev. 56. Prvi mesec suspendovan: Martin Zelene, c. 6402.
Planinar, štev. 57. Drugi mesec suspendovani:	Gregor Potočnik,
c. 260, Rudolph Dolar, c. 12449.
Novo pristopil: Joseph Škufca, c.
14836.	.
Zavednost, štev. 57.—Drugi mesec suspendovan: Frank Merčun, c. 11775. Izobčeni: Mihael Ojster, e. 13018 ; Vlad. Rajnard, c. 13543. Novo pristopil: Joseph Omerza, c.
14837.
Simon Gregorčič, štev. 60.—Novo pristopil: Anton Stražišar, c.
14838.
Sparta, štev. 61.—Drugi mesec suspendovan:	John Kočevar, c.
14170. Novo pristopli:	Joseph
Smolžel, c. 14839; osJeph Spendal, c. 14840.
Bratska Sloga, štev. 62 Prvi mesec suspendovani: Joseph Prodan, c.12777, Silvester Vodopija, c. 12110. Drugi mesec suspendovan: John Mantel, c. 7768. Novo pristopli: Martin Novak, c. 14841, Simon Pavič, c. 14842.
Bistrica, štev. 63. Zopet sprejet: Andrej Dolinar, c. 13751. Prvi mesec suspendovan: Alois Lovše, c. 7010.
Slovenska Zastava, štev. 64. Novo pristopila: Jožefa Slapnik, c. 14843.
Prvi Maj, štev. 65. Prvi mesec suspendovani : Frank Cvetkovič, c. 11492, Blaž Lenič, c. 4565, Andr. Lenarčič, c. 3666. Drugi mesec suspendovan : Barol Bartol c. 7914.
Dolenec, štev. 67. Novo pristopli: John Soukup, c. 14844, Frank Medved, c. 14845, Adam Soukup, c. 14846.
Napredek, štev. 69. Novo pristopli: Joseph Zupančič, c. 14847, Stefan Jurjavčič, c. 14848, Anton Skubic, c. 14849, Joseph Levstek, c. 14850, Martin Erjavec, c. 14851, Mihael Zarnee, c. 14852, Frank Zupančič, c. 14853.
Spoznanje, štev. 72. Prvi mesec suspendovan:	Frank Ferek, c.
14187.
Grozd, štev. 74. Novo pristopli: Jacob Volkar ,c. 14854, Frank Kuhar, c. 14855.
Prijatelj, štev. 76. Drugi mesec suspendovan: Louis Hribernik, c. 6645. Novo pristopli: Andrej Kramar, c. 14856, Stefan Soršak, c. 14857.
Bratstvo, štev. 77. Zopet sprejet : Stefan Smolčič, c. 12459. Drugi mesec suspendovan:	Ignac
Koss, e. 10156.
Delavska Zveza, štev. 78. Zopet sprejet: John Kocijan, c. 13187. Prvimesec suspendovan:	Jacob
Ribarič, c. 7862.
Dobrrodošli, štev. 79. Prvi mesec suspendovan: Joseoh Golih, c. 5124.
Svoboda, štev. 80. Zopet sprejeti: Blaž Mihaljevič. c. 5178, Tadej Gaspar, c. 7018. Prvi mesec suspendovani: George čebuhar, c. 5184, William Drahain, c. 12799, Anto Sušič, c. 4928, Srečko Petrovič, c. 5117. Novo pristopil: Matt Pezdirc, c. 14858.
Solnce, štev. 81. Zopet Sprejet: Julian Čebuhar, c. 11356. Drugi mesec suspendovan: Peter Jerbic, c. 7621. Izobčen: Matt Bruketa, c. 8466.	,
Triglav, štev. 82. Drugi mesec suspendovan :	George Puh, c.
13194. •
Planina, štev. 83. Zopet sprejet: Geco Borich, c. 13770. Prvi mesec suspendovani:	Joseph Ivec, c.
