ićc&jfi•ùl&G1 Cfo zdeai/fe! Ali vas še ni nikoli pošteno glava b'olela?Ali pa tudi veste , da j e skoro vedno pokvarjen želodec povod takim bolečinam,ki se znajo včasih do neznosnosti stopnjevati?! Temu se da pomagati ! Naj bo 1jšapomoč bo tista, ki zlo izkorenini: Ko bode želodec zopet v redu, preneha tudi glavobol in slabo razpoloženj e samo od sebe. Že 200 let se uporablja naravna Rogaška mineralna voda ali slatina pri vseh obolenjih in motnjah prebavnih organov in to s sijajnimi uspehi.Učinkuje poživljajoče na delovanje že 1odca,pospešuj e izločevanje prebavnih sokov in olajšuje iztrebljenje. Vsled pospešenega presnavljanja se prenapolnjeno črevo izprazni in neprebavlj eni ostanki hrane, haterih plini zastrupljajo ves organizem, se odstranijo. Rogaška slatina pa ne prinaša samo zdravja,ampak Vas tudi pokrepilJe izvrstna namizna pijača ako se jo pije samo,ali pa tudi pomešano z vinom in sadnimi šoki. Pri rzanih obolenjih se uporablja: Tempel pri slabem apetitu, želodčnem in črevesnem katarju, pri lahkem zaprtju in slabokrvnosti. Styria pri kroničnem želodčnem in črevesnem katarju, pri čirih v želodcu in na črevesih. Donat pri zaprtju,žo 1čnih kamnih,gihtu in sladkorni bolezni. Zahtevajte naša zdravniški preizkušena navodila, kako jo je treba uporabljati pri zdravljenju doma! UPRAVA ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Jubileja vwifa V. MARIBORSKEGA TEDNA OD 1. DO 9. AVG USTA 1936 fJ3U IZDAJA „MARIBORSKEGA TEDNA" TISKALA LJUDSKA TISKARNA D. D, V MARIBORU. PREDSTAVNIK JOSIP OŠLAK V MARIBORU JUBILEJNI V. MARIBORSKI TEDEN od 1. do 9. avgusta 1936 POD VISOKIM POKROVITELJSTVOM NJEGOVEGA KRALJEVSKEGA VISOČANSTVA KRALJEVIČA ANDREJA Častno predsedništvo: Dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo Dr. Marko Natlačen, ban Dravske banovine Dr. Alojzij Juvan, predsednik mesta Maribora Dr. Ivan Jožef Tomažič, prevzvišeni knezoškof lavantinski Brigadni general Milutin Milenkovič, komandant mesta Maribora Ivan Jelačin, predstavnik Zbornice za TOI v Ljubljani Dr. Franjo Lipold, odVe1WRrTia$®Hiik Rudolf Golouh, ravnatelj Borze dela, podnačelnik Josip Loos, ravnatelj Tujsko-prometne zveze „Putnik", tajnik Alfonz Gilly, bančni uradnik, blagajnik Dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata Dr. Aloztj Juvan, predsednik mesta Maribora Henrik Saboty, podpolkovnik v p. Ferdo Pinter, veletrgovec in predsednik Združenja trgovcev Dragotin Roglič, industrijalec Josip Serec, kavarnar Franc Reicher, predsednik Združenja krojačev Ing. Oskar Dračar, industrijalec Viktor Grčar, šolski upravitelj Miloš Oset, veletrgovec Franc Novak, predsednik Združenja brivcev Dr MILAN VRBANIČ minister za trgovino in industrijo Dr MARKO NATLAČEN ban Dravske banovine Dr ALOJZIJ JUVAN predsednik mesta Maribcra ARI BOR Ta jubilejna publikacija je posvečena obrisu naše zemlje. Tu se spaja njena preteklost in njena sedanjost s pesmijo njenega neba in njenega zelenja. Ob prvi petletnici Mariborskeaa tedna Josip I. Loos, ravnatelj Tujsko-prometne zveze »Putnik« v Mariboru, glavni tajnik »Mariborskega tedna«. »Mariborski teden« razgrinja letos v petič pred javnostjo stalno se ponavljajočo in stalno se menjajočo sliko gospodarske, kulturne in športne delavnosti našega mesta. Z letošnjo prireditvijo praznuje svoj prvi jubilej, prvo petletnico svojega udejstvovanja — praznuje obenem petletnico složnega dela vseh naših gospodarskih, tujskoprometnih, kulturnih in javnih činiteljev za proevit našega mesta in njegovega zaledja. Kajti »Mariborski teden« je bil ustanovljen predvsem z namenom, da združi vse aktivne sile severnega dela naše zemlje v svrho intenzivnejšega potenciranja gospodarskih in. kulturnih vrednosti in prednosti našega mesta kot središča dela in ustvarjanja v tem delu Slovenije. Ravno v tem pogledu pa moremo ob tej prvi petletnici upravičeno ugotoviti, da je bilo delo »Mariborskega tedna« in vseh njegovih sodelavcev za naše mesto in vse njegovo zaledje nadvse pomembno in koristno. Razlogi, ki so pokrenili ustanovitev »Mariborskega tedna«, so znani. Izredno ugodni gospodarski konjunkturi prvih povojnih let je kmalu