POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S KUD KNAP OŽIVLJA UTRIP MESTA ZAGORJE Zmago Jelinčič - Trboveljski župan kida svinjarijo x ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 OHRANJAMO VASE SPOMINE ODPIRALNI ČAS: 8h-19h SOBOTA: 8h-13h Ob razvijanju vašega filma vam brezpla izdelamo fotografijo 13x18 po vašem is ru no .'OTcivn u rnik sp? =1 ki apnu] e) pTetn/I]!^/! IH • m ari nli -i "i -i ■> cipcnpia lah/Ka o p iTcrr a/ n o p orni n :1 n n n ki m o dni rl o rl n Tki o pTiliTcm ak k o 0,0 0 0 Sl IJfeiia Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. # Mglggi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 www.malgaj.si OSREDNJA KNJIŽNEGA CEUE NAMESTO UVODNIK KJE JE KAJ KUD KNAP oživlja utrip mesta Zagorje Zmago Jelinčič - trboveljski župan kida svinjarijo Prvomajski utrinki 1 5 Slavko Kmetič - Demos ni 1 6 načrtoval gospodarskega PBUCUBHCJŠC TCICFBNSKE f3 ŠTCVHKt: ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2,c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, emaih zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar. Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trčenje: tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. 040/267-4H. Tisk: Tiskarna Graver, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fas: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00SIT, L polletje2.916,00SIT, II. tromesečje 1.458,00SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. _______________ POLICIJSKE POSTAJE ZA60RJE:03/66 61 002 TR BO VLJE03/56-21-102 HRASTNIim/SB 41 602 RADECL03/56 81-002 LITIJA:01/88 83 142 PROMETNE IHFORMACIJE 03/56 55 108 T A XE 041/6%-348 041/633 »7 ZORAVSTVEN! ROMOV! ZD RADECE03/56 88 207 ZD HRASTIIIK:03/5B 44 006 ZD TRB0VLJE03/56 26 322 ZD ZA60RJE03/5B 55-000 ZDLITIJA:01/88 81-855 TAsAvr Q TEMA IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE Zagorski občinski svetniki so se konec aprila zbrali na peti seji. Pred sprejemom zapisnika je Amalija Kuder (DeSUS) predlagala, da naj se v bodoče zapisniki zapišejo bolj natančno, saj iz dosedanjih dostikrat ni povsem razvidno, kaj je posamezni svetnik v razpravi predlagal oziroma poudaril. Pri prvi točki Pobude in vprašanja, kot je že običajno v zagorskem občinskem svetu, tudi tokrat svetniki niso podali nobene pobude ali zastavili vprašanja. Povsem drugače je bilo pri obravnavi koncepta ravnanja z odpadki in predloga o izgradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki. Tako župan Matjaž Švagan (LDS) kot nekateri svetniki so ocenili, da bo potrebno predlog pogodbe v nekaterih točkah še nekoliko dopolniti. Generalno pa so se strinjali, da je potrebno k projektu pristopiti, ne glede na to, da je po mnenju župana vsaj nekaj občin podpisnic držalo “fige” v žepu, ko so pred leti izrazile pripravljenost za pristop v skupni projekt regijske deponije Unično. “Menim, da vsaj dve ali tri občine ne bodo šle v projekt regijske deponije,” je dejal župan. Spregovoril je tudi o sosednji občini Trbovlje, v kateri naj bi se odgovorni v občini dogovarjali za izgradnjo NATO oporišča ali o sežigalnici, kar pa je po njegovem politično nesprejemljivo. V nadaljevanju so svetniki na predlog župana sprejeli sklep, s katerim se strinjajo z 9% povišanjem cen za programe Vrtca Zagorje. Svemiki so v 1 .obravnavi sprejeli tudi ureditveni načrt za kamnolom Borovnik, ki bo v javni obravnavi do 1.junija. Po končani eksploataciji in sanaciji naj bi se “Borovniško območje” uredilo v rekreacijski prostor (ozelenitev, sprehajalne poti, trim steze in pešpoti, klopi). Sprejet in dopolnjen je bil tudi Zazidalni načrt za proizvodno obrtno cono Kisovec- bencinski servis. Gre za avtomatski bencinski servis, ki bo deloval brez osebja in bo zgrajen poleg odcepa za Loke (Kisovec) iz smeri Zagorje,- Kisovec. ------------------------------------Igor Gošte Občinski svetniki na 5. redni seji občine Trbovlje HPrbovlje, 23. 04. 03. Občinski svetniki X so ugotovili, da so sklepi iz 4. redne seje občinskega sveta realizirani in so brez razprave potrdili realizacijo sklepov. Pri pobudah in vprašanjih, pod točko 2. je svetnik Karel Vukovič (ZL) izrazil prepričanje, da bi se marsikatera zadeva v Trbovljah dala urediti brez pretiranega truda in z malo finančnimi sredstvi. V dokaz je predložil 36 fotografij na katerih so po njegovih besedah posnetki črnih točk. Veliko so svetniki razpravljali pot točko 6. Razprava in prva obravnava »Medobčinske pogodbe o izgradnji in obratovanju medobčinskega centra za ravnanje z odpadki Zasavja«. Zvone Hribar (DeSUS) je pričakoval dokument na višji ravni. Zanimalo gaje zakaj v dokumentu ni napisana višina rente, ki naj bi pripadala občanom Mamega iz naslova regijske deponije Unično. Dejal je, da bo renta bremenila poslovanje in vse občane, ki jo bodo plačevali. V razpravi je bilo ugotovljeno, da bo prišlo z uporabo regijske deponije Unično do podražitve smetarine za 65% v primerjavi z obstoječimi cenami. Kakorkoli že bo z deponijo Unično, ostaja dejstvo, da se na deponiji na Neži s 1. 1. 2004 prične postopek zapiranja. Delno bo ostala še možnost odlaganja gradbenih odpadkov. Občinski svetniki so na svoji 5. redni seji potrdili predlog za prvo-junijsko nagrado, ki jo bo letos dobil debatni klub Logos. Naziv častne občanke pa sije za leto 2003 prislužila Milena Jamšek. M.A.Š. IZ VDC ZAGORJE SVETOVNO ABILVMPIC GIBANJE “Beseda je angleškega izvora in pomeni olimpiado zmožnosti, sposobnosti in spretnosti. To je prireditev, ki je tekmovalnega značaja in med seboj povezuje osebe s posebnimi potrebami (duševno prizadete osebe) na nivoju zaposlitvenih in prostočasnih aktivnosti ter znanj, ki jih te osebe osvojijo skozi proces usposabljanja in kasneje v varstveno delovnih centrih,” nam je pojasnila direktorica VDC Zagorje Ani Režun. Pravi, da sama prireditev daje udeležencem možnost osebne promocije na različnih področjih, spreminja oziroma podira tradicionalne poglede na njihove sposobnosti, potenciale in zmožnosti ter promovira njihovo udeležbo v socio-ekonomskih aktivnostih. Tekmovalci se med seboj pomerijo v številnih disciplinah kot so pletenje, vezenje, šivanje, oblikovanje lesa, gline, slikanje na svilo, rezbarjenje, aranžiranje cvetja, itd. ... Sicer pa je Abilimpiada svetovno gibanje, ki ga podpirajo številne vladne in nevladne organizacije mnogih držav, ki so vključene v mednarodno Abilympic federacijo. Začetek gibanja sega na Japonsko, v leto 1972. Izkušnje in spoznanja prve abilimpiade so Japonci kasneje uporabili pri organizaciji 1. mednarodne abilimpiade v Tokiu leta 1981. Leta 2000 je bila L mednarodna abilimpiada v Evropi in sicer v Pragi. Tu smo Slovenci postali člani mednarodnega abilyti gibanja. Prva slovenska abilimpiada je potekala v organizaciji CUDV Črna v Čmi na Koroškem (oktobra 1999). 25. in 26. aprila 2003 seje odvijala III. ABILIMPIJADA Slovenije v Vipavi. Poglejmo še tekmovalne zvrsti, ki so se jih udeležili varovanci VDC Zagoije in OŠ dr.Slavko Grum ter drugi zasavski predstavniki: strojno šivanje, oblikovanje gline, izdelava uporabnih predmetov iz odpadnega materiala - varovanec VDC-ja Boris HERLE dosegel drugo mesto, mentor Milan BEDRAČ, oblikovanje lesa, barvanje na steklo - učenka OŠ Slavka Gruma Zagorje Metka KOTAR - prejela priznanje za sodelovanje, mentorica Nevenka KOS, pletenje, vezenje - varovanka VDC-ja Katarina PETROVIČ (tekmovala v okviru društva Sožitje Hrastnik) - prejela priznanje za sodelovanje, krasitev torte, izdelava plakata, rezbarjenje, slikanje na svilo, aranžiranje cvetja, priprava narezka, fotografija na prostem - varovanka VDC-ja Polona DOBERŠEK (tekmovala v okviru društva Sožitje Hrastnik) - prejela priznanje za sodelovanje, učenka ODU OŠ Vitka Pavliča Hrastnik Vesna MATEKELJ - prejela priznanje za sodelovanje, mentorica Vika Matekelj. Obračun posmrtninske samopomoči v Trbovljah | Ane 15. aprila je v dvorani DU Trbovlje _L/potekala letna skupščina Solidarnostne posmrtninske samopomoči pri DU Trbovlje. Člani te samopomoči, ki deluje že 29 let, so tako redno zaposleni kot tudi upokojenci. Članstvo je prostovoljno, člani pa plačujejo članarino. Svojci v primeru smrti člana te samopomoči dobijo posmrtnino, ki je v lanskem letu znašala 120.000 SIT. V lanskem letuje bilo 10.103 članov, od tega 4.659 zaposlenih, ostali pa upokojenci. Lani je bilo izplačane posmrtnine za 208 umrlih članov, od leta 1975 dalje, odkar ta samopomoč obstaja, pa je bilo izplačane posmrtnine za 5.571 umrlih članov. Solidarnostna posmrtninska samopomoč posluje brez izgub in v skladu z viri, to je vplačana članarina in pa dobljene obresti za sredstva, vezana v banki. V to obliko samopomoči je vključenih 55% občanov Trbovelj oziroma skoraj tri četrtine vseh zaposlenih. Članarina za letos znaša 2.300 SIT, posmrtnina za umrlega člana pa 130.000 SIT. _____________________________T.L, Spomladansko čiščenje A kcija spomladanskega čiščenja v XX zagorski občini poteka brez težav. V vseh KS so se akcije lotili zavzeto, kar kaže tudi količina zbranih odpadkov. V KS Jože Mam so zbrali 32 m3 kovinskih odpadkov in še kubik več kosovnih, iz KS Rudnik Toplice pa so delavci JKP Zagorje in Surovine iz Trbovelj odpeljali kar 80 m* kovinskih in 117 m’ kosovnih odpadkov. Akcija, katero koordinira občinsko redarstvo Zagorje, bo potekala do 12. junija. Vir: Bilten Povzel Igor Gošte FUNŠTERC Mozirski vrtnarji v zagorski SVEI ^ agorje, 23. 04. 03. V ^-/konferenčni dvorani poslovne zgradbe SVEA Zagorje je potekala tiskovna konferenca ob 25-letnici MOZIRSKEGA GAJA. SVEA d.d. je generalni sponzor tega enkratnega parka cvetja v Sloveniji. Ženska, lepa kuhinja in šopek rož je vrhunska kompozicija lepote. To je prispodoba, ki daje pomen sodelovanju med mozirskimi vrtnarji in zagorskimi izdelovalci kuhinj. V uvodu je MOZIRSKI GAJ predstavil predsednik Darko Bele. Pobudo za postavitev cvetličnega vrta v Mozirju je dal Park je doživljal vzpone in padce. Najhujša katastrofa je park doletela leta 1990 v obliki poplave, ki je v celoti uničila vse, kar se je tu zasadilo od leta 1977. Takrat je Jože Skomšek začel uresničevati svojo idejo o parku. Že leta 1978 pa je bila uradna otvoritev parka. Po poplavi je ponovno prišla do izraza Jožetova vztrajnost in trma. Povsem na novo je zaživel MOZIRSKI GAJ. Leta 1993 je upravljanje parka prevzelo Etnografsko-hortikul turno društvo Mozirje. Glavni vir financiranja parka je vstopnina. Letno park obišče povprečno 80 tisoč gostov. V 25-tih letih delovanja je MOZIRSKI GAJ obiskalo 1,5 mio gostov. Organiziranih je bilo preko 40 razstav. Park ponuja obiskovalcem tudi ogled etnografskih zanimivosti. Od leta 1998 je generalni sponzor MOZIRSKEGA GAJA zagorska SVEA. V gaju dvakrat na leto nastopajo tudi Sveini godbeniki. »Vsa sredstva, kijih SVEA kot sponzor namenja MOZIRSKEMU GAJU ali komurkoli drugemu, imajo svoj namen. Koristijo razvoju Svee in okolju v katerem podjetje deluje. Še več sredstev bi namenili sponzorstvu, vendar moramo paziti, da firma obdrži moč. To zagotavlja razvoj in socialno varnost zaposlenim,” so besede generalnega direktorja Miroslava Štrajhaija. MOZIRSKI GAJ se razprostira na površini 7 ha. Letno park razpolaga s 50 mio sit. Urejajo alpski vrt. To bo najbolj avtentični-umetno ustvarjen-alpski vrt v Evropi. Svea bo kot generalni sponzor cvetličnega parka v letošnjem letu pričela z načrtovano proizvodnjo »lepljenih nosilcev.