12298, Marko Predovič, c. 13554. Drugi mesec suspendovan: Frank Zalar, c. 10160. Izobčeni: Martin Buketa, c. 12122, Božo Mičetič, c. 12123, Anton Srok, c. 12295.
Frank Baraga, e. 14861, Anton Bu-kovac, c. 14863, Anton Simončič, c. 14863, Peter Črnkovič, e. 14864, Matt Bauer, c. 14865, John Muloz, c. 14866, Joseph Curl, c. 14867, Fran,k Reven, c. 14868.
. Slovenski Dom, štev. 86. Drugi mesec suspendovan:	Frank Šu-
šteršič, c. 10900. Izobčena: Barba Polenik, c. 11165.
Prostomisleci, štev. 87. Prvi mesec suspendovan: Albert Heythun, c. 14201. Novo pristopli: Marija Guna, c. 14869, Frank Jaklič, c. 14870, Ifrank Stanko, c. 14871.
Glas Naroda, štev. 89. Zopet sprejeti: Dušan Priča, c. 5846, Ferdinand Maček, c. 12131. Prvi mesec suspendovani: Nikolaj Medved, c.----?, Frank Zale, c. 9936.
Novo pristopli: Anton Stefančič, c. 14872, Jacob Rupnik, c. 14873, Anna Wučič, c. 14874, Louis Wu-čič, c. 14875, Fabijan Draginič, c. 14876, Frank Stefančič, c. 14877, Nikolaj Vidoš, c. 14878, (George Zlimen, c. 14879 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Rdeči Prapor, štev. 90. Izobčen : John Joh, c. 13035.
Johnston City, štev. 91. Zopet sprejet: Mihael Halko, c. 11634. Novo pristopil: John Štucin, c. 14880.
Rožna Dolina, štev. 92. Drugi mesec suspendovan: Joseph Dobnikar, c. 1316. Novo pristopli: Simon Volf, c. 14881, John Močnik, c. 14882.
Triglav, štev. 94. Novo pristopli: Louis Warmuth, c. 14883, Frančiška Pogorelec, c. 14884, Frančiška Starec, c. 14885, Nick Manik, e. 14886.
Lilija, štev. 95. Prvi mesec suspendovani: John Zupančič, c. 6340, Frank Krančič, c. 6695, Fr. Sajevec, c. 6484. Izobčeni: Joseph Zugič, c. 6357, John Šetina, c. 251, Andro Vegel, c. 11179, Martin Savnik, c. 12135. Novo pristopil: Frank Mejaš, c. 14887.
Bratje vsizaenega, štev. 96. Zopet sprejet: Matt Frankovič, c. 7635.
Krim,. štev. 97. Prvi mesec suspendovani:	John Krahin, c.
11979, Marija Marold^ c. 10784. Novo pristopli: John Cikovič, c. 14888, Joseph Walentin, c. 14889, Anton Kučel, c. 14890, Joseph Čikovič, c. 14891, Anton Sankovič, c. 14892.
Sokol, štev. 98. Novo pristopli: Frank Obed, c. 14893, John Štor, c. 14894.
Nada, štev. 102. Zopet sprejeta: Annie Vaneoysky, c. 11527. Prvi mesec suspendovana:	Maggie
Končan, c. 7910. Izobčena: Mary Novak, c. 10183. Novo pristopila: Paula Podgornik, c. 14895.
Stuednček, štev. 105. Izobčen: Jakob Perenič, c. 10986.
Planinski Raj, štev. 107. Prvi mesec suspendovani: Frank Car-gonija, c. 7656, John Katolič, c. 13205. Drugi mesec suspendovana: Rose Bolanovič, c. 10801. Novo pristopli: Valentin Paulič, c. 14896, Terezija Romšek, c. 14897, Val. Pusovnik, c. 14898, Marija Skubic, e. 14899.
Jutranja Zora, štev. 108. Novo pristople: Marija Susteršir, c. 149000, Marija Nemanič, c. 14901.
Orel, štev. 109. Prvi mesec suspendovani:	Rade Ivkovič, c.
