s^gi#SS< novati leta Finski vojak na straži. Oblečen je v krzno ias kože severnega Jelena, Ob zatonu leta katastrof Razmišljanje na pragu novega leta V Ljubljani, 27. decembra. V svetovnih listih beremo statisti* ke: za letošnji božič je bilo 1.530 milijonov ljudi v vojni, samo 613 milijonov jih je uživalo mir. 70% prebivalcev naše premičnice živi od začetka letošnjega septembra v stanju, ki je bilo še pred 1939 leti ideal marsikateremu narodu — a danes? Pariz je pred nekaj leti ustvaril krilatico o »nedeljivostih miru. Francozi kot najlogičnejSl narod so prvi spoznali, da se ni mogoče obvarovati vojne, če ne nastopimo proti njej, kjer koli se pojavi. Vojna je v ljudskem naziranju že od nekdaj veljala za strahoten požar, a imperativ požara je, da ga je treba v kali zadušiti, če se hočemo rešiti katastrofe. Francozi so se za nedeljivost miru zavzemali žal samo v teoriji; sicer ne vselej zgolj po lastni krivdi. Kakor hitro je bilo treba to cvetko teorije presaditi v tla prakse, je Francozom zmanjkalo prave volje in odločnosti. Tako se je nujno moral iz tlečega ognja, ki so ga nekateri vohali že vse od 1. 1933., razviti današnji strahotni požar. Bralci »Družinskega tednika« se najbrže še spomnijo naših napovedi v lanskem marcu in septembru in naših misli ob letošnjih spomladanskih dogodkih. Kakor rdeča nit se je skozi vse te naše članke in komentarje vlekla misel: po takšni ceni odkupljeni mir lie more biti trajen. , Znto nas tudi letoinji do- godki v bistvu niso presenetili. Letošnji Septembrski Razplet 'lis- bH nujna posledica lanskega marčnega zapleta in lanskega septembrskega za-vozlanja. Razmere so bile dozorele tako daleč, da je vojna postala edini izhod iz nastalega moralnega kaosa. Vprašanje je bilo samo zastran časa: kdaj bo počila vojna, letošnjo jesen ali prihodnjo pomlad. Ko se zdaj ob koncu leta oziramo nazaj, si nismo mogli kaj, da ne bi bili na ves glas ponovili tega, kar je po našem neomajnem prepričanju botrovalo sedanji vojni. Kajti šele tedaj, kadar smo si edini zastran začetka, moremo bolj ali manj tehtno sklepati na konec. Leto katastrof smo v naslovu krstili leto, ki se te dni poslavljamo od njega. Toda računati moramo z okoliščino, da so premnogi izmed nas že otopeli za takšne katastrofe in da nas bodo nemara zavrnili: »Res je, vojna divja v Evropi, a vojna, ki terja sorazmerno silno malo človeških žrtev. Zato sodimo, da smo že doživeli leta, ki bi se z večjo pravico smela irac- krzno iz Mislimo, da so tisti, ki tako govore, v zmoti. Morda je letošnja svetovna vojna res doslej terjala mnogo manj žrtev kakor podobna vojna še pred 25 leti. Toda pozabiti ne smemo, da nihče ne objavlja tihih žrtev na Češkem in na Poljskem in da še do danes nismo brali točnih številk o nemških in poljskih izgubah v nem-ško-poljski vojni. A ne glede na vse to je pravkaršnja vojna šele kal in začetek posrednih grozot, ki se nujno razvijejo iz vsake vojne — tem večjih grozot, čim večja je vojna. In sedanja vojna je vojna več ko dveh tretjin človeštva! Lagali bi, če bi rekli, da ta trenutek verujemo v razširitev vojne in v naraščanje neposrednih vojnih grozot. »Sedanja vojna traja dejansko že dve leti,« je zelo točno povedal francoski propagandni minister, ugledni pisatelj Jean Giraudoux. In v dveh letih se vsaka vojna kolikor toliko že sama v sebi skrha in nekako otopi. Najbolj nas pa v našem naziranju potrjuje okoliščina, da smo tako rekoč za božič doživeli preobrat, ki je svet nad njim že obupal: z obsodbo sovjetskega napada smo prvič po dolgin letih doživeli vsaj teoretsko obsodbo zla, a vse kaže, da bi v doglednem času utegnili doživeti obsodbo zla tudi v dejaniu. Ce hočemo sklepati iz znanega na neznano, je dobro, da nam je čim več znanega. Če. hočemo ugibati o razvoju In -koncu vojne, je rtoVno. če poznamo poleg drugega tudi značaje vo- I dilnlh mož vojskujočih se narodov in značaje teh narodov samih. Naj navedemo dva, tri momente! Širši javnosti utegne biti neznano, da je bil Hitler do zadnjega trenutka pred ncmško-poljsko vojno trdno prepričan, da Velika Britanija ne pojde v vojno. To vero mu je še posebno utrdil nemški zunanji minister v. Ribbentrop. (Bivši gdanski prezident Rauschning trdi v svoji pravkar izšli knjigi »Hitler mi je povedal« celo to, da fiihrer tudi v francosko vojno udeležbo nikdar verjel ni, češ da so Angleži in Francozi presiti in preveč udobja žejni, da bi tvegali vojno.) O Angležih pa pravi ugledni angleški politik in publicist Harold Nicol-son: »Povprečni Anglež lahko skoraj vse prenese, samo nevšečnih zahtev do svojih možganov ne. Če se mu zgodi kaj takšnega, da bi moral veliko misliti, misliti o neprijetnih stvareh, se skuša temu ogniti s tem, da si prigovarja: 1. da se dado te stvari prav lahko spremeniti, 2. da so te stvari pretirane, ali pa 3. da sploh ne obstoje.« (Te Nicolsonove besede ljsm bo':' kakor cele knjige pojasne, kako mogel angleški narod septembra 19c slaviti kot zmago, kar je bilo deja sko neizpodbiten poraz.) Druga, pozitivna stran Angleževe) značaja sta žilavost in vztrajno: združeni s športnim duhom. Ta a gleška značilnost je sicer splošno zr, na, a marsikdo le ne ve, kakšno vi go utegne igrati v vojni. Ker spa tudi to med tiste stvari, iz katerih bilo moči sklepati na razvoj ih koi vojne, naj citiramo tele značilne sede stalnega vojaškega strokovni-uglednega curiškega tednika »W wochc«: 2e v svetovni vojni so se Anp odlikovali po tem, da so svoje la izgube zmerom točno navedli. Po tovni vojni sem se Imel priložnos' znaniti z nekim uglednim angl. gei lom. Pogovor le nanesel tudi na omenjeno angleško posebnost. Ai Skl general mi je takrat dobes dejal: »Dva vzroka imamo, zakaj s-izgub ne prikrivamo. Prvič: ljudi prej ali slej itak izvedo, a če s ujemajo z uradnimi podatki, iz vero vanje. Drugi vzrok je pa \ šem športnem pojmovanju. Ani je tudi vojna — ne razumite me pak! — do neke meje šport. Zato no priznavamo izgube, da, celo i ze, saj ni v njih s športnega sta prav nič sramotnega.« Ta izjava britanskega generale pravi omenjeni švicarski vojaški s kovnjak — je popolnoma v skladu z mojimi dolgoletnimi izkušnjami pri britanskih vojnih poročilih z vseh koncev sveta; po mojem je — mimogrede — stvar tudi s psihološkega stališča edino pravilna. Na pragu novega leta smo se bežno razgledali nazaj in skušali videti naprej. Navedli smo nekaj momentov, takšnih da bo pazljiv čitatelj mogel iz njih izluščiti jedrce spoznanja. Globlje nam na tem mestu ni moči prodreti v stvar. Le tole še, a brez utemeljitve: pisec teh vrstic je skoraj 100% no prepričan — a nikakor ne pod vplivom čustvenih momentov! — da bo vojne v sedanji obliki ob letu osorej konec. In prepričan je, da bo izrazil željo vas vseh, ki berete to razmišljanje, če konča svoj današnji članek z besedami: Naj bi imel prav! Observer Vojne mornarice velesil (Zastarele ladje, čeprav še zmerom v rabi, v spodnji statistiki niso vštete. Zato se ia statistika ne ujema z diagramom na 9. strani; tam so namreč vštete tudi doslu-žene vojne ladje.) . Dolgost Tona*a obale V rabi V delu v km Ajjg* 11» 1.132.47B 1203P0 USA 946 280 205.545 29.632 Japonska 753 907 141.950 23.776 Francija 544.967 146.370 34.262 Italija 407.963 160.144 14 260 Nemčija 184.028 193.869 1.252 Prve številke povedo, koliko ton 100%no porabnih vojnih ladij imajo naštete velesile že v rabi, v drugem stolpcu pa vidimo, koliko ton vojnih ladij pravkar grade. (Podatki po statistiki pred avgustom t. 1.). Tretji stolpec je posebno zanimiv: iz njega razberemo, koliko kilometrov obale (domače in kolonijske) morajo naštete države braniti s svojo vojno mornarico. Če koga zanima, si lahko izračuna, koliko ton vojnih ladij pride na 1 km pri tej državi, koliko pri drugi. Davidova zmaga nad Goljatom Nadaljevanje z 9. strani Zasluga za zmago gre torej — kakor tolikokrat v življenjul — tudi to pot hrabrosti in spretnosti mnniše enamk. NAROČNINA iU leta 2o din, */* lota 40 din. vse tete 60 din. V Italiji na leto 40 lir. v Franclji 70 franl v t A mer‘ki Vi9 dolarja. Drugod sorazmerno — Na ročnlno le plačati vnaprej. CENB OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna ff-sta ali njen prostor (višina 3 mm In fiirlna 65mm) 7 dtn; v ogla3ut*m delu 4 50 din. » dvobarvnem tisku cenn no dogovoru fotlce: l>i»seda 2 din Moll oglasi: beseda I din. Oglasni davek povsod So »ebej. Pri VF^krntnom nnro^lu noniisl danes: Kako se je izpolnila usoda „Grofa Speeja" Z zanimivim! slikami (Gl. str. 9) Vesela novica za p/ešce 6b ttovem čdu, Navada je, da ob novem letu končamo stare račune in pričnemo novo poglavje v knjigi svojega življenja. »Družinski tednik< se lahko s ponosom ozre na svoje delo v letu 1939. V letošnjem letu smo predvsem povečali obseg našega lista z 8 na 12 strani, ali z drugimi besedami: povečali smo list za 50%, ne da bi bili zvišali njegovo ceno. H kratil smo zboljšali — a ne samo za 50%! — tudi vsebino našega lista. Predvsem lahko z zmioščenjem zapišemo, da je »Družinski tednik« dohajal vse pereče in odločilne dogodke našega čajia. Vsak pomemben pripetljaj smo takoj osvetlili z vseh vidikov in ga pojasnili v besedi in sliki; pri tem nam ni bilo žal ne truda ne gmotnih žrtev, samo da smo našim bralcem mogli podati nepristransko sliko o vnem, kar se dogaja na svetu. Zato »Družinski tednik« čedalje bolj slovi kot objektiven list, pri tem pa brez samohvale lahko celo rečemo, da je bil naš list prav tako dobro informiran kakor marsikateri svetovni časopis. Čas, ki nas čaka, je negotov. Cene surovin na svetovnem trgu neprestano naraščajo, a prav tako je tudi s plačami, Ki bi bile razmere stanovitne, bi »Družinski tednike danes lahko odprto in odkrito orisal svoj program za leto 1910. Zaradi te negotovosti se mora danes v svojih obljubah omejiti. Kajti >Družinski tednike slovi po tem, da svoje obljube tudi izpolni, a v današnjih razmerah nam bi višja sila utegnila naše načrte na glavo postaviti. Za leto 1910. vam torej lahko obljubimo samo to, da se bomo še bolj trudili kakor doslej, da kakovost našega lista izboljšamo do največje možne popolnosti. Kdor bo tudi v letu 1910. naš stalni bralec ali naročnik, bo kljub majhnim obljubam našel v »Družinskem tedniku« marsikaj novega — poleg vsega tistega, kar je že doslej priljubilo sleherno številko našega lista tako med preprostim ljudstvom kakor med izobraienstvom, Citatelji >Družinskega tednika« vedo, da je razmerje med njimi in med uredništvom »Družinskega tcd'aika< vse bolj prijateljsko kakor poslovno. Ko stopamo v novo leto, si ne želimo ničesar bolj, kakor da ostane to prijateljsko razmerje tudi v bodočem letu neizpromenjeno: uredništvo za bralce, bralci za list! Srečno in uspešno novo leto 1910. vam želi »DRUŽINSKI TEDNIK« Univ. pral. dr. Milušin Neškovič le iznašel zanesljivo zdravilo za plešavosi Že več ko 200 plešcem so zrasli lasje Pred nedavnim je afera z »in-terltozmo«, tako se je imenovalo najnovejše zdravilo za plešavost, zbudila veliko pozornost pleša-vih. Čeprav so to zdravilo zelo hvalili, vendar niti enemu pacientu niso zrasli novi lasje. Podobno so bili plešavi razočarani tudi pri uporabi vseh drugih sredstev. Vendar se zmerom še dobe ljudje, ki delajo samo zato, da bi pomagali svojim bližnjim. Eden izmed teh je tudi znani beograjski univerzitetni profesor dr. Milušin Nešliovič. Dijak-raziskovalec Prod dvajsetimi leti je bil gospod Neškovič še slušatelj medicinske fakultete. Čeprav še zelo mlad, eo mu že pričeli izpadali lasje. Bilo mu je zelo neprijetno, da bi mu popolnoma izpadli lasje in pričel je iskati kakšno zdravilo, ki bi preprečilo izpadanje las in ojačilo lasne korenine. Pozneje, ko je bil že zdravnik, je ta raziskovanja nadaljeval in to tako dolgo, dokler ni res našel zanesljivo zdravilo, vredno, da se zanj pobiiže pozanimamo. Naj nam zdaj g. dr. Ne-škovič oam pripoveduje, kako je prišel 'o svojih zaključkov. Problem mastne plešavosti Gospod dr. Neškovič pripoveduje: S problemom mastne plešavosti se bavim že iz dobe, ko sem bil še dijak. To moje zanimanje ie bilo pa spočetka čisto znanstveno. Pri mastni hipertrofiji žleze izločajo preveč masti, zato se naredi na glavi masten prhljaj, ki slabo vpliva na lasne korenine. Mastne žleze e tem preprečujejo dovajanje krvi m ovirajo prehrano lasnih korenin. Tako korenine oslabe in kmalu nato začno lasje izpadati. Za mastno plešavost imamo dva vzroka. To sta oba vzroka, splošni in lokalni. Pri splošnih vzrokih pa igTajo važno vlogo endokrine žleze. Ženske in evnuhi niso plešasti Gospod dr. Neškovič je izjavil, da pri ženskah in pri evnuhih sploh ni našel plešavosti. Pri ženskah se sicer zgodi, da postanejo lasje redkejši, da bi pa popolnoma izpadli, ee zgodi zelo redko. Vemo. da pri majhnih otrocih in pri otrocih do pubertetne dobe ni lokalnih simptomov, to se pravi, da žleze ne izločajo preveč masti. Nato je dejal gospod dr. Neškovič, da ee je vrnil j k problemu o pobijanju lokalnih faktorjev. Tako je prišel do važnega zaključka. da je žveplo v raztopljenem stanju najboliše sredstvo za odstranje-nje plešavosti. Sabnrovljevo zdravilo jo povzročalo bolečine Že pred dvajsetimi leti so imeli proti plešavosti tako zvano Saburov-ljevo zdravilo, ki pa ni bilo nič drugega ko žveplo v raztopljenem stanju. Uporaba tega zdravila je pa bila skoraj nemogoča, ker je bilo vnetljivo, eksplozivno, in neprijetnega vonja. Poleg tega je pa povzročalo še bolečine, ker 6e je koža na glavi opekla. Pacientu so morali pogosto glavo umivati. da eo mu olajšali bolečine. Zato eem dolgo v svojem laboratoriju preizkušal, kako bi odpravil škodljivo delovanje žvepla. Končno eem pa le našel sredstvo, v katerem se žveplo raztaplja obenem pa preprečuje, reparata ojačijo, postanek) bujne in dobijo poleg tega še naravno barvo las. Gospod dr. Neškovič upa, da lm tako pomagal marsikateremu plešeu do bujnih las. Želimo mu mnogo uspeha. OKVIRJI sa SLIKE, FOTOSRAFUE, GOBELINE. KLEIN LJUBLJANA, Woffova 4 telo Staljinu za rojstni dan poročati o veliki zmagi na Finskem, a namera se mu ni posrečila. — Italijanski in španski prostovoljski letalci se že bore na finskem bojišču. Poleg tega so odšli na severno fronto že tudi prvi švedski prostovoljci. — . Ki-;, ^ i j36».3SSR # V •.«?■» •%?.: V JSjib-Žt«' $s-.^ -3K Tudi z neke druge ladje so sporočili o podobni eksploziji. — Polkovnik Lindbergh, inšpektor ameriškega vojnega letalstva je podal ostavko na svoje vodilno mesto. Zadnji čas je polkovnik Lindbergh zbudil pozornost zlasti zaradi svojih germanofilskih govorov. — Božične mirovne poslanice so sporočili svetu angleški kralj Jurij VI., prezident Roosevelt in papež Pij XII. Vsi trije so se zavzemali za obnovo miru. Kralj Jurij je poudaril, da se bo Anglija borila do konca za pravičen mir, prezident Roosevelt je predlagal skupno miroviro akcijo cerkvenih poglavarjev, papež Pij XII. je pa naštel osnove pravičnega miru. Pomični ledlen Ministrski svet Je izdal novo davčno uredba o spre moritvi in izpopolnitvi zakona o neposrednih davkih. Po tej uredbi bodo oproščeni plačevanja davka na eksistenčni minimum siromašni kmetje, pavšalizirali bodo plačevanje davka malim obrtnikom, odpisali bedo davčne in ta kr ne zaostanite revnim kmetom, in sicer tiste pred letom 1337., če bi njih izterjava gospodarsko uničila davkoplačevalca. Siromašnim kmetom ne bo treba plačevati zemljanne v primeru, če njihov čisti katastrski dohodek ne zr.aša več ko 1000 dinarjev. Uredba predpisuje tudi nov način določanja pridohnine r nmtn membe tarif. — Nove davčne kazenske določbe je poleg uredbe o omejitvi davkov za male kmete in obrtnike izdalo finančno ministrstvo. Davčni zavezanci bodo morali plačati zelo občutne kazni, če se ne bodo ravnali po davčnih predpisih ali pa če bodo hoteli utajiti svoje dohodke. Zanje potlej ne bo nič več veljala normalna odmera davka, temveč Jo bodo finančne oblasti določile po svojem preudarku. — Finančni efekt povišanja davkov in taks po novi uredbi cenijo na okroglih 600 milijonov dinarjev. Po novi uredbi se bo tudi prispevek za narodni obrambni sklad zvišal. * Pretekli teden so Nemci izgubili več svojih ladij in podmornic. Nemci so sami potopili svoj tretji največji potniški parnik »Columbus«. — Poročila z zahodne fronte, tako nemška kakor franco.ka se skladajo v tem, da na bojišču ni bilo pomembnejših dogodkov. Nemci pa odslej baje ne nameravajo Franciji nič več prizanašati, češ da vidijo, da se misli do konca boriti na strani Anglije. — Samomor je izvršil poveljnik nemške oklopne križarke »Admiral grof Spee«, kapitan Heinz Langsdorf. Pustil je pismo, v katerem pravi, da hoče deliti usodo svoje ladje. Z njo vred se pa ni hotel potopiti zato, ker je hotel videti svojo posadko poprej na varnem. — Fincem se je posrečilo pretekli teden na severu ruski vpad ne samo odbiti, temveč Ruse celo pomakniti nazaj. Na karelski ožini so Finci celo izvojevali veliko zmago. Banka Baruch 11. Rup Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 Bruxe!les; Holandija: št. 145h-66 Ded. Dienst; Francija št 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št. 