« Iz teh nosilcev nameravajo v MOZIRSKEM GAJU zgraditi razgledni stolp. Besedilo: M.A.Š. Sliki: PRAV tamkajšnji vrtnar Jože Skomšek. Poslovanje STT Strojegradnja d.d. 'TUbovlje, 24. 04. 03. Na tiskovni .L konferenci so prisotnim novinarjem pojasnili poslovne težave STT Strojegradnje d.d.: predsednik Nadzornega sveta, Karel Vukovič, direktor STTIM d.o.o., Darko Bertoncelj in Vilma Koncilja. V STT bi moralo zaradi nakopičenih poslovnih težav priti do stečajnega postopka. Vendar tega še ne bo mogoče speljati, ker sodišče še ni imenovalo stečajnega upravitelja in opredeljen znesek terjatev upnikov do STT Strojegradnje. Terjatve nemškega partnerja, po trditvah firme KOCH, znašajo 4.8 mio Evrov. STT Strojegradnja te trditve zavrača in priznava približno polovico navedenega zneska. »Firma KOCH od svojih napihnjenih terjatev nikakor ne odstopa;« je dejal predsednik nadzornega sveta, Karel Vukovič. Trenutno posluje v okviru STT Strojegradnja d.d. hčerinska firma, ki pa ima zaradi poslovnih težav matere tudi sama velike težave. Gre predvsem za nezaupanje dobaviteljev in naročnikov. Tako mora hčerinska firma vse naročene materiale plačevati po predračunu, naročila pa so bistveno manjša od pričakovanih, ker se naročniki bojijo, da naročila ne bodo korektno izvršena. V razreševanje kočljive poslovne Vandalizem ne miruje Q redi aprila so bili občani Trbovelj znova priča vandalskemu početju razgrajačev. V nočnem času počenjajo številne neumnosti in povzročajo škodo. Lotili so se uličnih svetilk na Gimnazijski cesti in v mestnem parku, lomili so mlado drevje ter počečkali fasade nekaterih hiš. Nekateri so mnenja, da bi namestili video kamere, da bi “heroje” ujeli in spoznali. Mogoče pa bi pomagalo tudi to, da bi se varuh reda in discipline večkrat peš pojavil na krajih, kjer pogosto prihaja do povzročanja škode. TJL problematike STT Strojegradnje se je vključil tudi Regionalni center za razvoj, ki je napravil razvojni program, ki je tik pred finalizacijo. Hčerinska firma trenutno izrablja 80% svojih proizvodnih zmogljivosti, že v mesecu maju pa naj bi se storilnost povečala na 100%. V primeru, da bo prišlo do stečajnega postopka bodo vsi, zaposleni delavci prišli v evidenco Zavoda za zaposlovanje. Po ponovnem aktiviranju firme pa bodo poklicali nazaj delavce, ki bodo potrebni za nemoten potek nadaljnje proizvodnje. M.A.Š. Sončna ura v MESTNEM PARKU Z^Vbčina Trbovlje je pred kratkim odločila, V_-Z da bo ob letošnjem občinskem prazniku v mestnem parku na Mestnem trgu postavila sončno uro, ki naj bi predstavljala spomenik večnosti časa, pa tudi večnosti Trbovelj. T.L. 7AS4MH Anton Rop obiskal Zasavje FUNŠTERC -I-------- "T J petek, 25. aprila, je zagorsko občino in Zasavje obiskal V predsednik Vlade Republike Slovenije, mag. Anton Rop. Spremljali sta ga ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin ter ministrica za regionalni razvoj, mag. Zdenka Kovač. To je bil premierov prvi uradni obisk kakšne občine, odkar opravlja to funkcijo. Njegov obisk je znak, da se bo vladna politika Zasavja nadaljevala. Po premierovih besedah je Zasavje usposobljeno in ima dobre razvojne programe, kar bo pripomoglo k uspešnemu in konkurenčnemu vključevanju v EU. Gospodarski družbi Eti iz Izlake ter Pak 4 iz Kisovca sta po njegovem mnenju vzorec za to. kako lahko razvoj temelji na znanju in inovativnosti. Prav to dvoje je jamstvo za uspešen prodor gospodarstvu ter za njegovo rast. Po končanem ogledu dveh uspešnih gospodarskih družb, je v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje, potekal razgovor z zagorskimi in zasavskimi direktoiji in predsedniki gospodarskih družb ter ustanov in zavodov. Po razgovoru so si bili vsi enotni, da se mora država začeti obnašati podjetniško, še posebej ob vstopu v Evropsko unijo. Na srečanju so govorili tudi o težavah, povezanih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Izvozno usmerjene družbe pa se bojijo prevelike inflacije. Besedilo: IRH, foto: Tomo Brezovar S E F=i ~TT a uto emocidrt 01/89 80 440 01/89 83 173 | 4% Mk ■"% LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA s is« ~rJ UL com mercc AKCIJA CORDOBA "JUBILEE" OB 10 OBLETNICI ZNIŽANJE CEN CORDOBE DO 450.000,00 SIT (velja samo za omejeno količino vozil iz zaloge letnik 2003) NE ZAMUDITE IZJEMNE omrml f m m \M m m m TESTNE VOŽNJE !! TESTNE VOŽNJE !! TESTNE VOŽNJE H a uto emocibn 7ASd£Vri aJMMlalr: 6. VELTRAVNA 2003 OGLAS ------H PRAKTIČEN PRIMER OPTIMIZACIJE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA V zadnji številki ste lahko spoznali kaj je optimizacija življenskega zavarovanja. Za boljšo preglednost med posameznimi produkti različnih zavarovalnic, pa lahko v spodnji tabeli sami ocenite, kaj je za vas najboljša rešitev. Primer: Moški, pristopna starost 35 let, mesečna premija 100 EUR Zavarovalna doba klasična življenjska zavarovanja Yyefond polica Xxerofond polica Predviden letni donos (predvidena letna udeležba na dobičku) 9% 9% 15 let ZV: 18.000 EUR K: 20.000 do 25.000 EUR ZV: 18.000 EUR K: 27.437 EUR ZV : 18.000 EUR K: 31.339 EUR 20 let ZV: 24.000 EUR K: 30.000 do 39.000EUR ZV: 24.000 EUR K: 45.451 EUR ZV :24.000 EUR K: 52.071 EUR 25 let ZV: 29.000 EUR K: 45.000 do 58.000 EUR ZV:24.000 EUR K: 72.778 EUR ZV: 24.000 EUR K: 83.301 EUR ZV - zavarovalna vsota za primer smrti, K - privarčevani kapital ob izteku zavarovalne dobe Najprej si morate izračunati priporočeno zavarovalno vsoto za primer smrti (PZV), in sicer po formuli: PZV = vaš neto mesečni dohodek x 13 x faktor (3-če imate enega, 4- če imate dva otroka ali več) - likvidni kapital (vaše premoženje v denarnih in kapitalskih naložbah) + finančne obveznosti (krediti) V nadaljevanju pa si na praktičnem primeru oglejmo kaj lahko dosežemo z optimizacijo svojega življenskega zavarovanja. STANJE PRED OPTIMIZACIJO ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA: Moški (letnik 1965) je leta 1999 sklenil klasično življenjsko zavarovanje za dobo 25 let. Mesečno plačuje 50 EUR. Zavarovalna vsota za primer njegove smrti znaša 15.700 EUR. Zavarovalnica mu bo po 25 letih izplačala približno 30.000 EUR. V čem je težava? Težava je v tem, da donosnost njegovega klasičnega življenjskega zavarovanja ne presega stopnje rasti realne inflacije! Ob upoštevanju inflacije (4% na EUR letno) in 1% letnega padca kupne moči (ker se življenjsko pomembni izdelki dražijo nad statistično inflacijo) bo njegov privarčevani znesek (30.000 EUR) čez 25 let vreden samo še sedanjih 8.900 EUR. Če to primerjamo z zneskom vplačanih premij (25 letx 12 mesecev x 50 EUR = 15.000 EUR) ugotovimo, da bo moški v 25 letih vplačal 15.000 EUR, privarčeval pa realno le 8.900 EUR! POPRAVNEGA IZPITA TAKRAT NE BO IMEL - KAJ LAHKO STORI ŽE DANES? Za isti znesek (50 EUR/mesec) lahko sklene življenjsko zavarovanje Xxerofond vezano na investicijske sklade, kjer se večji del premije plemeniti v skladih s predvidenim 10% realnim letnim donosom, ki presega stopnjo rasti realne inflacije (5% na leto). Pri obstoječem klasičnem življenjskem zavarovanju pa naredi odkup police (pogoji za odkup so pri zavarovalnicah različni! Navajamo le enega od njih). Odkupna vrednost njegovega klasičnega življenjskega zavarovanja po 4 letih od sklenitve znaša približno 30% vplačanih premij, kar v njegovem primeru znese približno 720 EUR. RAZLIKA V PRIVARČEVANI GLAVNICI PO 25 LETIH: 24.100 EUR ali 80% več kot pred optimizacijo življenjskega zavarovanja! ZAKLJUČEK: Moški bo od svojega 63. leta naprej ob predvidenem 10% donosu prejemal večno in dedno mesečno rento v višini 450 EUR ob nespremenjeni glavnici 54.100 EUR. STANJE PO OPTIMIZACIJI ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA: 720 EUR, kijih dobi od odkupne vrednosti klasičnega življenjskega zavarovanja, v enkratnem znesku vloži v kapitalsko naložbo (vzajemni sklad s predvidenim 10% realnim letnim donosom). V 25 letih iz tega zneska v vzajemnem skladu nastane 7.800 EUR. Poleg tega sklene življenjsko zavarovanje Xxerofond vezano na sklade za dobo 25 let. Mesečno zanj plačuje 50 EUR (enako kot prej za klasično ŽZ). Zavarovalna vsota za smrt znaša 15.700 EUR (enako kot prej pri klasičnem ŽZ). Zavarovalnica mu bo po 25 letih izplačala približno 46.300 EUR. Skupaj bo imel po 25 letih privarčevanih 54.100 EUR (46.300 + 7.800); Primerjava privarčevane glavnice pred in po optimizaciji klasičnega življenjskega zavarovanja Privarčevana glavnica po 25 letih (v EUR) 40000 30000 20000 10000 PREDLOGI in REŠITVE: Pokličite nas in pomagali vam bomo poiskati optimalne rešitve za gradnjo vašega osebnega premoženja. Vabimo vas, da se preko naše spletne strani: http://www.Donos.net nemudoma naročite na brezplačen e-časopis Donos kjer vas bomo redno obveščali o prednostih in slabostih različnih finančnih produktov. Nudimo vam tudi izobraževanje s področja osebnih financ ter celovito premoženjsko svetovanje, ki vam bo pomagalo, da boste vaše osebne in finančne cilje dosegli hitreje. Ne dopustite, da bi pomanjkanje informacij krojilo vašo prihodnost! 3nf' Pred optimizacijo (klasično ŽZ) Po optimizaciji (Xxerofond + vzajemni sklad) Pavel Kotar svetovalec za upravljanje osebnega premoženja GSM: 040 851 140 e-naslov: paveI.kotar@donos.net Donos, premoženjsko svetovanje d.o.o. Savska cesta 3a 1000 Ljubljana www.donos.net TAsAvr iiptpprM __■ - i j&MHH OD PRAČLOVEKA - DO POTROŠNIKA TV' aj se spet dogaja? Kdo si je drznil JX^zmotiti melanholijo apatičnih duš? Spet neki huligani al’ kaj? Je to mogoče mladinski center Zagorje? To sta se spraševala moderatorja na začetku KNAP-ovega projekta ki se je pričel v poznih popoldanskih urah na ploščadi nasproti Po predavanju podprtim z diapozitivi, sc je pričela gledališka igra z naslovom EVOLUCIJA, v izvedbi Mladinskega gledališča Svoboda - Trbovlje, skupine Zdravstvenega doma Zagorje. Okrog šestih se je pričela odvijati delavnica za najmlajše, ki so ob zvokih Manu Chaua ustvarjali grafike na temo mir, katere smo razstavili na ploščadi. V bližnji prihodnosti pa nameravamo njihova dela razstaviti nekje v Zagorju. In ko se je počasi začelo mračiti in se je na prizorišču že nabrala manjša a precej pisana druščina, od starejših občanov, pa vse do najstnikov in še nekoliko mlajših, je na sceno prišla Marta Gregorčič, ki je predavala o Iraku. O operaciji »živi ščit« in o življenju navadnih Iračanov ter ameriški imperialistični politiki na bližnjem vzhodu. Pojasnila je tudi nekatera dejstva, ki niso prišla v svetovne medije, pa tudi naši niso tukaj nobena izjema (zaradi tako imenovane samocenzure medijev?...), seveda če ne štejemo alternativnih neodvisnih medijev, kot je naprimer Indy media, še preživeli strežniki, ki jih svetovni policaj še ni uničil in ostalih. DEJMO NO. Igra je porajala nekatera vprašanja, ki spremljajo človeka v današnjih dneh. Orisala je človeka od pradavnine, njegovih prvih stikov, spoznavanj, pa vse do »modernega« človeka. Torej tipičnega potrošnika, katerega edini in sveti cilj je nakupovanje in še nakupovanje, ne pa solidarnost, vzajemna pomoč in ljubezen (shop till you drop...). 