8634, Frank Obréz, c. 9280, Max Saši, c. 11989, Frank Kofol, c. 9281. Izobčen: Martin Tomazin, e. 4137. Novo pristopil : Antonio Clavora, c. 14902.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: John Vidič, c. 1417, John Skul, c. 8307, John Palic, c. 14221, Alois Koišč, c .9113, Luka Biondič, c. 10743, John Turek, e. 13574. Prvi mesec suspendovani: George Balenovič, c. 13982, Anton Kožar, c. 12150. Drugi mesec suspendovani: Gregor Verban, c. 10417, Joseph Košmerl, c. 13211. Novo pristopli: Anton Perko, c. 14903, Frank Gorše, c. 14904, Valentin Lesnak, c. 14905, Frank Rigler, c. 14906, Frank N. Klun, c. 14907, Frank Oberstar, c. 14908, Joseph Ruparčič, c. 14909, Joseph Andolšek, c. 14910. Lovrenc, Marold, e. 14911, Frank Ambrožič, c. 14912.
Slovenski Sinovi, štev. 112. Zopet sprejet: Peter Grubešič, e. 7289. Izobčen:	John -Čadež, c.
10820.
Mangart, štev. 113. Prvi mesec suspendovani: Anton Slapnik ,c. 14438, Sebastjan Slannik, c. 14440 Gregor Mahorič, c. 7401. Novo pristopli: Frank Blažon, c. 14913. Martin Dragon, c. 14914.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Novo pristopli: George Ivankovič, c. 14915, Joseph Starešinič, c.
14916.	'Frank Lovsekovič, c.
14917.
Slovenski Sokol, štev. 118. Izobčen Stjepan Rosenberg, c. 13995. Odstopil: Joseph Smaila, c. 8228.
Gorenjec, štev. 120. Zopet sprejet: Anton Tavčar, c. 7306. Drugi mesec suspendovan: Matt Zo-tič, c. 12649. Izobčeni: Ferd Su-lin, c. 8157, George Putz, c. 9764. Novo pristopil:	Matt Pleše, c.
14918.
Zveza Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejeti: Mihael Gonda, c. 8318, Martin Hovorko, c. 11407, John Kaučič, c. 12834, Frank Kraševec, c. 11432, Andrej Hovorka, e. 8320. Prvi mesec suspendovani: Andro Koupusta, c. 12322, Frank Cigale, c. 14667. Drugi mesec suspendovani: John Kovač, c. 12650, John Herbec, c. 13112. Izobčen: John Gineigar, c. 11825. Novo pristopil: John Bergant, e. 14919, Joseph Primosch, c. 14920.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Zopet sprejet: Ignac Prpar, c. 13597. Novo pristopli: John Turšič, c. 14921, John Oblak, c. 14922, Frank Ostanek, c. 14923.
Hibbing, štev. 125. Zopet sprejeti: George Mihelčič, c. 12645, Steve Pleše, c. 9132. Prvi mesec suspendovani:	Nick Vokinič, c.
8347, Matt Deržaj, c. 8352, John Pakiž, c. 9969, Leopold Hitti, c. 13068. Drugi mesec suspendovan: John Strojan, c. 12838. Izobčen: Anton Kramar, e. 8349. Novo pristopli: Jos. Glad, c. 14924, Matt Paver, c. 14925.
Primož Trubar, štev. 126. Zopet' sprejeti:	Adolf Petrič, e. 11216,
John Bajt, c. 11219. Prvi mesec suspendovan: Anton Šuštar, c. 11018.