sledila težka stagnacija, ki je zaustavila sleherni nadaljni napredek. Gospodarski depresiji so sledile redukcije in demontiranja oblastev, privatnih podjetij in javnih uradov. Mestu je grozilo omrtvičenje v provincijalni pasivnosti. Gospodarske sile mesta so se začele deloma obnavljati šele z oživotvor-jenjem tekstilne industrije —i toda nadomestila za izgubljene gospodarske pozicije je bilo treba iskati še drugod, predvsem pa v samih prirodnih predpogojih naše, na klimatskih prednostih, pokrajinskih lepotah in zgodovinskih zanimivostih tako bogate dežele. »Mariborski teden« je bil osnovan z namenom, da pokaže tujcem sadove našega gospodarskega, kulturnega in športnega dela, obenem pa tudi, da ga opozori na svojevrstne lepote naše pestre in cvetoče pokrajine ter s tem pospeši uveljavljenje Maribora in okolice v notranjem in zunanjem turizmu. »Mariborski teden« je v tem pogledu dosegel s svojimi prireditvami v teh petih letih mnogo več, kakor bi bilo mogoče doseči s kakršnokoli še tako velikopotezno reklamno akcijo, ki bi povrhu zahtevala ogromnih izdatkov. Organizacijo »Mariborskega tedna« so vzela tudi druga mesta pri nas in v tujini kot podlago za slične periodične manifestacije gospodarskega in kulturnega življenja. V naši državi je pa povsod ostalo le pri prvem poskusu. Poleg Ljubljanskega velesejma in Zagrebškega zbora je ostal na površju le »Mariborski teden«, ki se je od leta do leta bolj uveljavil in bi ga danes v našem gospodarskem in kulturnem' življenju prav gotova pogrešali. Dosedanji uspehi ležijo ravno v pestrosti in raznovrstnosti vsakoletnih prireditev, zlasti pa v izredno posrečeni in uspešni propagandi, ki gotovo ni samo v korist »Mariborskega tedna«, temveč tudi vseh ostalih 52 tednov gospodarskega življenja Maribora in njegovega zaledja. Marsikateri obiskovalec Maribora ali njegove okolice je že izjavil, da ga je šele delo »Mariborskega tedna« opozorilo na odlične klimatske razmere Maribora, na sijajna kopališča mariborskega okrožja, na lepote Savinjske, Logarske in Dravske doline, na idiličnost Pohorja, na romantiko Savinjskih alp, na ljubke Slovenske gorice in Haloze, na bogate zgodovinske spomenike iz keltske, ilirske in rimske dobe ter na naše srednjeveške gradove. Že z ozirom na skrajno minimalne zneske, ki jih določajo proračuni države, banovine in naših občin za tujskoprometne svrhe, je jasno, da bi ne bilo nobeni javni instituciji mogoče žrtvovati toliko, kolikor žrtvuje »MT« za svojo širokopotezno propagandno akcijo v vsej državi, posebno pa še preko njenih meja, po vsej Evropi in na bližnjem Orijentu. Samo ti propagandni izdatki se bližajo letno vsoti Din 100.000. »Mariborski teden« je pa pri vsem tem polagal veliko važnost tudi na to, da prikaže vsako leto v pravi podobi gospodarski napredek in gospodarski pomen Maribora. Saj se vsako leto v okviru »Mariborskega tedna« organizira cela vrsta odličnih gospodarskih razstav. So tu razstave naše visoko razvite tekstilne industrije, so tu razstave naše odlične obrti, so tu razstave naših podjetnih trgovcev, ki zalagajo z nekaterimi izdelki vso državo, so tu razstave našega vinogradništva, sadjarstva, kmetijstva, perutninarstva, gozdarstva, lova itd. Ker je tujski promet tesno povezan z vsemi gospodarskimi panogami in imajo' od njega posredno in neposredno koristi ne le hoteli, kavarne in gostinska podjetja, temveč tudi vsa industrija, obrt in trgovina, je naravno, da se je »Mariborski teden« postavil od vsega začetka v službo tujskega prometa. »MT« je danes nedvomno poleg Tujsko-prometne zveze - »Putnika« najpomembnejša tujsko-promet-na ustanova v severnem delu Slovenije. To se očituje ne le v razstavah Tujsko-prometne zveze, ki slovijo kot najboljše strokovne prireditve v državi, ne le v razstavah našega hotelirstva in gostinstva, marveč tudi v tem, da posveča »MT« ebenem prav posebno pažnjo kulturnim, športnim in končno tudi zabavnim prireditvam. Zato najdemo v dosedanjih prireditvah »MT« operne, operetne, dramske in koncertne prireditve na prostem, prireditve raznih naših pevskih zborov in naše ljudske gledališke umetnosti ter prireditve