7AS4vr £ V I V I Po zaključku igre je sledil še perlormuns Gorana iz Litije imenovan Kili TV ali po domače Ubij TV. Ta nas je opozoril na odtujenost, ki jo povzroča TV in nas spomnil na to, da smo sami gospodarji svoje usode ter na to da, naj prevzamemo odgovornost za svoje življenje v svoje roke. nc pa da postajamo neumni potrošniki, oziroma lutke v rokah oblastnikov. Simbol tega je postal razbit TV ekran v katerem je po koncu performansa spokojno počivala macola. Tako se je prireditev sklenila v zaključeno celoto, odprla nekaj vprašanj in dala naključnim obiskovalce kup tem za debato, ki bo vsaj upam tako, vsaj za kratek čas nadomestila TV ekran. Tokratno prireditev so podprli: Integral Zagorje, Delavski dom Zagorje, prostor pa nam je na posodo odstopila Občina Zagorje. M.B. KŠEFTI -------H Jtuijcrit Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral-zagorje.si VABILO NA KRIŽARJENJA - ZA ZMERNO CENO Izleti za zaključene skupine - NIKJER TAKO UGODNO ! !S u p e r ugodno! KAŠTELANSKA RIVIERA POLPENZION ŽE OD 25.000 SIT, GLAVNA SEZONA SAMO 41.000 SIT na osebo za teden dni! PRI NAS VAM PRESKRBIMO TUDI V ZADNJEM HIPU ! KATALOGI POLETJE 2003 VSEH RENOMIRANIH AGENCIJ V SLOVENIJI POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MA URICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... PROGRAMI ZA NORDKAP IN SKAND1NAVIJO-PRIDITE! LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! TAKI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MIZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00, SO. 08:00 - 12:00 So potovanja in ................so potovanja z Integralom. Ribogojnica Sveže postrvi Zavrstnik 41, Šmartno pri Litiji el.: 01/89-87-206, GSM: 031/336-90 KSEFTI 03/56 64 250 ©kleipt3 kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana, v katero so včlanjeni tudi trboveljski umetnostni livar Drago Vukovič in Dejan Žagar ter umetnostni varilec, trboveljski rojak Janez Krajnc iz Ljubljane, je v nekaj mesečnem razdobju predstavila svoje stvaritve širšemu krogu ljubiteljev te umetnosti v Sloveniji. Razstavljali so, med drugim, tudi v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, v Kroparskem muzeju v Kropi, v Kosovi graščini na Jesenicah. V četrtek, 24. aprila, so svoje umetnine razstavili v prostorih gradu Snežnik na Notranjskem. Mimo katerega pelje iz Starega trga planinska pot na Snežnik, ki se visoko dviguje nad temne notranjske gozdove. V tem skrivnostnem in idiličnem okolju stoji eden redkih gradov na Slovenskem, ki je vsaj delno ohranil svojo opremo. V to prvinsko okolje so se umetnine slovenskih umetnostnih varilcev, livarjev, kovačev in preoblikovalca v hladnem zlile v celoto, ob katere lepoti obiskovalcu zastane dih. Zvoki, ki so jih iz svojih instrumentov izvabljali Zasavski rogisti iz Litije, so se nežno dopolnjevali z občutno izpovedno poezijo Tanje Petelinek iz Zreč, kije predstavila prav za ta večer napisano pesem Brez Kajuhove : poezije, ki jo je recitiral dramski igralec Sergej Bočko iz Trbovelj, bi prireditev ne bila to, za kar je bila namenjena. “Avtorji posvečajo to razstavo organizatorjem in udeležencem ustanovitvenega sestanka O F, ki so v usodnih dneh za slovenski narod, Evropo in svet znali reči odločilni NE ponujeni okupatorjevi miloščini.« So zapisali organizatorji na vabilu. Razstavo je odprl član Poslovodnega odbora Kovinoplastike Lož, Janez Poje, ogled pa bo mogoč do 31. Maja 2003 ob sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 12.00 ure in od 16.00 do 18.00 ure ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 18.00 ure. Zaradi razstavljenih umetnih in pa zaradi čudovitega okolja, v katerem stoji grad Snežnik, se je vredno odpraviti na pot in združiti prijetno s prijetnim. Mali Literarno dopoldne na Ajdovskem gradcu T) laninska skupina PD -L Trbovlje pri DU Trbovlje je pod vodstvom Vinka Pfeifetja 24. aprila organizirala skupinski izlet v Bohinj z namenom, da si ogledajo Ajdovski gradeč v Bohinjski Bistrici ter še nekatere druge zanimivosti. Na izletu je bila tudi literarna skupina, kije izvedla recitacijo Krst pri Savici na mestu, kjer naj bi se pred mnogo leti odvijala zgodba. Recitirali sta Joža Ložak in Jože Bemot. Nastop je bil zelo domiseln. Predstavnik 7AS4vr lokalne turistične organizacije Bohinj je razložil vlogo Ajdovskega gradca v davnini in pojasnil prizadevanja za obnovo tega pomembnega kulturnega spomenika. Izletniki so si nato ogledali še pokopališče v Bohinju iz časov 1. svetovne vojne ter slap Bohinjske Bistrice, med vrnitvijo pa so si ogledali še Bled ter se ustavili na blejske kremšnite. T.L Že spet juhica? TV' ajpak v dramski igri Milana Grgiča: J^JUHICA, ki jo je v ponedeljek, 28. aprila, v DD Zagorje v okviru gledališkega abonmaja in za izven, uprizorilo gledališče Moj teater iz Ljubljane, ne gre zgolj za juhico. Niti ne tisto nedeljsko juhico, za katero pravijo, da paše k čestitkam po željah, kijih predvaja ljubljanski radio. Igralci Roman Končar, Nina Ivanič in Maja Končar, so v dramski igri pač hoteli prikazati dilemo, če dejstvo, da mladoporočena nevesta ne zna skuhati “taprave” goveje juhice, lahko vpliva na njuno medsebojno razmetje. Gospod je namreč že razvezan in sveže zaljubljen v svojo (pre)mlado nevesto. Kajpak ga za povrhu še dan po poroki uščipne v križu, da so tudi njuni medeni tedni v Španiji zelo vprašljivi. A (pre)mlada nevesta, ki jo igra Nina Ivanič, je seveda povsem brez predsodkov: po telefonu na obisk povabi njegovo bivšo ženo, dajo nauči kuhati govejo juhico ter masirati moža, kadar ga uščipne, predvsem pa je brez predsodkov tudi glede tega, da se lahko kar sama udeleži ogleda Španije. Če že njegova bivša žena kar skomiguje ob moževih odločitvah, pa se vsaj mlada dva ne obremenjujeta s tem, kaj pristoji njunemu zakonskemu stanu. In popečeni kruhki so lahko vsaj tako dobri kot goveja juhica, pravijo potlej v dramski igri, sploh če je njemu uspelo za zakonsko družico osvojiti zelo mlado oziroma skoraj premlado nevesto. Roman Končar, ki je v igri JUHICA odigral srečnega mladoporočenca. in kije tudi ustanovitelj in vodja gledališča Moj teater iz Ljubljane, pa je o dramski igri JUHICA za bralke in bralce Zasavca povedal še naslednje. Kako ste se igralci ujeli med seboj pri igranju, saj je znano, da ste k sodelovanju povabili še svojo bivšo ženo Majo Končar? Perfektno smo se ujeli pri igranju. Všeč nam je bilo, ker je za predstavo potrebna majhna zasedba igralcev. Tekst Milana Grgiča pa je dobro dramaturško napisan, saj gre za enega pomembnejših hrvaških komediografov. Se nikoli ne zgodi, da bi igranje kdaj izkoristili za to, da bi se kakšni igralki morda malce bolj priljubili? Ne, pri igranju smo profesionalci in za kakšne čustvene situacije raje poskrbimo v svojem prostem času. V gledališču Moj teater se najbolj ukvarjamo s tem, da bi publiko zainteresirali za naše gledališke predstave. Do jeseni bomo pripravili že novo komedijo v režiji Marjana Bevka: Pidžama za šest in upamo, da bo imela vsaj tako dober odziv pri publiki, kot ga je imela JUHICA. Kajti publika naredi gledališče, ga oživi in osrči. Se strinjate, da je komedijo težko igrati? Sigurno je res, da je komedija za vsakega igralca eden najtežjih žanrov. Saj gledališki komediografi kot tudi gledališki kritiki zagotavljajo, da je z lahkoto oziroma da pač veliko lažje spraviš človeka v slabo voljo, kot pa ga spraviš v smeh. Najtežje je ljudi nasmejati. Kaj je tisto, kar naredi dobro gledališko predstavo? Pogoj za dobro predstavo je dober tekst, dramaturgija je zelo pomembna. Potem so pa strašno pomembni igralci, saj igralci naredijo predstavo. Je igralec sploh lahko pristen, če igra? Brez dlake na jeziku povem, da včasih tudi šolani igralci ne dosežejo kakšnih posebnih učinkov pri publiki. Zato nekateri režiserji iščejo naravno talentirane igralce, saj je to verjemo ta karizma, zaradi česar se nekateri igralci pri igranju zdijo bolj pristni. Vam je težje spraviti v smeh prijatelja ali publiko, če igrate? Prijatelje kar pogosto spravim v smeh, kar se pa publike tiče, pa jih pri komedijah prav tako ne pustim ravnodušne. Zakaj pa je vam všeč “JUHICA ”? Gledališka igra JUHICA kaže neko odslikavo življenja, zgodba je lahko marsikomu blizu in še za smeh zna poskrbeti. P.R. Glasbo imajo radi A nsambel PTUJSKIH .TAPET je na slovenski glasbeni sceni že osemnajst let, toda kljub temu,da so vajeni različnih glasbenih odrov, da se udeležujejo tekmovanj s področja narodno-zabavne glasbe in da igrajo na kulturnih prireditvah kot tudi na veselicah, pa jim glasba vedno pomeni obilje dobre volje in kopico tistih čustvenih kotičkov, v katerih se iskri ljubezen. V zasedbi Martin Škripac (bas kitara, bariton), Gregor Farasin (klarinet). Iztok Pantner (kitara), Dani Kos (trobenta), Aleš Sovič (harmonika), Dalibor Bedenik (vokal) in Klavdija Winter (vokal) so nastopali tudi na nogometnem igrišču Proletarec ob prvomajskem kresovanju. Katera je vaša najljubša skladba? Pripravljamo že deseto kaseto in zgoščenko, ki bo izšla že čez nekaj tednov in katere naslov bo VEDNO Z VAMI. Naše najljubše skladbe pa smo izdali na kaseti in zgoščenki NAJVEČJE USPEŠNICE. Predvsem pa smo veseli, da nas publika rada posluša in to nam je največje plačilo in največje veselje. Kajje tisto, kar pričakujete od koncerta? Na koncertu ne gre zgolj za aplavz, ampak tudi za občutek, da je ljudem fino in da se zabavajo skupaj s tabo. So vaše zgoščenke doslej nastajale povsem spontano? Že na začetku smo začrtali plan in še vedno stremimo za začrtanim ciljem. Igramo narodnozabavno glasbo in s svojimi rezultati smo zadovoljni. Seveda je veliko naših skladb primernih za razne jubileje, kot so rojstni dnevi in drugi jubileji in ker so publiki všeč, stremimo za tem, da imamo več takšnih skladb. Pri glasbi nam pomagajo: Igor Podpečan, Bojan Šeruga, pri tekstih pa: Ivan Sivec, Vera Šolinc, Drago Horvat in veseli smo, če naše skladbe ostanejo dlje časa popularne. Je pri petju zelo pomembno, da ste dobre volje? Ja, pri petju je zelo pomembno, da si dobre volje in zato poleg glasbe velik poudarek dajemo tudi razpoloženju in da znamo poskrbeti za humor. Kajti z dobro voljo boljše poješ in več daš od sebe na koncertu. Glede na to, da ste glasbena zasedba, ali se trudite, da ste med seboj tudi dobri prijatelji? Seveda, saj bi vsak glasbeni ansambel moral ohranjati zaupanje in prijateljstvo. Če si v ansamblu sproščen, če znaš biti prijatelj do 7AWr drugih, je to zelo pomembno in dosti vredno. V ansamblu je zelo pomembno, da smo med seboj tudi dobri prijatelji. Ali se tudi vi v prostem času večkrat odpravite na kakšen koncert? Tudi na koncerte se odpravimo in med drugim za vsakega v ansamblu vemo, kdaj ima rojstni dan in takrat ga presenetimo, da gremo skupaj na koncert in da se poveselimo. Se tudi v vaših družinah veliko pogovarjate o glasbi? Člani ansambla že imamo svoje družine in stremimo za tem, da se tudi v naših družinah pogovarjamo o glasbi. S tem nekako spremljajo tudi naše uspehe kot tudi morebitne neuspehe in nam včasih tudi pri skladbah znajo povedati, kdaj je tisto pravo in znajo nas razvedriti in nam vliti zaupanja, da zmerom z novim veseljem pristopamo do našega glasbenega ustvarjanja. Kaj je bil vaš največji uspeh doslej? Dobili smo že precej priznanj, od teh nam največ pomenijo DIAMANTNI SLAVČEK, ZLATI SLAVČEK, na Ptujskem festivalu pa smo leta 2000 dobili štiri najvišja priznanja, med drugim tudi nagrado občinstva. Ali se strinjate s pregovorom, da je povsod lepo nastopati, najlepše pa je nastopati v domačem kraju? Ne, tega ne bi rekel. Saj radi nastopamo v domačem kraju, vendar se mi zdi, da povsod drugod bolj poslušajo našo glasbo in bolj prisluhnejo