Lipa, štev. 129. Zopet sprejeti: John Jerman, c. 6087, Aloizija Kavšek, c. 11411, J. Kocjan, c. ’12656, Karol Gabrovšek, c. 12655, Joseph Zupančič, e. 13604, Rudolph Murn, c. 14010, Ignac Su-steršir, c. 5006, Z. Hribar, c. 9308, F. Zupančič, c. 12170, F. Kramar-šič, c. 13072. Prvi mesec suspendovani: Marija Kisovec, c. 8804, Marija Božič, q. 8805, Anton Te-kaučič, c. 8810, John Koren, c. 10844, Frank Kisovec, c. 9830, Frank Zobec, c. 13234. Izobčeni: Frank Petrovčič, c. 9979, Anton Hočevar, c. 12848. Novo pristopli: Joseph Marn, c. 14926, Frank Kočevar, c. 14927, Jacob Germek, c. 14928, Anton Pirc, c. 14929, John S. Jadrič, e. 14930, (Peter Zaman, c. 14931 sorejet ko predloži izkaz starosti).
Eveleth, štev. 130. Zopet sprejeta: Marija Steblaj, e. 13817. Prvi mesec suspendovana: Anna Čampa, c. 14450.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: M. Hegji, c. 8963, Iz. Steiner, c. 10221, A. Hegji, c. 11031, Iv. Vrbanac, c. 12345. Prvi mesec suspendovani: Frank Sto-nič, c.. 41, M. Kulovec, c. 1019, A. Mikufčič, c. 12346.
Sliovenski Napredek, štev. 132. Novo pristopli: Joseph Ivačič, c. 14932. Frank Ježek, c. 14933, Mihael Konecny, c. 14934.
Balkan, štev. 133. Zopet sprejeti: George Grgurič, c. 9784, Stefan Vidmar, c. 11670. Drugi mesec suspendovan: John Kinkof, c. 10453.
Bratska Ljubezen, štev. 134. Prvi mesec suspendovan:	Frank
Majde, c. 12914.
Brooklyn, štev. 135. Izobčen: Anton Sepich, c. 13426. Novo pristopli: Joseph Horvat, c. 14-935, Frank Lisjak, c. 14936.
Michigan, štev. 136. Zopet sprejet: Joseph Pintar, c. 14016. Prvi mesec suspendovani:	Joseph
Ratkovič, c. 13823, Jeromin Lan-drino, c. 13626, Roman Zanetti, c. 13629. Drugi mesec suspendovani: Joseph Crnkovič, c. 12625, Karol Bulič, c. 13624. Novo pristopli : Ferd. Herlevič, e. 14937, Vinko Stimac, c. 14938, Frank Bu-rich, c. 14939.
Napredne Slovenke, štev.-137. Zopet sprejete:	Mary Race, c.
8395, Ana Tekaučič, c. 10231. Prvi mesec suspendovana: Danica Samson, c. 9980.
Postojnska Jama, št'ev. 138. Prvi mesec suspendovan:	Martin
Kulovie, c. 12856. Izobčen: John Rupar, c. 7751.
Tabor, štev. 139. Zopet sprejeti: John Zadnik, c. 12677, Martin Frenk, c. 9526, Anton Filipčič, c. 10850. Novo pristopli: Joseph Čulkar, c. 14940, Anton Vatovec, c. 14941, John Znebel, c. 14942.
Bratska Zveza, štev. 140. Drugi mesec suspendovan: Peter Petek, c. 13639. Izobčeni: John Fugina, c. 10235, Jacob Saver, c. 13259. oNvo pristopila: Helena Praprotnik, c. 14943.
Brod na Kolpi, štev. 141. Zopet sprejet:	Joseph Bostiančič, c.
9567. Prvi mesec suspendovan: Joseph Abramovič, c. 9566.
Mir, štev. 142. Zopet sprejet: Agnes Petsche, e. 11047. Prvi mesec suspendovan John Urh, c. 9576. Novo pristopli: Igna.c Kastelic, c. 14944, John Kozlevčar, c. 14945, Frank Kosmač, c. 14946, Louis Turk, c. 14947, Anton Vrhovec, e. 14948, Joseph Spendal, c. 14949, Louis Gregorčič, c.
14950.
Slovenski Lovec, štev. 143. Izobčen: Jonh Jerman, c. 9859. Novo pristopil:	Peter Hrella, c.
14951.