vseh športnih panog. Redko kje najdemo v ostalem ugodnejše predpo^-goje za športno udejstvovanje, kakor v Mariboru. Mariborski otok je najlepše kopališče v celi državi in po svojih napravah naravnost idealno torišče za prirejanje plavalnih in skakalnih tekem (letos se vrši tam že drugič tekmovanje za državno prvenstvo v vseh disciplinah plavanja). Tezno, v neposredni bližini Maribora, pa razpolaga z na jprikladne j Sim terenom za letalske prireditve, za concours hippique in motorne dirke. Za vse ostale športne panoge: tenis, nogomet, lahko atletiko itd., imajo razni klubi v Mariboru najlepša igrišča. Spojiti vse to v eno ob priliki vsakoletne prireditve, pokazati na gospodarsko vitalnost našega dela ožje in širše domovine, prikazati vso njegovo očarajočo privlačnost, vse njegove prirodne prednosti, da se dvigne zanimanje za naše kraje in to zanimanje uvrednoti, je bila naloga »Mariborskega tedna«. To nalogo je izvršil doslej v odlični meri. Vse to pa je mogel »Mariborski teden« vršiti z uspehom le radi tega, ker ni trošil sredstva za vzdrževanje svojega upravnega aparata. Vse delo pri »MT« opravljajo brezplačno njegova ožja eksekutiva in ostali njegovi člani zadrugarji, ki zastopajo našo industrijo, trgovino, obrt, tujski promet in gostinstvo. Pisarna se uredi le poleti za časa priprav za vsakoletne prireditve. Le tako je bilo mogoče, radi pomanjkanja stalnega razstavišča, investirati vsako leto visoke zneske za ureditev razstavnih in zabavnih prostorov, poleg tega še dajati brezplačno na razpolago razstavne prostore, kriti vse režijske stroške ter subvencionirati važnejše gospodarske in kulturne razstave in razne kulturne in športne prireditve. Ravno V tem dejstvu, da je bilo vse delo »Mariborskega tedna« plod nesebične požrtvovalnosti njegovih članov, temeljijo njegova moralna in materieina moč in njegovi uspehi. »Mariborski teden« zaključuje prvo petletnico svojega delovanja ob bodrilnem odobravanju javnosti. Ni še izčrpal svoje naloge, in mnoge njegove iniciative se doslej še niso mogle uresničiti. Toda že to, kar je izvršil doslej, priča o upravičenosti njegovega obstoja in o potrebi njegovega večjega in večjega razvoja in razmaha. Odbor »Mariborskega tedna« s predsednikom dr. F, Lipoldom Cliché : Soclété /listo rique à Maribor RE DZ GO DOVI NS Kl SPOMENIKI MARIBORA Kakor so cerkve na naših višinah glasnik naše zemlje v novem veku, gradovi in njih razvaline v srednjem, tako so gradišča, gomile in groblja glasnik naše pokrajinske kulture v rimskem, predvsem pa v predzgodovinskem starem veku. Predzgodovinsko je Podravje najbolje proučeno na Dravskem polju in po njegovih' obronkih ter bližnji in širši mariborski okolici. Prve pohorske obronke v neposredni bližini Maribora pokriva hallstattsko gradišče Postela, kmalu nad Radvanjem ali Razvanjem, od katerega se vlečejo navkreber proti Sv. Bolfenku in nizdol proti Betnavi ter Pivoli latènski požarni grobovi. Na Pošteli sami se nad 1 km obsežni okolni nasip učinkovito prilagojuje terenu; v notranjosti prečkajo okolni nasip trije prečni. Predvsem nad prečnimi nasipi je bila v predzgodovinski in rimski dobi utrjena iliro-keltska naselbina, in pozneje v dobi turških vpadov je poštelsko gradišče služilo za zatočišče in tabor podeželskega prebivalstva neposredno na jugu od Maribora. Kakor prerašča Poštelo danes gozd in jo varuje pred erezijo in nivelizacijo s kmetijskimi kulturami, enako nam je gozd obvaroval do današnjih dni drugo gradišče v neposredni bližini Maribora, na Ceršaku pri Št. liju v Slovenskih goricah, neposredno na avstrijsko-jugoslovanski državni meji. Na 3 km dolgem goriškem grebenu, ki se vleče od juga proti severu, strmo padajoč na sever k Muri, na vzhod in zahod pa v slovenje-goriške dole in na kateri greben je dostop mogoč samo od juga,' se od juga proti severu Fragment votivne kozice z ornamentom svastike, s Postele Clidié: Société historique à Maribor Kipec z ornamentom ilirske hallstattske noše iz maribo, skega hallstattskega groba vrstijo predutrdbe, ki so nad Muro osredotočene v akropoli, v do 18 m visokem podkvastem nasipu tik nad Muro. Ceršaško