našemu ustvarjanju. Zato je dobro, da z nastopanji ne vztrajaš zgolj v domačem kraju. Dejansko smo trenutno s koncerti zelo zasedeni in imamo že sedaj rezervirane vse “vikende” tja do jeseni. Ali boste držali pesti za Karmen Stavec, če boste spremljali Eurosong 2003? Ja, precej spremljamo dogajanje na glasbenem področju, skladbica Lep pomladni dan, ki jo bo Karmen Stavec zapela na Eurosongu 2003, nam je zelo všeč in smo ugotovili, da gre hitro v uho in zato upamo, da se bo dobro uvrstila, držali bomo pesti za prvih deset mest. Komu se zaupate, če vam gre kaj narobe? Bodisi da nam gre kaj narobe v glasbi ali zasebno, vse probleme rešujemo s pogovori. Veseli smo, ker smo v ansamblu dobri prijatelji in se o vsem lahko pogovorimo, pa tudi naši domači so zlata vredni in vedno najdejo kakšno spodbudno besedo za nas. Veliko damo na odkrit pogovor in na medsebojno razumevanje. Kdaj rajši nastopate - poleti ali pozimi? Vedno radi nastopamo in vseskozi kar precej nastopamo tudi na priložnostnih veselicah. Radi smo med ljudmi, radi jih zabavamo in tudi naš osebni poletni oddih na morju prilagodimo nastopom. P.R. MAKE UP 2: V DRUGI PRESTAVI kupina Make Up 2 seje po izidu novega Oalbuma Druga prestava, katerega promocijo so punce kar same pripravile v ljubljanskem Salonu, podala na koncertne odre. Po podpisu ekskluzivne pogodbe s predstavniki blagovne znamke Bulldog se na nastopih zdaj predstavljajo skupaj z energijsko pijačo Bulldog. Še pred glavnino koncertov pa so se Darja, Eva in Nataša med prvomajskimi prazniki podale na kratek oddih - Darja na hrvaško obalo, Eva in Nataša pa gresta tokrat skupaj v toplice. Več o skupini si lahko ogledate na spletni strani www.makeup2.net. po prvomajskih 7AS4vr praznikih tudi v prenovljeni obliki. Nekaj koncertnih datumov v maiu: 9.5. Maribor 10.5. Teden mladih, Kranj 16.5. Jesenice 17.5. Vrhnika 23.5. Maribor 24.5. Šmarje pri Jelšah 31.5. Kranj 31.5. Ravne na Koroškem VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO TRGOVINA GOLTES - KOLESARSKI CENTER VAM PONUJA GORSKA KOLESA CROSSROAD KOLESA TREKKING KOLESA OTROŠKA KOLESA CESTNA KOLESA GVtf: Avtor moje ime:. naslov: ••.••••••••••••••••e.••••••• ••••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••• g KULTURNI KOLEDAR 14.4.1818 je Luka Čeč preplezal steno v vhodni dvorani Postojnske jame in odkril njeno notranjost. 28.4.1848 je bila v Bleivveisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah prvič objavljena Prešernova Zdravljica, naša himna (sedma kitica). 1.5.1698 seje v Benetkah rodil kipar Francesco Robba (znameniti Robov vodnjak v Ljubljani). Pripravil Igor Goste Izšel je pesniški prvenec avtorja Igorja Gošteta. Literarni večer bo v knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju. V četrtek 8 maja ob 19. uri. Vabljeni Vlasta AmerSek -• Vida OTROK SPRAŠUJE »Mami, zakaj tako poredko se smejiš a solza v očesu se pogosto ti iskri?« »To sreča ali žalost v življenju povzroči!« ji mamica odgovori. »Mami, tako te rada imam, zakaj jaz očka ne poznam?« To mamico je prizadelo in iz srca ji je privrelo: »Ko tebi sem življenje podarila, na bojišču očku krogla srce je prebila! Zato ostali sva sami In srce mi še danes krvavi!« SVOBODA SLOVENSKEGA NARODA Rodovi so naši že davno želeli, da v miru, sožitju bi radi živeli. Da mladi rod ne bi kot suženj umiral, se bil za svobodo pripravljen je umirat! A zlata svoboda ne pade z neba! Zahteva trpljenje in reke solza! Spoštujmo vse žrtve vseh naših dobrin! Darujmo rodovom ta zlati cekin! Naj živi svoboda za vse večne čase, med nami zaupanje naj zopet zrase! fl SPEKTER <1.0.4*. NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE na osnovi Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS štev. 26/95. 31/97. 45/98 in 9/99) po odprtem Javnem razpisu, ki Je bil objavljen 20.06.2002 objavlja DOPOLNJEN SEZNAM UPRAVIČENCEV za oddajo neprofitnih stanovanj v najem z vlogami, ki so prispele do 31.03.2003 A.) Za prazna oz.eventualno v bodočnosti Izpraznjena neprofitna stanovanja na področju občine Trbov(je: 1 Sašo Tomšič 2 Branka Teržan 3 Marjeta Wallas 4 Franc Štrovs 5 Mojca Javoršek 6 Matjan Horvat 7 Alojz Barlič Mestni trg 5b Trbovlje Sallaumines 9 Trbovlje Cesta Tončke Čeč 4 Trbovlje Gabrsko 38 Trbovlje Izlake 18 Izlake Prešernova 10 Zagoijc ob Savi Cesta zmage 39 Zagoije ob Savi B.)Za prazna oz.eventuelno v bodočnosti izpraznjena neprofitna stanovanja na področju občine Zagoije ob Savi: 1 Karmen Kuder 2 Irfan Beganovič 3 Karmen Dobrota 4 Mojca Javoršek 5 Manca Povše 6 Metod Mal 7 Aleksander Kos 8 Marjan Horvat 9 Alojz Barlič Polje 3 Cesta zmage 26 Trg poh.bataljona 5 Izlake 18 Naselje na šahtu 8 Sp. Izlake 17 Polje 25 Prešernova 10 Cesta zmage 39 10 Milena Čerenak-Satler Sallaumines 5a Zagoije ob Savi Zagoije ob Savi Kisovec Izlake Kisovec Izlake Zagoije ob Savi Zagoije ob Savi Zagoije ob Savi Trbovlje NSO SPEKTER d.o.o. Trbovlje s ^ Mladim Zasavcem "K /tajske počitnice so se prilegle, priznajmo in kar težko seje bilo spet naravnati v vsakodnevne tirnice. Če ste bili v teh mini počitnicah vsaj malo aktivni, ste si nabrali novih moči, ki vam bodo v zadnji rudni pomagale do uspešnega konca šolskega leta. Velja se potruditi, da ne bodo zadnji dnevi živčni, napeti ali celo žalostni. V razmislek vam bo lahko sestavek o vojni v otroštvu Donjete iz Srbice, prvošolčki z Dola pa vas bodo spravili v dobro voljo, ko boste videli, kako so dopolnjevali slovenske pregovore. L ^ Spomini na vojno D odila sem se 12. junija 1988 v Srbici na JV-Kosovu. Odrasla sem, začela hoditi v prvi razred OŠ in leta so tekla do polovice četrtega razreda. Od otroštva mi je ostalo v spominu, kako sem prihajala k potoku in tam pela ter plesala. Leta so minevala. Dopolnila sem devet let. Tukaj seje začela vojna. Obveščali so nas, da moramo nehati hoditi v šolo. Za nas je bilo to hudo, saj smo se morali posloviti od sorodnikov in prijateljev. Neko noč smo slišali, kako je pokalo. Takrat še nisem razumela, zakaj poka. Približala sem se babici in jo vprašala, če se je začelo novo leto, babica pa se je ozrla proti meni z žalostnim obrazom ter se mi nasmehnila. Nihče mi ni hotel ničesar povedati. Vsi so bili objokani in žalostni. Nato sem šla k sestrični in jo prosila, naj mi pove, kaj se dogaja. Ker sva se dobro razumeli, mi je povedala, daje vojna, v kateri se streljajo in pobijajo med seboj. Šele tedaj sem razumela, kaj pomeni beseda vojna. Nato nas je dedek opozoril, naj se vsi pripravimo, ker moramo zapustiti dom. Pozno ponoči smo slišali, da streljajo proti našemu kraju. Kakor hitro smo mogli, smo se pripravili na odhod. Peljali smo se z dvema avtoma, nato pa nas je stric pustil nekem gozdu, kjer je bilo tudi nekaj drugih ljudi. Spali smo na tleh in se pokrili z listjem. Možje so morali stražiti. Moj dedek in stric sta šla v naš kraj in pogledala, ali so kaj poškodovali. Ugotovila sta, da so našo hišo porušili. Ko smo se zjutraj zbudili, nas je zeblo. Takrat se mi je vnel slepič. Tega tedaj nihče ni opazil, pa tudi zdravnikov ni bilo. Dedek je šel v vas in poiskal nekaj hrane. Ničesar nismo imeli, ne kje prespati, vodo smo pili iz potoka ali reke. Stric je šel v neko mesto in tam telefoniral mojemu očetu, da naj pride čimprej po nas. Oče je prišel v Makedonijo. Iz Kosova smo morali največ hoditi peš, nekoliko pa smo se peljali do Skopja. Hodili smo skoraj en mesec in zraven počivali. Po poti smo videli ranjene in mrtve ljudi. Najbolj hudo mi je bilo, ko sem slišala, kako so jokali otroci. Ko smo prispeli v Makedonijo, smo srečali očeta. Tam smo se poslovili od družine. Nato smo šli na letališče in objokani odpotovali v Republiko Slovenijo. Ko smo prispeli, nam je oče priskrbel hrano, nova oblačila in stanovanje. Nato so me peljali v bolnišnico in me operirali. Začelo se je novo življenje v Sloveniji. Tukaj sem spoznala nove prijatelje, se naučila slovenskega jezika in se vpisala v šolo. To so moji spomini iz otroštva, ki jih nikdar ne bom mogla pozabiti. Donjeta, Novi koraki Dopolnjevanje pregovorov Kdor veliko govori, ... jezik ga boli. ... ni nikoli tiho. ... mu pravimo raztrgan dohtar. Kar se Janezek nauči, ... lahko pove drugim. Kdor išče,... težko najde. ... vse razmeče. Kadar mačke ni doma,... je miškam lepo ... ne slišimo mijavkanja. Kdor trdno spi, ... šolo zamudi. ... se naspi. Učenci L b, Dol Račka Račka, račka, v šolo gre, tam veliko se uče. Račka, račka, piši, riši, da znanje bo v hiši. Računanje je težko, zato mi ne gre v glavo. Zame je risanje, še bolj pa pisanje. Ko bom račune znala, v zvezek jih bom pisala; ena plus devet je deset in odgovor je za pet. Med počitnicami pa sladko bom spala. David, Kisovec Ptička Majhna sem bila in vesela. Ptičko sem ujela, ki me rada je imela. Zdaj pa sem velika, ptička je pobegnila in me zapustila. Karin, Kisovec Košček kruha pripoveduje "V HjTivjo, sem košček kruha, to pa je moja ^-/prva dogodivščina. Neka gospa je v letalu rezala kruh. Okno pa je bilo odprto in jaz sem padel v džunglo. Padel sem na veliko drevo. To drevo je bilo največje drevo v tem velikem gozdu. Ko so me vse živali opazile, so me razglasile za kralja džungle. Dobil sem vse, kar potrebuje pravi kralj. Živali so me morale paziti, da me ne bi pojedli ptički. Takrat pa je živel praptič in je polovico mene pojedel. Druga polovica pa je ostala in še vedno vlada džungli na najvišjem drevesu. Hana Hace, 3. razred, PŠ Mlinše Plaz pod Mangartom "X Tekega dne je v Logu pod Mangartom IN močno deževalo. Drugi dan pa se je zraven vasi na hribu malo premaknil velik kos zemlje. Vsi prebivalci vasi so bili zelo prestrašeni. Čez nekaj časa seje zatreslo in tisti kos zemlje seje premaknil še za malo. Hoteli so poklicati gasilce in civilno zaščito. Toda žal je bilo prepozno. Tisti kos zemlje seje odtrgal, podiral drevesa in skale. Ljudje so se hoteli rešiti. Toda plaz je podiral vse, kar mu je bilo na poti. Nazadnje je prišel do vasi. Tam je porušil in zasul skoraj vse hiše. Spodaj pa se je ustavil.Vse je bilo čisto tiho in mimo. Nekaj ljudi seje rešilo, veliko pa jih je plaz zasul. Skoraj vsem, ki so preživeli, je plaz vzel starše ali sorodnike. Potem je prišel rešilec in odpeljal ranjene. Nazadnje pa so vsi odšli. Vsi ljudje, tisti, ki jih je plaz prizadel in tisti, ki smo samo nemo opazovali to dogajanje, smo spoznali, da lahko le trenutek v življenju spremeni življenje. Aljaž Smrkolj, 4. razred, PŠ Mlinše 7As4vr DRUŠTVENO SPOŠTOVANJE DEDIŠČINE JE SPOŠTOVANJE SAMEGA SEBE Tf ulturna dejavnost v J^-Trbovljah ima dolgoletno in bogato tradicijo. Ljubitelji petja, igralstva, plesa... skratka kulture, ki bogati življenje znanje za koreografijo spletov plesov. Koreografija vseh nastopov Folklorne skupine Trbovlje je že sedem let delo Jožice Brečko, ki Predsednica Jožica Brečko v garderobi, pisarni, delavnici... in omili vsakdanje skrbi in težave, so se združevali v kulturna društva. Tako že leta, bolj ali manj, deluje tudi Kulturno društvo Svoboda Center Trbovlje s svojimi sekcijami. Petnajsto leto se pod njegovim okriljem družijo, prijateljujejo, se veselijo sproščenosti in lepih trenutkov člani FOLKLORNE SKUPINE TRBOVLJE, ki želijo ohraniti plese, ki so jih že od nekdaj plesali prebivalci različnih slovenskih pokrajin in jim je to v užitek in veselje. Njihov začetek in prva leta delovanja je vodila Ema Zalezina. Zbrala je študente, ki so že plesali v srednješolski