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačne naše čekovne nakaznice. Ruska letala v velikih skupinah napadajo finska mesta, posebno Helsinki. — Nesoglasja so nastala po poročilih nekaterih švicarskih listov med maršalom Gdringom in zunanjim ministrom Ribbentropom, baje zaradi zavezništva Nemčije s Sovjetsko Rusijo. Velika večina nemških višjih častnikov je pa na GOringovi strani. — Hitler je po nemških poročilih božične praznike preživel na francoski fronti. — Kanada bo podpirala zaveznike vse dotlej, dokler ne bodo dosegli zmage, to je, dokler ne bodo vrgli sedanje nemške vlade. Tako je izjavil predsednik kanadske vlade King. Kanada bo zavezniško glavno letalsko oporišče, dajala bo zaveznikom letalce, vsak mesec 2000 letal in ves potrebni živež in železni material. — Razmerje med Sovjetsko Rusijo in Turčijo se je očitno nekoliko izboljšalo. Na Staljinovo željo se bodo začela spet pogajanja med zastopniki obeh držav. — Italijanska kraljevska uvojica je pretekli z velikim spremstvom osebno r »la papeža. Papež je imel ob tej p-.mžnosti velik govor. Obisk je napravil globok vtis po vsej Italiji; papež ga bo vrr.il še ta teden. — Staljin je pretekli teden praznoval svojo šestdesetletnico. K Jubileju mu je čestital tudi kancler Hitler. Poveljstvo sovjetskih čet je ho- Dvajsetlctnico slovenskega vseučilišča so proslavili nacionalni in akademski starešine v dvorani Inženirskega združenja v Zvezdi v Ljubljani. Proslava je bila zelo prisrčna. Govorniki eo se v svojih govorih spominjali nacionalnih borcev za našo univerzo. Navzočih jp bilo več akademskih starešin. Poleg pozdravnega govora predsednika starešinskega društva »Jadrana« Ivana Vrančifa, je v imenu JNAD Jugoslavije spregovoril [»odpredsednik Hrašovec, potlej eta pa nekaj toplih besed spregovorila še profesor primarij dr. Alojz Zalokar in dr. Krainer Rezervni častniki so se zbrali pretekli teden v Ljubljani v Delavski zbornici. Iz Beograda jim je prišel predavat generalštabni brigadni general Cedomir Skekič, ki je znan strokovnjak na svojem področju. Rezervni častniki ljubljanskega pododbora so ga z veseljem sprejeli. Najprej je prebral poslanico vojnega ministra Nediča slovenskim rezervnim častnikom; vojni minister poziva slovenske častnike, naj vsak trenutek pošteno in častno izpolnjujejo svoje vzvišene dolžnosti rezervnih častnikov. Predavanje je bilo uvod v vrsto vojaških predavanj, ki jih bo priredil propagandni odsek ljubljanskega pododbora. Poslanico predsednice Rdečega križa Nj. Vis. kneginje Olge so objavili pretekli teden naši dnevniki. Kneginja Olga v poslanici apelira na vse pododbore RK, da pristopijo k akeiji za zbiranje prispevkov. Prispevke zbirajo v denarju, v materialu za bolniško opremo in postrežbo in v živilih. Prispevke v gotovini bodo odbori porabili za nakup potrebščin. PLAČAJTE NAROČNINO! Listek «,Družinskega tednika* Prva dama svojem uspešnem govoru na omenje-nem banketu napisala v nekem članku tole: »Davi sem imela uro pri gospe Elisabethi von Hessejevi, ki se že dalj časa trudi, da bi izboljšala moj glas. '"'"•n.m. da ima uspeh s svojim —- Hfl« v lobanji. Kdo si more predstavljati, da se v njegovih možganih vrše različni tresljaji, kadar zadovoljen sam s seboj zagode: »Ne vem, kaj naj to pomeni.« Se več! Tudi zehanja se Je treba učiti. Zadušeno zehanje ti omogoči gcv riti z odprtim grlom, s čimer postane zvok prijeten. Učiteljica pra-vilega govorjenja priporoča tudi vajo, ki obstoji v tem, da popiješ kozarec vode. Tudi s tem odpreš grlo. Samoglasniki izgube svojo jasnost, če ne odpiramo, grla dovolj. Gospa von Hesse-jeva te nauči tudi pravilno telefonirati. T-jev ne smeš kratko in malo požreti, temveč moraš ustnice našobiti kakor trobento. Velike važnosti je tudi pravilno dihanje. Trebušne mišice je treba vaditi, tako da oddajamo polne tvoke, po predpisih vdihavamo in iz-lihavamo — za preparanim trebuhom. Pri svoji prvi uri se je dala gospa tooseveltova fotografirati v vseh mo-očlh položajih. A ne morebiti zato, a bi zadostila ljudski radovednosti, :mveč, da bi, kakor je sama napi-da, »uresničila natanko tisto, česar m se naučila. Vedeti sem pač mola, da vse tisto, kar bom storila, dl arži.« Ena najznačilnejših foto-afij, ki je bila pozneje tudi objavlje-,, jo kaže v neki pozi, ki je posebno ačilna za ta pouk. Med govorjenjem anreč drži gospa Roseveltova roko ed obrazom. To pa zato, da bi glas osredotočila v določeni razdalji. Gospa von Kessejeva se je dve leti bavila s tem, da je ugotovila, da je najpriklad-nejša razdalja za to glasovno osredotočenje približno tri korake od mikrofona. Govornikov glas mora obvladati prostor in poslušalce. Pri gospe von Hessejevi se prva dama Združenih držav uči z glasom obvladati prostor, pa tudi zbrane poslušalce. Za uspeh govornika in njegovega govora pa ni važen samo glas/ temveč tudi njegova drža. Saj vemo, da se Je Napoleon učil drže pri takratnem najslavnejšem gledališkem igralcu Talmi. Nesmrtne .napoleonske1 drže, roko za suknjičevimi reverji, se je naučil Napoleon od nesmrtnega igralca. Tudi sodobni slavni ljudje, ki njih položaj terja častitljivost, so se šli k igralskim umetnikom učit. Tako Ebert, prvi prezident povojne Nemčije, in če smo prav poučeni, se je drže učil tudi današnji vodja nemškega rajha. Zato se ne smemo čuditi, če izvemo, da se prva dama Združenih držav uri v tem, kako naj se drži med govorom pred javnostjo. Tako Je na primer natanko predpisano, kako je treba držati roke, če hočeš sebe in svoje poslušalce navdušiti. Stati je treba pokomci, glavo nekoliko nagnjeno, roke pa stiskati na prsih. Vsa Amerika pozna danes to držo. In jo kajpak posnema. ISKA POLICA URIJAHI1, Gaieva ulica 2 Telefon 21-75, 21-76, 21-77 tagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku In Splitu VSAK [JEDEH! DRUGA Avtomobilska nesreča eo Je pripetila pretekli teden pri Veliki Nedelji. Z avtomobilom se je vračal proti domu g. Zmazek, uslužbenec na veliko-nedeljekl graščini. Na spolzki cesti je avto zašel na kraj ceste in ee čez kup gramoza prekucnil v obcestni jarek. Pobile so se šipe in pri tem »ta se g. Zmazek in njegov spremljevalec precej pobila. Kmetje so morali avto s konji izvleci iz jarka. Rudarji ▼ Hrastniku in Trbovljah »o stavkali, kljub temu. da jim jo TPD že 12. decembra zvišala prejemke zaradi naraščajoče draginje za 8 do 10%. Banska uprava v Ljubllatii je stavko proglasila za nezakonito, ker stavkujoče rudarje ■ ne vodijo njihovi zakoniti zastopniki, temveč neodgovorne oeebe. Vse pa tudi kaže, da stavka ni mezdnega značaja, zato bodo oblasti poskrbele, da ne bo ogrožen • nrir v naSih rudarskih revirjih. Hrast je nbil 17!etnega kmečkega sina Janka Krtoviča iz PoUvrha pri Samoboru. V gozdu je sekal hrast, ki se je podrl nanj, še preden je mogel fant odskočiti. Drevo mu je zlomilo hrbtenico in v bolnišnici je poškodbi podlegel. Detektiva, ki je ubil ravnatelja Prl-zatla dr. Markoviča iz Beograda, so vtaknili v preiskovalni zapor. Pri preiskavi eo ugotovili, da ie skočil k dr. Markoviču, ki ie prihajal e samokresom v roki. Ko je Markovič suroviI nanj dva strela, je začel streljati tudi detektiv. Državni to*iI“c s preiskovalnim sodnikom ie odločil, nai detektiv do razprave počaka v preiskovalnem zanoru. Bogatega kmet« so ubili baje njegovi sovaščani. V Peščanici pri Vir-ginmostu so nedaleč od njegove hiše ljudje našli zmrznjenega bogatega kmeta Tl a d a Tenšiča. Na glavi je imel veliko rano. Pri preiskavi so ugotovili. da je bil prejšnji večer v družbi štirih kmetov, po poti so se pa naibrže sprli in so ga s kolom udarili po glavi. Ker je bil velik mraz, jo kmet v enegu zmrznil, vendar bi najbrže tudi 6aini rani podlegel. Ponarejevalce dvodinarskih kovancev so obsodili v Novem mestu. 33-letnega Jožeta Gostota' je sodišče obsodilo na deset mesecev strogega zapora, 291etnega Andreja Nemčiča na 18 mesecev strogega zapora, Jožefo K rašo''čevo na šest mesecev strogega zapora, Nemčičevo mater pa na štiri mesece strogega zapora. Obtoženci so kazen spreleti. Prostovoljno je šel v smrt slovenski orožnik 251etni Franc Vrtačnik, doma iz Šemnika pri Mediji-Izlakali. v službi pa pri 6. orožniški četi v Beogradu. Bil je zelo vesten v službi in priljubljen pri tovariših. Ker ni pustil nobenega pisma, ne vedo, kaj je vzrok samomora. Pet ribičev je utonilo pred kratkim, ko je na Jadranu divjala strahovita burja. Z jadrnico so 6e odpravili na ribiški lov GOIetni Joso Kolega s svojim 321etnim sinom Šimnom, očetom štirih otrok, 321etni Joco Ivoš, 351elni Ivo Ricov, oče treh otrok in 281etni Sime Gobin, tudi oče treh otrok. Vsi so bili doma iz vasi Kali na otoku Ujanu. Veter jim je raztrgal jadra in dolgo so se borili z valovi, potlej so pa dryg za drugim izginili pod vodo. Njihovih trupel še niso našli, ostanke jadrnico so pa našli ob nekih pečinah. Vsem svojim cenj. gostom želi scuho. Mvt teU in se priporoča gostilna na ZabjaLu Z. Ktažem Policijskega stražnika je napodet posestnik Anton Jager s Proseniškega pri št. Juriju ob juž. žel. 41 letni stražnik Benčič ga je zagledal, ko je razgraja! v bližini W«stnove tovarne v Celju in ga je pozval, naj miruje. Jager se je zakadil vanj z nožem in ga zabodel v podlaket. Prizadejal mu je globoko rano. Zdravi ee v bolnišnici, Jager ee pa pokori v zaporu. Betonska cesta od Jeperce do Kranja Je gotova in so jo pretekli teden izročili prometu. Gradnjo je v rekordnem času izvršilo stavbno podjetje inž. Dedek iz Ljubljane. Proračun znaša 13 milijonov 193.468 dinarjev. Moderna cesta je domačim strokovnjakom v čast in priznanje. Da je pa delo tako gladko šlo od rok, je zasluga odlične organizacije, ki je neobhodno potrebna pri tako veliki gradnji. Zagrebška univerza je ljubljanski univerzi čestitala ob dvajsetletnici njene ustanovitve. Hkrati ji je izročila spominsko kolajno o ustanovitvi zagrebške univerze leta 1874. 28 jugoslovanskih muslimanov je poromalo v Meko in Medino. Med njimi pa ni niti enega Sarajevčana, kar je edinstven printer. Vodi jih ravnatelj Putnika iz Sarajeva. Najmlajše društvo eo ustanovili diplomirani zdravstveni pomočniki. V Ljubljani jih je komaj deset in kljub temu eo ustanovili lastno strokovno društvo. Šele dve leti je namreč v Beogradu in Zagrebu strokovna šola za zdravstvene pomočnike, ki traja poldrugo leto. Zato je razumljivo, da je diplomiranih zdravstvenih pomoč-; nikov še malo. Svoj ustanovni občni; zbor eo imeli na Štefanovo pri Sla-; miču. Krivca velike železniške nesreče: pri Banjaluki sta prišla pred sodišče. Železniška nesreča 6e je pripetila 24. septembra in krivde eo obtožili vlakovodjo Jajčeviča in Sjerče-; viča, češ da sta nesrečo zakrivila za-; radi površnosti. Usodnega dne so n«; postaji v Banjaluki pripravljali tovor-; ni vlak z 80 konji, da bi jih odpe-; ljali v Škofjo Loko na pregled. Vsak; vagon je imel po tri spremljevalce.; Lokomotiva bi morala prikliučitl šo, šest vagonov. Po čudnem naključju je, pa zadela v vlak, ki je začel z vse; večjo hitrostjo brez vodstva drveti; proti postaji Piskavim. Od tam je pa; že prihajal potniški vlak. Strojevodja ] je na srečo o pravem časti opazil dr-J veče tovorne vagone, ki eo drveli že s hitrostjo 120 kilometrov, in je začel z vlakom voziti nazaj, da bi omilil trčenje. Katastrofa je bila neizogibna. Pri trčenju je bilo 9 ljudi mrtvih. 24 nevarno ranjenih, poginilo je pa 72 konj. Razprava proti vlakovodjama traja še d#lje. 7,a rezultat se zanimajo posebno njuni stanovski tovariši. Bogat plen jo dobil vlomMski strokovnjak ki je pred kratkim vlomil v železno blagajno veletrgovine Vra-netič & Budisavljevic v Petrinji. Tat je namreč odnesel 72.000 dinarjev. Vlomilec je bil očitno strokovnjak za železne blagajne; sumijo nekega elegantnega mladega gospoda. ki jo stanoval v nasproti ležečem hotelu, po vloinn je pa izginil. Najbrže se jim1 bo posrečilo ga kmalu prijeti. Kap jo zadela med razpravo na so-! dišču milijonarja Dušana Kovačeviča j iz Prijedora. Od trgovca Dušana Mi-; letiča je zahteval 400.000 dinarjev in j tik pred koncem razprave, ki je bila precej burna in sta se toženec in to-žitelj precej razburila, je pa Kovačevič na lepem vzdihnil in padel. Zadela ga je srčna kap in bil je na mestu mrtev. Smrtna nesreča se je pripetila v Podložu pri Ptujski gori. 45 letni po- j sestnik Vinko (lajšt je nakladal v go-1 zdu drva na voz, ki so se pa sesula j in pod seboj pokopala posestnika. ’ Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa hudim poškodbam podlegel. Zapustil je 11 otrok. Vlomilsko in razbojniško družbo Alojzija Grebenška so obsodili v1 Celju. Razprava proti obtožencem je trajala dva dni. Alojzija Grebenška je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, njegovega pajdaša Avgusta Žganka na 2 in pol leti robije, Pavla Arha na 2 in pol leti robije. Obtoženci so oproščeni obtožbe umora zakoncev Janšetov v šeščah pri Št. Pavlu pri Preboldu in umora Ocvirka in njegove žene iz Medloga pri Celju. Kit« so ujeli v zalivu pri Cavtatu trije našj ribiči. Zagledali so ga. ko je nasedel na sipini. Lotili eo se ga z orodjem, ki so ga ravno imeli pri roki. Naposled ee jim ga je posrečilo ubiti. Kit je etar komaj sedem mesecev, dolg je sedem metrov in tehta 2000 kg. Kako ie orjak zašel v Sredozemsko in celo v Jadransko morje, si ne vemo razlagati. Ribiči so dali orjaka preparirati in zdaj ga razkazujejo po vseh večjih jugoslovanskih krajih. Zdaj eo z njim v Beogradu. Ct i/uicHnfiC’ ati h«. Niluir ne mislimo, da imajo kožuhovinaste jopice in plašče samo v velemestih. Po vaseh v Sandžaku nosijo tudi kmetje pozimi tople kožuhe in kožvhaste jopice. Ti plašči so navadno iz rdeče lisice ali pa iz volčjega krzna. Plašči iz volčjega krzna so redkejši in zelo imenitni. Kmetje ta krzna sami stroje in šivajo. Prav nenavadne stvari se dandanes gode na svetu. V nekem francoskem mestecu na jugu se je te dni oženil neki stoletnik prav na svoj stoti rojstni dan z 80letno vaško vdovo. Najbolj čudno je pa to, da jo bil ženin do J 00. leta trdovraten samec, te dni se je pa odločil, da se bo oženil, češ, da je treba poskrbeti za stara leta, kakor je dejal nekemu svojemu znancu. • Neluiteri pravijo, da ni več dobrih ljudi na svetu. Včasih pa slišimo ali beremo kakšno zgodbico, ki postavi ta priljubljeni rek na laž. Tako smo te dni brali, da je Jovanka Mihailovi-čeva, kmetica iz vasi Grabovice pri Valjevu, ki ima sama sedem otrok, zredila še dva nezakonska otroka, ki bi jih njih matere le težko zredile. Jovanka je izjavila, da je dolžnost nas vseh, rešiti življenje nedolžnim otrokom, ki utegnejo lepega dne zrasti v dobra ljudi. radi malomarnosti zakrivil smrt šti-J rih ljudi pri avtomobilski nesreči v J Bohinju. Šofer je krivdo zanikal, pri-J 5! Antonija Grumova in Janez Ra v-J nik sta pa pričala preti njemu. Obso-t dili so ga na pet mesecev zaoora. * Brat pesnika Antona Aškerca jej umrl pred kratkim na svoji domačiji* na Senožetih pri Rimskih toplicah.? Vse življenje se mu ni nič kaj dobro* godilo, saj je moral vseskozi plače-* vati domačijo, ki jo je kupil na dolg f Zadnja leta je živel kot preužilkar* pri sinu. Pred leti ee mu je v rudni-? ku Vrški Čuki ubil starejši sin. ki ga? je podpiraL Eden izmed njegovih sinov študira v Ljubljani slavistiko. Cesto bodo tlakovali od obmejnega murskega mostu čez Gornjo Radgono. Dela so oddali ljubljanskemu stavbnemu podjetju Slograd. Proračun znaša 950.000 dinarjev. Z delom bodo - . is'; _::\ ODISAN PASTA za higiensko nego ust in zob. ODISAN PASTA ie antiseptično, roz-kužljiva In dezodorra ustno votlino. ODISAN PASTA izvonredno Čisti zobe In preprečuje nustalanfe kontna. začeli prihodnjo pomlad in ga bodo« ODISAN PASTA s svojo Izvrstno aro- izvršili v dveh etapah. V jefnišnici se je obesil 40 letni posestnik Martin Cajnko iz Mastnega vrha pri Ptuju. Obsodili so ga na os?m let ječe in je že precej časa sedel, pred kratkim eo pa odkrili nove grehe, zato eo ga hoteli znova obeo-* diti. Tega se je tako prestrašil, da se} je v celici obesil. Pazniki so ga pa} po polurnem umetnem dihanju spet} obudili k življenju. Mali kazenski se-;; nat ga je oprostil nove obtožite in mu colo znižal dosedanjo kazen na 6 in pol leta Ječe. Zaklad v najdenem kovčegu eo od krili v vlaku od Zidanega mosta do Ljubljane. Kovčeg je bil star in oguljen, ko so ga pa odprli, so našli v ujem veliko zlatnine. Zdaj iščejo lastnika, ni pa nemogoče, da je po sredi vlom. Dražba kožuhovine r Ljubljani. Kakor vsako leto, bo tudi 22. januarja 1940., to je prvi ponedeljek po "v. Neži. v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vseh vrst divjadi. Po naših pridelkih ne povprašujejo samo vojujoče se države, ampak tudi druge nevtralne, ker si ne morejo več zasigurati dovozov iz prekomorskih držav. To velja tudi za kožuhovino, ki so jo prekomorske države v ogromnih količinah dobavljale Nemčiji, Italiji. Angliji, Franciji, Švici, Betlgijl, Holandiji, Danski in Norveški. To dajo upanje, da bo letos možno plemeniti lovski pridelek primerno vnovčiti. Kdor ima kožuhovino, naj jo pošlje v komisito lovsko-prodajni organizaciji »Divja kožas. Ljnbljana-Vele-jsejem. goveda pa mora biti blago res prvovrstno, ker slabo pripravljene ko-; že samo kvarijo ceno tudi dobri ko-; žuhovini. mo zelo prijetno osvežuje ustno duplino. Dobiva se povsod! Osebne vesii Vlomi r trgovine in obrtniške delavnice se vrste dan za dnem. Vlomilci odnašajo vee. kar jim pride pod roke in kar ee jim zdi, da bodo lahko vnovčili. Tako eo obiskali čevljarja Karla Bolho v Žalcu in mu odnesli čevljev in usnja za 000 dinarjev. — V Dolenjem Logatcu so neznani vlomilci vdrli v trafiko trafikanta Jerine in mu odnesli tobaka in cigaret za 1500 dinarjev. — Ogromen plen eo pa odnesli vlomilci iz trgovine Štefana Bajc« v št Jerneju. Odnesli so raznega blaga, usnja, kož in drugih reči za 14.000 dinarjev. Smrtna nesreča se je pripetila pri podiranju drevja Janezu Zuiiču iz Osterca pri Krškem, očetu sedmih otrok. V grajskem gozdu so hlapci podirali drevje, nesrečni posestnik je pa ravno takrat šol mimo po cesti. Ker ui videl spodžagane 80 metrov dolge bukve, je prav takrat treščila na cesto in ga j>od seboj pokopala. Zlomilo mu je lobanjo, noge, roke in več reber. Preiskava bo ugotovila, koga zadene krivda zaradi nesreče. Na 5 mesecev zapora je sodišče obsodilo šoferja Jankota škantarja, obtoženega, da jo letos septembra za- Porečili so se: V Ljubljani: g. Jože IUagovič in gdč. Štefka Kol-manova; g. Anton Fabčič in gdč. Va-< lerija Daneuova. — Obilo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Roletni < Feliks Toman, kamnoseški mojster in 5 pos.; Ivana Gelova, roj. Dornikov«,] MCAt tta&hdm Za vsa« prispevek t lej ruoriki plačamo 20 din Lep zgled Nedavno, ko sem šel v Solo, sem bil pri Figovcu priča ljubkega in spodbudnega dogodka. Neka stara gospa je prinesla na pločnik k cestni železnici dva težka zavoja. Vos je še stal in ta gospa se je na vso moč trudila, da bi potisnila svoja zavoja v voz. Sprevodnika slučajno ni bilo pn vhodu; okrog in v vozu so stali nekateri mladi gospodje, toda nobenemu ni prišlo na misel, da bi stari gospe pomagal dvigniti prtljago. Voz se jo že začel premikati, kar vstopi mlada, elegantna deklica. Z roko je dala znamenje, da Se nekdo ni vstopil, sama je pa odložila šolsko torbico, dala zavoje v voz in gospe pomagala vstopiti. Starlco je ta prizor tako ganM, da so je skoraj zjokala in se srčno zahvaljevala plemeniti mladenki. Na splošno pravijo, da je vsa današnja mladina neolikana, toda ta dogodek je dokazal, da so jeme vmes. tudi iz-K. N. Vec higiene! Ko stopim zvečer v znani ljubljanski bife, da se malo okrepčam, vidim tale prizor: neki gospod pred menoj naroči hrenovko s kruhom, za njim pa isto tudi sam naročim. Prodajalka mu postreže, toda s tako majhnim koščkom kruha, da gospod KT 5?loh]T^brnko^l\eralan^ utad^dk I Ug°j ar^a’ banske uprave^lotnf Ivan’ I Š . ^Podična, tak- veleposestnik in industrijec; Janež?;*"k,oSžek kr“hf» * vendar Curak, pos.; »letna Terezina Tertni- ? "* £*• P»dal« druge na u no k nror v m a r i-? pravi, Prodajalka, iztegne roko," da Olletni Mirko; Kosi,- šolskif kova, žena upok. prof. V Mariboru: Glletni Milko Kosi. šolski upravitelj v pok.; Ana Wei.enrteinova.fKLhJ0J, V Celju: 181etna dijakinja Kata * rina Mlakarjeva; 7Sletni pleta r Alojz Kronovšek; 301etni posestnik Vincenc Novak iz Podloga pri Št. Petru v Savinjski dolini. V Trbovljah: Marija Mollov«, trgovska in posestnica. V Hrastniku: 841etni steklar Karel Obermajer. Na Jesenicah: 841etni Miha Šrauc, pos.; Marija Jen-štrle, roj. Markelj. V Novem mestu: Olletna Ivana Agnitscheva, roj. Permoževa. V Gornjem Logatcu: Anica Petrovčeva, poštna uradnica. V Rogatcu: Josip Grunwald jiva z gospodom. Ta ga je seveda pobral in ga dal prodajalki, na kar ga je položila na polico zraven košarice za kruh, ki je bila že skoraj prazna. Vso to vidi donašalka jedi v bifeju. Ko tudi meni postreže in ko plačam, prinese donašalka nove kose kruha v košarico in vpraša prodajalko, kam naj da košček kruha s police. Vrzite ga v košarico, ji odgovori nejevoljno prodajalka, češ, kaj me sploh sprašuješ? Verjemite mi, da sem izgubil ves vlioiiV,; Krouabetvoglova, roj. Kosova, pos. — Naše iskreno sožalje! ! treba. Podhribskl Radio Ljublf ana otl 28. decembra 1939. do 3. |anuar;a 1940. ČETRTEK 28. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Poročila, napovedi, 7.15: Ploščo 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objavo 13.00: Napovedi 13.02: Operni trio 14.00: Poročila 18.00: Veseli godci 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.30: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Ob 1501etnici slovenskega gledališča 21.00: Simfonična glasba 22.00: Napovedi, 22.15: Dve harmoniki — Konec ob 23. uri. PETEK 29. DECEMBRA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Poročila, napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zenska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Zanimivosti 20.00: Plošče 20.30: Violoncello 21.15: Orglice in harmonika 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester — Konec ob 23. uri. SOBOTA 30. DECEMBRA 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Poročila, napovedi 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.10: Slovenščina in naši Izobraženci 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: O zunanji politiki 20.30: Pisan glasbeni večer 22.00: Napovedi, poročila 22.13: Radijski orkester. — Konec ob 23. uri. NEDELJA 81. DECEMBRA 8.00: Plošče 8.15: Kmečki trio 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe 9.45: Verski govor 10.00: Kvintet (2 violini, viola, violončelo, kitara) 11.00: Vesel koncert 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 17.00: Kmet. ura 17.30: Orgelski koncert 18.10: Zvone-nje 18.15: Prenos zahvalne slovesnosti iz franč. cerkve 18.30: Zvonenje 19.00: Napovedi 19.05: Plošče 19.20: Nac. ura 19.40: Plošče 20.00: Staremu letu v slovo 21.00: Silvestrovanje. — Konec ob 24.30 uri. PONEDELJEK 1. JANUARJA 9.00: Napovedi 9.05: Pihalni kvintet 10.00: Prenos cerkveno glasbe 11.00: Narodne pesmi 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Pevski in orkestralni koncert 17.00: Radijski orkester in Prešerni fantje 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40 Zakaj se ljudje boje zdravnikov? Preteklo nedeljo sem bila na higiensko-zdravstvenem predavanju, rucna iv.su: nac. ura lii.-m: Ob ja ve ♦ kj^ . j 5 - p*"dalja*?, 1°> da 20.00: Plošče 21.00: Koncert vojaške?ljudje plevec odla4a-i° z zdrav' godbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15:? ’Ko bi ti predavatelji stopili v vrsto čakajočih in prišli »ineognito« godbe 22.00: Napovedi, poročiln Izseljenski večer. — Konec ob 23. uri. TOREK 2. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Pio-; Sče 12.30: Poročila, objavo 13.00: Na-; povedi 13.02: Harmonika 14.00: Po-] ročilu 18.00: Radijski orkester 18.40:! Božje razodetje v prirodi in zgodovini! 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.59: Deset minut! zabave 20.00: Komorni trio 20.45: Rn-< dijskl orkester 22.00: Napovedi, poro-! Čilu 22.15: Plošče. — Konec ob 23. uri.' SREDA 3. JANUARJA 7.0!): Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi,; poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče« 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo-; vedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Davčna knjižica« 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v pre-) nos 20.00: Prenos iz ljubljansko opere J (v 1. odmoru: Glasbeno predavanje;! v 2. odmoru: Napovedi, poročila). k brezplačnemu zdravniku, bi 8e kmalu prepričali, zakaj siromak odlaša z zdravnikom. Ni še štirinajst dni, kar mi je neka siromašna vdova z več otroci potožila tole: Sla je k zdravniku 11 kilometrov daleč peš in v nedeljo. Za vlak ni imela denarja. In tudi sicer je bil primer nujen zaradi dozdevnega zastrupljenja krvi. Imela je ubožijo izpričevalo. Bilo bi pa vse v redu/ da ni sirota vzela s seboj osemletne hčerke, ki je že dalj časa bolehala na očeh. Kakor hitro je prosila, naj še otroka pregleda, ji je zdravnik z vso surovostjo pokazal vrata, češ, da ni uradni dan za Šoloobvezne otroke. S solzami v očeh jo zapustila uboga žena ordinacijsko sobo. In zdaj bo morala spet čez dva dni 11 km daleč z otrokom, če nima za vlak, seveda peš. Ostala je doma, bolehna ona, bolan otrok, bolezen pa pridno napreduje. In potem vprašujejo, zakaj se ljudje boje zdravnikovi M. P. neka džunl velike sobe ;M. yy.-' ; v Sipi#!! ■' * . y ! fessill Finski vojaki n» MWM>ta prev»i*jo bnm In *ej»*ke pobrbAčinc wt »vojr tov»riw ji« bojiscn. Nasa dramatska slika kaze epizodo vojne na morju. Nekaj angleških rušilcev obstreljuje in potaplja nemško podmornico. Na podmomičnem stolpu, ki komaj še štrli iznad morske gladine, vidimo mornarja, ki se krčevito oklepa jeklene vrvi, zavedajoč se, da bo čez nekaj trenutkov zapečatena usoda podmornice in njegovega življenja. V ospredju je nekaj mornarjev s podmornice, ki se skušajo rešiti na angleški rušilec. K bojem na Finskem: šofer ruskega tanka v polni bojni opremi. nasmejal In vestnega nadzornika celo pohvalil. Tudi tedaj, ko je bil v Nemčiji in v Veliki Britaniji, je vozil lokomotivo. Najnovejši, 45 cm ,velik' model angleške lokomotive, je v njegovi zbirki na najodličnejšem mestu. Tudi angleški kralj Jurij VI. je bil strasten strojevodja. Ko je odšel v Kanado, se je peljal poleg strojevodje po progi Rocky Mountains. V Neusee-landu je vodil vlak po progi Grey-curch-Christchurch, ki je »kupno s Po 150 letih so našli dragocenosti na potopljeni ladji »Telemaque« Pariz, decembra. Po 150 letih se je Francozom posrečilo dvigniti potopljeno ladjo »Telč-maque«. »Telčmaque« se je potopil v času francoske revolucije in je imel v svojem trebuhu ogromen zaklad francoskih kraljev. Poleg tega je bilo na ladji tudi dosti nakita raznih francoskih plemenitašev, ki so se izselili v Anglijo. Ladjo je na potu zajel vihar in jo prevrnil, čeprav nihče ni zanesljivo vedel, ali je bajka o teh zakladih resnična, so vendar francoske In angleške oblasti večkrat poskušale dvigniti ladjo, toda doslej vselej zaman. Pred nekaj meseci je neka francoska ladijska družba hotela dognati ali se ladja res nahaja v bližini francoskega pristanišča Quilleboeufa, kakor so nekateri trdili. Potem sb delo zarodi vojne prekinili. Zdaj so pa spet pri-, čeli. S pomočjo potapljačev so prišli najdaljšem predorom v britanskem imperiju, dolga 125 milj. Ko je prižel v Christchurch se je moral hitro preobleči v uniformo, da je lahko pozdravil dostojanstvenike. Ko se je poslednjič mudil v Avstraliji, je povabil vlakovodjo in kurjača k sebi v sobo, da bi se z njima zabaval. Tudi egipčanski kralj Faruk je zelo vnet za ta nekraljevski šport. Usodepolni »ne« pri poroki London, decembra. Norveški listi oljimo poročajo o nenavadni svatbi, ki bi se morala te dni vršiti v Kristiansundu na Norveškem. Nevesta, ženin in svatje so že prišli v cerkev k poroki. Vse je bilo v naj-lepšem redu, vse do tistega usodnega vprašam ja, ki ga duhovnik zastavi obema zaročencema. Ko je torej duhovnik vprašal nevesto, ali se hoče poročiti s človekom, ki stoji poleg nje, je odgovorila: »Ne, nočem se!« Nato je odvrgla svoj pajčolan in pobegnila iz cerkve. Svatom, ki so odšli za njo, se je končno posrečilo jo pregovoriti, naj se vrne k poroki. Ko so se le vrnili v cerkev, pa ženina ni bilo nikjer. Ženin, ki je stekel za bežečo nevesto, se je namreč spotoma premislil in tudi sam pobegnil. To pot so svatje lovih ženina. Toda zaman. Najzanimivejše pri tem je pa to, da je nevesti ženinova odločnost tako ugajala, da je zdaj voljna, da se bi z njim poročila. V Kristiansundu zdaj sklepajo razne stave, ali se bosta trmasta nevesta in še bolj trmasti ženin poročila ali ne. Avstrijska princesa Marija von Hohen-bergova, ki jo vidite na sliki, je žena princa Ernsta von Hohenberga, sina v Sarajevu ustreljenega Franca Ferdinanda. Princeso — rojeno Angležinjo — že dalj časa pogrešajo in so zanjo ’el« v skrbeh, ker so tudi njenega moža *aprli po zasedbi Avstrije. Kamnitni gozd v Gruziji Berlin, decembra. Kamnitni gozdovi iidso samo v Zdni-ženih državah, ampak tudi v Gruziji, pokrajini med Batumom in Alialzi- V te kraje je zdaj odšla znanstvena odprava, da bi raziskala, kako je prišlo do kamenenja in da bi spoznala, kak- rastline so v tisti davni dobi rasle. Že trideset let ni stopila na zemljo Newyork, decembra. V Britshportu v Združenih državah že trideset let vsidrana na morju V njej se nahajajo tri kuhinja. V tem čudnem na vodi stanuje že tri-dest let neka gospa, po imenu Margareta Lunova. Leta 1908. Je s svojim mladim možem odpotovala v Newyork, kjer je pa mož postal žrtev železniške nesreče. Od tedaj si je ta žena izbrala morje za svoje stalno domovanje. Kupila si je veliko džunko in se Je nanjo vkrcala 20. oktobra 1909. leta. Odtlej ni več stopila na suho zemljo. Džunka je vsidrama 20 metrov od obale. Vse delo izvršuje sluga, ki edini poleg te nenavadne žene živi na tej ladji. Modna revija kar mimogrede London, decembra. Mnogo elegantnih Angležinj je takoj po izbruhu vojne odpotovalo na deželo. Zato sb se morale angleške modne hiše v Bondstreetu prilagoditi tej okoliščini. Angleška kraljica jim je v nekem govoru dejala, naj že zaradi nezaposlenosti, ki bi nastopila, ne prenehajo z delom. Zato so se nekatere modne trgovini;, kljub temu. da so se mnoge Angležinje kmalu vrnile nazaj v London, odločile, da bodo na podeželje poslale svoje zastopnice. Z njimi Je odpotovala tudi znana modna risarka Digby Mortonova. S seboj so seveda vzele te gospodične minogo modnih novosti. Tako so vzele šest košar a oblekami, deset košar z klobuki in kožuhovino v skupni vrednosti 880.000 din Z njimi so odpotovale štiri manekenke. Prvič so potovale samo do Bristola, kjer so prvič pokazale modno revijo'kar mimogrede.' V eni sami uri so pokazale nič manj ko 30 oblet. Za preoblačenje in Šminkanje je imela vsaka manekenka s&mo ' M minut* časa vseeno je šlo pa vse tokor po maslu. Zanesljivo Je to tudi svojevrsten rekord. Zaradi pomanjkanja drobiža zastal londonski promet V angleškem mestecu High-Myco»-bu so začeli avtobusi stavkati, ker je neki dami zmanjkalo drobiža. Nekega večera Je v zatemnjen avtobus stopila neka dama in dala sprevodniku bankovec za 1 funt <250 dinarjev) , da poravna voznino dveh pen-njjev. Sprevodnika Je to ujezilo — kaj ga ne bil Izrabil je priložnost ln v temi podtaknil dami vee bakreni dro- Z zahodne fronte: Branje pisem, ki jm pišejo domači iz zaledja, Je za vsakega vojaka slovesen trenutek. Na sliki vidimo dva francoska vojaka, ko bereta pisma v zaklonišču. službo. Njegove tovariše je to pogrelo kaj jih ne bi! Drugi dan so proglasili splošno stavko. Sele po dolgotrajnih pogajanjih se je vendarle posrečilo skleniti mir. Podjetje Je sprevodnika sprejelo nazaj v službo in High My-combe je dobil spet svoje avtobuse. Humorja in pedagoškega smisla polnemu sprevodniku — končuje gornjo zgodbico bazelska »National Zeituug« ki jo po njej povzemamo tudi mi — čestitamo od srca. Mi tudi. Admiral B>rd Je pred kratkimi odrinil b ladjo »Bear ot Oakland« na kov* iras&bovaMtJe Antarktike. Vstopnica pa pomorsko bitko za 250.000 dinarjev Newyork, decembra. Sest newyorških magnatov je hotelo s letala gledati veliko pomorsko bitko, ki naj bi se pred kratkim bila v bližini urugvajskega pristanišča Montevidea med nemško oklopnieo 2 Admiral O”of Spee« in angleškimi križarkami. Letalska družba, ki so se magnati nanjo obrnili z željo, da bi jim dala letalo, jim je postavilo zelo stroge pogoje. Družba je namreč upoštevala, da bi morala na pot do Urugvaja poslati le veliko vodno letalo. Zato bi morali ljubitelji velikih senzacij plačati nič mamj ko: 1. letalo, kakor da bi bilo že izgubljeno; 2. odškodnino za pilota in njegovega tovariša kakor da bi se že potopila. 3. letalski družbi precej okrogel dobiček. ^ Izračunali so, da vse te vsotice skupaj znesejo približno 3,750.000 dinarjev. Ker je bilo pa v letalu 15 udobnih naslanjačev, bi vsak sedež veljal 250.000 dinarjev, šest mest so zajedli že newyorški magnati, ostalih devet je bilo pa še prostih. Medtem je kancler Hitler bitko odpovedal in dolarski magnati niso prišli na svoj račun. Kraljevski strojevodje Sofija, decembra. Za zlato obletnico so bolgarske železnice izdale zramko s sliko kralja Borisa, oblečenega kot strojevodja. Bolgarski vladar je zelo dober strojevodja. Kralj Boris je pa tudi častni član zveze jugoslovenskih strojevodij. Kljub svojim zmožnostim je pa nekoč dobil opomin. V umazani delovni obleki je vodil kraljevi vlak, in je celo imel zamudo. Nadzornik, ki vladarja v umazani obleki ni spoznal, ga je zaradi zamude pošteno oStel. Ko so kralja naposled spoznali, se je od. srca Uredba o lepotičenju iz leta 1868. Berlin, decembra. Lepotičenje in lepotičenje je dvojno To je zelo razvidno iz neke uredbe, ki jo je leta 1868. izdal berlinski mestni svet. Ta uredba nikakor ni proti umetnosti dostojnega lepotičenja, kajpak ima pa tudi lepotičenje svoje meje. Šminkanje in pudranje so prepovedali samo tistim ženskam, ki so se lepotičile zato, da so s tem še bolj pritegnile moške nase. Tistim ženskam, ki so se pa šminkale zato, da so izboljšale slabo barvo svojega obraza, je bilo pa šminkanje dovoljeno. Pa še to dovoljenje so izdali s pridržkom, da ga l8hko spet ukinejo. Ubogi policijski uradniki pač niso imeli prav lahke naloge, če so hoteli potegniti pravo mejo med dovoljenim med prepovedanim. v notranjost ladje in odkrili srebrn in zlat denar s sliko Ludovika XV. in Ludovika XVI., zlate funte š ter lin ge s sliko Jurija II. in III. Angleškega in še mnogo drugih dragocenosti. Po vsem tem so prepričani, da je ta ladja dolgo iskani sTelčmaque«. Zdaj mrzlično pregledujejo vso ladijsko notranjost. nom. Gozd je nastal v terciarni dobi in je poln visokih dreves in rastlin, kakršnih ni nikjer več ha svetu. Ta nenavadni gozd je zasula ogromna plast pepela, ki je nastal po vulkanskem izbruhu. Vsled velikih nalivov in nekih nenavadnih kislin, ki so se nahajale v pepelu, Je nastal proces okamenitve. Tako je ta ogromni prostor do danes ostal pokrit z okame-nelimi gozdnimi pečinami. V tem gozdu niso okamenela samo stebla in veje, temveč tudi skoraj vsak biž, kar ga je imel. V drobižu za 19 šilingov (1 šiling ima 12 pennyjev) in 10 pennyjev, ki jih je moral dati nazaj iz bankovca, ni bilo nič manj ko 118 pennyjev, tehtajočih dobro kilo. Ko je dama odnesla »tovor« domov, se je takoj odpravila v pisarno avtobusnega podjetnika in se pritožila proti sprevodniku; mož je zato izgubil Ustoličenje novega dalaj-lame Sedon/i dalai-lama le petleten deček Pariz, decembra. Medtem ko divja v Evropi vojna, Vladata v skrivnostnem Tibetu red in zadovoljstvo. Vse ljudstvo te budistične dežele je razveselila vest, da se je njihov Bog, Budha, znova rodil. Novica, da se severni meji Afganistana bližajo Rusi, jih ni prav nič vznemirila. Presrečni so, da imajo spet dalajlamo. V tej deželi pride na vsake Štiri ljudi pa en lama, to je svečenik. Te dni so bili vsi duhovniki zelo zaposleni. Iz najbolj oddaljenih krajev so jezdili duhovniki na svojih majhnih oslih, dostojanstven iki pa na kamelah v sveto mesto Laso, kjer so ustoličili komaj petletnega dečka. Temu detetu so vsi pokorni in vdani. D asi je komaj nehal piti mleko, znajo njegove c-či že neverjetno globoko pogledati. Tibet je bil že od leta 1933. brez pravega vladarja. Takrat je namreč umrl prejšnji dalaj-lama. Dalaj-lama je posvetni in duhovni vladar in ga kličejo: Vaše blagorodje. Ko dalaj-lama umre, Budhova duša, ki v cjem prebiva, išče družine, ki bi bila vredna, da se v njej spet rodi. Tako se je pred petimi leti rodila novo božansko dete. Lame so že dolgo vedeli, kje se je to dete rodilo. Sanjalo se jim je pa tudi o sedmerih znamenjih, ki jih ima to nenavadno dete, da ga bodo lahko spoznali. Tako so sli pregledali najmanj sto dečkov. Končno so našli malega Tan-Sija blizu jezera Kokonore, kjer se je rodil med jagnjeti svojega očeta. Imel je vseh sedem znakov, ki jih mora imeti novorojeno božansko lega Ta-šija so dve leti opazovali in opazili, da je precej nadarjen. Zdaj so ga z velikimi svečanostmi prepeljali v sveto mesto, kjer so ga ustoličili. Pri obredu so bili poleg tibetanskih veli-kašev navaočni še predstavniki Kitajske in Velike Britanije. Novemu dalaj-lami so na vzvišenem prostoru postavili tri vrste šotorov. Njegov šotor je ves iz rumene svile. V notranjosti je vse vezeno z zlatom, na mizah so v svilo vezeni zmaji in skrivnostna bitja, med njimi tudi pav. V sprevodu so na državni nosilnici nosili tudi regenta, ki bo vladal namesto mladoletnega dalaj-lame. Povorka je bila približno takšna: Na čelu povorke so šli vojaki, za njimi so pa mongolski plemiči oblečeni v krasne obleke z visokimi čepicami, nosili zastave. Na sredi povorke so pa na nosilnici iz rumene svile nesli da-laj-lamo, ki je hladno in mirno motril prizor. Za njim so jezdili njegova mati, oče in brat. Nato so dete položili na visok zlat prestol, okrog so pa stali najvišji dostojanstveniki njegove vlade. Celih šest ur je potem trajalo blagoslavljanje uradr.ikov in predstavnikov. Dalaj-lama pa na veliko začudenje vseh, ni bil prav nič utrujen in je dostojanstveno opravil svojo dolžnost. Običajno prebiva dalaj-lama v mestu Lasi, kjer ima svoj dvorec. Tu bo oblečen v rumeno svilo spozr aval vse skrivnosti budistične vere. Ko bo imel 18 let, bo zavladal sam. Morebiti bo dotlej že izvedel, kako neradi dajo njegovi ministri in regent vlado iz rok. Od leta 1805. so namreč izmed pe- dete. Njegovi starši so siromašni in tih lam umrli štirje nenaravne, skriv-pobožnl. Starejši brat je lama. Ma-1 nosbr.e smrti. da jo je izpustil in zbežal. Zensko so pripeljali v bolnišnico, kjer so ji odrezali levo roko. Po dveh mesecih je spet lahko pasla krave, poleg tega je Gounod in češnjeva peška Pariš, decembra. Nekega Jutra J« prišla k znanemu francoskemu komponistu Gounodu, stanoval je v svoji vili v St. Cloudu, v vas neka dobro poznana grofica. Ker je prišla ravoo k zajtrku, je mo-; rala skozi sobo, kjer so služabniki pre-; gr in j ali mizo. Mojster je sam zajtrko-' val, ker je bila njegova družina na* iv a Novi Zelandiji živi ptič huja, morju. Na krožniku so ležale češnjeve J ki ga tamkajšnji domačini po božje peške. Ko je grofica to zapazila, je * časte. Pri teh ptičih je narava po-vzela eno izmed teh peška in jo vtak-?sfcr6eia zato, da morajo zmerom ži-nila v rokavico. \veti v parih, sicer bi poginili. Sam- Nekaj mesecev pozneje je Gounod »cev kljun je namreč podoben ploščati vrnil obisk grofici. Pri tej priložnosti*zagozdi. Kakor žolna z njim izdolbe mu Je pokazala naprsno iglo. ki jo je tz drevo duplinico v skrivališče žu-nosila. Ko jo je Gounod bolj natanko*Selke in črvov. Kljub svoji spretno-pogledal, je videl, da je med dia-jsfi bi pa ostal lačen, če ne bi nje-manti vdelana peška, ki jo je takrat*gova žena z dolgim, ozkim zakrivlje-grofica vzela z mize. Na to je Gounod inim kljunom izgrebla žuželk. Tako se ledeno dejal: »Vse češnje, ki mi jihtlahko oba do sitega najesta. Tako prinesejo na mizo, pojž moj sluga Zan\je narava poskrbela, da morajo pari ker jih jaz sploh'ce jem.