gradišče nalikuje po svoji izobliki Pošteli; poseljeno je bilo — kakor Postela —• v svojem najvišjem severnem delu. Kot tabor je bilo ceršaško gradišče zatočišče prebivalstva zahodnih Slovenskih goric in zahodnega lipniškega Murskega polja v prvi polovici prvega tisočletja pred Kristom, torej do rimske dobe, ko je njegovo vlogo kot obrambno oporišče pokrajine prevzela v ravnini Flavia Šolva. Od ostalih predzgodovinskih gradišč v mariborski okolici omenjamo še Črešnjevec, Limbuš ter Lucijin breg nad Kamnico, medtem ko je dozdevni utrdbeni nasip pod Hompošejtn meja latènske ali rimske nekropole z mogočnimi gomilami. V vrsti predzgodovinskih grobelj ležijo v bližnji mariborski okolici pravkar imenovani Hompoš, Radvanje, Loka z lepim, obokanim kupolastim grobom, na katerega gomlii stoji danes vaška kapela, Hajdina, Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, odkoder izhajajo znane, po svoji provenienci etrurske, negovske čelade, okolica Sv. Lenarta v Slovenskih goricah in Ruše. Večina teh grobelj —■ razen Hompoša in okolice Sv. Lenarta v Slovenskih goricah — izhaja iz prehoda bronaste v železno dobo ter predstavlja po svojih najdbah hallstattsko kulturo druge polovice Jf tisočletja pred Kristom.. Najlepši mariborski predzgodovinski spomenik pa je hallstattska mariborska nekropola, ki leži na jugu od Kalvarije in katere izkonanine so shranjene v mariborskem muzeju. Na mariborskem hallstattskem groblju je bilo v letih 1932 in 1933 proučenih 231 grobov, ki so ležali na prodni plasti, ki leži pod humoznimi preperinami v globini od 0.40—2.10 m. Sestavljajo jih velike glinaste grobne žare, v katere so položene daritvene. Vsebina grobov, to je grobnih in daritvenih žar je obstojala iz glinastih, bronastih in železnih nakitnih in vsakdanjih predmetov, ki karakteriziraj o predzgodovinskega mariborskega prebivalca hallstattske dobe. Nakit sestoji iz zaponk, predvsemi očalark, ovratnic, zapestnic, lasnic, lasnih kron, prstanov, sončnega kolesa in podvratnih ter drugih obeskov. Vsakdanje potrebščine pa iz nožev, britev, sulic, šivank, šil, uteži za statve in brusnega kamna. Kulturnozgodovinsko izredno važen je kipec, ki kaže v svojem ornamentu do- Cliches: S ec ići ć hi&torique à Manto Hallstattski mariborski grob s sistemom žar Bronasti nakit v hallstattskem mariborskem grobu Hallstattski mariborski grob z eno samo grobno žaro mačo ilirsko obleko, gospodarsko važni pa so dokumenti predzgodovinske živinoreje. Izkopanine nam kažejo, da je prebivalo v hallstattski dobi na mariborskem ozemlju kmetsko ljudstvo, ki je gojilo poljedelstvo in živinorejo z govedom in svinjo, in pri katerem igra vojaški povdarek podrejeno vlogo. Bronasti kakor glinasti predmeti označujejo kulturno zlasti v estetskem pogledu visoko stoječega človeka, ki se izživlja v geometričnem ornamentu ter v tipičnih hallstattskih oblikah glinastih izdelkov, in to zlasti v žarah, ki varirajo v velikosti od premera 2.7 cm pa do 1.26 m. Kje je ležalo mariborsko predzgodovinsko selišče, danes še ne moremo reči. če pa upoštevamo lego hallstattskega groblja in poleg njega latènskih gomil, ki so stale nekoč na Le- barjih, moremo sklepati, da je ležalo pod mariborskimi goricami od Kalvarije do Škofovega brega in dalje na jug proti Koroški cesti; torej v današnjem zahodnem predelu mesta z vilami. Materijal za glinaste izdelke priča, da so ti nastali doma; pač pa še ne vemo, odkod je predzgodovinski Mariborčan uvažal železo in odkod bron, ki se po svoji sestavi (82.21% bakra, 17.44% kositra, 0.35% svinca) znatno loči od brona, ki je znan iz pohorske livarne nad Poštelo. V svoji celoti so najdbe iz mariborske hall-stattske nekropole še posebno važne, ker so v celoti zbrane v mariborskem muzeju, medtem ko so najdbe iz drugih podravskih predzgodovinskih grobelj raztresene po raznih kulturnozgodovinskih zbirkah. B. Prebistoricab monuments of Maribor and its surroundings Like the churches on the hills around are the heralds of the present age of this country, the castles and their ruins, those of the middle age, so are the boroughs, tombs and cemeteries the heralds of the Roman, especially of the Prehistorical age of this province. Prehi-storically the Podravje (Drava fields) with its peripheries and the surroundings of Maribor are studied best. The ridges of the Pohorje-mountains, nearest to Maribor, are covered by the Hallstattian borough Postela immediately above Radvanje or Razvanje, from where Latene fire graves are extending in length towards Sv. Bolfenk and Pivola. The wall of Postela, long about 1 km, is crossed by 3 inner walls. Mainly above those in the Prehistorical and Roman age there stood a fortified Illyro-Celtic settlement which, later in the times of the Turkish invasions, to the inhabitants of the province served as a welcomed refuge. There is another similar place, well preserved by woods till our days: the borough in the Slovene hills at Ceršak near St. llj on the Yugoslav - Austrian border. On the 3 km ridge running from the river Mura straight to the south on which end is the only ascent, are to be distinctly seen the outer fortifications, forming a semi-circled wall, of a height of 18 m which immediately above the river Mura concentrates in an acropolis. This place was a refuge to the inhabitants of the western Slovene hills and of the western Mura fields in the first half of the first millennium a. Chr. till the Roman age, when Flavia Solva in the plane took its place. The other prehistoric boroughs in the surroundings of Maribor are: Črešnjevec, Limbuš and Lucijin breg above Kamnica. In the number of prehistoric tombs are to be named Hompoš, Radvanje, Loka with a splendidly preserved cupola grave, above which nowadays one finds the Chapel of Hajdina, Sv. Benedikt in the Slovene hills, with its well-known Negova helmets of Etrurian origin, the surroundings of Sv. Lenart in the Slovene hills and Ruše. The greater, part of these tombs-except those of Hompoš and Sv. Lenart-are representing the culture of Hallstatt of the 2-nd half of the 1st millennium a. Chr. The most beautiful prehistoric monument of Maribor is the Hallstattian necropolis in the south of the Kalvarija-hill^the excavations of which are to be seen in the Museum of Maribor. In 1932 and 1933 on the Hallstattian cemetery of Maribor the excavators have found more than 230 graves, 040/-2.10m beneath level. They were composed by big urns, containing smaller ones, with iron, copper glasses, rings, bracelets, knifes, spears and similar things of ajl sorts, which characterise the inhabitants of Maribor in the Prehistoric age. From the cultural-historical point of view a statue, showing in its ornaments the genuine Illyric home dress, is exceedingly important, whereas, from the economic point of view one would prefer the documents about prehistoric cattle breeding. The excavations prove that the inhabitants of this age were mainly interested in peasantry, cattle and swine breeding, but that they were not keen soldiers. They were men of highly developped esthetic taste, whose genius loved geometrical ornaments especially on urns, the diameter of which differed from 2.7 cm to 1.26 m. According to the site of the prehistoric graves and Latene tombs, the site of the prehistoric settlement of Maribor can be supposed beneath the Maribor vineyards between the Kalvarija-hill, the Skof-hill and the Koroška cesta, i. e. in the present »webtend« of the town. The importance of the .above named excavations is due to the fact that they are all collected in the Museum of Maribor, whereas the excavations of the other places are to be found in collections spread all over the country. Sv. Trojica v Slov. goricah Na Kalvariji. Četvorica izletnikov-inozemcev opazuje naše mesto in se divi njegovi okolici. Nehote prisluhnem pogovoru. »Lepo... krasno,« ponavlja v presledkih okrog petdesetleten gospod. »Ampak to zelenje... Nisem še videl takega,« pristavi drugi. »In cvetje!« doda živahno mladenka. »O tem ne vem, ker ga ne vidim,« povzame prvi. »Pa jaz sem ga že enkrat občudovala. Rečem Ti, striček: tako divnoi, kakor ne vidiš nikjer drugje. Ni li res, mama?« Qospa molcé prikima in zre sem in tja po pokrajini. »Lep svet!