Slovenci in Horvati, štev. 144. Dragi mesec suspendovan: Lovrenc Furlan, c. 9797, Izobčen: Lu-
kas Forštner, c. 12884. Novo pristopil: John Križan, c. 14952.
Slavček, štev. 145. Novo pristopil: Anton Traven, c. 14953.
Kanarček, štev. 146. Prvi mesec suspendovan; Frank Gašpir, c. 10463. Odstopli: John Lopatic, c. 10245, Matt Paulič, e. 10635. Novo pristopil: Lovrenc Stulač, c. 14954.
Vodnikov Venec, štev. 147. Zopet sprejeti; Alois Erste, c. 10638, Henry Lunarič, c. 10465, Anton Premrof, c. 9163, Fr. Gornik, c. 13268, F. Nahtigal, c. 10465. Novo pristopli: John Vadnal, c. 14955, John Stopar, c. 14956, Louis Tanko, c. 14957.
Zorislava, štev. 148. Prvi mesec suspendovana: Francis Ošaben, c. 10032. Novo pristopila: Marija Turšič, e. 14958.
Zavedne Slovenke, štev. 149. Novo pristopila: Jerica Tušek, c. 14959.
Slovenke v Boj za Narod, štev. 150. Novo pristople: Polona Likovič, c. 14960, Eva Kolarič, c. 14961, Frančiška Puželj, c. 14962, Marica Capan, c. 14963.
Bratje Edinost, štev. 151. Prvi mesec suspendovani: Anton Fu-kenberger, c. 11233, Mihael Hauptman, c. 3891. Novo pristopil: Karl Korbar, c. 14964.
Slovenski Narod, štev. 153. Zopet sprejeti: Marko Matešič, c. 13651, Alois Kopriva, e. 13653, George Penič, c. 14035. Prvi mesec suspendovani; John Gorenčič, c. 10472, Alois Naksetič, c. 10482. Bernard Boblekar, e. 2442_, Joseph Žitnik, e. 2432.
Gorjanec, štev. 154. Prvi mesec suspendovani: Matt Gasparac, c. 12578, Antonija Gasparac, c. 12-089, Vinko Stimac, e. 14717. Dragi mesec suspendovan: John Stu-kel, c. 10485.
Vrtnica, štev. 155. Novo pristopila:	Josephine Moschnig, c.
14965.
Kros, štev. 156. Novo pristopli: Marija Peternel, c. Alois Mavrič, c. 14967.
Zavedni Sosedje, štev. 158. Prvi mesec suspendovan:	Thomas
Russ, c. 10681.
Ferer, štev. 159. Prvi mesec suspendovan: Albert Momcilovič, c. 10869.
Javornik, štev. 160. Izobčeni: Joseph Prijatelj, c. 11071, Marija Prijatelj, c. 11050.
Valvazor, štev. 163. Izobčen: iSteve Razpotnik, c. 11246.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Zopet sprejete: Antonija Či-kada, c. 12898, Margareta Jenko, c. 12897. Dragi mesec suspendovana: Anna Mesojednik, c. 11283.
Lunder Adamič, štev. 165. Zopet sprejeti: Joseph Hober, c. 11861, Tom Buree, c. 12028, Matt Burec, c. 13661. Prvi mesec suspendovani:	John Patrick, c.
14262, Joseph Posavec, c. 11865.
Svobodomisleci, štev. 169. Novo pristopil: August Novak, c. 14968.
Dolenec, štev. 170. Dragi mesec suspendovan:	Frank Pratengra-
ser, c. 6954.
Slovenski Prijatelj, štev. 171. Dragi mesec suspendova: Frank Opalk, c. 14497.
Dobri Prijatelji, štev. 172. Novo pristopli: John Serian, c. 14969, Matt Lunder, c. 14970.
Vrtni Roj, štev. 174. Novo pristopil: John Ivančič, c. 14971.
McKinley, štev. 175. Prvi mesec suspendovan: Louis Kostelc, c. 12697. Novo pristopil:	Frank
Novljan, c. 14972.
