rtjfitoo plačama t gotovM Leto XXI., št. 136 Ljubljana, četrtek 13. junija 1940 Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, »125, 5126. Inseratm oddelek: Ljubljana, fielen-Durgova tli. — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: GraJaJd trg St. I. — Telefon 2455. Podružniea Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana 9t 17.749. Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Amerika Sedanja vojna je nedvomno silno skrčila razdalje. Moderna tehnika je že sama po sebi prinesla zbližanje in močno stopnjevala učinkovitost akcije v času in prostoru. Vojni dogodki pa so končno najmodernejše uspehe v tehniki prenesli v strateško veljavo in s tem ustvarili tehniko bliskovite vojne. O njej so že mnogo pisali pred vojno, toda po večini so malo verjeli vanjo, saj niti pri vojaških strokovnjakih za-pada ni napravila vtisa, dokler je niso spoznali v praksi. Zgodovinarji se že pripravljajo, da zapišejo to dejstvo kot eno najfatalnejših za potek sedanje vojne. Na Roosevelta. predsednika ameriških Zedinjenih držav, je napravila moderna vojna tehnika silen vtis. V nekem svojih govorov je dal temu izraza s poudarkom spoznanja, da more v moderni dobi prodirajoča vojska napraviti po 300 milj na dan. To pomeni, je dejal, da so sedaj pogoji za zasedbo tujih držav popolnoma drugačni, nego so bili doslej, da so se pogoji sožitja med narodi s tem bistveno spremenili, se postavili na nesigurno, če ne naravnost katastrofalno osnovo. Zakaj s fatalnimi ugotovitvami glede možnosti napada in zasedbe so se katastrofalno poslabšali pogoji obrambe. Ta ne more uspeti, ako se ne postavi na enake temelje, na kakršnih sloni načrt napada. To ie bilo jedro logike v onem govoru ameriškega predsednika Roosevelta. Brez pretiravanja se more reči, da se ves razvoj v mišljenju in oolitičnem razpoloženju vrši pod vtisom tega spoznanja. Razdalje so se skrčile in tudi čas se je skrčil, ta dejstva gledajo sedaj Američani z drugimi očmi nego dosedaj, ker jih merijo in tehtajo z vidikov vojnega dogajanja. In kar naenkrat se v Ameriki ne čutijo več varne, oceani so se jim zožili in kljub vsemu odporu se čutijo bolj tesno povezani z ostalim svetom nego doslej. Isti poiav je pokazal svoje učinke tudi še v drugih smereh. Skrčile so se tudi razdalje na ameriškem kontinentu samem in Severna Amerika se čuti bliže Južni, pa narobe. Vidi se, kako v Ameriki raste zavest ameriške skupnosti. zavest, ki je bila vzbujena že davno in ki nosi že svojo deklarirano oznako od Monroeja dalje. Panameri-ške konference so ji dale krepke vzpodbude in ji pomagale tudi že do konkretnih zaključkov. Iz vrst ameriških republik prihajajo raznovrstne pobude, ki se nanašajo na razmerje do evropske vojne, t.udi konferenca predstavnikov vseh 21 ameriških republik, ki se od časa do časa improvizira, na primer v Washingtonu. uveljavlja podobna stremljenja. Toda gradivo dosedanjih konferenc se zdi v zadnjih tednih nekako abstraktno, ne več aktualno, dasi gre za tako važno zadevo, kakor je vprašanje tako imenovane nevtralne ali varnostne cone okrog ameriškega kontinenta. Zakaj neposredni problemi, ki jih je sprožil potek evropske vojne v zadnjih dveh mescih, so potisnili vse drugo v ozadje. Kako je to res. priča pobuda, ki je izšla od ameriških držav zadnje dni. Pojavil se je namreč predlog, naj ameriške republike kratko malo onemogočijo, da bi katerakoli zunanja država, ki ima še svoje kolonialne posesti na ameriškem kontinentu, te svoje dežele odstopila kaki drugi zunanji državi. Ta predlog se nanaša vsekakor na evropsko vojno. V Ameriki imajo nekatere evropske države še vedno svoje kolonialne posesti: Danski pripada Grenlandija, ki sicer nima kdo ve kakega pomena, ki pa je v dobi nove strategije z avioni in podmornicami ne gre podcenjevati, v Ameriki pa ima svoje posesti tudi še Nizozemska in sicer majhne otoke ob venezuelski obali ter večjo kolonijo Gvajano v Južni Ameriki. Tako Nizozemska kot Danska sta okupirani in Američani želijo preprečiti. da bi prišel v poštev odstop navedenih kolonialnih posestev. V Ameriki imata nadalje svoje posesti tudi še Francija in Velika Britanija. Poslednja ima svoje kolonije tako na celini v Srednji in Južni Ameriki, kakor važna otočja, ki so za prehode od Evrope jako važna Kanada je vrh tega stvar zase. Vprašanje britanskih in francoskih kolonij seveda tudi v Ameriki še ne štejejo med aktualne probleme, toda zavračati se ne more možnosti, da se ne bi postavilo v primeru, da se bojna sreča še nadalje in še bolj obrača zoper zaveznike. Interesantno je, da se je v zvezi z navedenim pojavil tudi predlog, naj bi vse zunanje države svoje ameriške posesti kratko malo odstopile ameriškim republikam, odnosno jih prodale. Nekje so predlog celo tako formulirali, naj bi zavezniki prodali Amerikancem svoje tamkajšnje kolonije in s tem poravnali svoje iz svetovne vojne zaostale dolgove. Niti te misli ne gre povsem puščati v nemar, zakaj kaže nam, kako dobro je še v Ameriki v spominu dejstvo, da dolgovi iz svetovne voj- Razvrstitev italijanskih čet končana Tudi drugi dan vstopa Italije v volno jo bile voine operacije omejene na obo-ie$tran$ke akcije letalstva, spopadov na kopnem in na moriu pa se ni bilo Štab italijanskega vrhovnega poveljstva, 12. junija. AA. (Štefani). Uradno poročilo št. 1 štaba vrhovnega poveljstva italijanske državne oborožene sile se glasi: 10. junija opolnoči so se italijanske sile na kopnem, na morju in v zraku do zadnjih podrobnosti razvile za boj. V zori 11. Junija so oddelki italijanskih bombnikov, ki So jih spremljala lovska letala bombardirali vojaške objekte in naprave na Malti. Uspehi tega napada so bili očitni. Pred sončnim zatonom se je napad ponovil tudi z uspehom. V% italijanska letala, ki so sodelovala pri tem napadu, so se vrnila nepoškodovana v Svoja oporišča. Med tem časom so drugi oddelki kr. letalstva izvedli ogledniške polete nad posameznimi pristanišči severne Afrike. Na meji CirenaJke je bil onemogočen poskus britanskega letalstva, da bi prodrlo nad ozemlje te italijanske posesti. Pri tej priliki zmo zbili na tla dve sovražni letali. Prestolonaslednikov proglas Rim, 12. junija. AA. (Štefani). Princ Pie-montski. inšpektor pehote, je naslovil naslednjo poslanico na italijanske vojake pešce: »Svečana ura je odbila. Korakajte z neomajno vero in junaško vizijo zmagoslavja preteklosti nasproti novi nezgrešljivi usodi cesarske Italije. Domovina se bo še bolj proslavila z vami. ki ste pogumni in vzdržljivi kot vedno. Živela Italija, živel kralj in cesar, živel duce!« Amerika prevzela zaščito angleških interesov London, 12. junija. AA. (Havas). Ameriška vlada je prevzela zaščito angleških interesov v Italiji. Prvi alarm v Rimu Rim, 12. junija. AA. (DNB). Ponoči ob 1.35 so prvič zabučale sirene v Rimu. Še isti trenutek je bilo zatemnjeno vse mesto. Alarmno stanje ie trajalo do 2.20 ponoči. Protiletalsko topništvo ni streljalo. Milan v vojni Milan, 12. junija. AA. (DNB) Prvi dan vojne je v Milanu potekel čisto v znamenju zadnjih priprav za spopad. Zaradi pri- prav, ki so se že davno začele, se je mesto kaj naglo prilagodilo novemu stvarnemu stanju. Mobilizacija mladinskih pomožnih civilnih organov je v polnem teku. Vse mesto je v znamenju vojne. Na trgu pred katedralo se dvigujejo celi kupi vreč, napolnjenih s peskom, ki varujejo katedralo in stebričje. Na katedrali sami delavci demontirajo slovita umetniško izdelana okna. Knjižnico in arhiv te katedrale so že prenesli na varno. Prav tako so zavarovali tudi drugi zgodovinske zgradbe ter spomenike. Moč francoskih čet ob Italijanski meji Milan, 12. jun. z. »Popolo d' Italia« poroča, da ima Francija zbranih ob italijanski meji 20 divizij pešadije. 30.000 mož trdnjavskega topništva in drugih specialnih čet. Položaj v Eritreji Asmara, 12. junija. AA. (Štefani). Zvesto prebivalstvo Eritreje in Asmare pod upravo generala Friscia guvernerja Asmare in severnega odseka z navdšenjem brani meje. Italijanske ceste na rbeh področjih so pod nadzorstvom vojnih kolonialnih straž, ki so zavzele določene postojanke. Kabel Italija—Amerika prekinjen New York, 12. junija, br. (Tas.) Kakor uradno poročajo, je bil včeraj na Azorih prekinjen direktni kabel med Zedinjenimi državami in Italijo. Amerika je sedaj brez direktne zveze z Italijo. Sovjetski poslanik prispel v Rim Rim, 12. jim. br. Danes ob 11.50 je prispel preko Beograda v Trst sovjetski veleposlanik v Rimu Gorelkin. Veleposlanik je takoj nadaljeval svojo pot proti Rimu. V Rim prispe še nocoj. • • • italijanski v Moskvo Moskva. 12. junij-' s. (Reuter ) Italijanski veleposlanik Rosso je danes dospel semkaj. Na francoski meji še ni bilo bojev Po francoski sodbi je na italijanslso-francoski meji zbranih 60—70 italijanskih divizij London, 12. junija, s. (Reuter.) Na fran-cosko-italijanski meji do popoldneva po informacijah francoskega vojnega ministrstva še ni bilo bojev. Italijani še niso pokazali velike vojaške aktivnosti, zbirajo pa velike množine vojaštva in vojnega materiala. Francozi cenijo, da je zbranih v bližini francoske meje 60 do 70 italijanskih divizij, približno poldrag milijon vojakov. Italijansko vojaštvo je razstrelilo most na itaHjansko-francoski meji pri VentimigliL Po podatkih francoskega vojnega ministrstva je meja na francoski strani dobro zavarovana in zasedena z dobro izvežba-nimi alpinskimi in trdnjavskimi četami. Pri Niči razpolagajo Francozi z dobro utrjenimi postojankami. Francoski vojaški krogi tudi naglašajo, da je Tunis dobro zavarovan proti vsaki možnosti napada. Doslej pa še niso izvedli Italijani nobenega napada proti Tunisu. Vdor v francosko in angleško Somalijo? London, 12. jun. s. (Reuter) Po nekaterih poročilih je italijanska vojska iz Abe-sinije vdrla v francosko in angleško Somalijo, proti Džibutiju in Berberi. V Londonu teh vesti še ne potrjujejo. London, 12. jun. z. »Exchange Tele-graph« poroča, da so italijanske čete, sestavljene po večini iz abesinskih domačinov začele prodirati iz Abesinije proti angleški in francoski Somaliji. Vsi obmejni mostovi in tudi del železniške proge Addis Abeba - Džibuti je porušen. Ista agencija poroča, da je abesinski plemenski poglavar Biru organiziral upor Abesincev, ki pa je le deloma uspel. Del abesinskih čet Je prekoračil mejo in pobegnil v angleško Kenijo, kjer se je pridružil angleškim četam. Biru je bil ujet in so ga Italijani ustrelili. Osem bombnih napadov na Malto London, 12. jun. s. (Reuter.) Italijanska letala so včeraj izvedla osem bombnih napadov na Malto. Povzročena škoda je majhna in tudi žrtev je bilo malo. V prvem napadu sta bili udeleženi dve formaciji italijanskih bombnikov. Večina bomb je padla v morje. Ni še točno znano, koliko italijanskih letal je bilo pri napadih sestreljenih. Za eno je nedvomno ugotovljeno, morda pa so bila sestreljena še tri. Oblasti so odstavile predsednika vrhovnega sodišča na Malti zaradi njegovih zvez z italijanskimi krogi. Zavezniške letalske akcije London, 12. jun. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleški bombniki bombardirali vojaške objekte v severni Italiji. Ameriške agencije javljajo iz Italije, da je preteklo noč ob 1. preletelo nekaj zavezniških letal, najbrže angleških, Turin ta odvrglo več bomb na predmestja. Protiletalski topovi v Turinu so bili v akciji dve uri, vendar ni bilo nobeno letalo sestreljeno. Italijanska poročila pravijo, da ni bil pri bombnem napadu zadet noben vojaški objekt in da ni bilo žrtev med civilnim prebivalstvom. Od polnoči do danes opoldne so bili dani že štirje letalski alarmi v Milanu. Podrobnosti še niso znane. ne Ameriki še niso plačani. V času pospešene nabave ameriškega orožja se bo nemara kmalu pojavila potreba, da se načne poglavje o kreditih, ki bodo prej ali slej postali neizbežni. Tako trdijo v poučenih krogih v Ameriki. Da se naglo jači zavest ameriške skupnosti, je zelo preprosto. Vzroke tega nam ameriška javna glasila razkrivajo tako rekoč vsak dan. Amerika zoper eventualni napad od zunaj ni zavarovana, odkar je oceani s svojimi brezkončnimi razdaljami ne ščitijo več avtomatično. Razen Zedinjenih držav so ameriške republike toliko ko ne-oborožene za varstvo zoper napad preko morja. Ono malo, kar premore bojne sile na morju Argentina, komaj prihaja v poštev Zedinjene države same pa so premalo oborožene, da bi mogle že sedaj pomeniti učinkovitega varu- ha za vso ogromno celino. Saj že ogromne razsežnosti ameriških republik otežujejo obrambo in vabijo na napad. Južnoameriške republike premorejo velike površine še malo izrabljene zemlje, ki bi prišle v poštev za naseljevanje. Saj so so tamkaj že v zadnjih desetletjih naseljevali iz nekaterih evropskih velikih držav v velikih množinah, ponekod celo sistematično, po v naprej izbranih teritorijih. Vse te in še druge nevarnosti ie vzel v pretres Roosevelt, pa je zato jel Zedinjene države oboroževati na veliko. In ves ameriški svet gleda sedaj nanj kot na svojega vodjo in zaščitnika. Tudi s svojim poslednjim govorom je Roosevelt jasno nakazal svojo politiko, ki bi jo mogli označiti kot politik > priprav za vsak primer, med tem pa vsestranske podpore zaveznikom. Capeto\vn, 12. jun. s. (Reuter). Južnoafriško vojno ministrstvo javlja: Južnoafriški težki bombniki so izvedli vrsto bombnih napadov na vojaške objekte, ceste in vojaška skladišča v Abesiniji. Bombardirali so z višine 300 m tudi odprto taborišče vojaških vozil. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča, čeravno so naletela na močan strojniški ogenj. Kairo, 12. junija. AA. (Havas) Pred enim letom je Italija zgradila v Libiji gotovo število letališč, da bi ji služila kot oporišča za letalske napade na Egipt in Severno Afriko, predvsem pa na Tunis. Pomembne angleške eskadrile bombnikov so izvedle napad na ta letalska oporišča. Izbruhnili so požari v hangarjih in zalogah bencina ter je bilo uničenih gotovo število letal na tleh. Sovražna reakcija protiletalske artilerije je bila precej slabotna, malo pa je bilo tudi število italijanskih letal, ki so se dvignila v zrak, da bi stopila v boj. Angleško letalstvo ni imelo velikih izgub. Dve letali se nista vrnili, možno pa je, da eno od njiju še ni končno izgubljeno. Curih, 12. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Chiassa na švicarsko-italijanski meji, da so v pretekli noči večkrat zado-nele sirene in je bilo slišati tudi močno protiletalsko streljanje. Kakor se je pozneje izvedelo, so francoska letala napadla industrijske kraje v pokrajinah Varese in Como. London, 12. junija, s. (Ass. Press.) Angleška letala so danes ponovno bombardirala vojaške objekte v Libiji. Napadi so veljali predvsem letališčem v Tripoliju in Benghasiju. Begunci z Malte in Gibraltarja London, 12. junija, s. (Reuter.) Iz Malte in Gibraltarja je dospelo danes v Anglijo 1000 beguncev. Med njimi je 400 žen, vojakov in mornarjev in 500 otrok. Mnoge žene so Španke, druge pa Angležinje, ki se že več let niso mudile v Angliji. Egipt prekinil odnošaje z Italijo Nepotrjene vesti o italijanskem ultimatu egiptski vladi Izredna seja egiptskega parlamenta Aden pričakuje napada Kairo, 12. jun. s. (Reuter) Egiptska vlada je danes popoldne prekinila diplomatske odnošaje Egipta z Italijo. Tu se vzdržujejo nepotrjene govorice, da je italijanska vlada stavila egiptski vladi ultimat neznane vsebine. Popoldne se je sestal egiptski parlament k izredni seji. Pred poslopjem parlamenta se je v pričakovanju važnih dogodkov zbrala velika množica. London, 12. junija. AA. (Havas) Londonski radio je sporočil, da bo predsednik egiptske vlade Ali Maher paša danes popoldne podal svojo izjavo, da Egipt napoveduje vojno Italiji. Kairo, 12. junija. (Reuter) Egiptski parlament je sprejel izjavo ministrskega predsednika Ali Maher paše, s katero se prekinjajo odnošaji z Italijo. Varnostni ukrepi v Palestini Kairo, 12. jim. s. (Reuter) Oblasti v Palestini so prepovedale vsem civilistom dostop v ozemlje okoli Jaffe in Tel Aviva brez posebnega dovoljenja. V Palestini je bilo aretiranih več sto Italijanov. Več sto drugih oseb, ki so osumljene simpatij za Italijo, je pod policijsko kontrolo. London, 12. junija, s. (Reuter) Iz Adena poročajo, da je položaj v mestu in okolici miren. Vse je pripravljeno za primer napada. Sredozemsko morje zaprto za ameriške ladje VVashington. 12. junija. AA. (Reuter) Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da je predsednik Roosevelt odobril razširjenje vojne cone in da je Sredozemsko morje zaprto za plovbo ameriških ladij. Zapadna portugalska obala in severozapadna španska obala ostaneta še naprej odprti za plovbo ameriških ladij. Obstoji možnost, da postane Lizbona glavna evropska luka za ameriške ladje. Vsi Italijani v Franciji pod nadzorstvom Pariz, 12. jun. s. (Reuter) Francoske oblasti so odredile posebne varnostne ukrepe glede italijanskih državljanov v Franciji, ki jih je skupno približno milijon. Vsi moški Italijani v Franciji med 17. in 60. letom se morajo prijaviti oblastem. Veliko zanimanje za stališče Povratek prezidenta Ismeta Inenija iz Tracije v Ankaro Seja turške vlade Carigrad, 12. junija, br. Prezident republike Ismet Ineni se je vrnil s svojega inšpekcijskega potovanja po Traciji v Ankaro. Takoj po njegovem prihodu se je sestala vlada. Vsa politična javnost z velikim zanimanjem pričakuje sklepov ministrskega sveta, ki bo odločilnega pomena za nadaljnje zadržanje Turčije glede na vstop Italije v vojno. Turški tisk se je za nocoj vzdržal vseh komentarjev o italijanski intervenciji. »Je-lisabah«, ki je objavil več vesti s protiita-lijansko vsebino, je bil zaplenjen. Veliko pozornost je v Turčiji vzbudila obnova rednih diplomatskih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Italijo. Ankara, 12. junija. AA. (Havas). Včeraj popoldne je bilo opaziti v zunanjem ministrstvu veliko diplomatično aktivnost. Med drugimi sta zunanjega ministra Saradzo-gla in glavnega tajnika zunanjega ministrstva veleposlanika Menemenzogla obiskala francoski veleposlanik Massigli in angleški veleposlanik Hughesu, ki sta imela z njima daljši sestanek. Vlada je odredila ustavitev trgovinskega prometa med Turčijo in Italijo. Tour, 12. junija. AA. Državni podtajnik Marin je zaradi odsotnosti predsednika vlade Reynauda sprejel turškega veleposlanika. Carigrad, 12. jim. z. V političnih krogih izjavljajo, da se Turčija ne bo prenaglila s svojimi odločitvami ter bo zaenkrat zavzela stališče čakanja. V veliki meri je bodoča politika Turčije odvisna od stališča, ki ga bo zavzela Sovjetska Rusija. Blokada Italije Angleška vlada včeraj v polnem obsegu razširila veljavnost blokade tudi na Italijo London, 12. jun. s. (Reuter). S posebno kraljevo proklamacijo je bila danes tudi na Italijo razširjena veljavnost angleške blokade v polnem obsegu. Odslej bodo angleške kontrolne postaje zasegle tudi vse izvozno blago italijanskega izvora. Enak ukrep je jeseni objavila kraljeva proklamacija za nemško izvozno blago, z utemeljitvijo, da se Nemčija ne drži mednarodnih zakonov pomorskega vojevanja. Današnja proklamacija pravi, da je sedaj Italija zaveznik Nemčije in da stopijo re-presalije zato v veljavo tudi proti njej. Lov na italijanske parnike po sveta London, 12. junija. AA. (Reuter). Iz vseh krajev sveta prihajajo brzojavke, v katerih poročajo, da zavezniki zadržujejo italijanske ladje. Južnoafriška oblastva so zadržala italijansko ladjo »Sistiana« (5820 ton), v Melbourneu ie zadržana italijanska motorna ladja »Rerno« (9770 ton), v luki v Haifi so tamošnja oblastva zadržala ita&i- i jansko tovorno ladjo »Felice« (5600 ton), v I Durbanu sta posadki potopili italijanski ladji »Gerusaleme« (8052 ton) in »Timavo« (7549 ton). Obe ladji sta registrirani v Trstu. Madrid, 12. junija. AA. (Havas). Snoči je italijanska ladja »Numbolia« (2000 ton) zadela ob mino v bližini Gibraltarja. Ladja se je potopila. Posadka ie bila ujeta in pripeljana v Gibraltar. V luko La Corona je prispelo v zadnjih 24 urah 10 italijanskih ladij. Kalkuta, 12. jun. s. (Reuter). Indijske oblasti so v tukajšnji luki zaplenile 9.500-tonski italijanski parnik »Calabria«. Melbourae, 12. jun. s. (Reuter). Avstralska oborožena križarka ie v Tihem oceanu prestregla 9-700tonsko italijansko trgovinsko ladjo »Romola«. ki je 5. t. m. odplula iz Brisbanea proti Četrtkovemu otoku. Ko se je približala italijanskemu parniku avstralska vojna ladja, je italijanska posadka svojo ladjo zažgala ter se je ta pozneje potopila. Vsa posadita je rešena. Nadaljevanje na 2. strasti London, 12. jun. & (Reuter). 6.000tonski italijanski parnik »Celina«, ki ga je skušala italijanska posadka pred Gibraltarjem potopiti, se še drži na vodi pred Algecira-som. Angleške oblasti so parnik zasegle. Simpatije Japonske za Italijo Benetke, 12. junija. A A. (Štefani). Japonski veleposlanik Sato je agenciji Štefani po končanem potovanju, ki je trajalo tri tedne, izjavil: Danes japonski narod kaže iskrene simpatije do italijanskega naroda, ki stopa v dobo žrtev in naporov, da bi zagotovil svojo bodočnost. Veleposlanik se je nato zahvalil vsej Italiji za skrajno pri- London, 12. jim. s. (Reuter.) Popoldanska poročila z bojišča v Franciji javljajo, da so 40 km severno Pariza pri Senlisu v teku hudi boji med francosko in nemško vojsko. Nemci se Parizu še nadalje približujejo. Zapadno od Pariza, med Rouenom In Vernonom, so nemški oklopni oddelki na več točkah prodrli preko Seine. Francoske čete se sedaj trudijo, da vržejo nemške oddelke nazaj do reke ter uničijo nemška oporišča na levem bregu reke. Vzhodno od Pariza so se sedaj glavni francoski oddelki umaknili na južni breg Mame. Najresnejši je v vzhodnem delu fronte nemški prodor proti Reimsu. Popoldanska poročila javljajo, da je Reims še v francoskih rokah. Iz današnjega francoskega vojnega poročila je razvidno, da napadajo Nemci francoske postojanke pri Reimsu z dvema oklopnima divizijama in številnimi drugimi oddelki. V merodajnih krogih v Londonu zagotavljajo danes popoldne, da je položaj zavezniške vojske pri Reimsu zelo resen . Tudi na vseh drugih odsekih fronte v srednji Franciji je položaj v celoti za zavezniške skrajno težaven. Nemci pošiljajo slej ko prej v borbo vse svoje razpoložljive edinice. Ugotovljeno je, da so sedaj v akciji celo nemški tanki, ki jih sicer uporablja vojska običajno samo za vežbanje. London, 12. junija. AA. (Havas) Angleški radio je snoči sporočil, da zavezniške čete na zapadnem bojišču zaslužijo več kot pohvalo za svojo junaško zadržanje. Smatra se, da Nemci ne bedo mogli pri svojem prodiranju vzdržati več kot še tri do štiri dni, ker so zelo izčrpani. Na odseku pri Rethelu je izgubil sovražnik ogromno število oklopnih enot. »Bitka, v kateri fe treba vztrajati« London, 12. junija. AA. (Reuter). Iz dneva v dan postaja srditejša bitka za Pariz. Vrhovno poveljstvo je dokazalo svojo sposobnost. Strategija generala Wevganda obstoji v tem, da se izčrpajo sovražne moči, pa če treba tudi z umikanjem naših čet. Medtem ko nove nemške oklopne edinice še dalje prihajajo v boj, francoski protinapadi zmanjšujejo njihovo silo. Zdi se, da se boj zdaj spreminja v bitko, pri kateri je glavno vztrajati. Napori, ki so jim izpostavljeni že osem dni francoski vojaki. so izredni. So gotova znamenja, po katerih se more sklepati, da so britanske pomožne sile imele dovolj časa, da so zavzele svoje postojanke. V tem kritičnem trenutku more imeti celo manjša rezerva odločilen vpliv za bitko. Iz vsega se vidi, da sta general Weygand in francoska vojska še dalje ohranila vso vero v zmago in da sovražnik še vedno naletava na vešče postavljeno obrambo v globino, kj ovira njegovo prodiranje. Nemci se morajo boriti za vsak kvadratni meter zemlje, pri čemer trpe resne izgube. Angleške otroke bodo sprejeli dominioni London, 12. jun. s. (Reuter). Podtajnik ministrstva za dominione je sporočil danes v spodnji zbornici na neko vprašanje, da angleška vlada z vso naglico in s hvaležnostjo proučuje predlog nekaterih do-minionov in angleških kolonij, da bi sprejeli za čas vojne evakuirane angleške otroke. V kratkem bo vlada objavila, pod kakšnimi pogoji bo mogoče izvajati tako evakuacijo. Najbrže bodo imeli prednost otroci, ki imajo v dominionih in kolonijah sorodnike in prijatelje. Bombni napadi London, 12. junija AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo snoči naslednji pregled o zračnih borbah: Angleško letalstvo je v toku včerajšnjega dneva izvedlo številne polete nad sovražnimi položaji od Rokavskega zaliva do nemške meje. Močne eskadrile srednjih bombnikov so osredotočile svojo akcijo na desno nemško krilo ter bombardirale kolone in ceste vzhodno od Rouena Na ta način je bilo ovirano napredovanje nemških čet proti Seini V toku noči so angleški bombniki bombardirali sovražne položaje od Abbevillea do Luksemburga. Razpršeni so bili številni sovražni konvoji ter razrušene mnoge železniške proge posebno vzhodno od Charlevillea. Železniški vozel pri Laonu so letala sistematično bombardirala. Vržene so bile številne