List 38.
Politični oddelek.
Waser redivivus.
MQ_vLLgn^nemLkimi uradniki, kar  jih  je   kdaj gospodovalo   nam   Slovencem,   ni   nnbeden   v   takem spominji, kakor^s^cječ&sni  pjcedsednik  graškega višjega sodišča vit^zJ3(aser. Nč^ rečemo, jla ni bilo nem-ških uradnikov, ki so r^no_iakojoatopali_4H^^ vencem   kakor  on.   Auersosrg, Widmann,   Possaner, Vesteneck, Heinricher in drugi   so   tudi Slovence  sovražili iz vsega srca in nam škodovali, kjer in kakor so   mogli, a  nobeden   ni   bil v stanu   prizadeti   nam toliko pozitivne škode, kakor Waser  Ko bi se hotela zapisati   vse   krivice, ki  jih  je Waser   storil   sloven-> skemu narodu, bi se moralo spisati debelo knjigo.
Sec^ji_višiesodpi^gredsednik gKoi^le^spach je *\\feLLi^evj3čenec. Nekaj časa se je delal nepristranskega v narodnem oziru in to mu je pomagalo, da je postal v Badenijevem kabinetu justični minister, Kot tak je izdal sloveče češke jezikovne naredbe, ki so provzrcčile nemško obstrukc*'jo.
Ko je grof Gleispach moral demisijonirati, se  je vrnil  na  prejšnje  svoje  mesto  v  Gradec   kot višje-sodni predsednik.    Pri Nemcih  je  bil  tedaj tako sovražen, da se v Gradcu ni upal na cesto          A sedaj! Kolika prememba!   Sedaj je višjesodni
 predsednik grof Gleisoach   ljubljenec  najhujših  nemških nacijonalcev in v visokih  Čislih pri tistih, ki bi ga bili pred štirimi leti najraje ubili,          In grof Gleispach   si  je   to  ljubezen in  to  za-
upanje najekstremnejših nemških elementov, najstrast-nejših Vsenemcev v polni  meri  zaslužil, kajti  kienil je  popolnoma   na  pota, po   katerih  je  hodil njegov prednik, zloglasni Waser.
        Gleispachovo   delovanje   meri   na   to, da iztisne Slovence iz pravosodja in da spravi  na  kolikor mo-
goče veliko sodnih mest mej Slovence same trde Nemce, katerih osebe so mu porok, da bodo zvesti pospeševatelji njegovih idej.
S slovenskega Štajerja je Gleispach slovenske sodne uradnike že skoro popolnoma iztrebil. Štajerski Slovenec ne sme ostati na Štajerskem. Kar po vrsti jih potiska grof Gleispach na Kranjsko, na njih mesta pa spravlja Nemce. In ker so zelo redki tisti Nemci, ki morejo izkazati vsaj nekoliko znanja slovenskega jezika, napravil je grof Gleispach zanje posebne tečaje, v katerih se v nekaj tednih „naučea slovenskega jezika. Za to „učenjea dobivajo še posebne nagrade v obliki višjih adjutov. Razume se po sebi, da je to brez vsake praktične vrednosti, ker absolventje teh tečajev se ničesar ne nauče in lomijo tako grozno ) slovenščino, da jih nihče ne razume.
Pa tudi kar cčitno preteriranje slovenskih uradnikov je na dnevnem redu. Minolo nedeljo se je to posebno jasno pokazalo. Ta dan je dunajski uradni list prinesel troje imenovanj. Za državnegajjravdnika namggtnike so bili imenovani okrajni^sodnik v Kranjski gorjL_dr;_Rogjna in sodni pristav v Ptuju Rudolf Tschecb, oba za Ljubljano, za Maribor pa sodni adjunkt dr. Ferdinand Duchatsch. Dr. Rogina je štajerski Slovenec, ki so ga potisnili na Kranjsko, Tschech in Duchatsch pa štajerska Vsenemca, a dasi sta oba precej slaba uradnika, sta vender preskočila celo dolgo vrsto starejših slovenskih adjunktov in sta izpodrinila dva slovenska tekmeca, ki sta v vsakem oziru dosti bolj sposobna, kakor ona dva.
Tu imamo klasičen slučaj, kako se nemško uradništvo protežira in kako se na mestih mej Slovenci preterirajo in zatirajo slovenski uradniki.
Tako ne sme več dalje iti. Treba bo proti temu počenjanju  grofa Gleispacha  nastopiti z vso eneržijo in vso brezobzirnostjo.   Z^v^minoleEL__zasfidanju poslanske zbornice je dxJPloj_s_ki^pkim_govorona^ delovanje grofa Gleispacha, a pomagalo ni nič.  Sedaj
Stran 372.
bode treba  napeti druge  strune.   Parola  bodi: grof Gleispach mora proč, mora v pokoj!