folklorni skupini, katere duša je bila Nives Šerbec in so želeli nadaljevati s plesom. Takrat so v glavnem plesali splete Tončke Marolt. Iz folklorne skupine, kije delovala v Hrastniku, je v trboveljsko prišla plesat Joži Brečko, ker je članstvo v hrastniški skupini usihalo in je razpadla. Znanec, ki je poznal njeno ljubezen do plesa, jo je povabil v Trbovlje. Nekako pred sedmimi leti je prevzela tudi vodstvo Folklorne skupine Trbovlje. Obiskovala je tečaj za vodenje folklornih skupin, ki ga prireja Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije in tako postala izprašani vodja folklorne skupine, kar je pogoj za obiskovanje vsakoletnih seminarjev, kjer slušatelji pridobijo tasamp ji gre za to delo vse priznanje in pohvala za prizadevnost in kreativnost. Ne nazadnje pa tudi za spretnost, da s pičlimi denarnimi sredstvi (100.000,00 sit letnega občinskega prispevka in sredstva, ki jih nameni za plačilo seminarjev in usposabljanj Zveza kulturnih dejavnosti Slovenije), s podedovanimi nošami in, milo rečeno, neprimernimi prostori za garderobo in administrativna opravila, še ima voljo za delo in pri tem skrbi tudi za to, da vsi skupaj ne vržejo »puške v koruzo«, kajti mnogi tolarčki gredo iz njihovih lastnih žepov. Skupina šteje od osemnajst do dvajset plesalcev. Imajo tudi instrumentalno spremljavo, klavirsko harmoniko in frajtonarico, pridružila pa se jim je še klarinetistka z Izlak. Med plesom je potrebno tudi peti, zato morajo obvladati tudi petje. Nastopajo s plesi različnih slovenskih pokrajin, z gorenjskimi, belokranjskimi, prekmurskimi in štajerskimi. Njihova želja je, da bi kulturno izročilo predali mlajšim, zato jih prijazno vabijo, da se jim pridružijo, zaplešejo z njimi in ohranijo ljudsko izročilo, ki je pogosto v najtežjih trenutkih slovenskim ljudem dajalo moči za preživetje. Povprečna starost v skupini je okrog trideset let in za obstoj skupine je podmladek nujno potreben. Na objave in 8, VELTRAVNA 2003 oglase v lanskem letu skoraj ni bilo odziva, sploh iz Trbovelj ne. Vzpodbuden pa je uspeh akcije za ustanovitev otroške folklorne skupine na Kleku, pod vodstvom Mojce Piki, kije tudi kvalificirana za izprašanega vodjo skupine. V lanskem letu so imeli prvi nastop. Zdaj je sicer za dve leti delo zastalo zaradi mentoričinih študijskih obveznosti, vendar je odločena, da nadaljuje začeto in to je svetla točka v prihodnosti delovanja Folklorne skupine Trbovlje. Manj razveseljujoče je dejstvo, daje dve tretjini članov iz Zagorja, Kisovca in Hrastnika in zelo pogrešajo Trboveljčane, saj zagotovo radi zaplešejo, kljub številnim težavam, kijih tarejo ali pa prav zato, saj sta glasba in ples pomembna v življenju slehernega za izmenjavo nastopov folklornih skupin. Sodelovali so na srečanju porabskih Slovencev na Madžarskem, v Italiji so bili na prireditvi Pesem ne pozna meja, pred dvema letoma pa je folklorna skupina skupaj s pevskim zborom Akademik iz Trbovelj obiskala rojake v Franciji. Petnajsto obletnico njihovega delovanja bodo praznovali v petek, 9. maja 2003, ob 19.00 uri v Delavskem domu v Trbovljah. Na slavnostno prireditev so povabili prijatelje in goste, pevce Moškega pevskega zbora Zarja, člane Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje in mlade pevce Otroškega pevskega zbora OŠ Ivan Cankar Trbovlje. Skupaj bodo poskušali s plesom, petjem in z besedo približati človeka, ker na ta način lahko izrazi čustva in se sprosti. Vaje imajo ob torkih ob sedmih zvečer na odru gledališke dvorane Delavskega doma Trbovlje. Folklorna skupina Trbovlje je vključena v Zvezo folklornih skupin Zasavja in Notranjske. Nastopali so na prireditvah v Zasavju in po Sloveniji, povsod kamor sojih povabili ali pa je šlo različna obdobja ljubezni..., ki se konča seveda z ohcetjo, zato so večer poimenovali JE OHCET VESELA. V največje veselje in priznanje za ves trud pa jim bo polna dvorana ljubiteljev in občudovalcev kulturne dediščine, ki jo z ljubeznijo in zares samo zaradi ljubezni do nje, ohranja Folklorna skupina Trbovlje. MaH Mimo sta dve zlati poroki \T zadnjem času sta bili v poročni sobi trboveljskega gradiča dve V zlati poroki. Prva jc bila v soboto, 19. aprila ob 13. uri, zlatoporočenca sta bila Marija in Franc Štravs iz Gabrskega, druga pa teden dni kasneje, 26. aprila ob 13.30 uri. Zlatoporočenca sta bila Zofija in Hinko Okorn iz Ceste Tončke Čeč. Oba para je pooblaščenec Občine Trbovlje znova poročil oziroma potrdil njun zakon z zahvalnimi besedami za opravljeno delo ter z optimizmom in upanjem na še dolga in zdrava leta. Obema porokama so prisostvovali številni sorodniki in znanci, oba para pa sta s strani Občine dobila v dar lepo sliko ter pisno priznanje in manjše darilo. Obema paroma veljajo tudi s strani bralcev Zasavca iskrene čestitke. T.L. DRUŠTVENO ----------h Razcvet konjeništva v Zagorski dolini Začetki Posamezniki so že vrsto let poskusili, da bi se konjeniški šport razvil v Zagorski dolini. Ustanovljenih je bilo več konjeniških klubov. Na žalost, so se začetna navdušenja počasi ohladila in projekti so na koncu vedno obstali več ali manj le na papirju. Neuspehi so zlasti vezani na finančno zahtevnost tega športa, na prostorsko stisko v naši dolini (konji potrebujejo pašnike, spuste, prostorne bokse), ter na našo rudarsko preteklost. Večino ljudi še vedno meni, da je konjeništvo šport »plemstva«. Zasavje je vedno simboliziralo težko rudarsko življenje. Toda za Zagorsko dolino so se zadeve začele spreminjati leta 2001. Tisto pomlad sc je zbrala peščica navdušencev in ustanovila Konjeniški klub Vajkard Valvasor, Kisovec-Izlake. Letos, da bi izrazili razvoj delovanja društva, sc je na občnemu zboru sklenilo, da se klub preimenuje v Konjeniški klub Vajkard Valvasor-Zagorska dolina. Dejavnosti kluba Po skoraj dveletnem obstoju so se dejavnosti kluba začele močno razvijati. Lansko leto je klub postal član Konjeniške Zveze Slovenije. Priznanje krovne organizacije, je pomemben korak za vsako lokalno športno društvo. Meseca junija 2002, so začeli potekati, v okviru kluba tečaji šole jahanja. V kratkem se bo pričela, s podporo Občine Zagorje, ter Rudnika Zagorje v zapiranju, gradnja jahalnega poligona v Kisovcu, k.o. Loke. To bo pomemben korak v razvoju konjeniškega športa in s tem bo tudi popestrena športna in turistična ponudba v Občini Zagorje. Štefana klub so-organizira žegnanje konj v Popdlipovici na Izlakah. Da bo prireditev imela še bolj simboličen pomen je letos načrtovana organizacija na Medijskem Gradu, kjer je pokopan polihistor Janez Vajkard Valvasor. Sponzorji prapora Ob vseh teh različnih prireditvah seje začutila potreba po društvenem praporu. Ker je izdelava prapora preveliko finančno breme za mlado društvo so člani pričeli z iskanjem sponzorjev. Prva, ki seje odzvala na prošnjo društva, je bila Občina Zagorje in njen župan, Matjaž Švagan. Ključna podpora, v teh pomembnih trenutkih razvoja društva, ima za vse člane poseben pomen in je več kot dobrodošla. Zahvala kluba za glavno sponzorstvo Občine Zagorje bo izražena v obliki traka na praporu. Člani društva se tudi iskreno zahvaljujejo ostalim sponzorjem, ki so : Emil Štern, podjetje Sekortcl d.o.o., Danijel Starman, podjetje JE & GR d.o.o., Hotel Trojane, bistro EXIT, restavracija in pizzeria Naš Hram, podjetje Kum-Plast d.o.o., podjetje Ultra d.o.o., EVJ Elektroprom, Ytong Slovenije d.d., Zagorje, Juvan Rent-a-car, Bistroki-Kisovec, Kmečki turizem Zorec. Vsak sponzor bo dobil v zahvalo žebljiček, oziroma podkev na praporu kluba. Simbolika prapora In kaj simbolizira prapor Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor-Zagorska dolina? Društveni prapor ima barve Zagorske Občine. V sredini je znak društva, črni žrebec v galopu. Obkroža ga podkev, ki simbolizira konjeništvo. Sonce, ki vzhaja, prerokuje razvoj tega plemenitega športa v naši dolini. V ozadju je naš grad Gamberk in tri lilije. Zakaj število tri? Ker v naši dolini cvetijo trije kraji, Zagorje-Kisovec-Izlake. Zakaj lilije? Ker te rože simbolizirajo, že od srednjega veka, plemenitost, lepoto, nedolžnost, začetke.... Razgrnitev prapora KK Vajkard Valvasor organizira vsako leto, za L maj, terensko ježo do Pleš. Ker so Pleše, na dosegu iz vseh koncev Zasavja, je ta tradicionalni pohod priložnost za srečanje z vsemi prebivalci Zagorske doline, ter s konjeniki iz drugih Zasavskih krajev. Članom kluba seje to nesporno zdela primerna priložnost za razgrnitev prapora. Letos je bilo vreme kot nalašč naročeno. 1. maj 2003, bo brez dvoma ostal v spominu vsem tistim, ki so prišli na Pleše. Vsi konjeniki so se zbrali pred odrom v sredini jase. V imenu Občine Zagorje ob Savi, je Brane Omahne, tajnik Občine, slovesno predal prapor predsednici kluba, Nedi Starman-Ržišnik, ter obesil trak za sponzorstvo. Zaradi bolezni, je bil župan Občine Zagoije, Matjaž Švagan, na žalost odsoten. Kot to zahteva protokol, je predsednica kluba predala prapor Štefanu Hribarju, ki je tako postal praporščak društva. Vsi člani so v znak spoštovanja poljubili prapor. Članom KK Vajkard Valvasor-Zagorska dolina so se še pridružili konjeniki Jesenjske Konjenice, ter Kumske konjenice. Pogled na veliko število konjenikov iz različnih Zasavskih krajev je bil za nekatere znak, da je napočil čas za okrepitev sodelovanja Zasavskih konjeniških društev. Namen bi bil popularizacija konjeniškega športa. Sodelovanje se ne bi več smelo omejevati zgolj na takšne prireditve. Rešitev je mogoče v ustanovitvi Zveze konjeniških društev Zasavja... Nova sodelovanja? Kakšni bodo sadovi 1. maja 2003 na področju razvoja konjeništva v Zasavju se sedaj še ne da napovedati. Lahko izrazimo le upanje, kot ljubitelji konj in rekreacije v naravnem okolju, da bo konjeniški šport pritegnil še več navdušencev, zlasti otrok ter mladine, ter pridobil v naši regiji konstantno podporo s strani občinskih in drugih organov. KK Vajkard Valvasor Zagorska dolina Vsako leto. na Svetega 7AS4K/r Piše: Peter Motnikar, Slike: Avtohiša KržišnikVozili smo - Mazda 6 OPAZILI VAS BODO Uživati popolno svobodo, sodelovati pri vsaki dogodivščini, a vendarle biti pri tem vsako sekundo povsem vami - človek potrebuje za vse to le pravega spremljevalca - m če so se za spremljevalca takšnega življenja odločili drugje po svetu, so se odločili tudi pri nas. Imenuje se MAZDA 6 in se ponaša tudi z nazivom Slovenski avto leta 2003. Avto, za katerega so pri Mazdi napisali, daje narejen tako, da tudi v vaši garaži izgleda odlično, pa jim je ljubše, če jo vozite. Privič zato, ker ponuja udobje naj višjega razreda. Drugič zato, ker tako športno oblikovan avto enostavno sodi na cesto. Ne glede na razlog za vaše gibanje, boste to lahko sedaj storili z visokim tempom. V mazdi 6. Motorji Pri Mazdi se že od nekdaj ponašajo s tihim in uglajenim delovanjem njihovih motorjev, v zadnjem času pa k tema dvema lastnostima dodajajo še zmogljivost. Razvili so namreč tri MZR bencinske motorje s prostornino 1.8,2.0 in 2.3 litra. Iz aluminija narejeni motorji se dobro odzivajo na zahteve voznika, pri tem pa se ponašajo z zelo majhno hrupnostjo in tresljaji, zgledna pa je tudi uglajenost pri delovanju in gospodama raba goriva, pa naj gre za motor s 120, 141 ali 166 konjskimi močmi. Sicer pa so pri mazdi 6 na voljo motoiji MZR 1,8i (120 KM), MZR 2.0i (AT-141 KM), MZR-CD (120 KM) in MZR-CD (136 KM), mazda 6 šport ima na voljo motorje MZR 1.8i (120 