Novo Leto, štev. 176. Novo pristopli:	Anton Kenda, c. 14973,
Vincenc Liker, c. 14974.
Jadranska Vila, štev. 178. Zopet sprejeti:	Jacob Bergoč, c.
12939, Anton Novinc, c. 14278, Frank Hvala, c. 14279. Prvi mesec suspendovani:	Jacob Čič, e.
12938, Jacob Matko, c. 12937, Joseph Matko, c. 12927, Anton Samsa, c. 12934, Frank Valenčič, c. 12936, Frank Ivančič, c. 13461, Anton Tomčič, c. 14275. Novo pristopli: Andrej Železnik, c. 14975, Joseph Milič, c. 14976, Rok Ko-koj, c. 14977.
Lavdon, štev. 179. Zopet sprejet: Frank Iso, c. 13105.
Dom in Svet, štev. 181. Zopet sprejet: Joseph Mostar, c. 14057. Novo pristopil: Frank Kanc, c. 14978.
Slovanski Rudar, štev. 182. Prvi mesec suspendovan:	Mihael
Rončevič, c. 13315. Novo pristopli: Julius Gregorič, c. 14979, Simon Klobučar, c. 14980, Kristina Rogich, c. 14981.
Slovenski Delavec, štev. 85. No-M. Danica, štev. 44. Prvi me- vo prjstopli: Frank Jenič, c. sec suspendovan: Joseph Debelak, 14859j Andrej gkender, c. 14860,
| FRANK J. PETRU |
¡g	«JA.VIMI NOTAR	jj3
^ Posojila na zemljišča in zavarovalnica ^
ujj	k Varnostne shrambe za denar in dragulje. ^
lej	^ Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden, Šli
S	1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. ^
Lpj & M	Zastopnik sledečih stavbin- ifi
■Ji ^	skih in posojilnih drnštev. jfi
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”	”
Unijsko stavbinsko J’	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.

3TÍ	Ustanovljeno leta 1900 j|j

Podružnica : 6104 St. Clair Ave,
Glavni urad : 82 Cortlandt St
CLEVELAND, O
NEW YORK, N. Y.
Prodaja
Pošilja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
' /
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
Planinski Raj, štev. 185. Zopet sprejete: J. Samson, c. 13594, T. Ulle, c. 13864, E. Črnko, c. 14286. Prvi mesec suspendovan: J. Gregorič, c. 13863. Drugi mesec su-spendovana: J. Dolšak, c. 13698.
Jugoslovani, štev. 186. Zopet sprejet:	Frank Perše, c. 3369.
Novo pristopili: Pavlina Novak, e. 14982, Frank Jager, c. 14983.
Sinovi Složne Domovine, štev. 190. Novo pristopli: Pet Schriebl, c. 14984, Marija Lister, c. 14985.
Abazia, štev. 191. Novo pristopli:	Joseph Wucjak, e. 14986,
Andrej Bakše, e. 14987.
Venera, štev. 192. Novo pristopila : Marija Barborič, c. 14988.
Keevatin, štev. 194. Novo pristopil : Mihael Mihelič, e. 14989.
Ironton, štev. 197. Novo pristopil: Anton Purkat, e. 14990.
Novo društvo : Slovenski Kmetovalec, štev. 198 v "Willard, AVis. Pristopili so:	John Lucas, c.
14991, Ignac Cesnik, c. 14992, Mihael Lešnjak, c. 14993, Matt Klemenčič, c. 14994, Anton Furlan, e. 14995.
Novo društvo: Složni Slovenci in Slovaci, štev. 199 v Arona, Pa Pristopili so: George Konjok, 14996, Martin Varga, c. 14997 Andrej Varga, c. 14998, Paul Bol ka, e. 14999, Andras Szlizsik, c 15000, Joseph Gulaš, c. 15001 John Opitek, c. 15002, Andrej Stich, c. 15003, Anton Skrabec, e 15004, Mihael Perzelj, e. 15005.