« se sliši od enega do drugega. — Laskave besede o naši zemlji so mi pričarale čuvstvo samoočitka, češ1: Dan na dan buljiš v to prirodo, občuduješ jo in nimaš dovolj nega besednega zaklada, da bi jo dostojno počastil. Ti, ki se ji tako klanjaš — ali si se kdaj že zazrl v njeno bohotno zelenje? Doklej vas bodo vodili tujci in opozarjali na bogastvo, ki na njem sedite, in na lepoto, ki se v njej kopljete? In so mi hkrati zazvenele besede priznanega zdravnika-specijalista za živčne bolezni: »Mojim pacijentom bi bilo treba one slovenske zemlje, ki nima zastonj naziva »zelena Štajerska«. Ko sem ga pogledal osuplo in vprašujoče, je srmejé se dostavil: »Da, dragi gospod, ono zelenje je nekaj edinstvenega in nekaj več od našega navadnega zelenja.« Svet nas opozarja na pojav, ki ga mi ne vidimo z dovoljno zavestjo. Mogoče tone v njem umetniško doživljanje, dočim ga od druge strani, pred vsem v. gospodarstvu in zdravstvu, vse preveč podcenjujemo. Zelena Štajerska ... Naš goriški slavček se je z vso pesniško intuicijo vsesal v brhko hči planin in zrl v njej obličje svoje zemlje ... Temna zelen planinskih trav in vroča višnjevost višav krasno se v'njih je zlila. Nebo in zelenje rodnih tal je zrl v valovih svoje ljubljenke, vse kozmične sile. Saj so tudi druge pokrajine zelene, tudi tamkaj je bohotna flora na oranicah, planinah, sadovnjakih in v lesovih. JA N K O FURLAN: (/ n&ùCm A to naše listno zelenilo je tipična barva tega kosa zemlje. Njen osnovni ton je nad običajnim zelenjem in vkleše s svojimi mnogimi va-rijantami od najbolj svetlih do izrazito temnih prog izraz izjemne energije. Pogled čez Slov. gorice, Kozjak, Pohorje ali na Haloze nudi drugi značaj zelenja, ki kipi v nasičenost in čara neko novo barvo. To bogato zelenje je značilnost Maribora in njegove neposredne okolice. Saj sili skoro v sredino mesta in mu tako daje pečat prirodnosti in neprisiljene domačnosti. Tukaj se zmerno sklapljata dežela in mesto, prirodnost in pozitivne tvorbe ter dajeta naselju prijeten vtis preprostega, a zelo mičnega jugoslovanskega mesta, ki proži že par korakov iz svoje sredine zaželjeno udobje deci in priletnimi Pod tem naravnim čudom, ki s tako popolnostjo pretvarja sončno energijo v človeštvu tako potrebne in koristne energije, ni umetnega pretiravanja in razkošnih olepšanj nestrpnih in do skrajnosti samoljubnih velemest; v dostojni skromnosti naravnega ritma in tempa se čutiš premaknjenega nekam' daleč od mestnega trenja. Naš park je prav tako udobna streha v snežni tišini in razkošni pomladi, kot v poletni senci in barvni jeseni. Če pa želiš kaj več; večjega sproščenja in nemotenega notranjega izživljanja, pomakni se še par korakov proti obodu :—in lahko si voliš Slovenske gorice, pokrajina. L ta ali oni, manj ali bolj položni breg: Slov. goric, smrekov ali bukov les, ravnino ali hrib. V jutru ali večeru jasnega dneva te preseneti zlitje prirodnih 'barv, nad katerimi se vzpenja nebesni svod kot njih oddaljeni odsev in kontrast. In vse stoji pred teboj kot mogočna neizpeta pesem vesoljstva, ki jo mogoče bolj doumeta severnjak in južnjak z razpaljenihi kraških tal kraj sinjega morja kot pa avtohtoni živelj, nasičen s to lepoto že izza prvih mladostnih dni. V tem zelenju je visoka pesem rasti, zdravja, energij zemlje; v tej barvi so najlepše izražene bogate sile plodnih tal, ki hranijo še neiz- merne količine najkoristnejših prvin. V tem prednjačijo naše gorice, ta sončna zemlja lirične pesmi in skrajne mehkobe, ki predstavlja neizčrpno skladnico najslajšega in najokusnejšega vinskega Soka in najplemenitejšega sadu. če je ta zemlja glede kakovosti vinskih sokov drugo Porenje, je celotna zelena Štajerska z ozirom1 na kakovost sadja, pred vsem jabolk, brez tekmeca. Na to smo že svet opozorili in ga bomo, upamo, še bolj, ker pomaga neumorni delavki prirodi tudi vedno bolj umen sadjar. Ne pretiravamo, če podčrtamo, da bo mogla naša pokrajina skoro presenetiti svetovni trg še s plemenitejšim in kakovostno dovršenim plodom najboljših sadnih vrst. Na naši livadi, oranici, planini in v gozdu — povsod iztakne oko verne dokaže svojevrstne »zelene« Štajerske. Slatina-Radenći — Park Maribor -- Trije ribniki POETO VIO-RIMSKI PTUJ Tams kjer zapušča Drava jugozahodne izrastke Slovenskih goric je ležala na njenem desnem bregu predzgodovinska naselbina na Hajdini. V nadaljevanju! predzgodovinske naselbine se je v rimski dobi razvilo mesto, ki se je razprostiralo po diluvijalni hajdinski in brež-ki dravski terasi, na levem dravskem bregu pa na skrajni obdravski gorici, katere južni izrastek krona danes ptujski grad. Od bojev za cesarja Avgusta, ko je postala reka Drava operacijsko izhodišče za vojna nastopanja Rimljanov v Panoniji, začno v Ptuju prezimovati rimske legije, ki ustvarijo s tabori osnove za razvoj rimskega mesta, katero dobi v času Flavijcev položaj municipija, za Trajana pa kolonije: colonia Ul pia Traiana Poe tovi o. Zaznamovanje Poetovi j a najdemo v rimski zgodovini Od 1. 69, ko je proglašen v Poetoviju za pretendenta na cesarski prestol Vespazijan, pa do zadnjega zahodnorimskega cesarja Romala Augustula (476), čigar mati je bila Ptujčanka. Z utrditvijo rimske meje na Donavi je Poeto-vio prenehal kot garnizija ter je dobival v nadalje tabore samo še v zvezi z notranje- in zunanje političnimi dogodki. Poetovio se od II. stoletja razvija v sredi dobre cestne mreže kot središče carinske uprave ter cesarskih posestev, obrti: keramike, suknarstva in kamnar-stva, trgovine s pridelki Dravskega polja in okoliških goric ter posredovalne trgovine med Panonijo in Italijo; vse to je pospešilo romanizacijo avtohtonega prebivalstva ter tujo imigracijo, zlasti veteranov. Kulturno je Poetovio živela na mestu, kjer so se na dravskem mostišču križali vplivi vzhoda, zlasti s helenizmom ter zahoda, zlasti Aquileje. Pri Poetoviju se odloči usoda cesarskih kandidatov Konstancija Galla (354) ali pa Teodozija (388). Panonsko versko življenje ka- Ptuj — Orfejev spomenik Ptuj — Minoritska cerkev žejo nutrices, vzhodna božanstva Iris, Serapis, Kibele, Kabiri, zlasti pa Mithra; Mitrov kult so v Poetovijo uvedli vzhodni vojaki in cariniki, medtem ko je bila zlasti plastika v Mitrovih templjih izdelana pod umetniškimi vplivi Aquileje, torej zahoda, odkoder je prišlo v Poetovijo čaščenje Jupitra, Junone, Marta, Venere ali Volkana. Prevladujoče Mitrovo čaščenje nadvlada krščanstvo, ki se predstavlja v Poetoviji z dijoklecijanskim mučenikom in cerkvenim pisateljem škofom Viktor inom, v arijanski obliki pa za Valentom. Prevladi krščanstva je sledil v rimskem Ptuju propad rimske vlade in ponovna paganizacija, katero uvedejo barbarski priseljenci v času preseljevanja narodov, od; katerih trajno poselijo pokrajino in Poetovio Slovenci. Poetovio je kot mesto prenehal; zapustil pa je bogate arheološke spomenike, ki govorijo o gospodarskem, političnem', kulturnem ter umetnostnem življenju rimskega Ptujčana. Najlepši in večji del spomenikov iz rimske dobe nahajamo v Ferkovem ptujskem muzeju v častitljivem nekdanjem dominikanskem samostanu, na pritličju stolpa ptujske proštijske cerkve, v muzeju grofa Herbersteina na ptujskem' gradu in končno v dveh mitrejih na Hajdini in Bregu, ki sta odkrita v svojem prvotnem rimskem položaju. V Ferkovem muzeju govorijo o rimskem Ptu-; ju nagrobniki, sarkofagi, oltarji, reliefi, kipi iz; barbarskega apnenca ter pohorskega marmor-; ja, nakit iz brona in gline, mozaiki, raznovrstna; keramika, steklenina in novci. Muzejske rimske zbirke izpopolnjujejo nagrobniki in reliefi5 na stolpu mestne cerkve, v bližini katere stoji takozvani Orfejev spomenik in v bližini katere je stala tudi krščanska bazilika. Bogato dopolnilo muzejskih zbirk imamo na ptujskem gradu v VELIKA DOMAĆA TVORNICA HINKA FRANCKA SINOVI D. D. U ZAGREBU Već dugi niz godina poznati proizvodi ove tvornice kao: Pravi ,Franck“ dodatak kavi, , E urilo“ zamjenice kave i ostali, priredjuju se iz biranih domaćih sirovina. — Uzgojem oplemenjene cikorijine biljke bavi se više tisuća seljačkih obitelji nalazeći tako lijepu zaslužku, dok isključivo domaće radništvo u tvornici nalazi stalno zaposlenje. Navaden zavojček za približno 1 kg marmelade, cena Din 4*_ ìò^nSdorp kakao kakaovina kakaomaslo čokolada kuverture Navodila za uporabo dobite pri Vršeni trgovcu. Razpošilja Dr. A. OETKER, Maribor iS tamošnjih oltarjih, nagrobnikih, važnih katarskih reliefih, keramiki ter staroslovanskih okostnjakih ter nakitu, zlasti v slapočnicah. Najbolj nazorni priči kulturnega življenja Poetovija pa sta mitreja na Hajdini in na Bregu. Oba sta ohranjena na licu mesta v svojem tločrtu in s spomeniki, ki prikazujejo Mitrov kult ter hranijo imena Mitrovih častilcev carinikov, ki so postavili hajdinskega ter oficirjev galijenskih dacijskih legij, ki so zgradili brež-kega. Po umetnostni odvisnosti kipov in reliefov od Aquileje in po svojem celotnem položaju sta oba mitreja iz Poetovija naj zanimivejša rimska spomenika naših krajev, kakor je Poe-tcvio sam najnazornejši predstavnik rimske kulture na slovenskih tleh. B. POETOVIO - PTUJ Sur la rive droite de la Drave, là où la rivière quitte les derniers oontrei-forts des Coteaux Slovènes au sudest, s’étendait le village préhistorique de Hajdina. A 1’ époque romaine, une ville se developpa à cet endroit et sur la colline s’élevant sur la rive gauche et cou-ronnée aujour-d’ hui du chateau de Ptuj. Depuis les guerres du temps d’ Auguste, où la Drave devint le point de départ des expéditions romaines en Pannonie, les légions hiveriiant à Poetovio donnèrent, avec leurs camps, naissance à la ville romaine, qui, sous les Flaviens, obtint les droits de municipe, et, sous Trajan, ceux de colonie: colonia Ulpia Traiana Poetovio. Le nom de Poetovio se trouve dans l’histoire ro-màine depuis 1’ an 69, où Vespasien y fut proclamé prétèridant aù tròne impéirial, jusqu’à Romulus Augustule, dernier empereur romain d’ Occident, dont la mère était native de Ptuj. Après la fortification de la ligne du Danube, Poetovio cesse d’etre une place forte, mais, situé au milieu d’un réseau très développé de routes, il devient le centre de 1’ administration douanière, des propriétés impériales, d’ industries diverses et du commerce entre la Pannonie et l’Italie ; tout cela favorise la romanisation de la population indigène et 1’ immigration romaine. Oltar Liberii in Liberi, zaščitnikoma vinske trte Ptuj — I. mitrej pod Hajdino Au point de vue culturel, Poetovio occupe 1’ endroit où, sur la Drave, les influences de 1’ Orient, paruculiè-rement de l’hellénisme, se heurtent à celles de 1’ Occident, venant surtout d’Aquilée. Des divinités comme Iris, Sérapis, Cybèle, Kabyri et surtout Mithra s’ y ren-contrent avec Jupiter, Junon, Mars et Vénus. Tous ces cultes reculent devant le christianisme triomphant, qui, à son tour, après la chute de 1’ empire romain, est sub-mergé sous un nouveau flot paien, venant du Nord et de l’Est et aboutissant à 1’établissement des Slovènes dans ce pays. Le Poetovio romain a disparu, mais il nqus a laissé de riches monuments archéologiques qui nous racontcnt sa vie économique, politique, culturelle et artistique. La plupart de ces monuments, et les plus beaux, sont con-servés dans le musee Ferk,^ installé dans 1’ancien cou-vent de dominicains, au rez-de-chaussée du clocher de l’église abbattale de Ptuj, près de laquelle s’élève le monument dit d’ Orphée ; ensuite dans le musée du comte Herberstein et dans les deux mithrées de Hajdina et de Breg, qui ont été laissés dans leurs positions romaines originales avec les statues et reliefs qui montrent le culte de Mithra et conservent les noms des donaniers qui Ont élevé le mithrée de Hajdina, et céux des officiers des légions daciennes qui ont construit celui de Breg. Par la dépendance artistique des statues et reliefs d’Aquilée et par leur installation générale, ces deux mithrées sont les monuments romains les plus intéres-sants de notre pays. Avec les pierres tumulàires, : les sarcophages, ■ les autels, les„ reliefs, les statues de Pierre calcarne ou de marbré de Pohorje, les parures de bronze et de fa'iance, les mosaiques, cérames, objets de verre ét monnaies antiques qui remplissement ses musées, Ptuj est le lieu qui montre le mieux la civilisation romaine en pays slovène. Cliches : So eie té historique à Maribor Ptuj — Ptujska gora: vhod v cerkev Cd\e>, $