KM), MZR 2.0i (AT-141 KM), MZR 2.3i (166 KM), MZR CD (120 KM), MZR-CD (136 KM) ter nazadnje še mazda 6 šport combi, kjer vam ponujajo MZR 1.8i (120 KM), MZR 2.0i (AT-141 KM), MZR 2.3i (166 KM, pri različici AWD 162 KM), MZR-CD (120 KM) ter MZR-CD (136 KM). Oba nova MZR-CD turbodizelska motorja z vbrizgavanjem goriva prek skupnega voda se odlikujeta s posebno gospodarno rabo goriva pri odličnih voznih zmogljivostih. Vbrizgalni sistem prek skupnega voda drage generacije omogoča tlak vbrizganega goriva, kije 30% višji kot pri običajnih sistemih in znaša 1800 barov. V kombinaciji z EWC (expansive vertical vortex combustion system) je tako že pri nizkih vrtljajih na voljo visok navor 310 Nm, kar omogoča odločno speljevanje in pospeševanje. Oprema Tako pri limuzinski mazdi 6, kot v kombilimuzini mazda 6 šport in karavanu mazda 6 šport combi boste imeli poleg že omenjene palete petih motorjev možnost izbire treh paketov opremljenosti, pri čemer velja povdariti, da ima že osnovna različica serijsko vgrajeno veliko posebne opreme. Centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, električni pomik stekel, električno nastavljivi zunanji ogledali, modularni audio sistem z radijskim sprejemnikom in štirimi zvočniki in nekaj, kar vam bo v prihajajočih mesecih še kako prav prišlo - klimatska naprava, katere zmogljivost filtra za zrak je stokrat tolikšna kot običajnega ogljenega filtra. Merilnik temperature zunanjega zraka vas med vožnjo stalno obvešča, kakšni so zunanji pogoji. Beseda, kiji pri Mazdi dajejo velik pomen, je “karakuri”. To pomeni, da lahko pri mazdi 6 šport in mazdi 6 šport combi prevrnemo zadnje sedeže le z enim potegom ročice. Sedalni deli se nekoliko vgreznejo, naslonjala se preklopijo in že imate na voljo ravno dno prtljažnega prostora, pri čemer ni potrebno odstraniti vzglavnikov. Vozna dinamika Mazdini inženirji so ogromno časa in truda posvetili razvoju podvozja. Vsekakor se jim je vse to povrnilo, kajti rezultat je podvozje, ki skupaj z zavorami izvrstno dokazujeta svoje sposobnosti tudi na slabih cestah, ki jih v Sloveniji ne manjka, še posebej pa se podvozje izkaže v zahtevnih situacijah. Za varnejšo vožnjo so podaljšali medosno razdaljo ter težišče postavili zelo nizko. Načrtovana večja stabilnost karoserije z uporabo zelo čvrstih materialov, posebna zasnova prednje preme z dvojnimi trikotnimi vodili, patentirana zadnja prema v obliki črke E (E-type) z več vodili zagotavljajo odlično vozno dinamiko in natančno vodenje. K dodatni smerni in optimalni stabilnosti v vožnji pripomorejo tudi dinamični nadzor stabilnosti (DSC), elektronski sistem za zaviranje v sili (EBAI) in sistem proti spodrsavanju koles (TCS). Seveda pa boste vsega tega deležni le ob izbiri prave stopnje opreme. 7AS4vr Varnost Za človeštvo je instinkt preživetje, za mazdo instinkt predstavlja varnost. Ker preprosto želite, da nekdo bedi nad vami v trenutku vaše nepozornosti. Za varnost pri mazdi 6 skrbi 6 varnostnih blazin - dvostopenjski zategovalnikoma, prav tako pripomorejo k večji varnosti. Aktivni vzglavniki zmanjšujejo nevarnost poškodb vratnega dela hrbtenice ob naletu od zadaj. Pri vozni dinamiki smo že zapisali, da k dodatni smerni in optimalni stabilnosti v vožnji pripomorejo številni aktivni varnostni blazini spredaj, boem varnostni blazini za voznika in sopotnika na prednjih sedežih in varnostni zavesi za zaščito glav pomikov na prednjih in zadnjih sedežih. Če prednji sovoznikov sedež ni zaseden ali pa je na njem otroški varnostni sedež, elektronski sistem samodejno izklopi sovoznikovo prednjo, pa tudi bočno varnostno blazino. Poseben, pri Mazdi razvit sistem za absorbiranje energije pri trku s tremi ojačitvami karoserije v obliki črke H zagotavlja stabilno potniško kabino in največjo varnost. V vratih so vgrajene dodatne bočne ojačitve za večjo zaščito ob bočnih trkih. Tritočkovni varnostni pasovi, spredaj s pirotehničnima varnostni sistemi, ki vsekakor zmanjšujejo možnost nesreče. Ksenonski žarometi optimirajo svetlobni snop, posebno obdelani zunanji vzvratni ogledali pa zagotavljata dobro vidljivost tudi ob slabem vremenu. ABS z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile (EBD) natančno porazdeli zavorno silo glede na razmere na cesti. Elektronski nadzor stabilnosti (DSC) z elektronskim sistemom za zaviranje v sili (EBA) in sistem proti spodrsavanju koles (TCS) poskrbijo za dodatno aktivno varnost tudi v najbolj kritičnih simacijah. Vsa ta oprema je seveda spet odvisna od stopnje opreme. Naravnost senzacionalno kratko zavorno pot omogočajo 15 palčni zavorni diski (spredaj prezračevani). Po tovarniških podatkih namreč mazda 6 za zavorno pot od 100 km/h do zaustavitve potrebuje vsega 37 metrov. Če pa bi slučajno na poti naleteli na kakršnekoli težave, vam pri Mazdi ponujajo Mazdino mobilno pomoč (MES), ki velja ob rednem predpisanem servisiranju vaše mazde 10 let brez omejitve kilometrov. V primeru težav ali nesreče z vašim vozilom, vam bo na pomoč priskočil najbližji Mazdin servis - v 36 evropskih državah. In če se vam mudi, boste potovanje lahko nadaljevali ali z rent a čarom, vlakom, ladjo, letalom ali taksijem. Tudi Avtohiša Kržišnik Zagorje 729, 56 66 500. Tehnični podatki testne mazde 6: Motor: Vrstni 4 valjni DOHC/ 16 ventilov, 1798 ccm, 120 KM, 88 kW Menjalnik: ročni 5- stopenjski Zavore: spredaj koluti/ notranje hlajeni, zadaj koluti Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 10,7 sek, naj večja hitrost 197 km/h Varnost: ABS + EBD, varnostni blazini za voznika in je vključena v mrežo Mazdine mobilne pomoči. Skratka, mazda6 vas bo navdušila že ob pogledu, če pa boste ob pogledu nanjo ostali ravnodušni - potem se pustite zapeljati - v Avtohiši Kržišnik v Zagorju, kjer se lahko oglasite na testni vožnj i, če pa ničesar ne želite pustiti naključju, se poprej dogovorite po telefonu - 03 56 64 sopotnika, stranski varnostni blazini za prsni koš in glavo, družinska celica, 1S0FIX sistem pritrditve otroških sedežev, elektronska blokada zagona motoija Poraba goriva: po mestu/ izven mesta/kombinirano: 11,7 / 6,3 / 8,3 Cena: 4.119.380,00 SIT Z MAZDA LANSIRA NOV ADUT - 1 MAZDO 2 Od 10.maja naprej bo na slovenskem trgu v prodaji nova mazda 2. na voljo bodo štiri motorne različice in sicer 1.25i (75 KM), 1.4i (ASM-GT-80 KM), 1.6i GT (100 KM) ter CD 68 (ASM-GT-68 KM). Cena osnovnega modela bo 2.360.000 SIT. Mazda 2 bo zagotovo precej zmešala štrene v svojem razredu, tokrat ga za pokušino predstavljamo le s sliko, zagotovo pa bomo o njem še pisali tudi v našem štirinajstdnevniku. DNEVI ODPRTIH VRATAVTOHIŠE KRŽIŠNIK Zagorska Avtohiša Kržišnik v dneh od 16. do 17.maja pripravlja dneve odprtih vrat. Od 9. do 1 S.ure si boste obiskovalci lahko ogledali vozila Mazda ter se z njimi popeljali na testne vožnje. Med drugim si bo moč ogledati tudi novo Mazdo 2. Vabljeni! 7As4vr - Radenko Malič (foto: M.M) ROKOMET IZ TABORA RK ZAGORJE KONČNICA ZA PRVAKA LB DRL -ŽENSKE, 3. krog (zaostala tekma) ŽRK MERCARTOR TENZOR PTUJ: RK ZAGORJE 34: 20 (17:5). Strelke za Rokometni Klub Zagorje : Ržišnik, Poglajen Anja Igol, Poglajen Ina4gole, Bola 2, Jelševar 4 gole, Klukej 5 golov, Repovž , Peterlin 3 gole, Bohorč, Borštnar, Husičič, Marinovič, Mervar.Trener: Olaf Grbec. V petek 18.4. so zagorske rokometašice odigrale zaostalo srečanje 3. Kroga proti ekipi Mercator Tenzorja iz Ptuja. V prvem polčasu so zagorska dekleta enostavno odpovedale. Nikakor niso našle proti orožja proti zelo agresivni obrambi in natančni igri v napadu domačih rokometašic.Nato so v drugem polčasu le strnila svoje vrste in se zelo dobro upirale nasprotniku, ki jih je v tej sezoni premagal še četrtič.Kjub visokemu porazu je potrebno pohvaliti vse tri vratarke, ki so solidno opravile svoje delo. Mogoče še rahlo opravičilo dekletom ob visokem porazu, da so v tej tekmi zopet manjkale kar tri igralke iz prve postave(Pesko, Zajec in Skočir). 9. krog; RK ZAGORJE : DRŠ INNA DOLGUN 35 :30 (17:13). RK Zagorje : Bohorč, Poglajen A. 1, Poglajen I. 4, Bola , Jelševar 9, Marinovič .Mervar, Klukej 9(1), Repovž, Peterlin, Peško, Zajec 7(7), Skočir 4, Borštnar. Trener: Olaf Grbec. V tekmi 9.kroga so se rokometašice Zagorja oddolžile za poraz v prvem delu. To je bila zaslužena zmaga domačink , ki so v tej tekmi dokazale da se lahko enakovredno igrajo z vsemi ekipami v tej ligi. Vodile so praktično celotno srečanje. V prvem polčasu je bil do dvajsete minute rezultat izenačen ali pa so domače vodile za en ali dva gola. V zadnjih desetih minutah se je z nekaj odličnimi obrambami izkazala vratarka Šaška Bohorč in razlika v polčasu je tako narasla na štiri gole. V drugem polčasu so zagorska dekleta z še bolj čvrsto obrambo in hitrimi proti napadi polnile gol ljubljanskih rokometašic . Razlika je bila hitro 7 golov in srečanje je bilo odločeno. Pri domačih je potrebno pohvaliti vse igralke. Posebna pohvala pa velja Jelševarjevi, Klukejevi, Zajčevi ter Poglajen Ini, kije odigrala svojo najboljšo tekmo v zaključnem delu tekmovanja. Z to tekmo so zagorske rokometašice zaključile to tekmovanje v domači dvorani. Ostaja jim še tekma zadnjega kroga proti ekipi ŠD POLJE v mesecu maju. Povzel Igor Gošte IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 ČETRTFINALE za mlajše dečke A (letnik 1990) v Litiji: Podobno kot malo mlajši vrstniki so se tudi mlajši dečki A uvrstili v 1/4 finale, ki seje v soboto, dne 26.04.2003odvijalo v športni dvorani Litija. Na turnirju so sodelovale ekipa RD Šmartno 99, kije bila v svoji skupini na I. mestu, ter ekipe ŠD Velika Nedelja, RK Gorenja in RK Sevnice. Rezultati: RD Šmartno 99 -ŠD Velika Nedelja 18 :10 (6 : 4) (Strelci za Šmartno 99: Radosavljevič 6, Pihler 3, Ulčar 3, Berglez 2, Pregelj 2, Baš 1, Žurga L) RK Gorenje -RK Sevnica 20 : 6 RD Šmartno 99 - RK Sevnica 11 : 10(5 : 8) (Strelci za Šmartno 99: Radosavljevič 4, Pihler 3, Ulčar 2, Berglez 1, Kračun L) RK Gorenje-ŠD Velika Nedelja 21 :8 V nadaljnje tekmovanje sta se uvrstili ekipi RK Gorenje in domačini RD Šmartno 99. Polfinale se bo odvijalo 10. ali 11. maja v Velenju (ali pa mogoče Tržiču). Šmarčani so prvo tekmo z lahkoto opravili z Veliko Nedeljo, na tekmi, ki je odločala o polfinalu pa je bilo prisotno veliko nervoze, saj so Sevničani povedli kar 7:1. Na srečo to ni zmedlo trenerja Justina in njegove igralce, saj so z delnim izidom 8:1 prešli v vodstvo, ter gostom v drugem polčasu dovolili le dva zadetka. 12. krog; kadeti- polfinalna liga - zaostala tekma: RK Ormož - RD Šmartno 99 28 :29 (13 : 18). Strelci za Šmartno 99: Martin Gradišek 9, Kahne 8, Izlakar 4, Gabrovec 3, Urban Gradišek 3, Derenčini 3, Vidmar 1. Dobro igro na koncu so kadeti pokazali tudi v zadnji tekmi letošnje sezone, saj so oslabljeni (brez Gregoriča, Prelogarja, Poglajna in Lambergarja) zaradi poškodb slavili proti pred tem srečanjem četrtouvrščeni ekipi iz Ormoža. Šmarčani so vodili skozi celotni potek srečanja, največ prav pred koncem 28:21, domačini pa so na koncu poraz le malo omilili na končnih 29:28. Šmartno je s to zmago na trenutno na 4. mestu. 