PRESTOPILI SO:
Od dr. štev.:
2. John Frančekovič, c. 7295 k dr. štev. 59.
4. John Mlakar, c. 9425, Anton Klinec, c. 14313 k dru. št. 13
6.	Louis Bogataj, e. 2804, Matt Drmota, c. 214 k dr. št. 176 Lnka Levec, e. 10506 k dr štev. 166.
7.	John Srebernak, c. 11969 k dr. štev. 87.
9. John Malli, c. 5515 k dr štev. 65.	,
14. John Shifler, c. 13140 k dr. štev. 69.
16. Vincenc Pugelj, e. 6152 k dr štev. 91. Mihael Lupezovič c. 12213 k dr. štev. 74.
20.	Frank Kne, e. 7699 k dr štev. 182.
21.	Rozalija Kastelae, e. 11747, John Kastelec, c. 13154 k dr. štev. 127.
23. Paul Serjun, c. 9810 k dr. štev. 96.
27. Leo. Mlinar, c. 1490, Anton Zupančič, e. 5158, Joseph O para, c. 8412 k dr. štev. 72.
29.	Anton Malik, e. 9491 k dr. štev. 178. Alois Cvelbar, e 10329 k dr. štev. 118.
30.	Anton Kovač, c. 5336 k dr. štev. 92.
34. Albert Kolhezen, c. 8735 k dr. štev. 121.
37. Frank Kočevar, e. 1330 k dr štev. 31.
41. Frank Perko, c. 2539, Johana Perko, c. 8723 k dr. štev. 16.
43.	Anton Kolenc, c. 5314 k dr. štev. 16.
44.	Heromin Stanič, c. 10444 k dr. štev. 124.
46. Jacob Tomšič, c. 1865 k dr. štev. 21.
52. Frank Koderman, e. 5368 k dr. štev. 169.
59.	John Sabotin, c. 12279' k dr. štev. 58.
60.	Marija Volčjak, c. 10949, Ju-lius Gnajnar, c. 1710, Martin Volčjak, e. 3674, Anton Berdnik, e. 5905, Joseph Volčjak, c. 6086 k ^dr. štev 190. Ambrož Zalar, (s. 10555, Jožefa Zalar, c. 10948 k dr. štev. 174.
64.	Jacob Krof el, c. 5362 k dr. štev. 24.
65.	August Godina, c. 10746 k dr. štev. 112.
67. Joseph Koprivnikar, c.10368 k dr. štev. 188.
74. Anton Mravlja, c. 4646 k dr štev. 34.
79. John Ivanovich, c. 5524 k dr. štev. 11.
87.	Joseph Gross, e. 6336 k dr. štev. 165.
88.	John Leskovec, c. 12812, J Žibert, c. 1985, Anton Graj zar, e. 7393 k dr. štev. 145
89.	Joseph Fakin, c. 6429 k dr štev. 166.
91.	John Umek, c. 7929 k dr. štev. 123. John Koklič, c 10579 k dr. štev. 98.
92.	Joseph Griffenberg, c. 6605 k dr. štev. 72.
95. Mihael Granc, c. 11977 k dr. štev. 59.
97.	Bernard Smrekar, c. 11184, Gregor Žebrek, c. 9097, Jos. Glavan, c. 12823 k dr. štev. 69.
98.	Frank Dernač, c. 8926 k dr. štev. 186.
104. Pavlina Wahr, c. 10588 k dr. štev. 137.
106. Anton Božič, c. 8299 k dr. štev. 145.
109.	Frank Arko, c. 13571, Gregor Milielich,. e. 13572 k dr. štev. 57
110.	Frank Rutar, e. 8990 k dr. štev. 20. John Škul, e. 8307 k dr. štev. 175. Louis Benčina, e. 12482 k dr. štev. 123.
112. Martin Lipovšek, e. 6640 k dr. štev. 74.
114. Martin Meznarič, c. 6311 k dr. štev. 132.
116. Frank Grgurich, c. 123*8 k dr. štev. 47.
121. John Božič, c. 8982 k dr. štev. 5.
128. Anna Stimae, c. 10219 k dr. štev. 195.
137. Anna Karlinger, c. 93M k dr. štev. 187.
143. Joseph Pucelj, c. 9601 k Jr. štev. 8. John Kočar, c. 100^6 k dr. štev. 14.
151. Frank Ilersich, c. 7207 k dr. štev. 80.
159.	Markus Pettek, c. 13456 k dr. štev. 65.
160.	Rudolp Božeglav, e. 9972 k dr. štev. 126. Joseph Luke-žič, c. 9444 k dr. štev. 48.
161.	Joseph Demšar, e. 7213 k dr štev. 61.
164.	Anna Mlinar, c. 11273, Julijana Zupančič, c. 13094 k dr. štev. 72. Anna Reža n, c. 11263 k dr. štev. 187.
165.	Alois Lebar, c. 6665 k dr. štev. 87.
169.	Joseph Hribar, c. 14041. Fr. Hribar, c. 1540 k dr štev. 151. Frank Kosec, c. 7160 k dr. štev. 64.
170.	Frank Debelak, e. 1-1043, k dr. štev. 5.
Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
IŠČEMO izučene delavke, ki znajo delati ženske slamnike na strojih, katere goni električna sila. pridite pripravljene za delo. Raike, Friedman C o., 1407-17 W.
Jackson Blvd. Chicago, Ul.
Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1913.
je izšel ter je dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobiti je pri
SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt St. New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland ,0.
Sedem in osemdeset
tisoč ljndi ima vlog» o tej banki. N* kateri živijo v drugih državah, zopc-drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Âme riki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko saj* met» hranilni predal (box) ia Armorje vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi Vabim« Vas, da si »gledate hranilne predale med uradnimi urami.
linijske smodite najfinejše kakovosti z znakom S.NAJ.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni
John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.!
Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D.
Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Vprašajte za cene!
Podpirajte domače in bratsko podjetje!

raw
Ï EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, IU i
¡d Na j več ja slovanska tvorni« a za BA-Ya STAVB RF.OAT.T.TT! ZN/KR KAPE.
¡a STAVB, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE, K PE6ATE itd. v Ameriki.
K Izdeluje zlat» znake za- vsa slovsn-ff eka, hrvatska, češka, slovaška in srb-$ eka društva v Ameriki.
A Pišite po naš veliki cenik ki je ti-Ki	-	........'■■■■■
Najbolšf izdelek iz Paciiika.
VA skan v vseh slovanskih jezikih in ka-J5 teremu so priložena zahvalna pisma od K poznanih društev.
R Lastnik jo rodom Čeh, piše slovenski S in hrvateki in je član 8. N. P. J., odkar A se je nstanovila.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12tlv Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fliček, manager.	Pišite v slovenskem.
t
T
f
T
f
f
T
f
f
T
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA v AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Jive., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost bo tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
f
!
f
?
f
T
t
f
f
X	T
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni peeli.	Posojila na žemljišie in droga
55. cesta ia St. Clair Ave.	Huron Road ia Prospect Ave.
Superior Ave. is Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland, Plačemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Tor pr oda jemo par» brodne listka. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
telimo Vašega znanstva.
Jbo. M. Sundry, preds. Harley B. Gibbs, poč preda. H. W. King podproš». J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
Lu C. KolUe in George 7. Schulze, pomožna cashier.
❖❖❖♦S*fr^X-X-X*K-X^X-X-S^X-X—J—X-^X-X-Xr^ixX-X-X-X-X-X'^X'
%	t
I Farme Farme Farme |
|	I
X	Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, %
•j| zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko .{. dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in | Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, Ul.
x-x-x-x-x-^x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-xx^'x-x-x-x-x-t*
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
JS	Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
ULOŽENI KAPITAL $350,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pc* čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZK&-
Slovenske cenike pošHjimo zastonj.
F. Kerže G«. 2616 S. Lamdili An. Ckiap,