« tživeti neločljivo. Tiger, | Proti koncu osemnajstega stoletja ena naikrvoločnejših zverip gledališčih še zdaleč niso poznan * Ztaksnih pripomočkov za maskiranje London, decembra, {kakor jih poznamo danes. Manjkalo med najkrvoločnejšimit je to in ono. Poleg tega se pa reži- pa za svoje Junaštvo dobila posebno nagrado. Navadno se divje zveri boje ognja in ne pridejo v nj6govo bližino. Tiger je pa tudi tu izjema in ga ogenj prav nič ne ovira pri njegovih pohodih. Zgodilo se je že, da je napadel ljudi, ki so bili zbrani prav okrog ognja. Dva Indijca sta iz previdnosti pred svojo kočo zažgala ogenj. Toda tiger je prišel skozi oger.j prav do vhoda v kočo. Eden izmed Indijcev mu je z nožem zadal veliko rano, toda kljub temu tiger ni odnehal, čakal je vso noč in je petkrat napadel Indijca. Pri zadnjem na-padu tik pred jutrom, je zgrabil enega izmed obeh in ga od-resel s seboj. Drugi je pa pol mrtev od strahu splezal na drevo, kjer je ostal, dokler ni prišla pomoč. Umrl je v krsti ob grobu svoje žene Lille, decembra. V Waziersu v bližini Lilla se je te dni dogodilo nekaj pretresljivega. 80Ietni starec Oliver Vandy ni mogel preboleti smrti svoje žene. Zato je že od dneva, ko je umrla, taval okrog In samotaril. Včasih je ves dan in vso noč prebil v kapelici, ki jo je dal sezidati svoji ženi. Pomoči je pa spal kar v krsti, ki jo je prenesel v kapelico. Te dni ga je grobar našel v krsti mrtvega, zadela ga je med spanjem srčna kap. Zlate besede London, decembra. Znano je, da angleški pisatelji zaslužijo mnogo več kakor njihovi evropski tovariši. Tako je Rudyard Kip-ling zapustil nič manj ko 3,410.000 din, Charles pa »samo« 2,046.000 din. Najbolj dobičkanosna knjiga je bila, tako vsaj pravijo Hervey Allensov »Antho-ny Adverso«, ki je svojemu srečnemu založniku v štirih letih prinesel nič manj ko 880.000 din na leta Največji honorar za pesmi Je pa dobil Rudyard Kipling 4.400 din za svoje »Colliers Weekly«. Med avtorji kratkih zgodbic največ Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohifitvo ŽIMO samo x zaščitno plombo S lERlMZIBANO -•Jiro: ZA DRUŽNA TOVARNA ŽIME STRAZISCE PRI KRANJU Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh, V njej se zaredijo molji in mrčes. Prepričajte se pred nakupom! Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO zasluži Somerset Maugham, in sicer za vsako kratko zgodbo 220.000 din. Tudi Winston Churchil, znani angleški državnik, je imel kot pisatelj velik uspeh. Za življenjepis svojega očeta Je dobil 1,760.000 dinarjev. Seveda tudi v Angliji takšen zaslužek ne raste kakor gobe po dežju. In še tisti, ki toliko zaslužijo, morajo dolga leta delati. Znano je, kako vesel je bil Wells, če je ▼ svojih mladih letih dobil 220 din od lista »Family Herald«, z* kakšen svoj prispevek. Londonski »še/ evakuacije« London, decembra. Eden najbolj zanimivih in najbolj nenavadnih osebnos l današnje Anglije je gospod Frank Pick, ki se imenuje tudi »šef evakuacije«. Nekdanji mehanik je danes ravnatelj vsega londonskega prometa. Ta ČUDNI UUDIE • ČUDEN SVET Tiger . zvermi, če zavoha kri in človeško meso. V eni sami indijski vasi je tiger v enem tednu požrl nič manj ko 400 ljudi. Vas so nato izpraznili. Indijci se izmed vseh zveri najbolj bojijo tigra. Kakor hitro tiger napade njihove črede, takoj menjajo pašnike. Kakor hitro zgrabi tiger govedo, se ljudje zatečejo v notranjost črede. Seveda tudi to pogosto ne pomaga, ker si tiger utre pot med kravami in vol-mi, samo da pride do ljudi, človeška: telesa pa potem odnese v pragozd. Včasih se pa vendar zgodi, da tudi: tiger ne odide iz borbe s človekom kot; zmagovalec. Neko mlado Indijko, kil je pasla krave svojega moža, je napadel tiger in jo zgrabil za levo roko. Na srečo je imela Indijka pri sebi serji tudi niso bo prve kako trudili, da bi ustvarili izredne osebnosti. Tako :je bila na primer za Jupitra neka ustaljena maska, ki so jo rabili povsod, kjer so predstavljali Jupitra. Zmerom je imel na sebi rdeč telovnik, sinje nogavice in rjave hlače. Po tem so ga spoznali kjerkoli je nastopil, čeprav poprej niso vedeli, da ima nastopiti. Najbolj smešno so na v tistih časih maskirali črnca. Na obrazu je imel črno krinko, roke so na ostale bele. Tako je moral igralec, če je hotel podati kolikor mogoče verno sliko zamorca, roke med igro držati na hrbtu. * Tega najbrže še ne veste, da se bambusovo palico, obito z železom. Z' dobe biseri tudi v kokosovih orehih. njo je tako dolgo tolkla tigra po glavi,* Stvar še ni dolgo znana. V deželah južnega morja so našli * mleku, ki se nabere v jedru kokosovega oreha majhne, kakor češnjeve peške velike apnenčaste kroglice, ki so za čudo podobne biserom, po gladkosti, barvi in lesku so pa še dosti trše. Domačini iz njih izdelujejo nakit, verižice in podobno, in verujejo, da jih čuvajo pred boleznimi in maščevanjem hudobnih duhov. Če bi se ti biseri tudi tako lepo svetili kakor pristni biseri, bi jih utegnili nadomeščati. Tilaste obleke so zelo nevarne, bolj nevarne, kakor bi kdo slutil. Tudi zdaj prihajajo v modo bogate tilaste večerne obleke, zato je dobro, če dame vedo, kakšni nevarnosti se izpostavljajo v takšni obleki. Sredi prejšnjega stoletja so bila široka tilasta krila zelo modema in nosile so jih visoke r’ame. Mnogo jih je pa pri tem našlo smrt. Til se strahovito hitro in rad vname in gori kakor bakla. Zato se ženskam ni pripetilo nikoli več nesreč kakor v tisti dobi. Tako je zgorela neka vojvodinja, ki je sedela preblizu kamina. Neka igralka je v Parizu zgorela na odru pred polno dvorano, neka poznejša cesarica se je pa vnela pri pečatenju pisma in je dobila hude opekline. Najhujša katastrofa se je pripetila pa leta 1863. v katedrali v Santiagu. Zgorelo je dva tisoč žensk. Ogenj se je vnel, pri neki zavesah v cerkvi in se je hitro razširil na tilasta krila blizu stoječih dam. V hipu je zajel vse ženske. Da otroci starš* pojedo, ie niste najbrže nikoli slišali. Slišali ate pa prav zanesljivo, da lososi ležejo svoja jajčeca v bistrih gorskih potočkih. Po velikih rekah plavajo navzgor, dokler ne pridejo do rečnih izvirov, navadno kje v planinah, kjer je voda čista ko kristal in deroča. Tam lezejo jajčeca, potlej pa umro. Ker je voda mrzla, pozimi njihova trupla ne segnijejo. Spomladi pa, ko se iz jajčec izležejo mladi lososi, ne rmjdejo tako hitro hrane in tako jim ravno prav pridejo trupla njihovih staršev. Ko si opomorejo, odjadrajo s tokom reke navzdol v morje. Med udeleženci dunajskega kongresa leta 1814. je bil med drugimi knezi tudi veliki knez Friderik Franc von Mecklenburg. Ta gospod je bil • ' tako izredno debel, da niso imeli zanj niti primernega stola, niti mize, ki bi za njo lahko udobno sedel. Da bi se izognili diplomatskim težkočam, ki bi nastale, če se veliki knez ne bi mogel zasedanja udeležiti, je knez Metemich ukazal, naj sestavijo dva naslanjača in jim odrežejo naslonjala za roke. Tako je knez sedel na dveh naslanjačih. Težave so bile pa pri mizi; pomagali so si s tem, da so za knezov ogromni trebuh po meri: izžagali iz mize primeren del, prav: toliko velik, da je lahko za mizo se-: del veliki knez s svojim velikim tre-: buhom. Da si boste vsaj nekoliko; lahko predstavljali možev obseg in; premer, vam povemo, da je tehtal; nekaj več ko štiri stote 1 J človek ima neverjeten smisel za organizacijo in prav tako neverjeten spomin. čeprav je že trideset let milijonar, nosi zmerom isti klobuk in se še nikoli v življenju ni peljal v avtomobilu. Frank Pick zna na pamet vse vozne rede londonske podzemeljske železnice. Poleg tega poana tudi vsa imena londonskih avtobusnih voznikov. Ko je postal šef evakuacije, je dal vse mestne avtobuse na razpolago tistim, ki so bežali iz mesta. Zgradil Je nove predore na podzemeljski železnici. Zaklonišča proti zračnim napadom in nove garaže. Vse to Je pa naredil v kar največjem redu in v kar najkrajšem času. Za njega v resnici lahko njegovi someščani trdijo, da je pravi človek na pravem mestu. Nevarna lovska dogodivščina Oslo, decembra. , V bližini vasi Socorri, Je te dni neki ; lovec z veliko težavo ušel strašni ; smrti. V gozdu je raletel na velikega ; jelena. Ko ga je jelen zagledal, pa ni : zbežal, kakor je to v navadi, temveč :se je, še preden Je mogel lovec streljati, s takšno silo zaletel vanj, da mu je zbil puško i* rok. Nato ga je nabodel n» svoje rogove in ga odnesel s seboj. Na srečo je pa lovec še ▼ poslednjem trenutku pobral • tal koničast kamen in z njim tako dolgo jelena tolkel po glavi, da mu Jo Je prebil. Jelen ga je p« vseeno nesel kakšnih dve sto metrov daleč. Dragi kamni pod newyor-škimi donebnicami Newyork, decembra. Pri kopanju predorov za newyorško podzemsko železnico, so delavci hi ini-ženerji neke družbe našli pod new-yorškimi donebnicami rove s pravimi dragimi kamni Med tem ko so podi ulico 72. našli približno 60 metrov globoko ležišče ahata, so pod ulico 35, torej prav pod ,cytijem‘ našli prekrasne granate. Edem izmed delavcev je našel okrog pol kile težak granat. Danes je ta delavec že bogataš. Poleg tega so našli še na stotine takšnih, sicer ne tako velikih kamnov, vendar dovolj velikih, da so bili delavcem vseeno prijeten postranski zaslužek, čeprav so tl kamni še tako dragoceni, vendar ne prekašajo prostora, pod katerimi so jih našli. Newyorška tla, ki pod njimi leže najbolj dragoceni kamni, so namreč prav tam nagosto pozidane z donebnicami. Zato kljub takšnim dragocenim zakladom pod zemljo ni vredno podirati teh ogromnih donebnic. Novela ^Družinskega tednika" Tekmovalec NAPISAL C. W. DREY Tretji zavoj! Poslednjič okrog nevarnega ovinka! Velik bel metulj se je zaletel v njegov obraz, letel je naravnost proti njemu Hotel se je izogniti, izgubil je ravnotežje, padel in ni videl ne slišal ničesar več. Ko je odprl oči, je bila okrog njega smrtna tišina. Pred seboj je zagledal tuj moški obraz. »No, zdaj ste sl napfesled vendarle oporitogli. čestitam!« »Hvala!« je odvrnil tjavdan. Mož se je čudno nasmehnil. »Nobenih posledic, prijatelj moj! Veseli me, da se je tako končalo!« »Katero mesto sem dosegel?« »Katero mesto? A tako, če ste zmagovalec? To rajši pozneje vprašajte. Nikar sl po nepotrebnem ne belite glave.« »Moram vedeti...« »Dovolj kmalu boste izvedeli! Pro- sim, ne dvigajte se, rajši mimo ležite!« »Da ste morali ravno pred ciljem kaj takšnega napraviti!« Je rekel šef, ko ga je čez nekaj dni obiskal. »Čisto nerazumljivo!« »Toda beli ptič, ki Je letel proti meni!« »Bel tilast klobuk Je bil, ld je odletel z glave ene izmed dam, sedečih na tribuni! Majhna ,ovira* vas Je spravila iz ravnotežja. Kaj takšnega!« Drugi dan ga je obiskala postavna dama s šopkom cvetlic: gospa Steffe-nova! Hotela je namesto svoj« hčerke Lili prositi za oproščen Je. Lili Steffe-nova je bila namreč lastnica belega tilastega klobuka. »Toda prosim, prosim,« Je odvrnil Hausner. »Niti najmanjšega vzroka ni, da bi opravičevali svojo hčerko! Imam pa£ smolo 1 Skoraj zmerom pri- dem že na cilj, potlej pa n« lepem naletim na kakšno oviro.« Ko je že trdno stal na svojih zdravih nogah in ko je že lahko gibal s svojo desno roko, ga Je spet obiskala gospa Steffenova, to pot s svojo hčerko. Mati Je po ovinkih povedala, da želi poravnati škodo, ki jo je povzročila nesreča. Hausner je pa odvrnil, da Je bila to pač nesreča, goli slučaj, in da hoče stroške nositi popolnoma sam. Bazen tega se namerava tako in tako vrniti domov. Doma tudi nima ravno izredne sreče, toda v Braziliji, da se je vse zarotilo proti njemu. Kmalu cato se je Hausner javil pri tovarniškem ravnateljstvu. »Za zdaj se morate še paziti,« je menil ravnatelj. »Predlagal bi vam tole: klub motoristk se je obrnil na nas s prošnjo, da mu priporočimo sposobnega učitelja. Ali hočete prevzeti mesto poleg svojega poklica? Plača je spodobna!« Hočeš nočeš je moral prevzeti. V klubu so bile res živahne dame. Ena izmed njih je učitelja že pozmala: gospodična Steffenova. »Vi ste motoristka?« se je začudil. »Trudim se da bi postala, a stvar Je precej težavna.« »Potlej bova pa čas, preden se ne vrnem t Evropo, pošteno izkoristila.« Seveda ni bila najboljša učenka in tudi druge dame so bile začetnice to so imele več smisla za razigrane šale kakor pa za šport. »Rad bi kdaj napravil z vami daljši izlet,« Je dejal. »Zal pa še dolgo ne boste dobro obvladali motornega kO' lesa in preden boste znali, bom jaz že davno onstran velike luže.« Tako je sončnega dne sam sedel na motorno kolo in se odpeljal na deželo, na obisk k nekemu prijatelju. Po izvrstnem okrepčilu so sedeli na verandi pred hišo, od koder so Imeli razgled na vrt in na cesto. Na lepem je zaslišal iz daljave dobro znani ropot, kakor da bi dirjali mimo vsi vragi. »Halo!« je zaklical, kolikor glasno Je mogel. Toda samo ena motoristka je slišala klic in je ofcrenila glavo. »Oprostite takoj se vrnem!« še preden g« je prijatelj utegnil vprašati, kam je namenjen, Je bil že na cesti in se je zavihtel na motorno kolo. Hotel je dohiteti dekleta saj je dobro vedel, koliko zmorejo. Toda trajalo je še nekaj časa, preden je ujel zadnjo motoristko. »O, gospodiču* Steffenova, doba: dan!« »Torej vi ste klicali?« »Seveda, kdo pa drug. Toda oprostite, tudi druge dame bi rad pozdravil.« Hotel je zdirjati dalje. Ustavila se je. Hauser tudi. »AH menite, ’a ostale ne bi bile vesele, če bi videle svojega učitelja, ki so pri njem v tako kratkem času toliko napredovale, da niti sam ni vedel zato?« »Ne vem,* je dejala. »Ali niste nič veseli tega?« je vprašal poparjen, ne da bi mogel razumeti. »Druge sem pregovorila,« je odgovorila tiho, »da bi vam pokazale, da ne znamo še dobro voziti.« »In zakaj? Da bi me presleparile?« »Zato da bi pouk dalj časa trajal in... in da ne bi odpotovali v Evropo.« »Ali se imam morebiti vam zahvaliti za mesto učitelja?« je vprašal dalje. »Moja mati je delničarka vaše tovarne in je govorila z ravnateljem.« Spet se je videl pri tekmovanju, spet je zagledal bel tilast klobuk leteti proti sebi — bil je zanj pač usoden. Takrat ga je vrglo s sedeža. Ali ga bo tudi zdaj — tik pred ciljem — vrglo ob tla? Toda usoda je posegla vmes: »Prosim, ne Jezite se name, gospod Hausner.« In že mu je bila krog vratu. »Gospodična Lili, ljuba, mala Lili!« namazala t krlianka il 1. Salomon, lok — mat, naboitn — 4. re-lan b —e. rtan, tema 8. ep. koleaar — •. te ulet, peca — 11. rab. ;; Ljubka spalna jopica iz rožnate tanke ; volne, pletena čisto preprosto. V pasu • | je zdrgnjena z vrvco, prav tako tudi ; okrog okroglega ovratnika. Rokava sta UGANKE'?] KRIŽANKA Pomen besed: Vodoravno: 1. ploskovna mera; zgodovinski kraj v Srbiji; 2. brez čevljev; izbiranje vojakov; 3. rimski bog; pregovor; 4. Smetanova opera; 5. zaimek; sočivje; predlog; 6. Športnik; 7. ljubek; Kitajska; 8. glas; pleme; 9. mož, ki mu je žena umrla; narobe kvarta. Navpično: 1. Mencingerjev roman; prislov; 2. leposlovno delo; sladka jed; 8. začimba; zabavišče; 4. šport; 6. zaimek; bolečina; kvar-taški izraz; 6. štor; 7. pripadnik starega naroda; jed iz mleka; 8. staro orožje; slov. gora na Primorskem; 9. ploskovna mera; slovnosten sprevod. • MAGIČEN KVADRAT Pomen besed: 1. geološka doba; Z. izraz iz matematike; 3. plemič; 4. določitev vrednosti; 5. ne naprej. Besede se berejo enako v vodoravnih in navpičnih vrstah. * ČAROBNI LIK. 3 Navpično in vodoravno: 1. neobut, 2. praznik, 3. pravdnik, 4. geološka tvorba, 6. skala. POSETNICA O. VRAZ REBUS P ’3di * S P ’3di j0ne v ’ls up' 7 dom te zo5 0 zl”xa* *”ečO’ii dO’ Kako je bilo tubi in kako bo Prav za prav bi morali sleherni dan doživeti tako, kakor da bi bil čisto nov, nepopisan dan v koledarju našega življenja. Toda, ker smo kot ljudje zmotljivi in vse premalo potrpežljivi, da bi sleherni dan delali dobre sklepe in visokoleteče načrte, odložimo to modrovanje navadno za Silvestrovo in navadno v bodočem letu ostanemo samo pri besedah. Težko je kar na lepem postati čisto nov človek, težko je skočiti iz svoje kože. To bi pa zahtevali vsi tisti, ki nam ob vstopu v novo leto pridigajo, da se moramo na lepem izpreobmiti, kako moramo postati drugačni, novi ljudje. ,Novi‘ ljudje pač ne bomo nikoli postali, preveč tičimo v svojih starih, grešnih kožah, toda za nekaj drugega se pa lahko odločimo. Lahko se poboljšamo. Vsaka izmed nas prav zanesljivo ve, kje je njena šibka točka, tista točka, ki si jo izbero za tarčo vsi, ki so kdaj jezni nanjo, pa bodisi, da so to starši ali otroci. Nekatere izmed nas so sicer dobre zakonske žene, samo preveč klepetave so. Druge so preveč koketne, tretje sicer izvrstne matere, toda vse preveč hitre jeze. Nekatere so zapravljive, druge preveč stiskajo pri denarju, vse in vsaka izmed nas ima pa zanesljivo kakšno napako. Torej ob novem letu — joj kar strah me je, tako je še čisto in nepopisano! — st spravimo nad te naj-večje napake. Drgnimo jih in likajmo, tako dolgo, dokler se jih ne bomo iznebile, ali jih pa vsaj omilile. Odločimo se tudi, da bomo storile večkrat kaj dobrega svojim bližnjim ali pa sebi, majhne iskrice dobrote, ki prav malo stanejo, pa veliko zaležejo. Iskrice, ki bodo razveselile naše može: Če gre mož na sejo, mu točno skuhajmo večerjo. Če pride okajen s seje domov, ga ne kregajmo, temveč potrpežljivo poslušajmo, kaj nam ,tako važnega‘ pripoveduje. Zašijmo mu kakšen gumb, čeprav vemo, da zato ne bomo dobile posebne nagrade. Dovolimo m.u, da večerja s prijatelji in ne očitajmo mu, da nas zanemarja. Pustimo mu nekaj besede pri vzgoji otrok. Iskrice za naše otroke: Ne očitajmo otrokom kar venomer, da so netiva zžni, če so razigrani in veseli, tudi same smo bile v mladosti takšne. Povabimo včasih kakšne prijatelje naših otrok in jih pogostimo. Recimo kakšno dobro o hčerkinem zaročencu, čeprav bi rajši udrihale čezenj. Nikar kar venomer ne sprašujmo sina, v kakšnem akademskem klubu je vpisan in zakaj ni vpisan v drugem klubu, temveč pustimo ga, da bo ravnal po svoji volji in po svojem življenjskem nazoru. Iskrice do samih sebe: Kadar smo trudne, lezimo v posteljo, ne da bi zvečer brale knjigo v postelji. Nikar kar venomer ne klepetajmo, to nas izčrpuje, rajši tiho delajmo. Nikar se po nepotrebnem ne razburjajmo. Privoščimo si kakšen dan nekoliko oddiha, čeprav parketov nismo sveže 'ološčile. Skušu,, ,io biti v teh zoprnih dneh vesele, mirne in ljubeznive. To so dobri sklepi, dobri načrti. Od nas samih je odvisno, ali jih bomo izpolnjevale ali ne. Če bomo pa vsak teden vžgale vsaj eno takšno IZPOPOLNILNICA LES — ANA — BAR — OST — SELJ — IVA — ARA — ANA — SAD —J LED — BEL — OSA J Pred vsako besedo postavi i« enoj črko, da dobiš nove besede. Nove črkej ti dajo ime in priimek očeta sloven-* ske književnosti. • ČRKOVNICA CVEJMRR Ž ESNERTI I NAJIIVMV OKOSMINI KEVTIHIH Rešitve ugank nalite* Vodoravno po »uti t oral, popara — S dllrn, H — 6. marat — 7. i, nam, rival — 8. en. koleaar Kek, rli — 10 amulet, peca — novinar Rallte« Čarobnih kvadratov I 1. luna i l tal 8. nada, 4 Alah. II 1 iola. 2 Oltb, 8. lire 4. Abel. III. 1. bila, 2. Ibar, 3. Salu, 4. arak. IV. I, »ova, 2 obad, 8, vada 4. Adam. V. L kolo, 2. otep, 8. leča, A opal. iskrico v svojem življenju, potem ti dobri sklepi ne bodo ostali samo dobri sklepi, pač pa bodo postali tudi dejanja. Saš**. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Golaževa juha, krompirjevi cmoki, kisla repa. Zvečer: Jetra v omaki. Petek: Pašta fižol. Zvečer: češpljeva kaša. Sobota: Goveja juha z vlivanci, go vedina, krompirjev pire, špinača. — Zvečer: Krompirjev golaž. Nedelja: Telečja obara, kruhovi cmoki, jabolčni zvitek. Zvečer: Kranjske klobase, kislo zelje, potica, čaj. Ponedeljek: Krompirjeva juha, dušen riž, zeljnata solata, svinjska pečenka. Zvečer: Palačinke. Torek: Goveja juha s krpicami, govedina, kolerabice s krompirjem. — Zvečer: Safalade v solati, čaj. Sreda: Vampi s krompirjem. Zvečer: Praženec, kompot. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Golaževa juha, krompirjevi zrezki, kolerabice, marmeladna gibanica.* Zvečer: Krompirjeva solata, polpeti, čaj. Petek: Polenovke v omaki, fižolov pire,8 sirovi štruklji. Zvečer: Čokoladni narastek,3 čaj. Sobota: Telečji golaž s polento, palačinke, kompot. Zvečer: Ri/ota, solata Nedelja: Možganova juha, dunajski zrezki, zdrobovi cmoki, mešana solata, potica, kompot. — Zvečer: M>-zla pljučna pečenka, obloženi kruhki, ribe z majonezo v aspiku, pecivo, potica, čaj. Ponedeljek: Obarna juha,* telečje nadevane prsi, krompir na poljski na- Pri smučanju Ambre solaire, filter olje za zimski šport, varuje kožo v dolini od mraza, na višinskem soncu pa nevarnih opeklin. Ambre solaire se dobi v drogerijah in parfumerijah. čin,B kuhana ohrovtova solata, potica Zvečer: Mrzel narezek, pecivo, čaj. Torek: Zelje z ajdovimi žganci, pe-čenjak, kompot. Zvečer: Jetra v omaki, krompirjevi kifeljčki. Sreda: Zelen javna juha, ocvrti ri-željc, pražen krompir, solata. Zvečer: Hrenovke s hrenovo solato. Pojasnila: * Marmeladna gibanica: Napravi testo iz 35 dek presejane moke, enega in pol zavojčka pecilnega praška, 10 dek sladkorja, 5 dek presnega masla, enega jajca, malo soli in nekoliko mleka. Testo dobro pregneti in ga razvaljaj za nožev hrbet na debelo. Med tem pa pripravi nadev: nekoliko marmelade, kakršne koli pač, nekoliko ruma, limonove lupinice in sladkorja. S tem namaži razvaljano testo, a ne predebelo, da ne bo pretežko. Zvij in prereži v dva dela, daj v namazano pekačo in peci v srednji vročini dobre pol ure. 3 Fižolov pire: Fižol skuhaj do mehkega, pretlači ga skozi cedilo in ga daj na razbeljeno presno maslo, kjer si po-nrej zarumenila nekaj kruhovih drobtinic 3 Čokoladni narastek: Razgrej za jajce presnega masla, daj vanj 7 dek nastrgane čokolade in žlico moke Ko se speni, prilij 12 žlic tople, sveže smetane, postavi to na hlad in mešaj. Dodaj 4 rumenjake, pet žlic vanilije-vega sladkorja in pozneje še trd sneg štirih beljakov. To daj v namazano sodo in speci narastek v pečici, okusu daš lahko poprej na dno vrsto piškotov, ki si jih marelično marmelado. Stisni po dva in dva skupaj in jih poškropi • sladko smetano. Na vrh piškotov narastek. * Obarna juha: Zreži na kosce nekaj telečjega mesa, osoli in ga na masti Dodaj čebule, peteršilja, zelene, ohrovta, korenja in druge zelenjave. Ko se meso zmehča, ga vzemi iz koze in potresi ostalo zelenjavo * dvema do tremi polnimi žlicami moke. da lepo zarumeni. Prežganje zalij i juho, da bo redko in pusti, naj nekaj časa vre. Juho precedi in zakuhaj vanjo razen na kosce zrezanega mesa riževe klobasice, kruhove cmoke ali kaj podobnega. Namesto telečjega mesa lahko vzameš tudi kurjo drobovino ali pa goveja jetra. je zdrgnjena z okrog okroglega pletena kimono, kar da še manj dela. Jopica Je posebno primerna za bolnice in za mlade matere. Noga vice perilo dežniki v aalbollll kvaliteti, po tevarallklb cenah, v prodalalnah tovarne VIDMAR Pred Sketlja » Prat er nova nL. IS Goapnevctaka 1 Tyr*eva t, Palača Čevlji, torbica in rokavice so važni činitelji, ki jim današnja moda posveča veliko pozornost in ki jih ne smemo zanemariti, če hočemo veljati za dobro oblečene dame. Praktična novost na tem področju so mufi, ki hkrati služijo za torbico. Zdaj pa spada k tem, tako imenovanim »modnim pritiklinam« tudi dežnikov ročaj, ki mora biti prevlečen z istim usnjem, iz kakršnega je torbica. Kakor vidite na Sliki, uvajajo modni stvaritelji spet visoke čevlje, kamen spotike letošnje mode. * Krompir na poljski način: ZmoSaj kuhan, pretlačen krompir in kravji sir, vsakega pol. Prevri nekaj zeljnatih listov v slani vodi, potresi vsakega posebej z majaronom, naloži nanje pripravljeni nadev, ki ga poprej osoli in zabeli s presnim maslom. Zvij vsak list v klobasico, polagaj jih tesno drugo poleg druge v kozo z oljem, namaži tudi povrh z oliem in pari v pečici. Oblij s smetanovo, paradižnikovo ali kakšno drugo omako in daj s krompirjem in cmoki na mizo. Kako ustrojiš zajčjo kožo? Ce gospodinja ve, kako je treba pripraviti različne okusne jedi iz mesa mladih zajcev, mora tudi vedeti, kako bo napravila iz kože mladega zajca krzno. Z njim bo lahko okrasila svoj plašč, otročji plašč ali ga pa kako drugače s pridom uporabila. 8vežo kožo v prvi vrsti lepo očistite. Porežite vse nepotrebne kose, glavo, noge m robove lepo obrežite. Tako pri- Tmkole se zdaj oblačijo ženske v voju-jočih ae državah. Obleka Je podobna pilotskim, vpada pa med eno najbolj praktičnih ženskih oblačil, ki Jih uporabljajo v sedanji vojni. pravljeoio kožo namočite v svežo vodo, ki ste ji dodali nekoliko kapljic kar-bolne kisline ali formalina. Cez 24 ur vzemite kožo iz vode in jo iztisnite ’ olikor se da s potezanjem v pravilni smeri, to se pravi z dlakami navzdol. Potlej kožo z rokami raztegnite, položite jo na leseno mizo, da pride mesnata stran navzgor. Potlej z nožem odstranite vse mastne in mesne dele, ki se še drže kože. Pri tem morate biti izredno pazljivi, da kože ne prerežete. Med tem pa pripravite v velikem loncu 6 litrov vode, ki ste ji dodali 500 gramov bele soli m dajte na ogenj, da prevre. Prekuhano in ohlajeno vodo dobro premešajte in vanjo namočite očiščeno kožo. Ce je zmes pretopla, se bo koža začela skubsti. Kožo morate potlej kakšne četrt ure gnesti po vodi in stiskati, da se tekočina čim bolj vpije vanjo. Tako namočeno kožo pustite v vodi 5 dni in vsak dan jo nekaj časa gnetite, da se bo čim bolj zmehčala. Po petih dneh kožo vzemite ven in iztiskajte vodo iz nje, seveda spet vzporedno z dlakami. Popolnoma očiščeno kožo napnite na leseno mizo z dlako navzgor. Pripnite jo z risalnimi ali pa prav majhnimi navadnimi žebljički na mizo. Sušiti se mora na hladnem, nikakor pa ne na soncu. Cez 24 ur kožo snemite, dobro jo zdrgnite, dlake pogladite v pravilen položaj in napnite nazaj na mizo. Spet sušite v hiadu. Potlej pa dvakrat na dan snemite kožo' in jo zdrgnite in napnite nazaj, dokler ni popolnoma suha. Ko Je koža na ta način »ustrojena«, morate poskrbeti za čim lepšo dlako. Potresite jo s presejano sadro ali lesnim pepelom. Eno ali drugo močno vtrite prav do kože. Tako pustite 24 ur. Potlej do čistega odstranite sadro m: pepel in dobro iztrpajte. da bo dlaka popolnoma čista. Nato {»otresite dlako s žaganjem m ga prav tako vtrite do kože. Po 24 urah očistite tudi žaganje in dlake gladite s suho svilo, da jim daste svilen sijaj. Tako ustrojeno krzno lahko uporabljate v različne namene. Ce imate lepe čin čilske zajce, boste kožo lahko uporabi 1 za plašč. Se posebno se vam izplača strojiti kožo, če imate več kožic hkrati. Res Je precej dela, toda trud vam bo stotero poplačan. Monogramt — en te! — »ž*** gumbnice — gumbi — pUse fino In hitro izvrši Matek & Mikeš LJUBLJANA, FranlBkanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Za trenje orehov si priskrbite tole Kozmetika je higiena Koliko truda vas bo stalo, da ne boste več med tema dvema izrazoma postavljali visoko steno, Sleherna sodobna ženska bi se morala zavedati, da izraz kozmetika sploh ne more obstojati, če ne temelji na izrazu higiena, in da brez izraza higiena ne bi bilo pojma zdravja, brez zdravja pa ne pojma lepote. Ce kaneš na robček nekaj kapljic dragega vijoličnega parfuma iz originalnega zavitka iz Pariza, potem je to pač kozmetika. Isti učinek bi pa dosegla, če bi si na lase kanila nekaj kapljic kolinske vode, samo še bolj osvežujoče bi dišala. Včasih se mi zaidi, kakor da bi ob besedi .kozmetika* Eadišalo po sladkobnem vonju kakšnega dragega parfuma, medtem ko beseda .higiena* diši trpko, toda zdravo kakor sivkina kolinska voda. Predvsem Je pa važna za naše bralke okoliščina, da je higiena prav poceni, medtem ko )e treba pri kozmetiki pogosto precej globoko v žep seči. Jutmja telovadba — brr! — je že eno poglavje higiene, naše vsakdanje prijateljice. Dajte si dopovedati, po-lebno dekleta, ki Vse dreve presedite ta pisalno mizo, da je Jutmja telovadba prav tako potrebna, kakor je potrebno, da vsak dan Jemo in spimo vsako noč. Sama priznam, da je jutr-nja telovadba prava nadloga za zaspanega človeka. Koliko energije, koliko trdne volje je potrebno, da sleherno Jutro nekoliko bolj zgodaj vstanemo, da se pričnemo lepo zgreti od tople postelje, pretegovati po mrzlih tleh. Brr! In še enkrat: brrl Higiena — in kajpak tudi zdravje, in kajpak tudi lepota — pa terjajo od nas. da telovadimo sleherno jutro v?aj deset minut. Pravijo pa, da je pri vsaki stvari mogoč kompromis. Dobro, zakaj ne bi bil ■oogoč tudi pri tej stvari? kako bi bilo, če bi prve telovadne ▼aje zjutraj vadili še v — por tel ji? Lepo bi odrinili nadležno odejo, se nekajkrat pretegnili, potlej pa pričeli s prvimi vajami. Te vaje bi vadili predvsem z nogami in gornjo polovico •elesa: 1. vaja: Ležiš na hrbtu in dvigneš enkrat eno, drugič drugo nogo v ■rak; (lOkrat). LASE KAKOR SVILA Umivajte Vaše lase s Savexom, ki Je odličen tekoči šampon brez luga. Na ■ahtevo pošljemo vsakemu brezplačno knjižico o popolni negi las. L Oreal/28, Zagreb I, pošt pred. 3. hlade, radi so živčni in še marsikatero drugo slabo lastnost imajo, ki je dobro grajeno, postavno dekle ne pozna. Garantiramo za dobro voljo in hkrati, za vitko linijo, če zajtrkujete skodelico vročega čaja ali kave z nekoliko mleka, s prepečencem in svežim jabolkom. Toda ne pozabite, sveže jabolko pri tem zajtrku ne sme manjkati! Zdaj pa še nekaj higiene za vaš obraz, da ne bo postal v mrazu kar višnjevordeč. Koža na obrazu se mora kajpak navaditi na nižjo toploto. Ker Je pa žal ne moremo pokriti z volnenim zastorčkom, jo moramo drugače utrditi. »Z masažo?« boste vprašali. Da in ne. Rajši ne. Masaža je tako delikatna zadeva, če ne znaš res pravilno masirati obraza, lahko narediš več škode kakor koristi. Gube, ki se nam okrog oči rade narede od nepravilne masaže, nikoli več ne izginejo. Namesto masaže pa za utrditev obraza priporočamo ščetkanje obraza. Priporočam ščetkanje obraza za mastno in za suho kožo. Ker imajo pa nekatere srednje mastno, druge pa srednje suho kožo, bodo morale ta navodila nekoliko prikrojiti zase. Za mastno kožo si izberite siednje mehko ščetko, jo namilite z dobrim milom in namočite v precej vročo vodo; ščetkajte se od nosa proti sencem, nekako tako kakor si moški pri britju milijo obraz s čopičem. Nato mastno kožo dobro izmijemo z mlačno in na koncu z mrzlo vodo. Za suho kožo si prav tako ščetkamo obraz, samo da si namočimo ščetko v olivno ali v mandljevo olje. Na koncu si obraz dobro izmijemo z otrobovo vodo. Ce se bomo ravnali po gornjih higienskih nasvetih, ne bomo samo čedne, pač pa tudi zdrave in zmerom dobre volje, kar je za današnji mračni, zoprni čas res prepotrebno. S. 2. vaja: Priteguj izmenično zdaj •no, zdaj drugo nogo k telesu, tako da se bodo kolena dotaknila prsi. Ta vaja Je izvrstna tudi za trebušne mišice; (lOkrat). 3. vaja: Obe nogi dvigni, tako da bosta stegnjeni v poševni legi s telesom in jih počasi spet spusti; (lOkrat). 4. v a j a : Obe r.ogi dvigni kakor pri 3. vaji, jih v zraku raztegni, spet ■druži in spusti. 5. vaja: Najprej z levo, nato pa z des.ro nogo kroži po zraku, in sicer z vsako nogo desetkrat. 6. vaja: Ležiš na hrbtu, potem pa nenadno gornji del telesa sproži naprej, da se s konci prstov lahko dotakneš koncev prstov na nogah. 7. vaja: Delaj z rokami iste gibe, kakor z nogami, vkolikor je to mogoče. 8. v a j a : (Ta bo najbrže še zmerom najtežja.) Skoči iz postelje in telovadi jutmje vaje na golih tleh, kakor si to delala doslej. Ce si tako srečna, da imaš kopalnico, morda celo na plin, potem jo moraš pač vsak dan uporabljati. Ni glavno to, da se vsak dan koplješ v topli vodi, narobe, takjre tople kopeli pogosto celo jemljejo energijo in slabe telo. Važro je pa. da se sleherni dan pod prho umiješ. Tako porabiš ves teden toliko vode, k?.kor če bi se samo enkrat kopala. Razen tega ni treba toliko kuriti, ker ni treba, da bi se dosti vode segrelo. Ce sl količkaj utrjena, se ne boš prehladila. Najprej se nekoliko omoči z vodo (kajpak toplo), potem pa namili svojo ščetko in se dobro ščetkaj po vsem .elesu. Nato spet odpri prho, se umij in kopan 1e je končano. Kozmetika zahteva. da je koža kar najbolj čista, da lahko diha. To boš pa dosegla samo, če se boš ravnala po gornjih higienskih nasvetih. Pri prhanju ni treba pretiravati. Zelo nesmiselno je trditi, da samo ledeno-mrzla voda osveži telo. Narobe, dokazano je. da kar najbolj osveži telo mlačna voda. Prav tako se ne strinjam s tistimi, ki žrtvufejo zajtrk vitki liniji svojega telesa. Res prijetno je, če je človek tako vitek, kakor so modeli v modnih revijah, toda le zavedajte se. da j takšni ljudje niso tako odporni prav ■ato, ker so pretirano vitki. Vsaka sapica, vsak dih Jih omaje, hitro se pre- 20 nasvetov za kopanje dojenčka 1. Dojenčka moramo vsak dan kopati. Edino pri kopanju se njegova koža iznebi vseh nepotrebnih toxinov. S tem, da lahko prosto brca, se pa sprosti njegov živčni sistem... Poleg tega je otroku kopanje v veliko zabavo. 2. Dojenčka smemo kopati samo v toplem, dobro zaprtem prostoru. Naj-večjl sovražnik otroka je prehlad. Zato pazimo, da med kopanjem in po njem ne bo prepiha. 3. Eno leto starega otroka kopajte zjutraj ob O. uri, ker Je to najbolj pripraven čas zanj. Kopal se bo torej pred jedjo — navadno dobi zajtrk okrog 9. ure — in bo imel še dovolj časa za sprehod ob 10. uri ah ob pol 11. uri. 4. Ko otrok že hodi in se valja po pesku, ga pa kopajte pred večerjo. Tako bo utrujen lahko mimo in hitro zaspal. 5. Naj bo dojenček še čisto majhen ali pa nekoliko večji, če je nemiren ponoči, ga kopajte zvečer. To ga bo pomirilo in ga uspavalo v boljši in globlji sen. Dcaldiltti nast/eU V majhnih modernih stanovanjih, kjer velja izrabiti sleherni prostorček, je zmerom težko najti prostor za čevlje. Tok iz pisanega kretona, obešen na notranji strani omare vsakega posameznega družinskega člana bo odtehtal omarico za čevlje, hkrati bo pa napravil red med vašimi čevlji. prakt eno tnalce iz trdega lesa. Delo vam bo šlo hitro od rok, razen tega bodo pa jedrca ostala cela. Tnalce si lahko sami napravite doma. 6. Kopanje sme trajati samo pet do osem minut. Predolgo kopanje je namreč prenaporno za mladi organizem. Poleg tega je pa še večja možnost prehlada. 7. Toplota kopeli ne sme znašati več ko 37* C in tudi ne manj ko 36* C. Prevroča kopel namreč poveča pritisk krvi in utruja, prehladna kopel pa je nevarna zaradi prehlada. 8. V začetku merite toploto s toplomerom, pozneje boste pa lahko že sami določili pravo toploto. Zapomnite si dobro: za določevanje toplote naj ne bo roka, temveč komolec, ker je ta najbolj občutljiv in čist. 9. Kopalno kad postavite kolikor mogoče visoko. S tem si boste olajšali delo pri kopanju, poleg tega vas pa še križ ne bo bolel. 10. Pred kopalno kadjo položite blazino, pokrito z rjuho ali debelo brisačo. Tako boste otroka laže položili, ga slekli in oblekli, kakor pa če ga vzamete na kolena. Poleg tega se bo pa še mati laže gibala. 11. Preden otroka slečete, se dobro prepričajte, ali imate res vse pri roki. Otroka nikakor ne smete pustiti v vodi. medtem ko vi iščete milo ali brisačo. Posebno pazljivi bodite takrat, ko otroka dvignete iz kopeli in ga zavijete. 12. Otroško milo mora biti posebno dobro izbrano. Ni važno, da je dišeče, toda važno je, da ga uporabljate samo zanj. Otroška koža Je namreč zelo nežna, zato jo varujte vseh dražljivih snovi, ki povzročajo rdečico ali celo izpuščaje. 13. Ce je otrok umazan, ga očistite že pred kopanjem, in sicer v trenutku, ko ga slečete. Voda, v kateri ga kopljete, mora biti namreč popolnoma čista. 14. Vsako Jutro mu umivajte glavo z milom, skrbno mu jo posušite in ščetkajte lase z mehko ščetko. Zmotno Je namreč misliti, da je nevarno otroku umivati glavo. Ce se mu napravijo hraste, mu namažite glavo z vazelinom, jo pokrijte s čepico in mu jo drugo jutro umijte z milom. 15. Pred kopanjem očistite otroku obraz, oči, ušesa in nosnice z vato in z mlačno vodo. Koža na obrazu Je namreč zelo nežna, medtem ko sta rokavica za umivanje ali goba pre-raskavi in sta težko tako čisti kakor vata. Nikar pa re uporabljajte uho-trebcev! 16. Pri kopanju držite otroka z levico pod tilnikom in rameni, ker otrok še ni dovolj velik, da bi sam sedel. Z desnico ga pa umivajte z milom. 17. Rodite pazljivi pri izplahovanju. To stvar morate opraviti temeljito, da ne ostane na otrokovi koži prav nič mila. 18. Ko vzamete otroka iz kopeli, imejte pripravljeno toplo kopalno brisačo. Otroka dobro drgnite in temeljito obrišite. Posebno pažnio polagajte na prste na nogah in rokah in na vsa mesta, kjer se koža guba. Suha mesta Pa obilno napudrajte z lojevcem. 19. Po kopanju se prepričajte, ali niso otrokovi nohti predolgi in ali so čisti. Nevarro je namreč, če se praska, ker lahko dobi huda kožna okuženja, ture, izpuščaje in podobno. 20. Po kopeli mora imeti otrok popoln mir, najbolje je, če zaspi, kalti tako »e njegovi živčki najbolj sproste. • Porabni nasveti Porumenele klavirske tipke bodo postale spet bele, če Jih boste zdrgnili s krpo, namočeno v alkohol ali mleko. Barve na preprogah, ki so že nekoliko obledele, boste spet oživili, če jih boste temeljito izščetkali s ščetko, ki ste jo pomakali v raztopino treh litrov vode in žličko boraksa. CIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme prot! PFGAM. Suha ali mastna 20" - din Po povzetiu pošilja: PftRFUMERIE BA10G — STA« BECEI. Dunavaka banovina. šahI Šahovska past Pozicija iz partije Jebeau—Lazard (Turnir za prvenstvo Francije 1927) Po potezah 1. d4 Sf6, 2. Sd2 e6. 3. dXe Sg4 Je beli potegnil 4. h2—h3(?) in Črtu Sg4—e3(!). Na kar se je beli vdal. Nedvomno že vidite, zakaj. Problem štev. 132 Sestavil Samuel Loyd (1868) Mat v 3 potezah Problem, ki po ostroumni zasnovi ne zaostaja za problemom št. 131. Sicer pa avtorjevo ime že s&mo vse pove (B 38) Problem štev. 133 Sestavil Antonio Corrias (1902) Mat v 3 potezah (B 66) Klasična kratka partija Igra kraljevega tekača j (Poznanj 1862) • Bell: N. N. Cml: Zucker : 1. e4 e5 : 2. Lc4 Sf6 5 3. Sf3 SXe4 i 4. SVe5 d5 • 6. Lb3 Dg5! ♦ 6. 0—0 DXe5 i 1. d3 Ld6! ♦ 8. g3 Sg5! " 9. Tel Sf3 šah 10. Kfl Lh3 mat Mojster se Je s svojim nasprotnikom ► kar igral. (H 72) Rešitev problema tt. 131 1. Dh8—e8 2. De8—d7 S. Dd7—d3 4. Dd3—c4mat. 2....... 3. Dd7—d4 šah 4. Dd4—d2 mat. 1....... 2. De8—e2 5. De2—d3 itd. Kb4—c4 Kc4—b4 Kb4—a4 Kc4—c3 Kc3—c2 Kb4—c3 Kc3—b4 Letos so Pflrižanke bolj skromne, zato se tudi ne navdušujejo ca razkošne večerne obleke. Vendar se pa kljnb temu ne dado prikrajšati za to ali ono skromnejšo, a učinkovitejšo novost. Ena Izmed takšnih novosti je dolga brokatna jopica, skrojena čisto športno, s širokimi reverji in velikimi iepL Primerna je aa k Izrezani večerni, dolgi ali kratki obleki Tudi nakit je izrednih oblik in ima to nalogo, da kak&n« dolgočasno večerno obleko poživi. [če Vam je težko pri srcu [in si želite malo razvedrila, potem sezite Čpo »Družinskem tedniku«! 13. nadaljevanjt Tam, r tistem peklu, kjer Je * vseh strani nevarnost prežala nanjo, je bila Orana njegova, čisto njegova, edino v njegovem objemu vama pred vsemi nevarnostmi. Tukaj Je pa daleč od vojne, daleč cd vseh grozot, v varstvu svojih staršev in — zardel je — svojega denarja. Ali bo zdaj še hotela kaj slišati o njem? To pot je prvič pomislil, kaj je morala ona občutiti tisto edino noč? Zanj je bila tista noč kakor čaša opojne pijače pred odhodom na fronto, kakor sladek spomin za brezdušno bodočnost, spomin na prelepo preteklost. Bila je sladko odkritje njene nedolžnosti, sramežljivosti in lepote. Kaj je pa mogla tista noč pomeniti njej? Ali se ni morda danes s strahom spominjala njegovih strastnih objemov? Ali ni morda kdaj s studom pomislila na njegove vroče poljube? Ta misel mu je postala neznosna, čeprav je čutil, kako pravično je, da tudi on že vendar pomisli na to. Oh, bila je tako mila, tako nežna in tiha kakor preplašena ptička. Tedaj si pač ni mislil, da ne more to nedolžno dekle čutiti ljubezni do nekoga, ki ga pozna komaj nekaj ur. Skušal je v njej zbuditi ljubezen, ki je ni bilo, vneti ogenj, ki še ni mogel plamteti. Ali je torej verjetno, da se zdaj še kdaj spomni na moža, ki so ga ji bile razmere tako rekoč vsilile? Razen... Razen, če ga... Skoraj si ni drznil misliti na to. Ali je mogoče, da bi tudi ona njega ljubila, tako vroče in strastno, kakor jo je ljubil in kakor jo še ljubi on? »Zakaj toliko premišljujem?« si Je prigovarjal. »Zdaj tako ne morem ničesar več popraviti.« Zagledal se je v pokrajino, ki se je tiha in prijetna širila pred njim. Njegove oči so se odpočivale ob mirnem, z vrbami poraslem bregu Loire. Da, vse okrog nje je dihalo mir, lepoto in harmonijo. Mladi Spanec se Je zdrznil ob primerjavi tega blaženega miru s svojo razburkano domovino. Za en sam trenutek je izginilo Izpred njegovih oči vse: ljubezen, bodočnost, dom. Nehote je gledal v svoji domišljiji samo gole, kadeče se ruševine svoje rojstne vasi. Samo en kratek, strahoten trenutek je trajala ta grozotna vizija, potlej se je pa izgubila v prijetnem zelenju rečnega brega in v toplih barvah prostranega polja. Potem je poromal njegov pogled proti senčnati stezi, kjer je ondan izginila Orana njegovim očem. »To je pa res čudno — človek, ki je tako pogosto gledal neustrašno smrti v obraz, je ves nemiren in v zadregi, če se takole na lepem znajde pred takšnim ljubezenskim problemom,« je pričel modrovati mladi Spanec sam pri sebi. Spet se je spomnil starčevega pripovedovanja. Nekaj v njegovih besedah ga je zbodlo, ga je če zdaj mučilo: novica o snubitvi Andreja Dumoustierja. »Moja žena Je najbrže povprašala po meni na poslaništvu samo zato, da bi izvedela, ali še živim, ali sem padel. To pa najbrže spet samo zato, da bi vedela, ali ima kot vdova že svobodno izbiro, ali ima pa še zmerom vezane roke. Poroka s takšnim bogatašem pač ni od muh.« Ta domneva se mu je zazdela nenadno popolnoma verjetna, če bi bila Orana vdova, ji nihče ne I bi mogel braniti, poročiti se s tem vraži im Andrelem. Morda nihče ne bi nikoli izvedel, da se je poročila kot vdova in ne kot dekle... Ta misel, da bi smela njegova Orana pripadati komu drugemu, čeprav po njegovi smrti, mu je včasih postala kar neznosna. Hkrati se je pa nekako streznil in pričel kot pameten in preudaren človek, ki so ga prekalile že mnoge, še vse večje nevarnosti, mimo in trezno pretehtavati svoj položaj. »Zadovoljen sem, da se nisem prenaglil in da se nisem dal spoznati. Zdaj bi to prav gotovo obžaloval. Ne vem, ali bi me po vsem tem posebno prijazno sprejela, uboca mala... De kje na svetu je ženska, ki bi imela za moža rajši možaka, kakršen sem jaz, namesto bocatega Dumoustierja?!« In na tihem je hvalil previdno usodo, da je med njega in njegovo ž*mo vsadila veliki rožni grm, ki ga je v usodnem trenutku obvaroval izkušnjave, da ni skočil pred Orano in ji vse razodel. XXIII Moreno ni hotel več ostati Rieuvalu. Čeprav bi bil lahko ostal več dni, se je še isti dan vrnil v »Nočem se prenagliti,« si je dejal ko se je prepričal, iz kakšne družine je njegova mlada žena in v kakšnem okolju živi. »Bodimo potrpežljivi, čas sam bo storil svoje Za adaj še nimam dovolj zaupanja Ljubezen ŠPANSKEGA CASTN vase, zato se nočem še pojaviti na odru najine zakonske komedije.« Pogosto se je mučil z mislijo, kaj bi storil, če bi ga Cadreronovi kratko in malo postavili pred vrata. Ni ga skrbelo vprašanje časti in ponosa. Tudi on je znal v takšnih trenutkih primemo nastopiti. Vse bolj ga je skrbelo, kaj bi bilo tedaj z njegovim zakonom z Orano. Ce Orana ne bi hotela oditi z njim, je ne bi mogel prisiliti. Zdaj so minili tisti časi, ko je bilo mogoče ženo z orožnikom prignati v hišo. čeprav bi mu bilo silno žal, če bi med svojo ženo in med seboj vse mostove podrl, mu je bila prav tako nekoliko tuja misel, da bi pričel prav kmalu igrati vzornega zakonskega moža. Od tistega dne, ko je mladi Španec videl svojo ženo, se je v njem nekaj spremenilo. Prej zmerom dobre volje in živahen, je postal čez noč melanholičen in otožen. Sam si ni znal razložiti te spremembe, čeprav jo je čutil in čeprav se je je po vsej sili hotel odkrižati. četudi po naravi ni bil ne zavisten in tudi ne ljubosumen, ga je misel, da njegova žena ne živi pri njem, glodala in mu jemala ves duševni mir. Hkrati je čutil kako ta misel zbuja v njem nepremagljivo željo, da bi jo spet videl. Vsi pametni načrti, vsi dobri sklepi so se razbili ob tej veliki, goreči želji. »Njen mož sem, torej imam pravico do nje. Morda bi se moji tovariši norčevali iz mene, če bi vedeli, da se lastne žene ogibam.« Sam sebe je ošteval, jezil se in klel, toda hrepenenja, da bi mogel spet samo za trenutek videti svojo ženo, ni mogel več pregnati. Naposled se je odločil, da bo spet odpotoval v Rieuval, samo da bo lahko spet videl Orano. »Kajpak je ne bom nagovoril,« se je spodbujal. »Glavno je, da jo bom videl. Moja pravica je, da vidim, kako živi in kaj počne. Zdi se, da je zatajila svojo špansko poroko! Rad bi se prepričal, ali je to res. če bi jo le mogel fotografirati, na tisti stezi ali pa kje na vrtu...« Misel na to potovanje mu Je vrnila vso dobro voljo. Bil je kakor tisti, ki se boji iti čez trhlo brv in ki se kar oddahne, ko je že onkraj potoka, naj že bo moker ali suh. »Bolje Je, da dobro spoznam te ljudi, preden stopim k njim na pomenek,« si je prigovarjal. »Morda so pa na koncu koncev prav tako simpatični, kakor njihova hči,« se je spodbujal, kadar je bil posebno slabe volje. Naključilo se je, da je mogel res nekaj dni nato odpotovati v Tou-raino. Bil je kar bolestno vznemirjen od hrepenenja po Orani. Zaman si je zatrjeval, da ravna točno po načrtu in da ne more ničesar pokvariti. Ko se je že zgodaj zjutraj pri-pellal na že znano postajo, se je odločil, da bo to pot krenil do gradu po drugi poti, držeči do glavnega vhoda v vrt. IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. Gradič je stal blizu rečnega brega. Glavna vrata so gledala na vrt, prav tako terasa in balkon. Samo okna, ki so gledala na reko, so bila odprta, vsa druga so bila pa zastrta z zavesami ali pa celo zaprta z rebračami. To je bilo Mo-renu prav dobro došlo. Lahko je koračil okrog gradu, ne da bi se mu bilo treba bati, da bi ga kdo opazoval. Potegnil je iz žepa fotografski aparat in fotografiral grad in park z več strani. Nikjer ni bilo žive duše, da bi ga vprašala, zakaj se tako nenavadno navdušuje za idilično okolico podeželskega gradiča. Zdaj, ko si je tako od blizu ogledal gradič in okolje, id je v njem živela njegova žena, se mu je zazdelo, da mu je Orana vse bližja kakor poprej. Usoda mu pa to pot najbrže ni bila posebno naklonjena, kajti sonce je stalo že visoko na nebu, in vendar še ni prišla iz gradu tista, ki jo je Moreno tako željno pričakoval. V 24 URAH barva, piisira tu kemično čisti obleke, klobuke Itd škrob! in gvetlolika srajce, ovratnike, za- rtnice Itd. Pere. suši. monga lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje ta pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Popoldne je imel več sreče. Muhast slučaj mu je priskočil na pomoč. Obedoval je v neki gostilni. Prav ko je zajemal juho, je slišal, kako je neki kmet dejal gostilničarju: »Zdi se, da letos sadje pri Ca-dreronovih ni kaj prida obrodilo, kajti sleherno popoldne hodita gospa in gospodična v Rieuval nakupovat hruške in pomaranče.« »Da, da, večkrat ju res vidim, kako gresta mimo naše hiše ob štirih s praznim koškom, čez dobro uro se pa že vračata z koškom sadja,« Je važno odgovoril gostilničar. Ta pomenek je bil za Morena nenavadno dragocen. Zdaj je torej izvedel, kje jo bo lahko videl in ob kateri uri. Zdaj mlademu Špancu ni kazalo drugega, kakor da sl poišče ob poti v Rieuval primeren kotiček, kjer bo lahko svojo ženo od bliže videl, hkrati pa tudi spoznal, kakšna je njena mati. Ogledal si je teraso gostilne, kjer je pravkar sedel. Bila je prav pripravna za opazovanje. Od ceste jo je ločila živa meja cvetočih ka-pucinčkov, ki so bili pa ponekod tako redki, da je z lahkoto videl skoznje. Naročil si je kozarec piva, potem je pa vzel iz aktovke škatlico barv, čopič, risalni papir in stojalce. že od nekdaj je imel veselje s slikanjem z vodnimi barvami Zdaj si je izbral ta šport kot razvedrilo v urah čakanja, hkrati pa kot opravičilo, da ostaja tako dolgo na enem kraju. Tako pač nikomur ne bo prišlo na misel, vprašati ga, zakaj kar venomer hodi okrog gradiča Jacheres ali pa, zakaj tako vztrajno poseda na obronk'v> bližnjih gričev m ob bregu I Izbral si je slikovit mouv, kolikor mu je pač dopuščal njegov sedež na malone zaprti gostilniški verandi in pričel na videz vneto slikati. »Naj bo to spomin na te vznemirljive dni,« si je dejal sam pri sebi. Minilo je nekaj ur, toda cesta, držeča iz gradiča, se je vila pusta in prazna proti Rieuvalu. »Morda pa danes v gradu ne bodo jedli sadja,« se je šalil Moreno, »morda čakam zaman. Oh, ko bi vsaj včeraj pojedli vse sadje! Tega najbrže ne bi bil vesel samo jaz, ampak tudi prodajalec sadja v Rieuvalu.« Zdaj je bilo treba dati sliki samo tisti poslednji nadih plastike in slikovitosti. Zdelo se je, da je imel tokrat mladi slikar dobro roko. Pogled na belo cesto, ki se je izgubljala v daljavi med zlatožarečimi polji, je bil izredno lep. Sinjina neba je bila mehka in zrak trepetajoč, kakor v vročem poznem popoldnevu. Bilo je videti, kakor da mlademu slikarju pač ni drugega mar, kakor da kar najbolje dokonča svoje delo... XXIV Mlademu slikarju je postajalo že dolgčas. Tedaj je pa na cesti, držeči iz gradiča v Rieuval, zagledal dve belooblečeni postavi. Srce mu je zaigralo. V eni izmed prihajaio-čih mladenk je spoznal Orano. Poleg nje je korakalo mlado, nežno dekle. Bilo je videti, da se deklici nekaj vneto razgovarjata. Morenu bi bilo sicer ljubše, če bi lahko spoznal Oranino mater, toda tisti trenutek pač ni mogel izbirati. Moral je biti zadovoljen, da je lahko spet tako od blizu videl svojo ženo. Ves razburjen je nameril fotografski aparat med cvetoče kapu-einčke in ga naravnal tako. da je sprožil lahko prav tedaj, ko sta prišli mladenki mimo gostilne. Ko je zagledal Orano, drobno in ljubko, prav tako nežno in milo. kakor jo je videl tisti prvi dan na Katalonskem trgu, se mu je srce stisnilo v nemi ljubezni. Kakor v hiDnozi je snrožil. Hkrati je pa zaslišal globok, nekoliko trepetajoči glas svoje žene. Bila je še bolj bleda in drobna kakor tedaj, ko jo je bil poslednjič videl na stezici v parku. Njene sinje oči so otožno zrle predse: žalostno je dejala svoji spremljevalki: »Oh, Silvija, hvala Bogu, da si tukaj! Ne veš, kako žalostno in pusto je zdaj pri nas.« »Zakaj?« je živahno vprašala prijateljica. Zaobljuba Neka stara ženica se zaobljubi, da pojde vsako leto na božjo pot k najbližji cerkvi Matere božje, in sicer peš. Tudi to leto se odloči, toda zaradi starosti in onemoglosti se popelje z vlakom. Kljub temu, da je vlak nabito poln, je sopotniki napravijo prostor, da bi sedla. Zenica se pa niti ne zmeni zato, temveč neprestano stopica sem in tja. Naposled jo nekdo vpraša: »Mamica, zakaj pa ne sedete?« »E, zato,« vzdihne ženica, »ker sem se obljubila Materi božji, da jo bom vsako leto peš obiskala, zdaj pa nočem prelomiti dane besede.« Iz izkušnje ve »Gospod kandidat, med kakšne bolezni štejemo nespečnost,« »Med nalezljive.« »Kako pa to mislite?« »Iz izkušnje vem, kajti kadar sosedov pes ne spi, tudi jaz ne spim.« Sam svoj gospod Oče napiše pismo svoji ženi in (a da sinu v podpis Ta vpraša očeta: »Zakaj pa na koncu vsakega pisma mami pišeš: .Ostajem ti zvest de groba!*?« Oče: »Zato, ker bom imel dovolj mamine zapovedovalnosti do groba, v grobu hočem biti pa sam svoj gospod.« Mali modrijan MaU Peter pride iz Mm Ji očeta: »Kajne očka, ti si ml rekel, da ramo vsako slabo delo poplačati s dobrim?« »Tako je, sinko.« »Kaj torej dobim, ker sem danee dobil v šoli slab red?« *enska bolezen »AH sl že slišal, da so odkrili neto novo žensko bolezen?« »Tiho, tiho, za božjo voljo, da te ne sliši moja žena. Pravkar jo išče, da bi lahko odšla ▼ planine.« Ura Slavica ima enajst mesecev starega bratca, ki se * njim ves dan igra. toda strahovito ji je žal, da ne zna Se hoditi. Lepega dne opazi, kako oče navija uro in ga vpraša: »Kaj pa delaš, očka?« »Uro navijam.« »Zakaj Jo navijaš?« »Zato. da bo šla.« ... »Potlej pa še našega Tončka navij!« Angelček Tur«i» Mimica vpraša mater: »Mama, kal Je to angelček?« »Angelček Je majhno, nedolžno, krilato detece, Iti leti« »Zakaj pe potlej očka pravi kuharici .angelček moj*?« »Zato, ker bo tudi ona vsak trenutek zletela iz hiše!« Francoski humor »Časopisi pišejo, da naši tanki prevozijo 40 kilometrov na uro. Saj potlej so najbrže že davno v Berlinu?