21. krog; člani - 2.DRL: RK SVIŠ - RD Šmartno 99 32 :23 (18 : 12) Strelci za Šmartno 99: Jernej Peterlin 9, Gregorič 5, Vidmar 3, Poglajen 3, Kahne 1, Pihler 1, Trotovšek 1. Proti še neporaženi ekipi SVIŠ-a ni šlo, saj so bili domačini premočan nasprotnik za Šmarčane. Usoden j e bil že prvi polčas, ko seje naredila razlika +6. V drugem polčasu še poškodbe nekaterih igralcev Šmartna, ostali pa niso zdržali tempa domačinov, ki so po tekmi proslavili zasluženo uvrstitev v 1 .B ligo. Povzel Igor Gošte MALI NOGOMET REZULTATI 16.POKALNEGA TEKMOVANJA MEDOBČINSKE LIGE MALEGA NOGOMETA ZAGORJE 2003 Pekama Leniči je drugič uspela ekipa Čolnišče prvič igrala v osvojiti naslov pokalnega prvaka finalnem delu tega množičnega (prvič v lem 2000). medtem ko je tekmovanja, kakor tudi tretje in četrtouvrščeni ekipi. Za pokalne prvake so nastopili: Malič, Andželič, Tesko, B.Simič, Macanovič, Nišič, Škofca, Memiševič in Fejzič. Polfinalni tekmi: ETI Elektroelement- ŠD Čolnišče Integral 3:4, Pekarna Leniči-Trgovina Čop 4:1. Tekma za 3.mesto: Trgovina Čop- ETI Elektroelement 4: 2. Tekma za 1.mesto: Pekarna Leniči- ŠD Čolnišče Integral 2: 1 (strelci: Andželič, Tesko; Vozelj). Naj strelec: 7-Damjan Judež (ETI). Naj vratar: Radenko Malič (Pekama Leniči) Igor Gošte Drugo uvščeni ŠD čolnišče - Integral (foto: M.M.) m jkmk -v \1 •# m Tretje uvrščeni - Trgovina Čop (foto: M.M.) 2. LIG A MALEGA NOGOMETA ZASAVJE, IS.krog Mexico Asist - Šentlambert 5:2, Antimon- Le bo taxi 4:4, Bar Slavi-Sepro 2:3, ŠD Praprečc- Mili bar 3:2, ES PotočnikpizAšič- Buldožer 3:2, Top šport- Ni da ni 1:0. Lestvica: l.Mexico Asist 36, 2Antimon 32, 3.ŠD Prapreče 29,.. Naj strelec: Blaž Gracar-26 3. LIG A MALEGA NOGOMETA ZASAVJE, 15. krog ŠD Čolnišče II. - Soboslikarstvo Lavrač 3:2, Trinajst M- NLP 0:9. ŠD Mlinše II.- GD Hrastnik 0: 3, MNK Terezija- Kovinostrugarstvo Gobove 4:6, ŠD Sava- ŠD Polšnik 0:0. 16. krog; ŠD Sava- TET 4:3, Trinajst M-Kovinstrugarstvo Gobove 4:3, ŠD Mlinše II.- ŠD Polšnik 3:3, MNK Terezija- GD Hrastnik 1:2, ŠD Čolnišče II.- NLP 1:6. Lestvica: l.NLP 41, 2.TET 35,3.GD Hrastnik 29,4.Sob.Lavrač 26, 5.ŠD Sava 25, 6.Kov.Gobovc 23, 7.Trinajst M 21, 8.ŠD Mlinše II. In ŠD Polšnik 17, 10.ŠD Čolnišče II. 16, ll.MNK Terezija 6. Naj strelci: A.Begič 27, Dolinšek 21, Gerčar 16... 4.LIGA MALEGA NOGOMETA ZASAVJE, IS.krog Voung Boys- K MN XXI. 2:1, Varnost 9:1, Trgovina Čop Konjšica- ŠD Izlake 1:2, Udarnik Lunar- ŠD Podkum 3:3, Zasavc- ŠD Čemšenik 2:7, ŠD Polšnik II.-Montezuma Bar 0:6, Luka bar- ŠD Kotredež Gasilček 1:2. IS.krog; ŠD Izlake- Voung Boys 3:1, Amater- Trgovina Čop Konjšica Tretje uvrščeni - Gamsi Amater- ŠD Prapreče II. 9:1, 2:4, Montezuma bar- KMN XXL Turist-Gamsi 2:5, Medija- Bartec 2:3, Gamsi- ŠD Polšnik II. 2:1, ŠD I.LIGA MALEGA NOGOMETA ZASAVJE, IS.krog Škoti so več kot očitno v izredni formi, saj dobesedno “zmeljejo” vsako ekipo, s katero igrajo. Pohvalijo se lahko tudi s prvim strelcem dosedanjega poteka lige. Jože Kranjc je namreč dosegel že 25 golov. Začelo seje tudi tekmovanje v veteranski ligi, kjer je že uvodni krog pokazal, da bosta tudi letos ekipi Zlatarne Lea in lanskoletna zmagovalka Edups Štulm krojila sam vrh prvenstvene lestvice. ETI EE-Pekama Leniči II. 1: 3, AM-KO Izolacije- Pekarna Leniči I. 5:2, Trgovina P.Kukuca-ŠD Čolnišče Integral 4: 3, KMN Juventus- ŠD Mlinše 5 : 3, Trgovina Čop- Škoti 1: 5, Supermont- Malo po malo 2:1. Lestvica: 1.Škoti 38, 2.Juventus 30, 3.Supermont 28,.. Naj strelec: Jože Kranjc 25 Kotredež Gasilček- ŠD Podkum 4:3, Udarnik TSG Lunar- ŠD Prapreče II. 3: 1, Medija- Zasavc 4:3, ŠD Čemšenik- Turisti 4:1, Luka bar-Bartec Varnost 5:0. Lestvica: 1 .Voung Boys 42,2.KMN XXL 38, 3.Gamsi 35, 4.ŠD Prapreče 34, ...M.Zasavc 15... Strelci: Gasior 25, Ahlin 23, Dolinšek 20... VETERANSKA LIGA ZASAVJE L krog; Edups Štulm- Sepro 9:0, Zlatarna Lea- Mizarstvo Zupanc Podkum 7:1, ŠD Čolnišče- RIGL 8:1, Izlake- Šentlambert 1:0, ŠD Mlinše- Udarnik 0:0. Igor Gošte VELIKI NOGOMET IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Člani, l.MNZ Ljubljana, IS.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Litija 2:1 (Strelca za Kisovec: Marko Ravnjak in Aljoša Janežič), 16.krog; NK Kočevje- NK svoboda Kisovec 1:0. Če lahko za zasavski derbi zapišemo, da sta obe ekipi igrali dobro, predvsem Kisovčani, ki so zmagali, lahko za slednje zapišemo, da so v Kočevju po besedah trenerja Franca Kranjca igrali slabo in zasluženo izgubili. Kadeti, IS.krog; NK Ihan- NK Svoboda Kisovec 7:0. Starejši dečki, 13.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Ihan 5:3 (strelci Anej Kurež 2, Denis Nikolič in Eniz Halilovič 2), 14.krog; NK Borovnica- NK Svoboda Kisovec 1:1 (Eniz Halilovič). Varovanci Braneta Guneta tudi v spomladanskem delu prvenstva igrajo dobro. Kljub temu, da so telesno nekoliko šibkejši in tudi mlajši od večine svojih nasprotnikov, pa z igro in borbenostjo iz tekme v tekmo dokazujejo, kako seje potrebno boriti za barve svojega kluba. Cicibani; NK Svoboda Igor Gošte IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Člani, l.MNZ Ljubljana, IS.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Litija 2:1 (Strelca za Kisovec: Marko Ravnjak in Aljoša Janežič), 16.krog; NK Kočevje- NK svoboda Kisovec 1:0. Če lahko za zasavski derbi zapišemo, da sta obe ekipi igrali dobro, predvsem Kisovčani, ki so zmagali, lahko za slednje zapišemo, da so v Kočevju po besedah treneija Franca Kranjca igrali slabo in zasluženo izgubili. Kadeti, IS.krog; NK Ihan- NK Svoboda Kisovec 7:0 Starejši dečki, 13.krog; NK Svoboda Kisovec-NK Ihan 5:3 (strelci Anej Kurež 2, Denis Nikolič in Eniz Halilovič 2), 14.krog; NK Borovnica-NK Svoboda Kisovec 1:1 (Eniz Halilovič). Varovanci Braneta Guneta tudi v spomladanskem delu prvenstva igrajo dobro. Kljub temu, da so telesno nekoliko šibkejši in tudi mlajši od večine svojih nasprotnikov, pa z igro in borbenostjo iz tekme v tekmo dokazujejo, kako seje potrebno boriti za barve svojega kluba. Cicibani; NK Svoboda Kisovec- NK Rudar Trbovlje 0:8. (I.G.) 7AS4SMr' KEGLJAŠKE NOVICE ^nani so rezultati državnega prvenstva za / vrtane posamezno. Finalni turnir, kamor seje uvrstilo 12 kegljačev, ki so na prejšnjih treh dosegli najboljše rezultate, je postregel z naslednjimi rezultati, ki so bili uspešni tudi za Rudar Trbovlje. Zmagala sta dva člana kranjske Iskraemece, Boris Benedik (939) in Trboveljčan Uroš Stoklas (937), tretji pa je bil član Rudarja Boris Urbanc (936). V kombinaciji, kjer so šteli vsi turnirji za DP, je zmagal Boris Urbanc (2507), drugi je bil Uroš Stoklas (2444), tretji Boris Benedik (2441), Zvone Izgoršekjebil 18. in Bogdan Hribar 21. Med članicami je v kombinaciji zmagala Marika Kardinar, Brigita Rozina (Rudar) je bila 23. (IG.) KOLESARSKE NOVICE POROČILO S SKUPŠČINE KOLO KLUBA ZAGORSKA DOLINA 'T’udi v letu 2003 je bila sklicana redna X skupščina Kolo kluba Zagorska dolina, kije bila v Pizzeriji Ašič. Po pozdravnem govoru predsednika, je bilo podano poročilo o delu kluba v preteklem letu. Skupščine se je udeležil tudi župan občine Zagorje, Matjaž Švagan, kije častni predsednik kluba. “V lanskem letuje treba izmed izvedenih projektov poudariti kolesarsko dirko »Vzpon spust Zasavska Sv.gora 2002«, ki je bila organizirana v čast občinskem prazniku. Udeležilo se jo je okoli 170 kolesarjev v 6 kategorijah. Na žalost nismo mogli izvesti prijateljskega kolesarskega vzpona na Čemšeniško planino, ker nam vreme v predlaganem terminu ni prizaneslo. Zelo je uspelo kolesarsko popotovanje po Dolomitih, kjer so naši člani uživali v aktivnem dopustu. Člani so zelo uspešno zastopali barve kluba na kolesarskih dirkah po Sloveniji in tujini,” nam j e povedal tajnik kluba Matjaž Manfredo. V letošnjem letu v tem klubu nameravajo izvesti: - kolesarska dirka Vzpon - spust Zasavska Sv. Gora 2003, 9.avgust 2003 - prijateljski kolesarski vzpon na Čemšeniško planino v sredini maja 2003 - kolesarjenje po Dolomitih v juniju za 4 dni - kolesarski izlet za družine v Švico -15.avgust 7-10 dni (primemo za vse družinske člane) - treningi za rekreativec bodo 2 x tedensko (koledar kolesarjenj že izdelan) - izletniki bodo prišli na svoj račun lx tedensko - voden trening za mlade do 18.leta - izobraževanje trenerjev na KZS in FŠ Slika : Utrinek iz lanskega kolesarjenja po Dolomitih Povzel Igor Gošte KIKBOKS SVETOVNI POKAL V MARIBORU PRINESEL VELIK USPEH ZA ŠOLO PON-DO-KWAN TV yT ed velikonočnimi prazniki je v J.Vi. Mariboru v dvorani UŠC Leona Štuklja potekal 1 .svetovni pokal v kikboksu v šemi, light, tuli kontaktu in v glasbenih formah.. Če lahko za Kikboksing klub ŽŠD Maribor rečemo, da so leta 2001 zgledno organizirali svetovno prvenstvo v Mariboru, je bil tokrat svetovni pokal organizacije WAKO organiziran mnogo slabše, da ne rečem celo zelo slabo. Prvi dan seje tekmovanje začelo celi dve uri kasneje od predvidenega urnika, kar so organizatorji opravičevali s tem, da so se nekatere reprezentance oziroma klubi na tekmovanje prijavili prepozno in so bili zaradi tega prisiljeni spremeniti umik tekmovanja. Splošno mnenje je bilo, tako selektorja Vladimirja Sitarja, Alojza Miklavčiča in drugih, daje bilo tudi obveščanje, kdaj bodo potekale borbe v posameznih kategorijah zelo pomanjkljivo. Nekateri tekmovalci prvi dan tekmovanja, torej v soboto, sploh niso stopili v borišče, ob tem pa sploh niso bili predhodno obveščeni, da imajo borbo zaradi okrnjene konkurence šele naslednji dan. Vzrok okrnjene konkurence v nekaterih kategorijah gre iskati tudi v dejstvu, daje bil datum tekmovanja (velikonočni prazniki) izbran neposrečeno. Navkljub vsemu pa smo v nekaterih kategorijah videli kvalitetne borbe. Izkazali so se mnogi reprezentantje (brat in sestra Šibila, brat in sestra Plemenitaš, Kalšek, Ljutič...), ki so nastopili in tudi nekateri kandidati za reprezentanco, tako da bo imel selektor pri izbiri reprezentance za oktobrsko svetovno prvenstvo v Parizu obilo dela. Več kot zadovoljen je lahko tudi trener izlaških kikboksarjev Miloš Rozman, ki je pod mentorstvom očeta Srečka očitno na pravi poti. Uspelo mu je sestaviti odlično ekipo, tako moško kot žensko. To je očitno opazil tudi selektor, saj je v izbrano vrsto poklical kar šest članov tega kluba: brata in sestro Plemenitaš. Dolinškovo, Goštetovo, Razpotnika in Ocepka. S tremi reprezentanti pa se lahko Zmagovalec kategorije članov do 84 kg Igor Kalšek (Zagorje) r/As4vr Zmagovalka kategorije do 60 kg, v šemi kontaktu Brigita Plemenitaš (Izlake) pohvalijo Zagorjani. Selektorje v reprezentanco poklical prekaljenega in izkušenega Kalška, vse boljšega Juvana in P. Bračiča. Slovenski tekmovalci, ki so osvojili prva mesta in uvrstitve Iziačanov oz.Zagorjanov, šemi kontakt: članice do 50 kg; 1.Sabina Kolednik, do 60 kg; 1.Brigita Plemenitaš (Izlake), do 65 kg; 1.Urška Dolinšek (Izlake), člani do 57 kg; l.Redžo Ljutič, do 63 kg; 1 Aleksander Kolednik, do 74 kg; 1. Sašo Plemenitaš (Izlake), do 84 kg; l.Igor Kalšek (Zagorje), do 89 kg; 1.Matjaž Vindiš, do 94 kg; 1. Matej Šibila. Druga mesta za Izlačane so osvojili: Liljana Gošte, Jure Vetršek in Gregor Ocepek, tretje pa Miloš Rozman. Dobro borbo proti enemu najboljšemu kikboksarju na svetu je prikazal tudi Marko Razpotnik, ki je za nameček tekmoval celo s počeno rebro. Za Zagorjane je tretje mesto osvojil Klemen Juvan. Igor Gošte . S povsem na novo razvitim modelom Mazda vstopa v drugo fazo obnove svojega programa. Izvirni dizajn, visoka raven uporabnosti In Inteligentna tehnologija vodijo Mazdo 2 po sledi uspešnice - Mazde 6. Vabljeni na dneve odprtih vrat 16. In 17. maja od 9. ure dalje v Avtohlšl Kržišnik s testnimi vožnjami in predstavitvijo modelov - novost Mazda 2. Dopust z avtodomom? pokličite nas. MMS KREDIT & LEASING www.avtohisa-krzisnik.si Kržišnik Romun s.p. 1410 7agor|e, Selo 6S AVTOHlSA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. mazoa Avtotehna ¥1 in Mahkovic O#.! ww,hm NAGRADNA KR/ŽANKA LANDON: AMERIŠKI IGRALEC HOLZINGER: SLOVENSKI BAROČNI KIPAR FROL: HRVAŠKI PISATEU RAABE: NEMŠKI ROMANOPISEC VICOTEKA TISKANJE Samostojnemu podjetniku so odmerili dva milijona davka. Plačal jih je brez ugovora. Naslednje leto je davek znašal že pet milijonov, čez leto dni že deset milijonov, leto kasneje pa je v davčno upravo vstopil z velikim paketom in rekel: “Tu imate stroj za tiskanje denarja, pa si ga stiskajte, kolikor hočete! Jaz sem se že naveličal stalno stati za to mašino!” VRAŽEVERNOST “Dober dan!” reče vase sigurni samozavestni mladenič, ko vstopi v pisarno bančnega direktorja. “Imate prosto delovno mesto za inteligentnega, zelo motiviranega mladeniča, ki je končal študij?” “Kakšno delovno mesto pa si predstavljate, da bi lahko zasedli?” je vprašal direktor. “Kakšno delovno mesto v vodstvu banke. Na primer mesto podpredsednika.” “Žal mi je, toda v naši banki imamo že dvanajst podpredsednikov!” “Nič hudega, saj nisem vraževeren!” LUKNJA Peter je zjutraj zagledal policista Uroša, kije poleg svoje hiše kopal globoko luknjo. “Kaj pa delaš?” ga je radovedno vprašal. “Slikati se moram za osebno izkaznico. Rekli so mi, da mora biti fotografija od ramen navzgor.” Peter je šel zvečer ponovno mimo Uroševe hiše, ko je videl, da Uroš koplje še eno luknjo. “Kaj pa zdaj delaš?” “Rekli so mi, da potrebujem dve fotografiji!” PABERKOVANJE Razvoj medicine je odprl tudi možnosti alternativnega uživanja zdravil: poleg običajnih tablet, kapsul, injekcij, svečk in inhalatorjev bodo v prihodnje na voljo tudi mikročipi. S pomočjo najnovejših dognanj na področju nanotehnologije so izdelali zelo majhen vsebnik s stranico 17 milimetrov, ki vsebuje tisoč majhnih odmerkov, od katerih vsak ustreza 25 milijardnemu delu litra. Čip, ki ga vstavijo v organizem, deluje prek elektronskega ukaza, ki ga sproži njegov ‘uporabnik’. Tanka zlata membrana (zlato je v človeškem telesu namreč razgradljivo), v katero so ovite posamezne doze, se raztopi in ob tem se zdravilo sprosti v telo. Na ta način bi na primer lahko avtomatizirali zdravljenje z antibiotiki, ki jih je treba jemati v rednih časovnih presledkih. ***** V mestu Delfi so stari Grki med drugim častili tudi ogromno skalo, za katero so verjeli, daje to skala, ki jo je Saturn pogoltnil v veri, da bo požrl Jupitra. Isto je storil z lastnimi otroki, ker mu je prerokba napovedovala, da ga bo eden od njih vrgel s prestola. S pomočjo matere Ki bele in njenega načrta seje rešil samo Jupiter, ki je kasneje očetu res odvzel prestol. 4W>-, KRIŽANKE TlUijJOT! V .SUičj Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 22. 5. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 9/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. Nagrajenci nagradne križanke 8/’03 (čakajo vas praktične nagrade časopisa Zasavc) 1. Marija Lajkovič, Opekarna 20a, 1420 Trbovlje 2. Fani Žvar, C. 9. avgusta 8d, 1410 Zagorje 3. Majda Bizjak, Golovec 40,1420 Trbovlje INTEGRALOV KOTIČEK Hotel je na novo opremljen, ima golf.... Baza je polpenzion, notranji in zunanji bazen, fitnes možnost doplačila za polni center, teniška igrišča, mini penzion. Nagrajenka Integralovega kotička je Marta Žiga, Trg FF. la., Trbovlje Tk ^"ed Trogirom in Splitom IVJ-se razprostira sedem Kaštelov, sedem starih naselij, eden lepši od drugega. Od nekdaj privlači ljudi nežna pokrajina z milo klimo, stari antični pomorščaki so se tu ustavljali, rimski patriciji, hrvaški kralji in vladarji so imeli posesti, Benečane je mikala ta obala, kakor tudi sodobne prijatelje morja. Možnosti izletov v Medjugorje, do Trogira, ogledi Splita... V tem delu obale smo vam v predsezoni, posezoni in v glavni sezoni organizirali možnost letovanja po izjemno konkurenčnih cenah, saj vas stane teden dni s polpenzionom le 25.000 SIT, v glavni sezoni pa 41.000 SIT. Nastanjeni boste v hotelu Palače **/*♦* v kraju Kaštel Stari in v turističnem naselju Resnik v Kaštel Štafiliču. mmM i Koliko velja polpenzion v Hotelu Palače v glavni | sezoni? | ( )! i/V\t:______________________________________ I PM/VsCK:_____________________________________| NASLOV:____________________________________| TtlttOtV:_______________________________| Kupone pošljite do 21.5.2003 I V_______________________________________________/ Pravilna odgovor, kako se imenuje pokrivalo ienske noSe na Gorenjskem in v Beli Krajini sta bila avba in peča. Nagrado dve vstopnici prejme Eli Šanc, Sallumines 5, Trbovlje. Čestiramo? \______________________—-_______________________/ 16. IN 17. MAJ 2003 - 2. ARAL RALLYZASAVJE Trbovlje - Zagorje - Hrastnik Zapore cest v okviru prireditve: - parkirišča ob mestni cesti od križišča Njiva do Veleblagovnice od 15.5. od 22.00 ure do 17.5. do 24.00 ure - parkirišče pred in za Delavskim domom dne 16.5. od 07.00 ure do 17.5. do 24.00 ure - mestna cesta od križišča Njiva do Veleblagovnice na Ul. 1. junija od 16.5. od 8.00 ure do 17.5. do 24.00 ure - zapora mestne ceste na relaciji od križišča Gasilski dom-Trg revolucije-Opekarna in mestne ceste št. 423070 Opekarna - mimo hotela dne 16.5. od 19.20 do 23.30 ure - zapora lokalne ceste Klek - Potoška vas dne 16.5. od 14.44 do 19.20 ure . lokalna cesta relaciji Zg. Svine do križišča Katarina dne 16.5. od 14.21 do 18.50 ure - lokalna cesta na relaciji Jager - Bolnica Trbovlje, dne 17.5. od 15.51 do 20.01 ure - lokalna cesta na relaciji od občinske meje - Boben do Svin dne 17.5 od 15.31 do 19.41 ure - na relaciji Klek - Potoška vas /od občinske meje/, dne 16 .maja 2003 od 14.44 - 19.20 ure - na relaciji Rove - Čemšenik - Trojane, dne 17.maja 2003 od 7.46 - 14.33 - na relaciji Krače - Zasavska gora - Šentlambert - Čolnišče, dne 17. maja 2003 od 8.19 — 15.06 ure - ceste Boben-Čečev petek, dne 16. maja 2003 od 14.21 do 18.57 KUD KNAP VABI 17.5. OB 19.00 V GAJU PRED DD ZAGORJE KUD KNAP IN DD ZAGORJE ORGANIZIRA VEČER GOVORJENE BESEDE * NASTOPAJO "CENTRAL" IN ZASAVSKE RAPERSKE SKUPINE * BREAK DANCE 8. VELTRAVNA 2003 x Aprila smo skrivali Mirana Jeriča, župana občine Hrastnik in državnega poslanca. Srečni nagrajenec je tokrat Emil Štern, Čemšenik 48. Čestitamo! ✓ FUNŠTERC majski “SKRITI ZASAVC” prvi del v O tirinajstletnemu najstniku Ona sliki ni kaj očitati. Fant je prav luštkan in gotovo seje za njim obrnilo marsikatero hrepeneče dekliško oko. Rodil seje 10. julija 1937 v Sevnici in ko je imel dve leti, seje družina preselila v Trbovlje. Odraščal je v tistem delu Trbovelj, za katerega ime imajo zagotovo žabe zasluge. Osnovno šolo je obiskoval v predelu, kjer je moralo biti zelo mokro, vodnato. Končal je poklicno šolo in se namesto za krili, raje podil za perutničkami...o, ne, niti besede več v tem »prvem delu«. Mogoče le namig, da se mu takrat še sanjalo ni, kaj vse se bo v življenju počel in tega je toliko. da...uganite našega skritega Zasavca, pa boste izvedeli vse in še več. Samo majčkena opombica: ženske, tudi danes se je vredno ozreti za tem gospodom, ampak naredite to previdno in neopazno, kajti previdnost je mati modrosti! Mali Matjjtirf* Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mal: intsgralzagcije@siolnet Internet hdp/Awvwjntegral-zagoiiesi “TANI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA f,DIANA " Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDEUSKA KOSILA -1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00SIT! VEČERJE-1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK-1.200,00 SIT! MALICE-800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera! TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! 7AS4Vf C 1/05 v. KUPON Oseba na sliki je: ........... Moji podatki: Ime in priimek:....i„,,... Naslov;................. Telefon:. NAGRADA! * Hladna predjed: ^ - HOBOTNICA V SOLATI nora Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU TROJANE Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko 51 AKCIJA POINT 21 JE NAJ gostilna Zasavja po IZBORU BRALCEV ČASOPISA ZASAVC 1. Point 21, Hrastnik 932 2. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče 545 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše 425 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 401 4. Gostišče Kum, Zagorje 360 6. Gostišče Ašič, Zagorje (zaprto) 159 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 87 9. Gostišče Brin, Trbovlje 76 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 11. Restavracija L, Trbovlje 47 11. Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga 45 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 35 14. Kmečki mrizem Arbi, MlinŠe 21 14. Gostišče Jež, Radeče 21 16. Zlati fenix, Trbovlje 14 17. Vrtinec, Trbovlje 9 18. Gostišče Maks - Celestina, Sopota 6 19. Kmečki turizem Trojka, Jesenov 5 19. Gostilna Pod kotanji, Podkum (zaprto) 5 21. Gostilna Račič »Trbovlje 4 21. Picerija Dimnik-Trbovlje 4 23. Kmečki turizem Ocepek, Mlinše 3 23. Picerija Kukuca, Trbovlje 3 25. Gostilna Juvan - Majcen Jože, Polšnik 2 “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RFD: 1. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 554 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 520 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagoije 405 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 260 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 234 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 228 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorj e 199 8. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagoije 172 9. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 160 10. Datja Knez, Frizerski salon Darja 159 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 131 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 90 13. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagoije 79 14. Luka HoleŠek, Salon ML Trbovlje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagoije 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagoije 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagoije 54 18. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 19. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagoije 48 20. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagoije 46 21. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 22. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastoik 40 22. Fani Pohar, Frizerski salon PaŽ 40 24. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 25. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 34 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Maijana Majhenič 27 28. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 29. Irena Jere, Smdio Las, Zagorje 21 30. Matjaž Krauskopf, Zagoije 15 (F Poleg teh ste in lahko šc glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. Ime in priimek glasovalca/ke Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona 7AS/Vvr i* Mmm ' 8. VELTRAVNA 2003 l.MAJ 2003 Lipa pa še kar leži le osamljena več ni! v ' Besedilo In sE - 2003 Maj - 2002 Pciket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav.d.d. NOVO - KREDITI - NOVO - KREDITI ■ ■ e £ e M > E 01 _ U £ 0f ■■ M C 9 ** S VI C « k * -g n e v 01 h £ e J8 vi ■■ C 18 > e c S VI <8 N Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje