Gospodarske stvari. Daj nam naš vsakdanji kruh. (Eonec.) Poglejmo pa si zdaj kmetijski in obrtni stan. Ali so ti zadovoljni z vsakdajnim kruhom. Zalibog da večinoma tudi ne. Saj si skoraj vsaki poleg kruha želi tudi lepo obleko, posebno ženske, ki bi rade hodile le v svili m že čevle hočejo imeti iz žameta in sukna, fantje morajo imeti poleg kruha še cigare in cigarete, uro in denarja, kmetje kočije, konjem imenitne drage oprave, lovsko pravico itd. pri tem pa pozabijo, da le jedno ie neobhodno potrebno in to je, vsakdajni pa gotovi kruh in ne pri zadolženem posestvu. Obrtnik in rokodelec je revnejši, ker ga uniči velika industrija, pa ako bode vstraien in bode škrbel le za vsakdajni kruh, vso imenitnost in drage mestne zabave ter karte in igro pa pustil, bode tudi on doživel boljših časov, kakor jih ima sedaj. Kaj porečemo pa o delavcih, služabnikih in dninarjih. Tem pa druzega ne svetujemo, kakor to, da tudi oni prosijo Boga, da jim da vsakdajni kruh, kajti v sedanjih razmerah človeštva ga nimajo, vsaj ne toliko, da bi se nasitili. Ti ijudje naj se vrnejo nazaj k Bogu, kojega so brez vzroka zapustili, naj se organizirajo na postavni katoliški podlagi, naj pustijo brezuspešno rogoviljenje in razsajanje zoper krščanstvo, narodnost in postavo, ampak združijo se naj pod zastavo krščanske ljubezni in pravičnosti, da bode tako mogoče tudi drugim stanovom se njim pridružiti in zahtevati od delodajalcev «mi hočemo naš pošteno zasluženi vsakdajni kruh!» Ne s kričanjam in rogoviljenjem, z mečem in ognjem se pridobi stalni vsakdajni kruh, ampak po postavni organizaciji vseh nižjih stanov in to so kmetje, obrtniki, služabniki in delavci. Ta organizacija pa mora imeti trda tla, in ta trda tla da nam sveta vera in ljubezen do naroda, ljubezen do rodne zemlje. Ne v viharju in toči zori sad, nego v siju gorkega solnca in po vplivu rahlega dežja, in ne v sovraštvu narodov in zatiranju svete vere, v puntu in poboiu se zboljša vsakdajni kruh človeštvu, ampak le v medsebojni bratski ljubezni pod sijajem sv. vere in narodnega ponosa. Iz rečenega mislim, da imam prav, ako trdim, da bode človeštvo srečno, ako prosi in si želi vsak le vsakdajni kruh in življenje, primerno njegovemu stanu. Iv. Kač.