Stran 6____________ANGELČEK____________Leto 28
Ksaver Meško:                                                               ^^H
Srečnemu otroku.         9
V travi ob poti sediš, o dele, zreš Ija čez tok^^ dvigaš solnčne oči o oišaoe, proli neskončnosli sinjega neba, od ozhoda do zahoda, od juga do seoera ob-lilega z zlalim blagoslooom dobrolnega sotnca, in se smejiš, smejiš.
Kaj le laho ueseli, olrok moj, kai te lako osre-čuje?— Ker je ues traonihob lebi tako poln roi? —
Veseli se, olrok moj. uesšli se/ Zakaj glej, prišlo bo jesen, in travnik bo prazen in pust. Ne ene cvetke ne bo ueč na njetn, d^Lbi ti razoeseljeoala oko, osrečeoalo II srce.
A glej, čudouitejša od usaktere leh pisanih rot je slednja besedica, ki uzcveti iz Ijubezni tooje montice.
Vesšli se, olrok moj ! Zakaj glej, prišla bo jesen tudi lebi, ko li ne bo več cuelela beseda materina.
Tedaj, olrok moj, se ne boš mogel oei radovati, kokor se raduješ danes . . .
Kaj se ti loko kreše oko od radosti in sreče, otrok moj ? — Ker lako toplo, taho lepo sije solnce? —
Veseliš se solnca, Ijubiš ga? Vesill se ga, Ijubi ga, otrok moj malil
A glej. topleje od solnca sije oko Ivoje mamice, i>eč roi nego sofnce z neba li 60 sejala na livljenja pol Ijubezen in skrb malerina.
Zoide pa solnce, pride noč, hladna, neorljazna in strašeča.
Kadar ugasne oko Ivoje mamice, ti ne bo sijal nikoli oeč dan. kakor /i slje zdaj, otrok moj .. .