« • Doktor Jčrome se namerava oženiti. I Odloči se iti k spovedi. Ker je nekoliko v zadregi, ga spovednik prizanesljivo vpraša: »Sin moj, morebiti si kdaj lagal?« »Ne, dragi oče, nisem odvetnik.« »Torej si kdaj kaj izmaknil?« »Tudi ne, oče, nisem trgovec.« »Ostane še ena stvar. Toda to Je velik greh. Ali imaš morebiti kakšen umor na vesti?« »Gorje mi, oče,« Je priznal grešnik in ponižno sklonil glavo. »Zdravnik sem.« Amilcar ubira pot proti nebesom. Pred seboj ima še nekaj korakov. »He, ti tam doli, kam pa tako hitro?« ga vpraša sveti Peter. »Ali si že opravil svojo dolžnost v vicah?« »2e prej, dragi oče, štirideset let sem bil oženjen!« »Tako tako, potlej lahko vstopiš. Toda rad bi še kaj več vedel o tebi.« »Moja četrta žena me je spravila v grob.« »Kako, tvoja četrta žena,« »Seveda, dobri oče, bil sem namreč štirikrat oženjen.« »Tako. i zvijačo sl torej hotel priti v nebesa. Zmotil sl so; tukaj ne sprejemamo norcev.« »Oče Je vso zadevo tako tragično zasukal.« Tovarišica je nekaj odgovorila, toda tega Moreno ni mogel ve« slišati. To, kar je bil slišal, mu j« bilo dovolj. Morda bi se celo jezil na Orano, če bi jo bil videl veselo, koketno, razigrano; videč jo tako otožno in potrto, je tudi sam postal slabe volje. Spet je začutil vročo potrebo, da bi smel in mogel varovati svojo ženo pred sovražnim svetom in pred hudobnimi jeziki. Strmel je za drobno postavo, dokler ni izginila za ovinkom. Sedel je za mizo in skušal dokončati sliko, toda ni se mu posrečilo. Ves čas mu je silil pred oči nežni Ora-nin obrazek z očitajočimi, otožnimi očmi... Ves razdvojen in vznemirjen je hitro pospravil slikarsko orodje, plačal svoj zapitek in odšel po drugi poti na železniško postajo. XXV Nista minila dva tedna, že se je mladi Španec tretjič odpeljal v Touraino. »Bedasto bi bilo, da bi živel tjavdan tako rekoč za hrbtom svoje žene, ne da bi jo smel videti, ne da bi smel govoriti z njo. Naj bo, kar hoče, tega mora biti konec. Vedeti hočem, ali moja poroka velja ali ne.« In ko je že vtretjič izstopil na postaji v Rieuvalu, si je trmasto dejal: »Danes hočem videti, ali sem oženjen, ali nisem, če sem oženjen, bo odslej moja žena živela z menoj; dovolj bom imel za oba.« Kolikor bliže je prihajal gradiču, toliko tesneje mu je postajalo pri srcu. Ni se bal srečanja z Orani-nimi starši, vse bolj tesno mu je postalo ob misli, kako ga bo sprejela Orana sama. To pot ni sedel na obronek onkraj jarka, napolnjenega z vodo, pa tudi v gostilno ni šel, kjer je bila terasa z živo mejo. S postaje se je napotil hitro in naravnost v grad, kakor da bi ga pričakovali in kakor da bi bila sleherna minuta dragocena. šel je naravnost po glavnem drevoredu. Vedel je, da ga lahko opazijo iz mnogih oken, toda to pot ga to ni prav nič motilo. Bil je preblizu svojega cilja in preveč zaverovan vanj, da bi ga še moglo kar koli zadržati ali zmotiti. Od daleč ga je zvedavo opazoval vrtnar. »Naj se zgodi kar koli, kocka je padla,« je modroval sam pri sebi Moreno in vzravnano in ponosno stopal po beli stezi proti gradiču. Bilo je sončno jesensko jutro ln rosa se je Iskrila po umitih tra-tinah pod velikimi drevesi jacher-skega parka. Orana je počasi stopala po stezici ob potočku, ki je delil vrt na dvoje. Vse je bilo mimo, čeprav je sonce že pridno pilo jutmjo roso in čeprav je ura v bližnjem zvoniku odbila deveto. Mlada žena je navadno pri takšnih jutra j ih sprehodih premišljevala zmerom samo eno in isto: svojo nenavadno dogodivščino v Španiji. Njene misli so nehote romale k njemu, ki jo je rešil in ki jo je moral potem tako nenadno zapustiti... Za zmerom? Tega zdaj še ni mogla vedeti. »V Madridu je,« si je včasih dejala, opirajoč se na podatke, ki jih je dobila na poslaništvu. »Bržkone ima kakšne opravke. In vendar bo prišel čas, ko bo prost: ali se tudi tedaj ne bo spomnil name, ali tudi tedaj ne bo prišel pome?« Ta domneva se ji je zdela verjetna, nikakor pa ne prijetna. Na dnu srca si je želela, da bi spet videla svojega moža, da, celo že-lela si je, da bi se to kmalu zgodilo. Življenje doma res ni bilo prijetno Oče je vsak dan koval načrte, kako bi se izmazala iz te nerodne zadeve, samo da bi se mogla poročiti z bogatim Dumou-stierjem. Orana se je pa vsak dan bolj odtujevala od svojega mladostnega prijatelja, kajti spomin na daljnjega moža — čeprav je bilo že dobro leto, kar ga je spoznala, in čeprav ga je poznala komaj en sam dan — še ni obledel. »Kakšno neki bo najino srečanje?« se je včasih na tihem spraševala, Bila je pripravljena vse oprostiti, toda okoliščina, da se njen mož tako dolgo ni prav nic zanimal zanjo, jo je spravljala v strah in zadrego. »Morda so bile pa njegove ljubezenske prisege samo prazne besede « je dvomila v težkih urah. In tedaj se ji je iz prsi nehote utrgal globok vzdih... »Zakaj se ne bi srečala kakor tovariša?« si je pogosto prigovarjala. »Oba veva, da se ne ljubiva, oba se zavedava, da naju je zvezal gol slučaj. Doslej nisva imela priložnosti, da bi dobro spoznala drug drugega. Morda bi bilo to za najino bodoče sožitje koristno.« (SLIKE IN TEKST PO PARIŠKEM »MATOHU«) ■ mi* mm Spit %% J* *' * > - ' J Vj* \ -» ^vnM< Cpž f - ^llig® «U)i j i i® i®5® i ■ ': / 7 št 't'-,, vs ^Ssw £&5&yy&'- ^*n ■ pa- *'.-vUkout- •> r a J- Mortiarji »a i uaUibi voji/e ladje: popravljajo - Skorto. . Na Jeaiiii ostanki railiitett* topa, pod ujjm pa luknji' .«>»1 lutjtfeftkih granat \e ,4ii udi i Kahiu« nekegai-letala, ki m* Je plCW , Bnglfftkih topov’ Spodaj: rbtllce kažejo, v 'fcVitdn* košnje deUt =S . n-.. j-:.-/. Gospod Subito... 7. nadaljevanje Sledil je kratek molk. In še preden se je zavedel, se je vrgla, mati predenj in mu objela kolena. Otresla se je vsega ponosa. Začuden je hotel stopiti vstran, a mati ga ni izpustila. Ves prepaden ji je pogledal v izmaličeni obiaz in pri-slulinil njenim razburjenim besedam. To vendar ne more biti njegova mati, ki vsa strta in objokana kleči pred njim in moleduje... »Bernard,« je vzkliknila, »za pst ran božjih, poslušaj me! Kotim te, svarim te zaradi tebe samega in zaradi sebe. Nikar se ne mešaj v te stvari. Pusti, naj policija in detektivi opravijo svoje — in ai:o le kako- moreš, glej, da Scotland-Yard ne bo razvozlal te uganke. Nikar ne pomagaj policiji — in prekliči predvsem nagrado, ki si jo razpisal. Ne zavedaš se, kaj si utegneš s tem nakopati — in niti ne moreš se zavedati. Menda ne boš verjel, da so ti očeta umorili zaradi piškavega denarja? Joj, tvoje početje bo moja smrt!« Mati je obupano vila roke. Skušal jo je dvigniti, pa se ni dala. Vsa sključena je ždela ob njegovih, negah. Ta nepreračunjeni izliv ga je globoko ganil, in solze ko mu zalile oči. »Mati, zakaj so ga umorili?« »Lahko bi ti povedala toda raj si bi umrla tu pred tvojimi nogami, kakor da bi o tem govorila.« »Torej gre še za skrivnostno predzgodovino ? « »Ničesar ne vem, samo slutim, Bernard. Tak poslušaj me vendar. Misli o svojem očetu, kakor misli ves svet. Vsi časniki so pisali samo dobro in plemenito o njem, v vseh žalnih govorih so ga postavljali drugim za svetal zgled. Vsi ga imajo za moža jeklenega značaja. Povej mi, kaj bi si mislil o človeku, ki bi razkril svetu kakršno koli temno točko iz njegovega življenja, ki je doslej živa duša ni poznala? Ljudje bi zmajevali z glavami, če bi kdo le izgovoril očetovo ime.« »Takšnega človeka, ki bi hotel oblatiti očetov spomin, bi preklel,« je z grenkobo odgovoril. »Potlej pazi, da ne boš samega sebe preklinjal. Po sili hočeš razkriti skrivnostno smrt svojega očeta, a rečem ti, da bi utegnil razgaliti svetu podrobnosti iz njegove preteklosti, ki bi jih lahko samo on pojasnil. In brez njegovega pojasnila bi bil očetov spomin za večne čase oblaten. Poslušaj moj opomin, Bernard! Verjemi, da si prav tl Čuvaj njegove čuti in njegovega slovesa. Najsi je kriv aJi nedolžen, povem ti samo to, da je bila neka doba v njegovem življenju, ki je za nič na svetu ne kaže razkriti.« , . S strahom se je Bernard odmaknil ln ni mogel odvrniti pogleda od razburjenega materinega obraza ki so ga plamenčki iz kamina pošastno osvetljevali, čuden občutek se ga je loteval. Naspol se je bal matere, naspol ga je privlačevala. Trdno se je bil odločil, da bo svojo voljo uveljavil, toda ni si mogel misliti, da se bodo stvari tako zasukale. Kar je rekla, je zvenelo resnično — ln vendar... »Mati, ne moreni verjeti,« je na-pcaled hripavo izdavil. »Vročica govori iz tebe. življenje mojega očete je bila odprta knjiga. Ničesar ni skrival in vem, da ni Imel ničesar prikrivati. Vsaka takšna domneva je zločin!« Mati je počasi vstala ln stopila v senco. Začudeno je zrl za njo. Ko je spet stopila predenj, Je Imela sveto pismo v rokah. »Bernard, trd si, krut cel6. Da te pa prepričam, ti prisegam na sveto pismo, da Je bila sleherna moja beseda resnična. Ako boš svoja poizvedovanja morda celo uspešno končal, boš s tem za vse večne čase umazal spomin svojega očeta.. In niti pravici ne boš zadostil. Nisem rekla, da Je oče vedč zagrešil en sam prestopek, toda vedi, da bo vsaka malenkost, ki jo boš odkril, le drobec, ki resnice ne bo pojasnil. Polovičarsko bo vse, zakaj samo pokojni oče bi lahko pojasnil drugo polovico, ako bi bil Še med nami. Prestopek, zločin, ki ga je, kakor videz kaže, zagrešil, bi utegnil prav ti sam razkriti, po- TVA NEZNANKA Jasnilo in utemeljitev bi pa ostala svetu za večno prikrita. Na svoje življenje ti prisegam, da je tako.« »Potlej moram izvedeti resnico,« je trdovratno odvrnil. »Sam hočem soditi. Moraš ml povedati, mati, naj bo kar koli že.« ihte se je sesedla na stol in si pokrila obraz z rokami. »Ne morem ti povedati, sin! Ne morem,« je hropeče izdavila. »Povej mi, vso resnico mi povej, sicer...« »Sicer ne umakneš svoje odločitve. Kajneda?« »Tako je.« Mati ni odgovorila in dolge minute je vladal moreč molk. Zdajci se je sin vzravnal, kakor da bi se bil zbudil iz globokega razmišlje-nja, je odrinil težak hrastov stol, ki je bil nanj naslonjen. »Mati, če mi nimaš ničesar več povedati, potlej pač grem.« Sele ko je bil mladi lord že pri vratih, je lady spet izpregovorila. Toda njen glas je bil tako šibak in tako strt, da jo je komaj razumel. Pri priči se je obrnil. »Sam si si nakopal to gorje,« je hripavo dejala. »S^opi k meni — še bliže — prav k meni pridi!« Stopil je k njej in pobesil glavo. Toda njene vročično se svetlikajoče oči so nemirno blodile po sobi. »Mati, tu ne more nihče pri-sluškr-ati,« jo je potolažil. Njene tresoče se ustnice so se skorajda dotaknile njegovega uhlja. Sprva je govorila počasi, potlej pa čedalje hitreje, dokler ni postal njen glas kričeč in razburjen. Sin je bledel ob njenih besedah ln debele potne kaplje so mu orosile čelo. Z vsemi štirimi se je boril zoper strašno, nepojmljivo obtožbo. Ni in ni ji mogel, ni ji hotel verjeti. In rekel ji je to s strastnim glasom. Mati ga je poslušala, potem mu je pa jela spet pripovedovati in dokazovati. Dokler je ni premagal divji in krčevit jok. 13. POGLAVJE Nagrada preklicana Malo pred polnočjo je pozvonil Thomton pri vežnih vraiih na Grosvenor-Squaru in vprašal, ali ie lord Alceston doma. Sluga ga je takoj odpeljal v malo delovno sobo v pritličju, in kmalu nato je vstopil njegov prijatelj. Thomton ni bil solzav človek, toda ko je uzrl mladega lorda, je planil ves prestrašen pokonci. »Dragi prijatelj,« je sočutno dejal, »zdite se takšni, da bi sodili pri priči v posteljo, žal mi je, da vas tako pozno motim. Bolje bi bilo, da sem preložil obisk na jutrišnji dan.« Lord Alceston je sedel in zmajal z glavo. »Prav vesel sem, da se niste premislili, zakaj na moč sem radoveden, kakšne novice mi prinašate.« »Najprej bi vas prosil za požirek kakšne tekočine. Pravkar prihajam namreč iz Whibechapla.« »Kajpak!« Lord je pozvonil in služabnik je koj nato prinesel whisky in sodavico. Thomton si je kar sam natočil potlej Je pa napolnil še drug kozarec za svojega prijatelja. »Niti besedice ne bom zinil, preden vi rie spijete tega krepčila. Zdi se, da imate mrzlico, saj drhtite po vsem životu. Ali se je mar kaj posebnega zgodilo?« »Nič takšnega. Zdravega se ne počutim, to je vse.« »V tisti beznici so me imeli za detektiva, za ogleduha! Toliko da me niso pošteno premikastili, toda še o pravem času sem odnesel pete.« »Reči hočete, da ste imeli srečo, ne?« Je menil lord Alceston. »Skoraj bo tako. In kljub temu sem marsikaj izvedel. Zdaj poznam že ime tistega gospoda, ki je plačal pogreb in se je za krsto peljal. Piše se za Victorja Feurgeta in stanuje na Craven-Streetu.« Pri teh besedah je pomolil lordu majhen listič čez mizo. Loid Alceston je samo preletel napisano in nebrižno prikimal. Na oko se ni zanimal za Thorntonovo pripovedovanje, toda časnikar je le predobro poznal ljudi, da ne bi bil opazil, kako vleče sleherno njegovo besedo na uho. »O tistih treh možakih nisem izvedel ničesar novega, sicer sem pa marsikaj dognal,« je nadaljeval Thomton. »Ljudje so govorili o neki gospe ki je Mrs. Wardova včasih z njo občevala. Trdili so celo, da je bila do neke meje njena zaupnica. In glejte, to gospo sem obiskal.« »Aii vam je kaj povedala?« »Mnogo ne, toda pošteno se čudim temu, kar mi je povedala.« »Kaj hočete s tem reči?« »Našel sem jo pri delu. šivilja je. Sprva mi niti odgovoriti ni hotela. Poskusil sem z denarjem, a ga ni marala. Ko sem že vdan v usodo in praznih rok stal pri vratih, me je zdajci poklicala nazaj. ,Kdo Je bil tisti mladi gospod, ki ste bili zadnjič z njim na Brown- Posebno pazite, kaj bolnik pl|el Če Vam fe le mogoče, dalfe mu ta zdravje ln užitek č m češčena!-boljšo m>neralna vedo ono * rdečim! srci Če sami bolehate -ali se ne počutite dobro, zahteva te naš brezplačni prospekt v katerem Imate mnogo koristnih no vodil o zdraviu. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SIM IN ARADENCI Streetu?' me Je vprašala. Ni se mi zdelo potrebno, da bi se zlagal, zato sem ji povedal vaše ime. ,Fo-tlej mu recite, da mu bom o umorjeni gospe vse povedala, ako me bo sam obiskal/ je na koncu še dejala. Niti besedice nisem več spravil iz nje. Tule na tem lističu sta njeno ime in njen naslov.« Lord Alceston je vtaknil papir v žep. »Ali je še kaj novega?« »Da, še nekaj na moč važnega.« Lord Alceston se je nemirno presedal. Thornton se je sklonil k njemu in mu resno pogledal v oči. »Slučajno sem staknil dokaz da sta oba umora v tesni zvezi.« ’ »Kaj pravite?« »Da, da. Neillson je zapleten v obe zadevi. Stopil sem namreč k Mrs. Judkinovi, ki ji pri zaslišanju niso dovolj temeljito izprašali vesti, na sem jo z žuganjem ugnal.« »No — to?« »Tale bankovec je bila našla v pokojničini sobi, a je stvar zamolčala.« Thomton je potegnil iz žepa zmečkan bankovec in ga položil na mizo. »Vidite, ta bankovec za netdeset funtov ima številko 202096 — in prav to Je eden izmed bankovcev, ki jih je bil vaš pokojni oče dvignil tisto jutro pred smrtjo. Neillson mu jih je potlej ukradel « Lord Alceston Je držal bankovec v roki in se je naslonil v naslonjaču nazaj. Zdelo se mu je, da se Je vsa soba zasukala okoli osi in v ušesih mu Je Jelo razbijati. Potlej je čutil, kako ga je hladna roka prijela za čelo, in hip nato je okusil v ustih konjak. Z neverjetnim naporom se je zbral in se vzravnal na stolu. »Je že bolje,« je s slabotnim glasom dejal. »Samo malce naj si odpočijem.« Po kratkem molku je vstal. »Thomton, prosil sem vas, da mi pomorete v tej zamotani zadevi, in priznati moram, da ste se stvari temeljito lotili. Tisočera vam hvala.« »Nikar ne govoriva o tem, Vesel sem, da Je prvi korak srečno storjen.« »Toda s tem prvim korakom bo moral biti hkrata tudi že konec najinih poizvedovanj.« je počasi spregovoril lord Alceston. »Vco zadevo nameravam pustiti pri miru, in vse, kar je dognanega, naj ostane najina skrivnost.« Thomtona je bilo težko spraviti iz ravnotežja, toda lordov odgovor mu je zaprl sapo. Nejeverno je pogledal svojega prijatelja. »Ali resno mislite?« »Da.« »Zdaj. ko sva našla tehtna oporišča. hočete puško v koruzo vreči?« »Na moč važne vzroke imam, da sem se premislil — in čeprav ne morem o tem govoriti, mi lahko verjamete na besedo.« »Morda ste v hudi zmoti?« »Popolnoma nemogoče!« je odločno dejal Alceston. »Opozorim vas, da zagrešiva prekršek zoper postave, ako zamolčiva, kar sva dognala.« »To odgovornost prepustite meni.« Thomton je še nekaj trenutkov premišljal, potlej je pa skomignil z rameni. »Prav. Pa naj bo. Stvar zanima predvsem vas. Toda reči vam moram, da mi ta preobrat ni všeč. Pa lahko noč!« Nekam naglo Je odšel. Thornton ni bil človek, ki bi se pretvarjal. zato se ni potrudil, da bi kdaj koli skril svoje občutke. Jezo in nejevoljo Je kar očitno pokazal. Toda lord Alceston je dobro vedel, da Thornton ne bo prelomil besede. zato ga ni zadrževal. Prihodnji dan je bilo brati v časnikih čudno oznanilo: Preklic nagrade za izsleditev Phllioa Neill-sona. Brez pojasnila. Ljudje so sklepali iz tega, da policija ni bila iveč prepričana o njegovi krivdi. In čeprav ni imel Scotland-Yard i prav nobenega opravka z nagrado, je iskal ubežnika le še z medlim zanimanjem. 14. POGLAVJE Nasvet Mr. Brudnella V Londonu je bilo takrat le malo odvetnikov, ki bi imeli taicšen sloves, kakor Mr. John Brudnell v Badford-Rowu. V njegovi pisarni so bile police in omare do vrha naphane s spisi in na eni izmed mnogih polic je bilo z velikimi črkami zaoisano »Lord Alceston«. že Brudnellovi predniki so Imeli uspešno in zaupno na skrbi vse zadeve Alcestonove družine, a Mr. John Brudnell je bil vrhu vsega še osebni prijatelj umorjenega lorda. Zato kaipak ni bil niti malo začuden, ko so mu tisto jutro javili obisk mladega lorda. Po pravici povedano pa ni bil kdo ve kaj radoveden na ta pogovor. >Malo zgoden sem, Mr. Brudnell,« se je nekam opravičil mladi lord Alceston, ko je vstopil. »Prav od srca se veselim, da vas vidim. Prosim, sedite. Tam, v ti-stemle stolu se prav udobno sedi. Gotovo bi se radi pomenili z menoj o družinskem imetju, mylord, in kakor nalašč je mnogo točk, o katerih bi se tudi sam rad pomenil z vami. Deniva, kar o najemninski pogodbi posestva Clanavon.« »Ne, zato nisem prišel,« mu Je skočil mladi lord v besedo. »Gre za nekaj popolnoma drugega.« Odvetnik je opazoval bledo, obupano lice lorda Alcestona in je že kar slutil, kaj ima na srcu. Toda svojemu klientu ni hotel z ničimer olajšati težke naloge. Potrpežljivo je čakal. »Rad bi se pogovoril o zasebnih zadevah svojega pokojnega očeta.« »Kar mislil sem si,« je vzdihnil Mr. Brudnell. »Ko sem si opomogel od prvega strahu, sem se odločil, da moram najprej najti in izročiti pravici očetovega morilca. Moja prva dolžnost se mi je zdela, da ne smem prej mirovati, preden ga nisem spravil na vislice. To se vam gotovo ne zdi čudno, Mr. Brudnell?« »No, saj vsi upamo, da se bo policiji vendar posrečilo najti zločinca. Se včeraj sem vprašal v Scot!and-Yardu, in tam so mi zagotovili, da verujejo v uspeh.« »Kaj, Scotland-Yard!« je zaničljivo vzkliknil mladi mož, ki so ga dražile konvencionalne odvetnikove besede. »Ti ljudje ne bodo nikoli ničesar našli!« »Kako naj pa potlej dobe morilca?« »Sam sem ga hotel izslediti,« je razburjeno menil mladi lord. »In to je še zmerom moj namen. Toda še preden sem storil prvi korak, sem slišal strašno domnevo.« Mr, Brudnell Je molčal, in njegov obraz Je bil neprediren, čeprav mu je bilo v tem trenutku hudo težko, da bi skril svojo zaskrbljenost. »Nekdo je govoril — nočem reči, kdo — da je v preteklosti mojega očeta neka skrivnost, ki je nemara zakrivila njegovo smrt. Dalje mi Je tista oseba namignila, da Je a to skrivnostjo v zvezi neka krivda mojega očeta — vsaj svet bi sl njegovo dejanje kot krivdo razlagal. Izzvenelo Je tako, kakor bi se bil nekdo maščeval nad mojim očetom, in moje poizvedbe bi utegnile razkriti kakšno nečastno zadevo lz preteklosti, ki bi seveda oblatila soomin mojega pokojnega očeta. Marsikaj sem izvedel, kar se je godilo tisto usodno noč. če bi prišlo to na dan, bi bil škandal neizogiben. Zato so me prosili, še rotili so me celo, naj pustim vso zadevo pri miru.« »Ta nasvet Je bil, verjemite mi, preimeniten!« je mimo menil Mr. Brudnell. »Ali naj mar verjamem tem abotnim zgodbam?« »Celo najboljši ljudje so kdaj v svoji mladosti zagrešili kakšen prestopek.« »Priznam, in če zadene ta očitek tudi molega pokojnega očeta, ga zato ne bom obsojal. Toda preden se bom odločil, da ne bom več terjal kazni za očetovega morilca, moram izvedeti več, moram dognati kakšna dejstva, ne pa da me pPajo s samimi domnevami.« Sledil je kratek molk. Lord Alceston je vstal. »Mr. Brudnell, vi ste edini človek, ki utegne poznati skrivnosti mojega pokojnega očeta. Nisem prišel iz gole radovednosti. Poslednji dogodki so ml naložili dolžnost, da se brigam za skrivnosti, in vaša dolžnost je, da mi vse poveste, kar bi utegnilo razčistiti to zamotano skrivnost. Moje vprašanje je preprosto in odkritosrčno: prosim vas, odgovorite mi prav tako preprosto in odkritosrčno. Verjemite, da bi utegnil sicer, če bi svoja poizvedovanja nadaljeval, spraviti na dan marsikakšno stvar, ki bi bila i meni i drugim na moč neprijetna, če ne celo v sramoto.« Odvetnik mu je trdo pogledal v oči. ' »Da trdno sem celo prepričan, da bi bilo tako!« Lord Alceston Je zastokal ln stopil korak na7aj, kakor da bi ga bil kdo udaril. Sicer je bil prepričan, da bo uspeh njegovega obiska takšen, a vendar je bil do skrajnosti prepadel. »Vse ml morate povedati,« Je potlej počasi dejal. »Vedeti moram, vse, prav vse.« »Tega ne morem.« ...se vozi 2 avtom. Vohunske avanture kapitana Rintelena p letiU im Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva 9. nadaljevanje Vsi smo vedeli, da ima domišljavi gospod Scheele samo eno slabost, in ta slabost so bile ženske, lepe, mlade ženske. Kadar je šlo za mlado, lepo dekle, je bil ta pretkani lisjak za vse drugo slep in gluh. Prijeti ga je bilo mogoče od te strani, samo previdno. Boniface je imel med svojimi klienti tudi neko mlado, zapeljivo dekle; že večkrat mu je pomagala, kadar je potreboval za svoje mračne načrte kakšno lepo žensko. Tako naj bi mu pomagala tudi pri dr. Scheeleju. Lepega dne, prav ko se Je dr. Scheele sprehajal ob Obali Hudsona, Je tam neki mladi, čedni deklici padel sončnik na tla. Dr. Scheele Je hitro priskočil in ga pobral. Tako sta se seznanila*.. Kmalu nato jo je dr. Scheele povabil na daljši sprehod s svojim častitljivim .Fordom*. Lepo dekle je pristalo. Ko sta, na videz oba presrečna, v avtu drčala po beli cesti, je ca lepem izza ovinka stopil neki moški. Komaj ga je dekle zagledalo, že je pričelo kričati in kriliti z rokami. Možak je stopil pred avto in dvignil roko. Dr. Scheele Je moral ustaviti. Izkazalo se Je da je neznanec detektiv. Dejal je, da je avto ustavil zato, ker je dekle tako presunljivo kričalo. Dekle jo pa izjavilo, da jo je hotel dr. Scheele posiliti. Naš kemik je strmel nad pokvarjenostjo sveta in je sveto zatrjeval, da to ni res. Ker pa detektiv ni hotel ričesar slišati, temveč je strogo zahteval, naj se odDelje z njim, mu je ponudil dr. Scheele nekaj sto dolarjev. Detektiv jih je sprejel, obljubil da bo molčal, in dr. Scheele se je slabe volje sam odpeljal domov. To pa še ni bilo vse. Lepega dne je Boniface izjavil našemu kemiku, da se je neko dekle posvetovalo z enim najslavnejših cewyorških odvetnikov, kaj bi se dalo ukreniti proti nekemu dr. Scheeleju, ki jo je hotel poriliti, potem je pa še detektiva podkupil za molčečnost. Slavni odvetnik je njemu — Bonifaceu dal nalog, naj poi4če zloglasnega Scheeleja in ga izroči roki pravice. V iriegovi — Bo"'faceovi — moči je torej, da roma dr. Scheele naravnost v ječo ali pa ostane še nekaj časa na svobodi... »Ce boste vi molčali « se je zaupno obrnil k našemu kemiku, »bom molčal tudi jaz.« Dr. Scheeleju ni kazalo drugega, kakor požreti nekaj krepkih in se sprijazniti z okoliščino, da smo ga tokrat mi ugre ali v kozji rog in da je sam padel v jamo, ki jo je nam kopal. Kapitan Rintelen proti Intelligence-Serviceu Z "deva s kemikom Scheele jem se še ni dobro polegla, že so se pričeli zbirati nad nami covi, temni oblaki. Neko noč, komaj sem dobro zaspal, me je zbudil iz sanj rezki zvonec telefona. Na drugi strani žice se je oglasil znani Bonifaceov glas; naš odvetnik mi je silno razburjea sporočil, da se mora sestati z menoj že rano zjutraj, pravega vzroka svojega razburjen la si pa po telefonu ni upal povedati. Do jutra nisem več zatisnil očesa. Bilo mi je očitno, da nam grozi od nekod huda nevarnost, sicer se naš vrli Boniface ne bi bil tako razburil. Novice, ki mi jih je drugo jutro povedal Boniface, so bile res usodne. Vso noč, ko sem si v postelji belil glavo, kaj se je vendar moglo zgoditi, je že policija iskala nas in našo delavnico. Boniface je bil to izvedel od svojega prijatelja policijskega ravnatelja. Sprehajala sva se z Bonifaceom po newyorških ulicah, kajti bala sva se, da bi sioer utegnil kdo prisluškovati najinemu pogovoru. Na lepem je obstal moj pogled na prvi strani »New-York-Timesa«, razstrtega v izložbenem oknu neke trafike. Stopil sem v trafiko in kupil časopis. Na naslovni strani sem bral obširno poročilo, da so mornarji našli v Marseillu prt čiščenju ladje ,Kirk-Oswald' neko čudno jekleno cevko. Ko so si jo natančneje ogledali, so videli, da je to nekakšna vžigalna bombica, nove vrste in nenavadno nevarna. To bombico so mogli sovražni agentje vtihotapiti na ladjo samo v Newyorku kajti ,Kirk-Oswald‘ ni na svoji poti nikjer pristal. Na dlani je bilo, da so prav takšne bombice povzročile neštete požare zavezniških ladij na odprtem morju. List je še poročal, da je na nogah že vsa newyorška policija in da bo zanesljivo prav kmalu odkrila izdelovalce teh nevarnih bomb in preprečila nadaljno sabotažo zavezniških ladij. Z Bonifaceom sva se spogledala. Nedvomno sva isti trenutek mislila isto. Oba sva se spomnila, da so res naši ljudje vtihotapili .smotke' tudi na ladjo ,Kirk-Oswald‘, da je pa ta ladja prvotno nameravala odpluti v smeri proti Arhangelsku. Pozneje je ladja na našo »nesrečo odplula proti Marseillu. Ker so bile naše .smotke' tempirane na daljšo progo, se do Marseilla še niso vžgale. Edino tako je bilo možno, da so jih naši sovražniki našli nedotaknjene. Nisem utegnil dolgo premišljevati. Op?zil sem, da sta mi za petami dva detektiva. Nebrižno sem se poslovil od Bonifacea, še prej sva se pa natanko dogovorila, kaj bova ukrenila. Pričel sem pohajkovati po newyorških ulicah, detektiva pa za menoj. Bilo je jasno, da se ne bosta naveličala te zame kočljive igre. Vedel sem, kakšen je edini izhod iz takšnega položaja Zavil sem v neko dolgo stransko ulico, kjer je stal samo en taksL Brž sem skočil vanj in velel pognati z vso hitrostjo Moja zasledovalca bi bila bržkone rada skočila v kakšen drug avto in me zasledovala, toda na srečo ni bilo nobenega taksija več. Izginil sem jima izpred oči in se po ovinkih odpeljal domov. Takoj sem odpustil svoje sodelavce in jim razložil, kako morajo ravnati ta čas, ko mene ne bo v New-yorku in ko ne bomo .delali'. Potem sem kar najhitreje likvidiral tvrdko Gibhons et Co in se odpeljal — na počitnice. Zavedal sem se, da moramo za reka j tednov popolnoma izginiti s površja, sicer nas bi razkrinkali, in to bi bilo še slabše, kakor to, da smo morali nehati izdelovati naše .smotke' Izbral sem si za svoj .dopust' neko skromno kopališče, Bogu za hrbtom, ne daleč od Stamforda v državi Con-nectioutu. Bil sem že prav potreben nekoliko oddiha, prav tako kakor moji ljudje. Vpisal sem se na občini z imenom Brannon, po narodnosti Anglež. Moje počitnice so mirovale precej enolično. Bil sem zvečine sam, kopal sem se, sončil in si nabiral v naravi novih moči za bodočnost. Sleherni dan sem dobil snop newyorških časopisov, kajti bilo je izredno važno, da sem pravočasno vedel vse, kar se je odigravalo za mojim hrbtom na svetovnem odru bojujočih se držav. Moji sodelavci so mi pridno pisali. Te novice so bile skoraj vse zelo vznemirljive. Boniface mi je sporočil, da je opozoril ameriško policijo na moje delovanje ameriški mornariški ataše kapitan G. On je tudi poklical iz Anglije najspretrejše detektive Scotland-Yarda, ki naj bi pomagali ameriški policiji pri iskanju zaveznikom sovražnih agentov. Pogosto so časopisi pisali, da so detektivi že na sledu saboterjem, toda vselej se je pokazalo, da je bilo to veselje preuranjeno. Bral sem to neprijetno poročilo na peščini, sonce me je prijetco grelo v hrbet in morje se je poigravalo z mojimi nogami. Resno sem se vznemiril. Seotland-Yard je nekaj drugega kakor newyorška policija! Bilo je očitno, da še dolgo ne bomo mogli pričeti dela, ki smo ga komaj opustili. Pekla me je zavest, da zdaj vse zavezniške ladje brez kakršne koli nesreče priplovejo ca cilj. Hkrati me je zanimalo, koliko in kaj prav za prav ve o nas slavni • DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! • angleški Intelligence-Service. Kako neki bi mogel to izvedeti?... Popoldne sem jo mahnil na daljši sprehod ob obalo v bližnje kopališče, nekoliko večje in bolj svetovnjaško kakor kraj, ki sem si ca bil izbral za bivališče. Zavil sem v neko kavarno, naročil kavo in jo srebal, opazujoč svoje sosede. Zdajci sem spoznal pri sosednji mizi dve dami, ki sem ju bil že nekoč nekje videl. Prav ko sem si belil glavo, kje neki je to bilo, sta me tudi onidve spoznali. Pozdravili smo se in se zapletli v pomenek. Dami sta bili Newyorčanki, Mrs. James B. in miss Mabel L.. Prva je bila žena nekega newyorškega veletrgovca s premogom, druga, mlajša, pa njena prijateljica, izredno lepa ženska. Nista se mogli spomniti, kako se pišem. »Brannon,« sem priskočil na pomoč njunemu spominu. Kajpak sta se potem takoj spomnili, da sem Mr. Brannon, prisedli sta k moji mizi in kmalu smo bili v živahnem razgovoru. Pogovarjali smo se o vseh tistih družabnih nepomembnostih, ki so tako važne v sleherni družbi. O športu, o novem plesu, o boranlh novicah, o umetnosti in kajpak o vojni. Izvedel sem, da stanujeta moji dami v nekem izredno odličnem hotelu letovišča, kjer bo drugi dan zvečer družabna prireditev s plesom. Povabili sta tudi mene, naj se je udeležim. Razumljivo; bil sem zabaven družabnik, razen tega je pa tisti čas zaradi vojne manjkalo gospodov pri plesu. Bil sem na trnju. Nisem vedel, ali bi bilo koristno to povabilo sprejeti, ali bi bilo bolje še nadalje ostati v ozadju in se izogibati sleherni družbi. Tedaj me je zdramila iz oklevanja lepa miss Mabel; prigovarjajoče je dejala: »Pridite vendar, prav zanimivi ljudje bodo tam. Kot Anglež boste gotovo veseli, če se seznanite s svojim mornariškim atašejem kapitanom G.; tudi on bo namreč prišel.« To je bil mornariški ataše, ki je opozoril newyorško policijo na moje podtalno delovanje. Zagledal sem se na morje. Orkester je igral neko mehko melodijo. Nenadno sem se odločil: stavil bom vse na kocko, samo da bom izvedel tisto, kar me je tako vroče zanimalo. »Da,« sem ljubeznivo dejal, »zelo sem vesel vašega povabila,« Domenili smo se tako, da sem se naposled odločil, preseliti se v to letovišče, v isti hotel, kjer sta stanovali lepi Newyorčan.ki, Opazil sem, da to mladi miss Mabel ni bilo neprijetno... Privil je usodni večer. Dami sta se oblekli v prekrasne fantazijske obleko, gospodje so se potrudili, da so kar sijali v oškrobljenih visokih ovratnikih. Mrs. B. me je predstavila kapitanu G. Izvedel sem, da mi je čast spoznati britanskega mornariškega atašeja, kapitan G. je imel pa čast, spoznati svojega rojaka, simpatičnega Mr. Bran-nona. Mrs. B. naju je pustila sama ob velikem oknu, gledajočem na morje. Bila je mirna poletna noč. Ogledal sem si atašeja. Zdelo se Je, kakor da išče primerne vljudnostne besede za dobrodošlico svojemu rojaku. Bil je velik, širokopleč, zelo inteligentnega obraza, energičnih črt. Sklonil se je nekoliko skozi okno, kakor da bi si želel hladu, ki je prihajal z morja. Odločil sem se, da bom kar najhitreje skušal priti do svojega cilja. »Gospod kapitan,« sem vljudno dejal, »jaz sem poveljnik Brannon, toda ljudje tukaj ne vedo, da sem mornariški častnik, vedo samo, da sem Anglež. Admiraliteta me je poslala v Združene države, da bi proučil reki tip torpeda, ki ga je pred kratkim izumil neki ameriški inženir. Včeraj sem v Newyorku slišal nekaj, kar sem vam hotel takoj sporočiti, toda izvedel sem. da ste že odpotovali.« »Oh, potem mi je zelo ljubo, da sva se tu sreči'la,« je vljudno dejal ataše. »In kaj mi imate povedati?« Zbral sem vso svojo energijo. Zdaj je bil primeren trenutek! »Kapitan Johnson, poveljnik nekega angleškega trgovskega parnika mi je opisal prav nenavaden dogodek, ki ga je na lastne oči opazoval. Pred nekaj dnevi je videl pet ljudi, ki so nosili težke vreče po pomolih. Ker so se mu zazdeli sumljivi, je šel kakšnih sto korakov za njimi in jih ni več izpustil izpred oči. še preden jih je mogel dohiteti, so vkrcali svoj tovor na velik motorni čoln in se odpeljali. Bila je mesečina in kapitan Johnson je videl, da so pristali ob neki ladji, natovorjeni s strelivom in orožjem. Nenavadno je bilo to. da so s te ladje spustili vrv in potegnili ljudi in tovor na krov. Drugo jutro je ladja odrinila od brega, kapitan Johnson je pa sporočil V vsakem novem domu m PFAFF Nakup katerega ne boste nikdar obžalovali in ki Vam bo v življenju vedno v veselje. — Obiščite našo specialno veletrgovino IGN. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 kapitanu, kaj je videl. Im čudno: ne kapitan in ne posadka, pa tudi naši detektivi niso opazili teh ljudi.« Atašč me je zelo pozorno poslušal, ne sluteč, da sem si vse to sproti izmišljeval. »Povejte, ali je kapitan Johnson spoznal katerega od teh ljudi? Ali je opazil, kako so bili oblečeni in kakšni so bili?« Odgovoril sem, da je žal kapitan Johnson že odplul s svojo ladjo, in da mi ni ničesar natančnejšega povedal. »Mislil sem, da vas bo to zanimalo,« som dejal, »kajti zadnje dni toliko pišejo o sabotaži proti našim ladjam.« »O kajpak,« je ljubeznivo odvrnil kapitan, »to me zelo zanima. V New-yorku, to vam lahko povem, je na delu neka nemška družba, pod vodstvom nekega nemškega kapitana. Celo vemo, kako mu je ime: von Rintelen. Nemško poslaništvo ga je večkrat omenjalo v brezžičnih poročilih, čudno je pa to, da ameriška policija še zmerom trdi, da ta gospod ne dela nič kaznivega. Moji ljudje, ki ga zasledujejo, trdijo pa ravno narobe. Nekoč je v neki pristaniški beznici celo priznal, kdo je, tako se je bil napil. Dalje prihodnjii Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti In vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje Presker Liubltana, St#. Petra «.14 MRLI OGLASI OREHOVA }ELRC~ nova, sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v NEOARVl Liubliana, Zidovska ul. 6. 48. T. I ¥ v ■ * V v v ¥ ¥ ¥ ¥ Če Vaa pečejo noge* Če imate kurja očesa, trdo kožo ali zarasle nohte o&ištitc nas oddelek m#o V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge, odstranimo brez bolečin kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte. Nega nog z masažo, ki Vas osveži, stane din 10*-. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Obiščite nas, prepričajte se sami. I V ■ « ¥ S s knjifiovodstvo 14 dni zastonj trg. korespondenco, trgovinstvo in nauk o menicah, praktično trg. računstvo, stenografijo in nemščino, da se piepričate moje nove metode samo-pouka: Praksa v pismenem pouku, brez vsake nepotrebne teorije, brez učitelja. I. skupina za absolvente mešč. in spod. sred. šol — trg. nameščence In pomočnike oz. mlade trgovce v izpopolnitev. II. skupina za trg. vajence oz. trg. začetnike vsake branže. Za trg. vajence iz dežele posebno cenen pouk! — Izkoristite priložnost! Zahtevajte prospekte od: Kotevar Ivo, Maribor lankarjeva 14 p,citnecf%a bo&ihta dacita % Via Sih/e$tewa g-ad&a Prvovrstna vina, velika izbira jedil v postibti ftd ,,£oi/cu" a Cesla 29. aldobra (Rimska) 24 V vogal Bieiweisova cesta 2 ROBERT GOL! Specialna zaloga platna, BELEGA IN PRALNEGA BLAGA ljvblj\ha ŠELENBURGOVA 3 (B ► i M e t* * 9 9 RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) Sl. 21 letalon 33-53 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strllarlevn ul.» pri trančllkanskem mostu »satMntna otata, caijnog.edi. mpiomen, aarometr. uarometn. M. tima ubira ar, natmre m tttbrame. Sama kvalitetna oftika Cenik- breietatno Srečno novo leto VSEM CENJENIM ODJEMALCEM NAŠEGA PIVA, ŠPIRITA IN KVASA ŽELI PIVOVARNA UNION D. »UI1IUI1«D i:-;-:-:-:-:-:-:-:-:-:*:*:-:-:-:-:-;-;-:-:';-:-:-:-:-:-:-;-:-:*:-:-:-:*:-:-:-:*:': : : :-:-:-:-:*:*:*:-- -* Ju J U D L» J rt. ix n Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, uma Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.