bombe na ceste med Soissonsom in Cheunyjem ter na strategične položaje pri Granvilliersu, Abbevilleu in Amiensu. Bombardirani sta bili tudi letališči v Douaiu in Bethinu. V torek popoldne so letala obalnega po-veljništva uspešno napadla tudi sovražne pomorske sile v luki Tronthjem na Norveškem. Dva sovražna rušilca sta bila zadeta z bombami, enako ena sovražna prevozna ladja. Veliko število bomb je padlo med ladje. Letala so se morala spustiti v borbo s sovražnimi lovskimi letali in protiletalskim topništvom. Dve naši letali se nista vrnili. London, 12. junija, s (Reuter). Nad juž-novzhodno angleško obalo je bil danes zjutraj sestreljen nemški bombnik tipa Hein-kel. Pariz, 12. junija. AA. (Havas). V letalskih borbah, ki so bile 8 t m. nad Rouenom, je skupina poljskih lovsikih letal opa- srčen sprejem ter za manifestacije toplega prijateljstva ter je končno izrazili najglobljo željo za napredek kr. doma, za srečo duceja in za napredek fašističnega italijanskega naroda. »Stari svet« Milan, 12. junija. AA. (Štefani). »Popolo d' Italia« prinaša danes članek pod naslovom »S^ari svet«, v katerem pravi: Pred 25 leti smo zgrabili za orožje, toda štiri ieta pozneje, ko smo se vrnili domov iz-krvavljeni in z obupnimi srci zaradi izdaje v Versaillesu. smo naš obup zaupali svojim materam, ki tega niso mogle razumeti. ker je bilo njihovo veselje veliko. žila okoli 100 nemških letal. Poljski letalci so se spustili z Nemci v borbo ter zbili štiri nemška letala, ostale pa razpršili. Zbi-ta so bila tri poljska letala. Bern, 12. junija. AA. Švicarski generalni štab sporoča, da so davi v zgodnjih urah neznana tuja letala letela nad pokrajino ob Ženevskem jezeru ter metala bombe. Ugotovljeno je. da je več bomb padlo v bližini Renana Ubita sta bila en vojak in ena ženska. V bolnišnico pa je bilo poslanih 12 oseb. Poljska podmornica „Orel" potopljena London, 12. junija. AA. (Reuter.) Poljski admiralski štab objavlja naslednje uradno poročilo: Poljska podmornica »Or-zel«, ki se dosedaj ni vrnila, s svoje patrol-ne vožnje, se mora smatrati za izgubljeno. »Orzel« je slovita poljska podmornica, ki je ob začetku vojne zbudila senzacijo, ko se ji je posrečilo pobegniti iz Tallina, kjer je bila internirana in skoro popolnoma ra- Glavni stan vodje rajha, 12. junija. AA. Vrhovno poveljstvo državne oborožene si* le sporoča: Južno od Somme so naše čete na nekoliko krajih prebile Sovražne bojne črte. Sovražnik se je umaknil. Prizadejali smo mu največje izgube. Rouen je že nekaj dni v nemških rokha. Naše čete so na nekoliko krajih že prekoračile reko Seino. Skupina sovražne sile. odcepljena od svojega jedra, je obkoljena ob morski obali pri St. Vale-ryju. Severozapadno od Pariza so naše divizije, ki so prodrle do Oise, 20 km od francoske prestolnice in od pariškega obrambnega trdnJavskega paSu, ki gre mimo St. Louisa. V naših rokah je mesto Compieg-ne, kjer je bilo podpisano poniževalno premirje leta 1918. Prav tako je v naših rokah mesto Villers Cotterets. Vzhodno od reke Ourcq smo prodrli na široki črti ter z znatnimi silami do Marne. Naša vojska, ki je 9. junija spet začela z napadom na področju med prekopom, ki veže Oiso, Aisno in Meuso, je po srditih bojih potolkla Sovražnika ter ga Prisilila k umiku. Zavzet je Reims. V Cham-pagni Smo prekoračili reko Suippe. Kljub mnogoštevilnim protinapadom, ki jih je sovražnik izvedel deloma z uporabo tankov. se mu ni posrečilo ustaviti naše prodiranje. V teku teh operacij je sovražnik poleg natežjih izgub, ki jih je pretrpel, pustil v naših rokah tudi večje število ujetnikov, orožja in vojnega materiala vseh vrst. Dozdaj ni bilo mogoče niti približno ocenitev tega vojnega plena. Vojno letalstvo, ki je s svojimi stalnimi napadi od 5. junija dalje mnogo pomagalo k uspehom suhozemske vojske, je včeraj razen akcije, ki jo je izvedlo zaradi neposredne pomoči suhozemskim silam, ponovno napadlo pristaniške naprave v Le Ha-vreu in sovražne ladje ob obali Rokavskega preliva, pri čemer je doseglo lepe uspehe. Pri tej priliki so naši letalci potopili sedem prevoznih ladij, med njimi tudi eno 5.000tonsko. Razen tega je bilo z bombami poškodovanih še 10 ladij, od katerih so bile tri 10—15.000tonske, Na nekaterih teh ladij s0 izbruhnili požari. O priliki krajevnih bombnih napadov, ki jih je izvedlo sovražno letalstvo v noči od 11. na 12. Junij po zapadni Nemčiji, so bile vržene vžigalne bombe na neko nemško mesto. Britanska letala so poskugaia 11. Junija napasti Tronthjem in Bergen, niso pa dosegla nobenega uspeha. Pri tej priliki je sovražnik pretrpel občutne izgube. Od 12 napadalnih letal so tri zbili na tla naši lovci, eno pa je sestrelila naša protiletalska artilerija. Sovražne izgube na letalih so včeraj znašale skupno 59 aparatov. Od teh jih je bilo 20 sestreljenih pri spopadu v zraku, 19 pa jih je zbil na tla ogeni protiletalske artilerije. Ostanek je bil uničen na letališčih samih. Razen tega so bili včeraj sestreljeni trije baražni baloni. Tri naša letala Se niso vrnila. Tanki prodrli do Meauxa Berlin, 12. jun. s. (Ass. Press.) Po nemških informacijah so oddelki nemški tan- Pariz, 12. junija. AA. (Reuter) Snočnjo francosko vojno poročilo pravi: Vzhodno od Oise so nemške divizije napadle pri Perte Milonu francoske položaje s pomočjo številnih oklopnih enot, naletele pa so še samo na zaščitne čete, ker se je jedro divizij zbralo že južno od Marne. Tudi dalje proti vzhodu je sovražnik poslal v boj veliko število težkih oklopnih enot, ki naj bi z zapadne in jugozapadne strani obšle Reims. Pritisk na tem odseku je zelo velik. Tudi v Champapi je so- da so nas ponovno videle. Jasno nam je bilo, da se bomo morali še boriti. Oblekli smo sivozelene uniforme in črne srajce ter odgovorili na novi poziv Mussolinija, poziv fašistične revolucije. To ie bila črna zastava, ki je pomenila, da smo sicer obupani, hočemo pa navzlic temu korakati naprej proti Rimu in s fašizmom uničiti notranjega sovražnika. Ta naša ideja je nato postala splošna. Prekoračila je meje ter bila sprejeta v evropski slovar in pripravila je nov svet. Ce je pohod na Rim ustvaril novo Italijo, bo ta nova velika vojna, ki je vojna revolucije, ustvarila zmagoslavno novo Evropo. Na ta način je naša stara zastava postala sedaj zastava mladih in plodonosnih narodov, ki z mečem ustvarjajo pravico. zorožena. Čeprav so iz nje pobrali večino aparatov, potrebnih za plovbo in celo pomorske karte, se je podmornici posrečilo priti iz Baltiškega morja ter se izogniti nemškim ladjam. Ta podmornica je dosegla celo vrsto uspehov v sedanji vojni. * Poslovna doba indijske zbornice podaljšana Simla, 12. junija, br. (Tas.) Indijski podkralj je s posebnim dekretom podaljšal za eno leto poslovno dobo indijskega parlamenta, 'ii mu poteče funkcijska doba 1. oktobra. Cripps m Labonne prispela v Moskvo Moskva, 12. junija, s. (Reuter.) S sovjetskim letalom sta dospela danes skupaj v Moskvo novi angleški veleposlanik sir Stafford Cripps in francoski veleposlanik Labonne. kov dosegli na severovzhodu Pariza mesti Chateau Thierry in Meaux. Francozi so se umaknili na nove obrambne pozicije. Pri St. Valeryju ujetih 2o.ooo vojakov Berlin, 12. junija, br. (DNB; Nemško .vrhovno poveljstvo poroča, da se je oddelek francoskih čet, ki je bil obkoljen pri St. Valeryju ob kanalski obali, danes popoldne po brezuspešnih poskusih vkrcanja vdal. Ujet je bil poveljnik armadnega zbora ter štirje divizijski poveljniki poleg večjega števila drugih višjih oficirjev in 20.000 mož. Uspeh nemškega majorja Berlin, 12. jun. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo poseben komunike, v katerem pravi: Južno od Reimsa so bili z bombami uničeni štirje oklopni vozovi. Na nekem drugem kraju je protiletalsko topništvo razdejalo 7 sovražnih oklopnih vozov. Samo oddelki pod vodstvom majorja Kesslerja, so doslej uničili že okrog 200 sovražnik oklopnih vozov. Italijanske vesti o položaju na zapadu Nekje ob Renu, 12. junija. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča po še nepotrjenih vesteh iz poluradnih virov, da so bile včeraj na zapadnem bojišču velike borbe in da so francoske čete pustile na bojišču 100.000 svojih mož, medtem ko je bilo 80.000 Francozov ujetih. Rim, 12. junija. A A (Štefani.) Listi pišejo, da se bo nemški obroč okoli Pariza kmalu zaprl. Po odhodu vlade v Tours in italijanski vojni napovedi prebivalstvo v množicah zapušča mesto. »Messaggero« pravi, da je borba v severni Franciji postala borba za Pariz in da bo mesto v kratkem padlo. Vtis umika na Marno v Ameriki New Tork, 12. junija. AA. (DNB): Ameriški jutranji časopisi pod velikimi naslovi objavljajo poročilo, da so nemške čete prodrle do Marne, ter da v Parizu postavljajo barikade. Listi naglašajo, da se Francozi utrjujejo tam, kjer je bil sovražnik zadržan leta 1914 in niti malo ne dvomijo, da Amerika pričakuje drugi čudež z Marne, čeprav pripominjajo, da nI ravno preveč upravičena takšna nada. »Newyork Times« poroča iz Pariza, da je vrhovni poveljnik francoske vojske general Weygand umaknil glavne francoske sile za Marno, da bi utrdil zvezo z zapadnim krilom in da bi ponovno sprejel boj. Nemčija in zadnji Rooseveltov govor Berlin, 12. jtm. z. V nevtralnih krogih je bilo celo opaženo, da nemški merodajni krogi niso zavzeli doslej nikakega stališča glede zadnjega Rooseveltovega govora in da ga je nemški tisk sploh zamolčal. Inozemskim novinarjem je bilo v tem pogledu izjavljeno, da Rooseveltov govor ni bil naslovljen na Nemčijo in zato prepušča Nemčija tudi to kritiko Italiji sami. vražnik poslal ponoči v borbo nove divizije južno od Aisne. Naše čete so izvedle več protinapadov ter je imel sovražnik težke Izgube. Ob Aisni in Meusi so bili odbiti vsi sovražni napadi. Naše letalstvo je bombardiralo letališča v Mamheimu, Neustadtu in Frankfurtu ter plavže v Volklingenu. Formacije povodnih letal so bombardirale letalske tovarne Hein-kel p i Rostocku. Jučranje poročilo francoskega vrhovnega j-oveljstva pravi: Bitka se nadaljuje. Niso nastopile nobene pomembnejše spremembe v splošnem položaju na bojišču na vsej njegovi dolžini. Sovražnik pritiska v smeri proti Reimsu z močnimi oddelki, med katerimi ste tudi dve oklopni diviziji. Pariz, 12. junija. AA. (Reuter) V toku včerajšnjega dneva je bitka dosegla na vsem bojišču največjo srditost. Očitno je, da poskuša sovražnik izsiliti odločitev. Zapadno od Oise je napel vse sile, da bi prekoračil Seino med Rouenom in Vernonom. Pod zaščito umetnega dima je sovražnik poskušal postaviti na Seini pontone ter preko njih prepeljati oklopne enote. Naše čete izvajajo neprestano protinapade, da bi onemogočile sovražniku napredovanje. Neka francoska vojaška osebnost je izjavila danes: Bitka za Pariz je zdaj v polnem teku, potem ko so se Francozi umaknili na področje severno od prestolnice. Vrhovni vojfsi svet London, 12. junija s. (Reuter) Uradno javljajo, da so se včeraj in danes mudili v Franciji ministrski predsednik in obrambni minister Churchill, vojni minister Eden in šef angleškega generalnega štaba general Dill. Imeli so ponovne konference s francoskim ministrskim predsednikom in vojnim ministrom Revnaudom, podpredsednikom vlade maršalom Petainom in vrhovnim po- Washington, 12. junija, p. V zvezi s snočnjo sejo senata, na kateri je bil z veliko večino sprejet načrt zakona, po katerem naj vlada odstopi zaveznikom vse odvisno orožje in druge vojne potrebščine ameriške vojske, poroča današnji »New York Times«, da bo znašala vrednost prve pošiljke 37 milijonov dolarjev. Po seji senata je prezident Roosevelt izjavil, da bo vlada sedaj skrbno proučila zaloge orožja in vojnih potrebščin ameriške vojske, da bi tako dognala, koliko orožja in potrebščin lahko odstopi zaveznikom. Med drugimi prihaja v poštev tudi 80 ru-šilcev, ki so bili zgrajeni v času zadnje svetovne vojne in so še v dobrem stanju, tako da bi se lahko uporabljali za patrol-no službo. Washington. 12. junija, s. (Reuter.) Ameriška vojska je dovolila za nadaljnjih 80 svojih letal prodajo zaveznikom. S tem se poviša število letal, ki sta jih zadnje dni ameriška vojska in mornarica odstopili zaveznikom, na 263. Tajnik predsednika Roosevelta Early je izjavil danes, da vojno ministrstvo z vso naglico sestavlja listo onega materiala, ki ga bo ameriška vojska lahko odstopila v prodajo zaveznikom. Gradnja 22 novih vojnih ladij Washing*on, 12. jun. s. (Reuter). Potem ko je predsednik Roosevelt sinoči podpisal novi zakon, ki dovoljuje za oboroževanje vojne mornarice kredite 330 milijonov dolarjev, je ameriška ačfrniraliteta še danes izdala naročila za gradnjo 22 novih vojnih ladij. Med njimi so dve oklopnici po 45.000 ton, 8 rušilcev, 6 podmornic in 2 križarki. Vojni minister Woodring je sporočil danes, da bo vojno ministrstvo poslalo takoj poljske topove in oddelke pehote v nova ameriška vojaška oporišča na Ala-ski. Sklepi ameriške delavske federacije WasMngton, 12. jun. s. (Reuter). Predsednik ameriške Delavske federacije Green je izjavil danes, da bodo ameriški delavci opustili vse stavke ln sploh storili vse, da s svojim delom pomagajo zaveznikom. Green je Izrazil dalje zahtevo, da naj ameriška vlada nudi zaveznikom vso pomoč, ki jo rabijo, čeravno bi bilo treba pošiljati material preko morja brez takojšnjega plačila Green je tudi izrazil mnenje, da bi v primeru nemške zmage nad Anglijo in Francijo morale Zedinjene države skupno a Kanado ki x vojna ▼eljnikom zavezniške vojske generalom Weygandom. Na sestankih je bil dosežen popolen sporazum glede ukrepov, ki jih je treba odrediti zaradi sedanjega položaja. Evakuacija Pariza Pariz, 12. junija, s (Reuter). Sedaj so se že vsi uradi francoskih ministrstev preselili iz Pariza v provinco Tudi vladne radijske postaje v Parizu ne delujejo več, temveč se vrši prenos iz postaj v provinci. Vlada se je preselila v mesto Tours v pokrajini Turaine. Evakuacija Pariza se pospešeno nadaljuje. Vse ceste in železnice, ki vodijo iz Pariza proti jugu in zanadu sc polne bcsiun-cev. Begunce prevažajo tudi taksiji Večkrat se vozi z enim avtomobilom po 15 oseb. V mestu samem so zaprte že skoro vse trgovine m restavracije. V hotelih in bankah so ostaM samo še vratarji Policija ceni, da je doslej zapustilo Pariz že milijon oseb. Vojaški guverner Pariza je izdal vsem državnim uradnikom zapaWashingtan« ustavil v Gal\vayu. Sovjetski ameriški poslanik pri Hullu VVashington, 12. jun. s. (Ass. Fress.) Sovjetski veleposlanik je imel danes z zunanjim ministrom Hullom daljšo konferenco. Razgovor se je nanašal na vsa vprašanja, ki zanimajo Zedinjene države in Sovjetsko Rusijo. Trgovinski sperazum z Madžarsko Beograd, 12. jun. p. Madžarska trgovinska delegacija, ki se je te dni pod vodstvom pooblaščenega ministra Nickla mudila v Beogradu, je imela z zastopniki naše direkcije za zunanjo trgovino več sestankov. Dosežen je' bil sporazum, po katerem se bodo odpravile nejasne odredbe pred kratkim sklenjenega trgovinskega in plačilnega sporazuma, ki so ovirale njegovo popolno izvajanje, ter vse ostale težave, ki so se medtem pokazale. Odgovorni krogi sodijo, da se bodo sedaj trgovinski odnošaji še bolj ugodno razvijali. Vsa nesporazumljenja so se uredila v obojestransko zadovoljstvo. Letalski promet med Jugoslavijo in Italijo Beograd, 12. jun. p. Promet na mednarodni letalski progi Bukarešta—Beograd— Zagreb—Benetke—Milan, se bo nadaljeval. Letala pa bodo imela v Italiji odslej svojo končno postajo v Benetkah in ne v Milanu. Vremenska napoved Zemunsk^: Nekoliko oblačno v zapadnih krajih, v ostalem delu države jasno. Krajevne nevihte z nalivi utegnejo biti v gorskih predelih. Ali sem prispeval za sohoiski dam v Trnovem? FRONTA SE PRIBLIŽUJE PARIZU Francoske čete so se umaknile za reki Marno in Seino — Nemški pritisk od Reimsa proti Parizu — Srditost bojev še ni nič popustila Francoska vojna poročila Silen nemški pritisk pri Reimsu — Ritka se nadaljuje na vsej fronti — Nobenih bistvenih sprememb Nemška vojna poročila Nemci 2o km pred Parizom — Mesta Rouen> Compiegne in Reims v nemški posesti Francoska vlada ¥ Tomsu Pariz je povečini že evakairsr. — F^acsczl nameravajo prestolnico braniti do skrajnih muci Pariz, 11. junija, b. (Reuter) V teku včerajšnjega dne so bili preseljeni iz Pariza vsi centralni uradi z najvažnejšimi arhivi. Vlada sama se nahaja v mestu Tours, ki leži na reki Loire v zapadni Franciji. Tja se je preselil tudi parlament ter bo poslanska zbornica zasedala v dvorani občinske hiše, senat pa v dvorani nekega hotela. Evakuacija prebivalstva iz Pariza se izvaja z velikim pospešen jem. Otroci so že skoraj vsi odpeljani. Namestili so jih po raznih krajih južne in jugozapadne Francije. Vprašanje namestitve evakuiranega prebivalstva ne povzroča prevelikih tež-koč. Vasi in mesta v južni in zapadni Franciji so dosti slabo obljudene, hiš in stanovanj je dovolj na razpolago. Tudi problem prehrane ni težaven, ker je dežela bogata. Medtem se Pariz pripravlja na obrambo. Vsa okolica mesta se z mrzlično naglico utrjuje. Predmestja in vasi postajajo prave trdnjave. Pariz se je očividno odločil, braniti se do zadnjega. Prebivalstvo ni v nobeni paniki. Nasprotno, opaža se neka mirna odločnost, ki odlikuje Francoza v opasnih časih. Velike trgovine, gledališča in kinematografi so zaprti. Banke so preselile svoje sedeže v notranjost države. Ogromne zaloge zlata in drugih vrednosti francoske Narodne banke so spravljene na varno in zatrjuje se. da le malo oseb ve. kje so te zaloge skrite, a so skrite vendar tako da so francoski vladi v vsakem trenutku dosegljive. Zlate zaloge francoske Narodne banke gredo, kakor znano, v mnoge milijarde. En del pariških listov je ustavil svoje izhajanje. Ostali izhajajo kakor že nekaj tednov sem. na dveh straneh. Šole. od visokih do osnovnih, so povečini zaprte. Veliki znanstveni instituti so omejil, svoje delovanje do skrajnosti. Izvršena je zaščit- Pomoč na in obrambna organizacija prebivalstva, v kateri igrajo zlasti tudi žene odlično vlogo. Promet v mestu je znatno omejen, ali se še vedno vzdržuje ne samo z rednim obratom podzemske železnice, I temveč tudi s tramvajem in izvestnim šte-: vilom avtobusov. Čez dan so ulice še vedno dokaj živahne, akoravno ie nekdanje ! pariško vrvenje popolnoma zamrlo. Zvečer ; je Pariz temen in prazen. Po ulicah je videti le one. ki morajo iz hiše po nujnem ; ali pa po službenem poslu. Restavracije in ; kavarne se zapirajo že ob devetih. ! V teku včeraišnjega dne je gost dim do-j kril velik del ogromnega mesta in je sko-■ raj onemogočil vsak promet. Prebivalstvo I je domnevalo, da prihaja dim že z bojišč, ali pa od eksplozij pri letalskih nanadih. Ta domneva ni bila točna. Dim je bil od ogromnih zalog goriva, zlasti bencina v okolici severno od Pariza, ki jih vojaške oblasti niso mogli pravočasne odpeljati, pa so jih zažgali. Danes je bil nad Parizom zopet sončen in lep dan. Od severa se čuje neprestano bobnenje topov in tresk mnogih eksolozij, toda prebivalstvo se ie že privadilo Dobro organizirana propaganda proti ma'o-dušju in strahu je imela popoln usneb Ta nropaganda deluje z geslom- »Branil? se bomo. kakor se je branja Varšava, tudi če nas zadene ista usoda!« Napoved vojne s strani Italije ie nrišla sicer široki javnosti dokaj nresenetljivo. ker so francoski listi do zadnjega razpravljali o možnosti, da pride do sporazuma z Rimom, toda prebivalstva ni zbegala V Parizu in v celi Franciji so bile v teku včerajšnjega in današnjega dne izvršene mnogoš+evilne aretacije sumljivih i+aliisn-skih državljanov mnoPi Ttaliiani pa =r bHi odposlani v konoentrfMj^ka fabor:5č^ med njimi tudi mnogi emigranti. Razen letal, zalog orožja in drugih vojnih potrebščin, namerava Amerika odstopiti zaveznikom Bo rušilcev Naši in ljudje Velik delovni obračun SPD Lani je naše gore obiskalo blizu I50.C30 ljudi — Več pozornosti tujcem! Ljubljana, 12. junija V soooto b j v dvorani Delavske zbornice občni zbor Slovenskega planinskega društva. na katerem bo naša največia turistična organizacija polagala obračun svojega dela v preteklem letu. SPD je ob koncu lanskega ieta steio 11.134 članov (predlanskim 10.751), med temi 8.116 rednih. 1947 mladinskih in 1071 članov-aka- Iz gospodarskega poročila povzemamo, da se ie postavka za gradnjo novih planinskih postojank znižala od 1,367 889 din v predlanskem na 246.674 din v lanskem letu. Za vzdrževanje planinskih demov in koč so podružnice izdale 161.889 din — približno enako vsoto kakor predlanskim. Za nabavo in izpopolnitev inventarja v demikov. Porast novih rednih članov ie i Plani"skih kočah ^ ie Potrosilo 93.973 din največji v Ljubljani (153) in v Radovljici l (Predla^im 283.635 din), za pota in mar- (38). večji padec članstva pa beležijo po družnice v Litiji, Škofji Loki in v Tržiču. Živahne so priprave za ustanovitev nove podružnice v Kočevju, kjer se ie nedavno udeležilo pripravljalnega sestanka okrog 30 planincev iz Kočevja. Pripravljalni odbor že deluje, obnavlja markacije in pripravlja izdajo orientacijskega zemljevida za Kočevsko. Glavni odbor ie skušal sestaviti delovni načrt, kakor mu sa ie bila naročila zadnja skupščina, vendar delo ni rodilo zaželenega uspeha, ker večina podružnic ni dala na razpolago dovoli stvarnih podatkov. Sprejemanju rednih članov bodo morale podružnice v bodoče posvečati posebno pozornost. SPD uživa kot nacionalno društvo polno zaupanje državnih oblastev. Clanslza izkaznica služi za zadostno izka-zilo pri obisku naših obmejnih gora,. Dolžnost SPD je skrbeti, da bodo imele izkaznice le nacionalno povsem zanesljive osebe ter da nudi članstvo SPD zadostno jamstvo o nacionalni neoporečnosti posameznika. Nekatere podružnice so že izvršile čistko v svojih vrstah. V bedoče naj bi moral vsak tujerodec predložiti odboru svoje podružnice izjavo dveh nacionalno neoporečnih članov, ki sta najmanj že leto dni člana podružnice in jamčita za slovansko narodnost kandidata. Glavni odbor je podvzel tudi akcijo da morajo podružnice paziti na čistost slovenskega jezika, kar je važno zlasti pri obisku naših planinskih postojank, ki meraio v vsakem primeru kazati izrazito slovenski značaj. Med važnejšimi prireditvami ie vredno omeniti planinski tabor, ki ie bil dne 2. septembra na Plešivcu, ki se sa ie udeležilo olerog 300 planincev, in M ie bil ponosna nacionalna manifestacija slovenske planinske organizacije. Letos bo planinsiki tabor na Stojni pri Kočevju, kakor hitro se bodo razmere uredile. Glavni odbor je uspešno izvedel zažiganje kresov na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda na številnih vrhovih naših planin. Za člane SPD hoče glavni odbor izposlovati vedno večje ugodnosti. Doslej mu je uspelo, doseči popuste na raznih avtobusnih progah, tako Kranj—Jezersko. Celje—Logarska dolina. Bohinjska Bistrica—Zlatorog. Glede reorganizacije zveze, ki io ie predlagalo Hrvatsko planinarsko društvo, je glavni odbor zavzel načelno stališče, naj Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije ostane neokrnjena. Potrebno pa ie. da se Hrvatje v primerni obliki pritegnejo k sodelovanju. Kongres je zvezni upravi naložil. da novi položaj društev na področju banovine Hrvatske prouči in izdela predlog o reorganizaciji po načelu, da se skupno planinsko delo nikakor ne sme oslabiti. Gradbene akcije pri posameznih podružnicah so v preteklem letu zastale, predvsem zaradi pomankanja cenenega kredita. Zadnji kongres ie v resoluciji izrazil željo, naj bi državni denarni zavodi v zvezi včlanjenim društvom dajali brezobrestna posoiila za postavitev novih planinskih postojank. Vse podružnice SPD premorejo skupno 65 planinskih domov, koč in zavetišč, med katerimi je 35 oskrbovanih vse leto. 22 samo poleti. 8 pa ie zavetišč, ki niso oskrbovana. Lani je SPD pridobilo 3 nova zavetišča na Strojni pri Prevaljah. na Uskovnici in Konjšci. V teh postojankah ie za planince na razpolago 480 sob. 1118 postelj v sobah in 1005 skupnih ležišč. Planinske postojanke so lani imele 94.948 obiskovalcev, ki so se vpisali v vpisne knjige, medtem, ko iih ie bilo predlanskim 84.063 (torei za 10.885 manj). Te številke pa ne ustrezajo dejanskemu obisku, ker je brez dvoma vsaj 50.000 turistov. ki se ne vpišejo v knjige. Dobro razpredena propaganda ie lani pridobila Nizozemce, da so v večjih skupinah prišli v naše gore. izostali pa so Čehi zaradi nastalih razmer. V letošnji seziji pa moramo računati skorai izključno le na ju-gcslovenske goste v naših gorah. kacije 59.906, za kulturno znanstveno delo 89.991, za upravo 289.463 din. Skupni izdatki vseh podružnic so dosegli vsoto din 1,518.444 (predlanskim 2,876.101). Med do- hodki podružnic ie navečja postavka iz oskrbe planinskih postojank (1,600.157 nasproti predlanskim 956.183 din), s članarino, podporami itd. pa so dosegli 1,580.658 din (1,422.721). V celoti ima SPD za din 19,160.000 premoženja. Prometna vrednost planinskih domov in koč znaša okrog 15 milijonov din. prometna vrednost zemljišč 1,300.000 din in vrednost inventarja v domovih, kočah in zavetiščih 1,900.000 din. Postaviva pasiv. ki znaša 3,933.797. se ie nasproti predlanskemu letu (4,464.466) znižala za 630.696 din. V letošnjem letu podružnice ne morejo računati že naprej na konkretni aperoksi-mativni dohodek iz oskrbe, ker je to z ozirom na sedanje nestalne razmere neznanka. Nujno potrebno ie. da se vse podružnice SPD omejijo na najnujnejše izdatke in štedijo do skrajnosti. Vlakovni in poštni promet z Italijo Nov režim na meji — Poštni promet normalen Od danes je obmejni promet z Italijo pod novim režimom, ki ustreza predpisom v vojni se nahajajoče države. Dosedaj veljavne potne izkaznice so brez veljave in za potovanje v Italijo so potrebna posebna dovoljenja Avtomobilski promet čez mejo je popolnoma ustavljen, promet potnikov po železnicah reduciran na minimum. Vlaki pa še vozijo po dosedanjem voznem redu. Tudi orientekspres zopet odhaja v Italijo, vendar seveda ne nadaljuje svoje poti v Francijo, odnosno v Pariz. Po dosedanjih informacijah vozi sim-plonski ekspres do Milana. Kaj bo z usodo tega važnega mednarodnega vlaka, še ni znano. Kompozicije tega vlaka so last francoske družbe VVagons-lits in bi, v kolikor se nahajajo alli pridejo v Italijo, zapadle zaplembi, kakor je tudi Francija zaplenila premoženja italijanskih podjetij. Ni seveda izključeno, da se glede prometa tega vlaka, ki veže Carigrad odnosno Ankaro s srednjo in zapadno Evropo, doseže kak poseben aranžma. V poštnem prometu po vstopu Italije v vojno do nocoj ni bilo prav nikakih novih odredb. Poštni promet med Jugoslavijo in Italijo se razvija docela normalno. Poštna direkcija v Ljubljani je bila obveščena edino o novih poštnih oznakah za kabelsko zvezo z Avstralijo. Kako se bodo poslej uredile poštne zveze vojskujočih se držav z Jugoslavijo, o tem bodo gotovo v skorajšnjih dneh izdani posebni ukrepi. Morilec čuvaja Urha v rokah pravice Komaj 22 let stari brezposelni rudar in vojaški begunec Viljem Guna je obširno izpovedal vrsto grehov Trbovlje, 12. junija Roparski umor v Trbovljah je po vsestranskem raziskovanju orožništva in izvidih strokovne komisije dobil povsem drug potek, kakor se je v prvem trenutku zaključevalo po raznih izpovedih in sledovih. Zdaj, ko je mladi zločinec že pod ključem in je izpovedal o svojem morilskem delu vse podrobnosti, je jasno da vloma in roparskega umora ni izvršilo več oseb, temveč samo oni, ki so ga 11. t. m. ob 4. zjutraj aretirali orožniki na stanovanju njegovih staršev. Storilec je Viljem Guno, Tr-boveljčan, star šele 22 let, brezposeln rudar, vojaški begunec, k: ima na vesti že večje število tatvin in vlomov ter je bil sploh znan kot delomržnež, že od narave pokvarjen ter je kljub temu, da je bil že dve leti v poboljševalnici, vedno bolj nagnjen k zločinskemu početju. Guna je svojevoljno ostal po preteklem dopustu, na katerega je prišel 31. marca, doma. šel je v Laško ter je po okoliških krajih zapival denar, ki ga je ukradel svojemu bratu. Pohajkovali je po Savinjski dolini teden dni . v Na poti v Hrastnik-Dol je ukradel moško kolo, nato je v družbi drugih fantov popival in jim govoril, da pobegne v Nemčijo. Hotel je v ta namen ukrasti Či-bejevo motorno kolo. kar se mu pa ni posrečilo. Zato je na kolesu prerezal vse gume. Potem je p pajdašem Hribarjem ko-lovratil po okolici ter sta se s kolesi napotila proti nemški meji. V Nemčiji so Guno zaprli v Št Pavlu, vendar je iz zapora pobegnil, prešel mejo ter se 7. junija vrnil v Trbovlje. Doma ie premišljeval, kako bi prišel do denarja, obleke in živeža. Zato se je odločil za vlom v rudniški kon-zum. V baraki pri Klopčiču je ukradel kramp, pilo in sekiro, šel do rudniškega konzuma in opazoval Urhovo kontrolno delo. Izkoristil je ugoden trenutek, skočil preko ograje na dvorišče rudniškega konzuma ter s krampom odtrgal ključavnico in odprl zapahe. Isto je stori še pri drugem oknu. Medtem pa je že slišal, kako je Urh krenil preko dvorišča in šel v čuvajnico, kjer se je zadržal nekoliko minut. Guna se je medtem skril. Ko je Urh stopil iz čuvajnice, je Guna stopil na prstih za njim ter ga s krampom udaril po glavi. Ker pa je Urh zaslišal šum, se je z glavo obrnil nazaj ter je kramp spodletel in ga s konico udaril v tilnik, obenem pa ga je s ploskvijo udaril po čelu. Urh je padel na zemljo ter se z glavo udaril še v železni pokrov kanala Guna mu je potem takoj pretipal žepe, vzel samokres in ključe, s katerimi je odprl zadnja vrata v konzum ter skušal na levi strani vdreti skozi stranska vrata v trgovski lokal. V tistem trenutku je Urh, omahujoč z zadnjimi življenjskimi močmi in krvaveč prišel preko dvorišča ter se že polnezavesten ob zidu poslopja dotipal do kontrolne ure nad dvo-riščinimi vrati konzuma kjer je potem omahnil preko vozička za prevažanje moke. Ubogi Urh je torej kljub siln; smrtni rani skušal še najti morilca in konzum ubraniti pred vlomom! Ubijalec pa je seveda ugasni1 luč na dvorišču ter se menda ustrašili, da ga sliši kdo od onih, ki stanuje nad bratovsko sklad-nico. Kramp je vrgel v vrt ter odšel v Pa-uerjevo kolonijo, kjer je izvršil vlome in tatvine, o katerih smo poročali. Noč je prespal v neki baraki ter se zgodaj zjutraj odpravil proti Mrzlici in utešil glad v gozdu pri sv. Marku z ukradenim' jestvinami. Na mrzliški planini se je skrival ves dan, se vrnili na Terezijo ter že četrtič prenočil v isti baraki. Očeta je potem srečal in mu zaupal nekoliko tatvin, ni mu pa priznal umora. Potem je odšel domov, kjer so ga orožniki našli včeraj ob 4 zjutraj in zaslišali. Danes zarana so ga odvedli k sre-skemu sodišču v Laškem, odkoder bo izročen okrožnemu sodišču v Celju. Morilec je baje skesano priznal vsa svoja dejanja ter se orožnikom obširno izpovedal o vseh svojih zlih delih ki težijo njegovo mladost. Žrtev umora so pokopali včeraj ob veliki udeležbi delavstva. Rudniška godba in delavska »Zarja« sta z žalostinkami izkazali mrtvemu drugu, ki je padel kot žrtev svojega poklica poslednjo čast Pokojnemu lahka domača žemljica, svojcem naše iskreno sožalje! V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg S br 30474/35. 30 let gorenjske sokolske župe V soboto in v nedeljo bo slavila gorenjska sokolska župa 301etnico ustanovitve. Posamezna društva so že skromno proslavila obletnico v svojih krajih dne 16. januarja, ko je potekel dan prave 301et-nice. Celotno članstvo pa bo proslavilo župini jubilej v dneh župnega zleta. Prav je, da v tem času obudimo spomin na one brate in njih delo, saj so v skoraj na las današnjici podobnih prilikah ustanavljali župo. Pokojni Janko Sajovic Tudi v letu 1910. se je čutilo moreče ozračje, ki je naznanjalo nevihto in dalo čutiti sokolskim vrstam, da se bliža nova doba. Doba, ki bo osvobodila slovanske narode. Sokoli so tedaj dobro čutili kako huda bo borba, zato so po zgledu pri drugih sokolskih organizacijah začeli s tesnejšim sodelovanjem med društvi. Na poziv Slovenske sokolske zveze je bila tedaj 16. januarja 1920. pripravljena v Kranja ustanovna skupščina gorenjske sokolske župe. V telovadnici Kranjskega Sokola se je tedaj zbralo 57 delegatov gorenjskih sokolskih društev, ki jim je predsedoval pokojni br. Janko Sajovic. Ustanovni občni zbor sta pozdravila tudi Slovenska sokolska zveza in Sokolska župa Ljubljana I. Br. Janko Sajovic se je le predobro zavedal potreb tedanjega časa, saj je v svojem nagovoru vzkliknil: »Bratje, na pragu zgodovinskega dogodka smo!« Imel je prav. In če je klical ob koncu svojega govora, da se more rešiti propada le narod, ki je skrbno organiziran, nam je govoril za danes. Na te tefhtne poudarke je sedanji starosta br. špicar Jaka navezal v >Gorenj-skam Sokolu« besede, ki kažejo, da gre sokolstvo po poti, ki so jo začrtali pionirji in ki je edino pravilna. Od prvih po-četkov pa do danes je moralo sokolstvo preko mnogih ovir. Doživelo je poraze, a znova in znova je izšlo zopet kot zmagovalec. Minili so časi tlačanstva in sokolstvo je pomnožilo svoje vrste. V tem napredovanju so šla vedno v prvih vrstah gorenjska sokolska društva. Mnogo bratov, ki so stali župi ob njenem rojstvu na razpolago, je preminulo v borbah za svobodo, drugi so opešali na življenjski poti. Vsi ti ne bedo mogli motriti plodov svojega nesebičnega dela ob župni GOlet-nici. Nekateri, ki še žive pa bodo lahko s ponosom zrli na mlade borce, ki bodo prihiteli iz vse Gorenjske v mesto, kjer je tekla zibelka gorenjski župi. Gledajoč pogum in pripravljenost mladega sokolskega rodu se spominjamo dela danes že pokojnih bratov .Tanka in Evgena Sajovica, dr. Josipa Kušarja, dr. Janka šavnika, Silvestra Bošteleta, prof. Maksa Pirnata. Vinka Pristava, Lovra Hurnra in Lojzeta Chladka. ki so nesebično doprinesli veliko žrtev, da je mogla vzrasti trdna in močna organizacija, ki je po 30. letih zopet pripravljena storiti veliko delo, katerega se zaveda v polni meri, kakor so se zavedali dogodkov naši ustanovitelji. Dolgotrajna pravda za savske ti b Ali uničuje nesnažna voda savske postrvi? Radovljica, 12. junija. če bi naša lepa planinska hči Sava tekla vedno tako čista kakor zdaj, nekaj pomladnih dni, bi bili vsi Gorenjci, ki žive ob Savi, veliko bolj zadovoljni, še zlasti bi se veselili prijatelji lepe prirode, kmetje, ki napajajo v Savi živino, posebno pa športni ribiči, trnkarji. Izostala bi seveda tudi velika ribiška pravda, ki zahteva visoke sodne in odvetniške stroške. Ta pravda se vleče že dolgo in se bo še nadaljevala kljub temu, da je bila že dvakrat izrečena sodba. Tožnik je bivši radovljiški tovarnar in klobučar Florjan Jane, zakupnik ribolova v Savi od Cajhnovega jeza pa do izliva Bistrice v Savo ped Podnartom. Tožena pa je K. I. D. na Jesenicah zaradi iztoka nečiste vode v Savo. Tožnik je navajal, da so zaiadi nečiste vode paginile v Savi v omenjenem revirju 60 malega vse ribe, izvzemši nekaj klenov, ki nimajo nobene vrednosti za zakupnika. Tožnik je zahteval visoko odškodnino, baje 200.000 din, in je v prvi tožbi propadel. Toženemu podjetju je namreč uspelo dokazati, da g. Jane kot podzakupnik ni ribaril sam, marveč je oddajal ribolov v podzakup. Dejansko škodo je utrpel le lastnik grof Thurn s tem, da mu je bilo ribištvo v Savi uničeno za vrsto let, in pa podzakupniki, ki so g. Jancu plačali približno toliko, kolikor je on plačeval Thurnu. G. Jane je vložil novo tožbo in sicer na podlagi zve-deniškega mnenja nekega znanega ljubljanskega ribiškega športnika, kateremu so zelo dobro znani tudi zakoni. V novi tožbi se je po nasvetu ribarskega .strokovnjaka postavil g. Jane na drugo stališče. Zahteval je edškednino za tisoče postrvi in za 1.500 sulčkov, ki jih je v teku svojega zakupa vložil v Savo. škodo je ocenil na okoli 50.000 din. Po razsodlbi sreskega načelstva v Radovljici ima K. I. D. povrniti tožniku vso škodo in sodne stroške. S to razsodbo pa zopet K. I. D. ni zadovoljna. Ribaiski krogi, ki to pravdo z velikim zanimanjem zasledujejo so zelo radovedni na izid. Zastopnik K. I. D. dr. Vovk z Jesenic je vložil proti razsodbi sreskega načelstva pritožbo, ki jo je utemeljil na podlagi strokovnega mnenja ribičev, da bolje poznajo ribiške razmere v Savi kakor 'pa ljubljanski ribarski strokovnjak g. Jar.ca. Po prirocioznanstvenih zakonih delimo vsako večje vodovje v več con ali odsekov, in to po bivališčih rib. V izvirih, kjer so vode bistre in hladne in vsebujejo <.0-sti kisika prebivajo postrvi. Ta cona navadno ne sega posebno daleč. V spodnjem delu cone se polagoma pričnejo pojavljati kleni in lipani. Kakcr hitro pa se pojavijo med postrvmi belice, že to ni več postrvja voda in je zastonj vsako vlaganje postrvi v tako vodo. Kmalu na to pa postrvi izginejo popolnoma. Tukaj se prične velika cona mren ali belic. Kralj tega vodovja pa je sulec. Tretja cona, ki se prične v mirnem toku vodovja, je zasedena po somu, ostrižu in še raznih drugih Savo Bohinjko smatramo kot postrvjo vodo od izvira, skozi jezero in od tod do velikega jeza v Soteski. Pod jezom pa je že stalni gost sulec, ki močno uničuje postrvji rod. Od tod dalje pričnejo postrvi v Bohinjki pojemati in že je vedno več klenov, mren in podusti, glavne hrane sulcev. Ker se belice neprimerno hitreje množe kakor postrvi, je možno, da sulec ne uniči njihovega zaroda in ima tukaj vedno desti hrane. Od Ribnega dalje pa postrvi izginejo iz Save. Tu pa tam, kjer priteka v Savo mrzla studenči-na, se pojavi kakšna postrvica, toda le za tako dolgo dokler je ne opazi ropar sulec. Take posamezne postrvi se pojavljajo v Savi celo do Medvod, toda le ob bregu, navadno ob izlivu potočkov v Savo. Ne razplodujejo pa se v tem vodovju nikoli in zato še nihče v ta del Save ni vsajal postrvi. V Savi Dolinki je segala postrvja cona do jeseniškega jeza K. I. D. Pod jezom je bil gospodar že sulec. Zastopnik K. I. D. se v pritožbi proti razsodbi sreskega načelstva v Radovljici postavlja na stališče: da je bilo vlaganje postrvi v Savo od Cajhnovega Jeza nižje prav tako brez pomena, kakor če bi kdo na Gcrenjskem hotel gojiti vinsko trto ali fige in bi zahteval od lovozakupnika odškodnino, če bi mu take nasade, ki ne spadajo v naše kraje, uničili zajci. V delu Save, ki je last grofov Thurn ov še nikoli ni bilo postrvi in jih tudi ne bo, čeprav bi jih vložili na stotisoče. V trenutku, ko so bili vloženi sulci in postrvi v isto vodovje, so bil spuščeni med ovce volkovi Seveda pa to ne opravičuje K. I. D., da bi še naprej kalila vodo in kvarila našo lepo pokrajino. —s. Kulturni pre Slikar Maksim Sedej Na letošnji beneški Biennale, ki je edina mednarodna razstava likovne umetnosti, je z lepim uspehom predstavljal slovensko upodabljajočo umetnost mladi slikar Maksim Sedej. Njegova dela so opazili najodličnejši italijanski kritiki in drugi poročevalci o biennalskih razstavah, med njimi — kakor je »Jutro« že zabeležilo — slavni Ugo Ojetti. — Med našimi mlajšimi umetniki je Sedej kot človek tih in skromen, kot slikar nadarjen in delaven, vsekako pa vreden pozornosti slovenskega kulturnega občinstva, ki naj tudi v teh časili ne pozabi domačih umet- nostnih stvarjalcev. Iščimo v razvoju in napredku naše likovne umetnostni dokazov naše kulturotvorne sposobnosti, naše izgrajene narodne individualnosti, ki hoče po pravici ohraniti svoj prostor na soncu in naše volje do nadaljnjega razvoja k najvišjim smotrom kulturnega življenja! * Maksim Sedej se je rodil 1. 1909 v Do-bračevi pri žireh. študiral je v Ljubljani, nato pa na zagrebški Umetnostni akademiji, kjer sta mu bila učitelja Vlad. Becič in O. Tartaglia. V študijske namene je potoval po Italiji in v Pariz. Razstavljal je v vseh večjih jugoslov. mestih, predvsem seveda v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V inozemstvu se je udeležil razstav v Saarbriicknu, v Košicah, v Milanu, v Rimu, na Danskem in sedaj na beneški Biennali. Tu je bil edin slovenski umetnik v jugoslov. paviljonu. Razstavil je osem slik, sama olja. Predstavil se je v družbi Milivoja Uzelca, Milosavljevlča, Tartaglie, Branka Popoviča in kiparja Kršiniča. Dejstvo, da so organizatorji nase razstave v Benetkah z ravnateljem Muzeja kneza Pavla dr. Kašaninom na čelu povabili k sodelovanju prav M. Sedeja, je že samo lepo priznanje mlademu umetniku. * O svojem dosedanjem delu je dejal g. Sedej piscu teh vrstic, da najrajši slika v olju. Izpočetka sc j« resda bavil z grafiko, to pa predvsem zato. ker ni imel sredstev za večje slikarsko udejstvovanje. Osebno ni bil nikdar navdušen za grafiko, čeprav bi se rad poizkušal v bakrorezu in litografiji. Misli pa, da bi bilo prav, če bi se naši umetniki več bavili z grafiko in jo spravili na višino: vzrok, da je ta umetnostna panoga pri nas še vedno nekoliko zanemarjena, utegne biti v tem, da ni posebno priljubljena pri občinstvu. To pa ni ne pravilno in ne pravično. Maksim Sedej je prepričan, da umetnost tudi v modernem času ni izgubila svojega pomena za življenje naro:'.ov in posameznikov, kakor ga je imela v preteklosti. — Po mojem mnenju — je dejal g. Sedej — naj vpliva umetnost pomirjajoče in povzdigujoče in naj pomaga prilivati človeku veselje do življenja. V tem vidim njeno prvenstveno socialno runkcijo. Kar se mene tiče, ne delam po nikakih teorijah in ne uveljavljam v svojem delu nikakih naglašenih tendenc. Kadar delam, se dam vo iti samo po svojem notranjem vzgonu. ne pa po znanju, ki je zgelj v in-telektu. V umetnosti ne vidim samo posnemanja realnega sveta, zakaj resničnost najbolj zajame mehanična fotografija. Slikarstvo mora stremeti za tem, da ustvarja vrednote, ki bodo enakovredne temu, kar daie narava v estetskem pogledu. Prav zaradi tega. menim, prihaja umetnik tolikokrat navzkriž s povprečnim gledr-lcem. ki dostikrat ne razume, kakšna pota hodi umetnik. Če bi se bolj poglobil v umetnine, bi videl da je tudi umetnik, kolikor je pristen in čist v svojih stremljenjih, prav blizu naravi, samo da jo gle""a s svojimi očmi. In v tem »gledanju s svojimi očmi« je največja zanimivost in značilnost ustvar-jajočega slikarja... če me vprašujete o smeri, naj povem, da se nisem nikdar pri delu brigal za stil ali za kakršen koli program v tem smislu; zame vedno obstoji samo objekt mojega slikanja, ki ga skušam čim verneje podati na platnu — toda ne verno v smislu neke objektivne resničnosti, marveč verno v tem smislu, kakor ga jaz vidim in doživljam v trenutkih ustvarjanja. Današnji stili se bodo videli iz večje časovne razdalje, postavimo: čez sto let, precej enaki, čeprav se danes prepiramo zaradi raznih odtenkov. Tako je bilo tu::i v prejšnjih dobah. Govorila sva z umetnikom o vprašanju nmetničko svobode odnosno umetnosti naloge ali »socialnega naročila«. Mladi umetnik misli, da dirigirana umetnost lahko bolj zbliža umetnost in občinstvo, tvorno pa nujno vodi v sterilnost, v šablon, v plitvino. Slikarstvo 19. stoletja je vslic vsem pomislekom dalo ogromne rezultate; treba je samo pogledati v francosko umetnost, ki vse do danes umetniško oplaja Evropo. G. Sedej se je te dni vrnil z Biennale v Benetkah in so me zanimali njegovi vtisi. O jugoslov. pavilijonu je dejal: — kolikor smem govoriti o razstavi, pri kateri sem bil sam udeležen, lahko samo sumarično povem, da napravi naša umetnost dober vtisk. Dejal bi, da je ju-gcslov. razstava peleg belgijske ena najboljših. človek se prav s primerjavo med njo in drugimi prepriča, da smo v umetnosti Slovenci, Hrvati in Srbi očitno napredovali. Vsi kažemo dovolj samostojnosti, čeprav se vpliv pariške šole ne da zatajiti. Naši umetniki so dokaj izgrajene individualnosti, vsi psi kažejo tudi neko slovansko noto. O splošnih vtiskih z Biennale nam je umetnik povedal: — Ta mednarodna revija sodobne likovne umetnosti je bila vedno močno zanimiva in poučna, samo da letos ni bila niti toliko popolna, kakor prejšnja leta. Vzlic izostanku nekaterih držav pa je pokazala marsikaj značilnega glede današnjih umetnostnih smeri. V splošnem so bili zastopani vsi stih, vendar se je kazala prevladujoča umerjenost. Največ je Italijanov. Novo je bilo letos to, da je manjše število razstavljalcev predstavljajo večje kvalitete. Izmed Italijanov so najznačilnejši tile: Carlo Carra in Severini kot prvoboritelja futuristične smeri. Oba sta se že precej »vnesla« in slikata v novem stilu: Carržl se je vrnil nazaj k primitivistom, Severini pa spominja po svojem pointalističnem stilu na stare rimske mozaike. Omenjam še Arturja Tosija, ki je na svoj način moderen in se kot krajinar odlikuje po izredno finih barvah. Felice Carena je slikar večidel religioznih kompozicij in spominja na beneške slikarje 16. stoletja, zlasti na Tintoretta. Vsi se bolj ali manj naslanjajo na preteklost. Poleg teh vplivov občutiš vpliv francoskega slikarstva, zlasti Ce-zanna. Nemško sodobno umetnost najvid-neje predstavlja Schmitz-Wiedenbruck; tudi zanj je značilna naslonitev na tradicijo, zlasti na Leibla, ki je bil pod vplivom Courbeta in drugih Francozov. Pri drugih razstavljalcih vidiš takisto očiten tradicionalizem in nobenega revolucionarnega novotarstva. — Belgijci so bili prav dobro zastopani in je njihova razstava ena najzanimivejših. Naj posebej omenim Jamesa Ensorja, pa Frčderica Lčona in Eu-gčna Laermansa. slednjega z njegovim umetniško prepričevalnim socialnim motivom »Pohod delavcev«, dalje ekspresioni-sta Gustava de Smeta in Constanta Per-meka. — Holandska je razstavila samo grafiko, ki je zelo dobra, takisto Zedinjene države, kjer pa vidi človek same odbleske evropske umetnosti ln nič originalnega. Španija takisto ne kaže da bi v moderni umetnosti kaj dosti pomenila., Madžarska umetnost ima še vedno nekam pro-vincialni značaj, Grčija kaže očitno umet- J Somaie vesti Ob 85. godu Antona Aškerca ».A čegava roka jih prelomi, kadar močna vez vse tri med saboj v zvezi skupaj veže nerazvezni?!« Aškerc, »Kako je po smrti, povej nam naš bardl« Ni glasa iz zemlje globine, le nagelj žari in voščenka gori in misel obuja spomine. Pa vendar se zdi mi, da tajen šepet v zelenje prinesel je veter, pokojnega duhu obiskat svoj grob za god je dovolil Šempeter. »Nebeščani vemo, da bakle gorijo, krvave so struge potokov, kdaj konec gorja bo, sprašuje človeštvo in stika po knjigah prerokov. Oraklov ni treba iskati v foljantih, imate kulturo visoko, pijano krvi, ki je v blaznosti svoji vam zdrknila v brezdno globoko. Vso sporno neslogo, oj bratje in sestre, zdaj s plaščem ljubezni zakrijte, nazore svetovne in misel svobodno drug drugpmu v miru pustite. i Krivico sovraštva že v kali zatrite, resnici odprite ušesa, pravica osnova življenja vam bodi in v tem so na zemlji nebesa. Zavrzite zlo, ki v edinost ne vodi, gorjš je bild že zadosti, zamrla bc misel, da mora brat brata z besedo strupeno zabosti. Premnoga puščica je mene ranila, v bolesti srce krvavelo, kaj žalega storil sem svojim sobratom, vprašanje že to je bolelo. Na prapor naš pisal o stari sem pravdi, ko narod je bil med okovi, vam v Vidove zarje svoboda je vstala, Mehovski minuli so dnovi. Tlačanili tujcem ste, dolga stoletja, iz robstva to zemljo rešili, kar ste priborili, očuvajte zvesto, če to izgubite, ste vse izgubili!« Mara J. Tavčarjeva. APARATI VSEH SVETOVNIH ZNAMK NAJNIŽJE CENE! CENIKI GRATIS! DROGERIJA _ ŽtDOVSKA UL. LJUBLJANA MARIBOR * Napredovanje v sodni službi. S kra-Jevim ukazom z dne 30. maja 1940 je napredoval v IV. položajno skupino 1. stopnje g. Branko Goslar namestnik državnega tožilca v Ljubljani. * Diplomiran je bil za inž. arh. na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani g. Ignacij Svetic iz Ljubljane. Čestitamo! * Odmev rimskih dogodkov wm Sušaku. Kakor beležijo sušaške »Primorske Novinec, so na Sušaku z največjim zanimanjem pričakovali vsebino Mussolinijevega govora. Na Reki se je že popoldne opažala velika živahnost. Prebivalstvo Reke je ob Mussolinijevem govoru navdušeno manifestiralo. nato pa se mirno razšlo. Na Sušaku so takisto poslušali govor pri vseh radijskih aparatih, nato pa so o njem živahno razpravljali po vseh lokalih, trgih in ulicah. V torek zjutraj so bili storjeni izredni ukrepi na mostu med Reko in Sušakom. Vsi ti ukrepi pa so le prehodnega značaja in se bo promet v kratkem spet normalno razvijal. Seveda pa bo nadzorstvo poostreno, ker je pač Italija v vojni. Na Sušaku še vedno najživahneje razpravljajo o onih besedah, s katerimi je Mussolini omenil tudi Jugoslavijo, ki bo z drugimi balkanskimi državami vred ostala mirna. * Smrt ge. Anice Krušičeve. V pone-deljski izdaji »Jutra« smo priobčili osmrtnico po pokojni ge. Anici Krušičevi, roj. Miiller, ki je dne 10. t. m. umrla v Maribo- Prl zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. niško odvisnost od zapada, zlasti od Francije, najbolj pa je v tem pogledu odvisna rumunska umetnost, ki se ji čisto določeno pozna: ta umetnik posnema Moneta, oni Matissa itd., da, prevzemajo celo motive. Potem takem smemo biti čisto zadovoljni z razvojem naše umetnosti, ki hodi vzlic vsem vplivom že samostojna pota . . . Plesna produkcija šole M. Vidmarjeve V ponedeljek je bila v opernem gledališču običajna vsakoletna produkcija gojenk iz plesne šole Metode Vidmarjeve, ki že več let smotrno neguje umetniški ples v kar najbolj resni obliki. Medtem ko je v prejšnjih produkcijah Vidmarjeva nagla-šala tehnično formalni značaj, je bil na letošnji produkciji glavni naglas na vsebinskem, čustvenem. V ospredje je stopil stvariteljski moment: gojenka naj pokaže koliko premore v oblikovanju sama, seveda na temelju formalne plesne izobrazbe, obvladanja vseh izrazu potrebnih oblik. V tem smislu je sledil tudi spored: »Spev« Marije šušteršičeve, ki je bila v začetku še nekoliko nesproščena, pa se je proti koncu razgibala in ugodno pripravila razpoloženje za Capriccio, ki ga je izvajala očitno nadarjena M. Petelinova ter prikazala svoj smisel za detajlno oblikovanje in prisrčno vezanje gibov z izrazom tudi v »Ptičku« ob koncu prvega dela. Vmes so bila »Poigravanja« (punčka, poigravanja, vetrček, igrica, mušica), ki so jih izvajale najmlajše gojenke in pokazale, da že privzemajo primitivne osnovne oblike in si prisvajajo prve možnosti zavestnega izraznega oblikovanja. Drugi del se je začel s »Sozvočjem« M. šušteršičeve in ž. Kraigerjeve, ki sta podali lepo vezano estetsko celoto. Nadaljeval se je s solističnimi plesi, v katerih so ru.* Pokojni ca, zelo poznana tudi v Ljubljani, je bila po rodu lz Domžal. V ponedeljek so jo položili k večnemu počitku na pobre-škem pokopališču v Mariboru. * Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Gregor Kurent, ugleden posestnik iz Savelj pri Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 17. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. — V torek je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Alojzij Krašovec, posestnik in gostilničar. Zadnjo pot bo nastopil danes ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Italijanski vizumi so razveljavljeni. Slovenski avtomobilski klub obvešča, da so vsi dosedanji italijanski vizumi razveljavljeni ter je potrebno za potovanje v Italijo od danes naprej posebno dovoljenje italijanskega konzulata. * Za sKupščino SPD, ki bo v nedeljo 15. t. m. v dvorani Delavske Zbornice v Ljubljani, je odobrena delegatom, ki se bodo udeležili skupščine, polovična vozni-na. Na vstopni postaji morajo delegatje SPD kupiti celo vozno karto in žel. obrazec K-13 na podlagi svoje članske legitimacije s sliko. Tako kupljena vozna karta velja za brezplačno vrnitev po isti poti v zvezi s potrdilom skupščine o udeležbi in to na železniškem obrazcu K-13. Popust velja za potovanje v Ljubljano od 14. do 15. junija in nazaj od 15. do 16. junija zaključno za vse vlake razen ekspres-nih in IV. razreda. ToAN?RAWFoBr Najelegantnejša žena Amerike v krasnem in napetem ljubavnem filmu NJENA PRETEKLOST Sodelujejo: Margaret Sullavan, Robert Toung, Melwyn Douglas in drugi. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION — TeL 22-21 Elegantne toalete Joane CravvfordL, njen ples, njen šarm, njena igra Vas bo očaralo! J * žaloigra zakonskega para iz Prage. V Dalmatinski ulici v Beogradu sta se odločila za skupno smrt češka begunca Hed-vika in Feliks Lerk. V Jugoslavijo sta prispela 30. januarja, živela sta zelo skromno. Ves zadnji čas je mož bolehal. V Jugoslavijo sta predvsem prišla zato, ker je njuna edina hčerka Gerda poročena z inž. S lobodo v Zagrebu. Nekaj časa sta tudi živela pri njej v Samoboru pri Zagrebu, nato pa sta se za trajno naselila v Beogradu, kjer sta se nadejala najti kak vir zaslužka. Pridobila sta si širok krog prijateljev. Zal pa so bolečine v nogi ovirale Feliksa Lerka, da bi se mogel posvetiti trgovini. Zdravljenje jima je pobralo poslednje prihranke. In tako sta se oba zakonca obupana odločila za skupno smrt. Izpila sta strup, ki sta ga verjetno prinesla že s seboj iz Prage. Hčerko sta prosila v poslovilnem pismu, naj jima oprosti, če sta ji s svojim zadnjim sklepom napravila neprilike. Ko so ju našli, sta imela vsak v eni roki listek z napisom, da sta prostovoljno odšla v večnost. * Pilotova sreča v nesreči. V bližini Beograda se je dogodil prizor, ki ne zaostaja za najrazburljivejšimi dogodki na evropski fronti. Preizkuševalni pilot Milan Beljano- I vič bi moral te dni preizkusiti neko letalo, i predvsem pa instrumente, vgrajene za vi- I CnHnonSa I* ¥ A.ilA - tekočo kremo - zanesljivo brez opeklin in peg! | J^lltCllJC L Krf/m Depot PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9. * Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Dr. Stanislav Lajevec, zdravnik-uradniški pripravnik, je premeščen iz Novega mesta v banovinsko bolnišnico v Celju. Inž. Alojzij Lovko, banovinski uradniški pripravnik, je premeščen iz Maribora k banovinski kmetijski šoli v št. Jurju ob juž. žel. Tomo Majer, gozdar, gozdne uprave v Kostanjevici na razpoloženju, je postavljen za podgozdarja pri sreskem načelstvu v Ptuju. Diplomirani veterinar Dušan Medič je nameščen za uradniškega pripravnika-ve-terinarja za sodni okraj Trebnje s sedežem v Trebnjem. Uradniška pripravnica Marija Misjakova je premeščena z Grma pri Novem mestu k banski upravi v Ljubljani. Postavljeni so Franc Pezdir, za banovinskega cestnega nadzornika v Celju, Franc Piber za pomožnega knjigovodjo pri goz-dno-tehničnem odseku za urejanje hudournikov v Ljubljani, Anica Pleničarjeva za banovinsko uradniško pripravnico v Ljubljani, za banovinskega tehničnega pristava je postavljen inž. Viljem Praprotnik pri tehničnem oddelku v Ljubljani, Anton Pre-lesnik za banovinskega cestnega nadzornika 7. skupine v Mariboru, zdravnik-vo-lonter dr. Franc Rakuš za banovinskega uradniškega pripravnika v Ptuju in dr. Bernarda Riharjeva v istem svojstvu v ženski bolnišnici v Novem mestu. * Sestanek dolenjskih tujskoprometnih delavcev. Na letošnjem občnem zboru Tuj-skoprometne zveze v Ljubljani je bilo sklenjeno, naj se skliče poseben sestanek tujskoprometnih interesentov Dolenjske. Te dneve je razposlala Tujskoprometna zveza vabila na sestanek, ki bo v soboto dne 15. t. m. ob 16.15 v posvetovalnici magistrata v Novem mestu. Na tem sestanku se bodo razmotrivala vsa važna vprašanja tujskega prometa na Dolenjskem. Dnevni red je dokaj obsežen, bavil se bo z nujnimi deli receptivnega turizma, s prometnimi potrebami, s propagando, planinstvom, organizacijo izletov itd. Ob 14. bo istotam predkonferenca, ki bo obravnavala izdajo posebnega prospekta Dolenjske. V nedeljo bo za udeležence ankete izlet z avtobusom v Metliko k prireditvi narodnih plesov, popoldne pojdejo izletniki k sv. Miklavžu na Gorjancih, kjer bo tudi večerja. Cena izletu (vožnja, kosilo in večerja) je 55 din, prijave pa sprejema Tujskoprometno društvo v Novem mestu. * Sarajevo dobi nov higienski zavod. Te dni so blagoslovili temeljni kamen Higienskega zavoda za drinsko banovino. Seveda je tako važno središče, kakršno je Sarajevo, že doslej imelo te vrste zdravstveno ustanovo, ki pa je vse preskromna. Nova palača bo zgrajena v modernem slogu in bo opremljena tako, kakor se pač za takšno ustanovo spodobi. Imela bo štiri nadstropja, da bo v njih dovolj prostora za pisarne, za laboratorij, za preizkuševal-nico in za stanovanje. Stavbišče je bilo nekoč muslimansko pokopališče. Nova palača bo veljala 6 milijonov dinarjev. Za sedaj je odobren kredit dveh milijonov, s katerima bo mogoče zgradbo dvigniti še poleti do strehe. Vsekakor bo treba nato odobriti nove kredite, da bodo dela končana do konca tega leta. šinske polete. Dvigniti se je moral 5000 m visoko. Vreme ni bilo ugodno, toda v višini 2000 m se je letalo spet znašlo pod sinjim nebom in zlatim soncem. Ko je bil že v višini 5400 m, se je aparat naenkrat stresel, motor je začel goreti. Beljanovič se ne spominja dobro, kako se je rešil iz kabine, ko je bilo okrog njega že vse v ognju. Seveda pa je imel na sebi padalo in je odskočil. Padalo je sam odprl v višini 4300 m. Ko se je njihal v zraku, je opazoval letalo, ki je goreče izginilo v oblakih in so le skromni ostanki padli na zemljo. Beljanovič pa je pristal na poplavljenem zemljišču blizu Save. Voda mu je segala čez koleno. Bjela-novič je bil od odskoka tako utrujen, da je nekaj časa sedel v vodi, se odpočil in osvežil, nakar je moral bresti poldrugi kilometer do kopnega, kamor je prihitel reševalni voz in ga odpeljal v domačo oskrbo. Pilot Ima opekline po rokah in po licu. * Družinske žalolgre se vrste dan za dnem in kažejo o velikem razdvoju, ki ga povzročajo današnje razmere v marsikaterem zakonu. Iz Vinkovcev poročajo, da je v vasi Martincih 281etna lepa žena Terezija ubila svojega 371etnega moža Matija Hunjadija. Pred 12 leti je Mate vzel za ženo 161etno Terezijo, ki je bila najlepše dekle v Retkovcih. Zakonska sreča pa je bila kratkotrajna, že po dveh letih je mož spoznal, da žena ljubimka z botrom. Zapustil jo je, toda že čez pol leta se je skesan vrnil k njej, zlasti ker je rad imel svojo 21etno hčerkico. Družinica se je preselila v Bršadin, kjer je živela tri leta v miru. Toda tudi tu je temperamentna in lepa žena začela ljubimkati z vaškimi mladeniči. Spet sta se zakonca selila v Martin-ce. Ko je letos bil Mate na vojaški vežbi, je Terezijina hiša zaslovela po lahkoživo-sti. čim se je mož vrnil, je požgal vse ženine stvari. Nedavni večer je nekoliko vinjen prišel pod ženino okno. Tedaj pa je ona prihitela na plan, ga trikrat udarila s sekiro po glavi in mu razbila lobanjo, da je obležal na mestu mrtev. Nato se je sama prijavila orožnikom, ki pa so jo pustili na svobodi. Naposled je njen lastni brat iz Vinkovcev zahteval, da jo zaprejo. — V vasi Lištanih pri Livnu pa je ljubosumni kmet Marko Rimac zaklal spečo ženo Mando. Zadnji čas sta se pogostokrat prepirala. Po daljšem kregu je v torek zvečer žena zaspala. Zjutraj je Marko pristopil k njej z nožem in ji končal življenje. Nato se je sam javil orožnikom. » Neurja po Dolenjskem. Iz Mokronoga so nam sporočili: Kakor povsod po deželi, tako tudi po Dolenjskem zelo pogosto razsajajo nevihte. Skoraj ni dneva, da se ne bi nebo prepreglo s temnimi nevihto grozečimi oblaki, ki ne obetajo nič dobrega Zelo huda nevihta je bila preteklo soboto, ko se je med grmenjem in bliskom usula toča po vinogradih v eni najboljših dolenjskih vinskih goric, v Bojniku, in napravila škodo, ki je letos tem občutnejša, ker je vinska trta že zaradi zimskega mraza zelo trpela in ji že sedanje vreme precej škoduje. Vinogradniki so bili prisiljeni trto ponovno poškropiti z galico, da ne bi bile posledice še hujše. Ta dan je bil sv. Medard. Kmečki pregovor pravi: Kakr- starejše gojenke prikazale temeljito formalno izšolanost in lastni smisel za vsebinsko tolmačenje. Marija Dobnikova je izvajala »Vizijo« in študijo ptiča tehnično izdelano in vsebinski zanimivo zamišljeno; mimika obraza je bila tej zamisli vča-si nekoliko tuja in se je mestoma odbijala od celote. Sledila je »Tiha pesem«, ki jo je tudi lepo izdelano podala V. Favajeva. Morda najmočnejše like pa je postavila po viidezu zelo nadarjena ž Kraigerjeva, ki je v študiji ptiča in fantazijski zamisli »Nenavadno — čudno« odlično spojila obvladanje oblik z vsebinskim izrazom in pri tem pokazala mnogo elementarne doživljajske sile, s katero se ob nadaljnjem sistematskem negovanju uvegne v bodočnosti povzpeti močno kvišku. Spored je zaključila s prijetno učinkovito »Balado« M. Šu-šteršičeva. Glasbo je vsem točkam ustrezajoče prilagodil in diskretno spremljal Jože Osana. Kakor sem naglasil že v začetku, je bil naglas na vsebinskem, v čemer so gojenke pokazale v celoti razmeroma mnogo, ne da bi pri tem zanemarjale tehnično stran, ki je bila odlično pripravljena. Sedaj bo treba najti temu stvariteljskemu iskanju in doživljanju še linijo, ki bo preprečila razpadanje v sicer zanimive drobce, a brez prave organske povezanosti. Kajti nedvomno je, da dobi doživljanje najmočnejši izraz takrat, ko se niti v afektih ne pusti razpršiti, temveč sledi organski zakoniti nujnosti oblikovne celote ter tako ustvarja oblikovno-vsebinsko sintezo kakršnega koli razpoloženja Ta tendenca se bo mogla v mejah individualnih možnosti plodno uresničevati tudi v omenjenih izvajalkah, ki so s skrbnim prizadevanjem svoje učiteljice pripravile zelo lep plesni večer in ld jih je občinstvo zato sprejelo s spontanim navdušenjem in priznanjem. Osnov je očitno v to svrho do- volj in produkcija je pokazala, da bo iz navedene skupine ob izpolnjenih pogojih mogla zrasti sposobna generacija, ki bo naši razvijajoči se plesni kulturi koristna in potrebna. cd.— Zapiski Razstavo rokopisov in spominov na stoletnico hrvatske predstave zagrebškega gledališča je priredila uprava Hrv. gledališča v zvezi z jubilejnimi slavncstmi. Razstavo je uredil ravnatelj drame dr. B a-d a 1 i č. Na nji je zbranega mnogo zanimivega gradiva, ki sega v razdobje okrog L 1840. »Svedočanstvo Stjepana Radiča«. Pod tem naslovom je izšla v »Biblioteki Politika i društvo« (Beograd) knjižica dr. Ljubice Vukovič-Todorovičeve. Avtorica prikazuje Radičev odnos do slovanstva in ju-goslovenstva, do Čehov in Rusov L dr. Spor za estetiko in za družbeni položaj umetnosti. Znano je, da je Miroslav Krleža posvetil skoraj deset tiskovnih pol ob-segajočo številko svojega »Pečata« polemiki z Ognjenom Pričo ln z drugimi marksisti. Razprava se suče okrog vrednotenja estetskih pojavov in položaja umetnosti z vidika marksistične sociološke šole. Priča je na Krležev »Dialektički anti-barbarus« odgovoril v posebni brošuri. Sedaj je Vinko šoljar izdal v knjižici na 64 straneh nove opazke k tej diskusiji in sicer z naslovom: »Smisao estetske diskusije oko Pečata«. Opera o D ju rad ju Brankoviču. Beograjski skladatelj Svetomir Nastasijevič je spisal opero iz srbske nacionalne zgodovine »Djuradj Brankovič. ki je imela včeraj premiero v beograjskem gledališču. Tako je zanimiva in tragična figura tasta zadnjega celjskega grofa dobila dramatsko-opernc podobo, I VELIKI DON JUAN Brian Aherne — Olivia de Havilland KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. Čudovite ljubavne pustolovščine slavnega angleškega trageda Davida Garricka. I TAJNOST NOČNEGA KLUBA Margaret Lindsay, Bruce Cabot, Misteriozna in napeta kriminalna senzacija. Ob 16., 19. in 21. Joseph Calleia. Kot dopolnilo nov zabaven in kulturen filmski dodatek. KINO SLOGA, tel. 27-30 I šno je vreme na sv. Medarda dan, tako se rado ponavlja 40 dni. Letos kmečka pravila kar nekam veljajo. Tudi preteklo nedeljo je v večernih urah grozila huda nevihta. Bliskalo in grmelo je močno, ulila se je tudi ploha, toda k sreči ni bilo tako hudo kakor je grozilo. Nevihta se je kmalu polegla, ne da bi pustila hujše posledice. Tudi v ponedeljek je zelo grozilo, temni oblaki so prepregli vse ozračje, toda kmalu je spet posijalo sonce. Vsi Dolenjci si žele lepega vremena brez nevarnosti neviht. * županovi grehi, v debeljački občini, ki je ena izmed najbogatejših v Banatu, so odkrili velike poneverbe župana Ferenca Totha. Več ko 40 let je bil Toth občinski odbornik, županoval pa je 21. leto. Njegove nerednosti je zdaj odkril tajnik Nenad Mirkov. Na njegovo prijavo so prišli v De-beljačo organi glavne kontrole iz Beograda, da pregledajo blagajno in knjige. Ugotovili so, da je bilo samo v preteklem letu poneverjenih nič manj ko 239.000 din. Toth je vsa leta županovanja živel zelo potratno. Kako je skrbel za občino, kaže zlasti novo občinsko poslopje, ki je bilo šele nedavno zgrajeno, pa se je cela stena na glavno ulico nagnila in je zidovje popokalo, nakar je ministrstvo za javna dela uvedlo preiskavo. Poslopje bi bilo moralo stati največ 651.000 din, toda župan Toth je naračunal 739.000 din. Izvršene so bile tudi velike zlorabe s podporo vojaškim obveznikom Namesto siromašnih družin so podporo prejemali različni Tothovi prijatelji in je zatorej tudi vojno ministrstvo uvedlo proti njemu preiskavo. Te dni je bilo mogoče pregledati šele poslovanje v lanskem letu. Lahko si je misliti, za koliko je Toth oškodoval občino v vseh ostalih 20 letih svoje županske časti. Verjetno pa mu bo vse grehe težko dokazati, ker je bil gotovo toliko previden, da je dokumente uničil. PERFEKTNA korespondentinja za slovenski in nemški jezik s perfektnim znanjem obeh stenografij s prakso, IŠČE stalno službo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro: »Dobre reference«. * Otvoritev mestne knjižnice in mestnega higienskega muzeja v Zagrebu. Kakor smo že poročali, so Zagrebčani zvezali letošnji 11. junij, ki ga vsako leto praznujejo kot skupni rojstni dan bratov Antona in Štefana Radiča, z otvoritvijo nove mestne knjižnice in mestnega higienskega muzeja. Ob 11. je bila svečanost v Novinarskem domu, kjer je nameščena mestna knjižnica. V navzočnosti številnih predstavnikov je izpregovoril o pomenu nove knjižnice njen vodja dr. Badalič. Knjižnico, ki ima že 50.000 knjig, je nato odprl mestni župan Starčevič. Nato so se predstavniki podali v Ilico, kjer so ob navzočnosti zastopnikov banske oblasti, Higienskega zavoda, vseučilišča in zdravstvenih ustanov odprli mestni higienski muzej. Mestni fizik dr. Medved je spregovoril o moderni higieni. Tudi zagrebška radijska postaja je posvetila spored 11. junija spominu Štefana in Antona Radiča. Posamezne organizacije HSS so priredile spominske svečanosti. Za danes pa so sklicale svoje sestanke ženske organizacije HSS. Tudi v pokrajini so bile na vrsti razne prireditve, nekaj pa jih še bo do vključno 16. t. m. * Okrožni ur®d za zavarovanje delavcev v Zagrebu želi imetj lastno bolnišnico. V preteklem letu je imel, kakor kaže njegovo pravkar izdano poročilo, 83.966 članov, domala tisoč več kakor predlanskim. Za zdravila je izdal nad 6 in pol milijona dinarjev, za bolniščine takisto blizu 6 milijonov. Ob tako visokih stroških bi lahko vzdrževal lastno bolnišnico. * Smrtna nesreča sredi Zagreba. Na, Zrinjevcu je tramvaj.povozil nekega starč-čka, ki je v usodnem trenutku hotel prekoračiti progo pa se je spotaknil in je z glavo udaril ob cementni rob. Tramvaj ga je prijel ob strani in ga potegnil s seboj. Smrt je bila takojšnja. Policija še ni ugotovila, kdo je nesrečni pokojnik, star nad 60 let. * Smrt zaradi 15 din. V Zvonimirovi ulici v Splitu sta se sprla 341etni gostilničar Nikola Pološ in 281etni delavec Peter Atrap. Delavec je dolgoval gostilničarju 15 din. Ker jih ni hotel vrniti, sta se stepla. Pološ je potegnil nož in zabodel Atrapa v prsi. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. Gostilničarja so takoj nato prijeli na begu. Zagovarja se, da je Atrapa ubil v silobranu. » Namesto venca na grob g. Frana Za-cherla, učitelja v p. in posestnika v Ljutomeru, so darovali krajevnemu odboru za pomoč brezposelnim in bednim in za šolarsko kuhinjo: po 300 din učiteljstvo deške in dekliške šole v Ljutomeru, po 200 din: Fran Karbaš Venčeslav Vilar, Trgovina s kovčeg! ROSSI TRST, Via Ponchielli N. 3 Piazza Caduti f ascistl N. 4 Telefon štev. 89-53 TOVARNA DEŽNIKOV trgovina na debelo in drobno Torbice - kovčeg! - skrinje - palice itd. Popravila v tekn dneva. Ivo Seršen in Ciril Senčar, po 100 din: Ciril Miki, Mirko Šumak, Peter Potočnik, Okrajna posojilnica, Viktor Kukovec, dr. Marko Stajnko, inž. Viktor Kladnik, Cilka Repič in učiteljstvo meščanske šole, po 80 din: Martin Cagran, po 60 din: Maks Pogruic, po 50 čin: Franc Poljanec, Ivana šnajder, Fanica šnajder. Ciril Rajh in mons. Andrej Lovrec, po 30 din: Lovro Kuharič, po 20 din: Andjela Košir, po 10 din: Ana Huber. Krajevni odbor za pomoč brezposelnim in bednim se darovalcem iskreno zahvaljuje. ♦ Dar CMD. Rodbina notarja g. šašlja iz Ljutomera je nakazala Družbi sv. Cirila in Metoda 150 din namesto venca na grob pokojnega Franja Zacheria. posestnika in šolskega upravitelja v pokoju v Ljutomeru. Iskrena hvala! Družbi sv. Cirila in Metoda je poklonil zavod, ki ne želi biti imenovan, 1.500 din kot podporo za narodno obrambno delo. želimo mnogo posnemovalcev! * Varujte svoje zdravje in zahtevajte izrečno samo O. K. ameriško gumo. Zavrnite slabe potvorbe, to je v vašem interesu! (—) Iz Ljubljane u— Sprejemni izpiti za I. razred na državni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo dne 25. in 26. junija od 8. dalje Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu bo sprejemalo ravnateljstvo dne 22. junija za učence z začetnicami A do M, dne 23. junija za one z začetnicami N do 2, dne 24. junija pa za one, ki zamude iz tehtnih vzrokov redne termine. Prošnjo je treba kolkovati z 10 dinarskim državnim kolkom ter ji priložiti spričevalo 4. razreda ljudske šole. Kdor je pa obiskoval že višjo ljudsko šolo, mora priložiti tudi zadnje spričevalo te šole poleg spričevala o dovršeni ljudski šoli. Prinesti je treba pa spričevala, ne knjižic. Vse priloge morajo biti kolkovane s 4 dinarskim državnim kolkom, tudi če bi bilo n. pr. spričevalo izdano brez takse zaradi ubožnosti. Priglasiti se smejo samo učenci, ki so bili rojeni v letih 1927, 1928, 1929 in 1930. Zunanji učenci se lahko priglasijo tudi pismeno do 24. junija, morajo pa priti dne 25. junija k izpitu. — Ravnateljstvo. u— Razstava o zaščiti proti letalskim napadom na velesejmu je dobila prirastek. V paviljonu J, je urejena razstava zdrav-stveno-kemične zaščite. Tu so razstavljeni razni strupi, ki med grozotami moderne vojne povzročajo v ljudskih predstavah največ strahu, a jih v sedanji vojni še niso uporabili. Med »dušivci« zavzema prvo mesto klor, s katerim so v svetovni vojni izvedli prvi napad. Med »mehurjevci« sta lperit in luizit (po izumitelju Levvisitu), dalje so tu »kihavci« pa »solzivci«, med katerimi so znane bromove in klorove spojine. Pobliže utegne biti znan cianovodik, ki se ga rabili tudi v svetovni vojni v bitkah v Kobaridu. Higienski zavod iz Beograda razstavlja vrsto modelov, ki nazorno kažejo učinke teh vojnih strupov na organizem in posamezne organe. P. n. organom firaiteiie kontrole nudimo najceneje kamgarn za uniforme, letne bluze, kape in pribor. A. KASSIG — LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 17. u— Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino v Ljubljani vabi svoje člane na svoj redni mesečni setanek, ki bo v soboto 15. t. m. v Slamičevi restavraciji v Ljubljani. (—) u— Po neljubi tehnični pomoti je včeraj del ljubljanskih naročnikov dobil v roke izdajo našega lista, prirejeno posebej za one naročnike, ki niso prejeli naše torkove številke. Prosimo jih, da nam to oprostijo. KOPALNE OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej J O S. K U N C & Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. u— Dražba trebljenja mestnih jarkov na Barju bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. v barjanski šoli. (—) u— Dvor«ka knjižnica je spet nakupila večje število lepih knjig, ter jih svojim cenjenim čitateljem najtopleje priporoča. (—) u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo imel redni letni občni zbor v ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulica. (—) u— Bolničarji ln bolničarke Rdečega križa, ki imajo razpored, naj se v važni zadevi javijo takoj v pisarni Rdečega križa od 16. 3o 19. ure, Gosposvetska cesta 2/n. — Pododbor društva Rdečega križa za mesto Ljubljano. Iz Novega mesta n— šoferski izpiti za sreze Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo na sreskem načelstvu v Novem mestu dne 4. julija ob 10. uri dopoldne. Za vlaganje prošenj je čas do 30. junija. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes, v četrtek, jutri in v soboto, vselej ob 20.30, ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 prekrasni velefilm »Dve siroti«, življenje dveh sirot, ki se preživljata s harmoniko in pesmijo. Predigra: Univerzum tednik. Nedeljske predstave ob 16. uri na bo. < Iz Celja e— Komorno simfonični koncertni večer priredi Glasbena Matica v Celju drevi ob 20. v Mestnem gledališču kot zadnjo prireditev ob zaključku 20-letnice obstoja in delovanja glasbene šole Nastopili bodo posamezni gojenci višje stopnje instrumentalne šole in nekaterih solopevci. Na sporedu sta tudi dva violinska koncerta s spremljevanjem godalnega orkestra in klavirski koncert s spremljevanjem simfoničnega orkestra. Vstop je dovoljen le s sporedom. e— Bolničarski tečaj Rdečega križa se bo pričel v ponedeljek 17. t. m ob 19 v predavalnici v Zdravstvenem domu. Prijave se sprejemajo na mestnem fizikatu vsak delavnik od 8. do 13. e— Zbirka bonbončkovega dneva v Celju dne 8. junija je prinesla glavni Družbi 2.215 din. ženski CM podružnici kot prire-diteljici in vsem darovalcem iskrena hvala! e— Slavnostni koncert CPD. Celjsko pevsko društvo je priredilo v ponedeljek zvečer v mali dvorani Celjskega doma slavnosten koncert v proslavo SO-letnice skladatelja Rista Savina. Koncertu, ki je fcii zelo dobro obiskan, so prisostvovali m. dr. slavljenec Risto Savin, zastopniki glasbenih zavodov in pevskih organizacij, skladatelj Slavko Osterc, zastopniki celjskega kuiturnega življenja in predstavniki oblastev. Pred pričetkom koncerta je predsednik CPD g. prof. Fink podčrtal velike zasluge Rista Savina za slovensko in jugo-siovensko glasbeno kuituro in nato prečital tehtno predavanje skladatelja Slavka Osterca o dragocenem in svojstvenem delu Rista Savina kot skladatelja zborov, samospevov, klavirskih skladb, komornih glasbenih del, oper odnosno glasbenih dram in baletnih pantoniin. Skladatelj Risto Savin je bil ob tej priliki deležen navdušenih ovacij zbranega občinstva, med katerim je bilo tudi mnogo Savinovih rojakov iz Žalca in drugih gostov iz drugih krajev. Moški zbor CPD je pod vodstvom odličnega pevo-vodje g. Peca šegule zapel v začetku koncerta Savinovo »Mi vstajamo« in »Koso« z lepim solom altistke gdč. Cirile Karbove, ki je prejela v znak priznanja šopek. Moški zbor je bii izenačen, skrbno izdelan in prožen. Prvo pesem je zapel krepko in polno, drugo pa s toplim občutjem. Nato je nastopil mešani zbor, ki razpolaga z dobro zasedbo in zelo pohvalno dinamiko in disciplino. Ob dovršenem spremljevanju pianista g. Pavla šivica, docenta Glasbene akademije v Ljubljani, je učinkovito izvajal »Idilo« in »Mladi mucek z miško pleše«. Sledila je harmonično zanimiva in komplicirana Vokalna suita v narodnem slogu za soli in zbor s spremljevanjem klavirja, ki ga je oskrbel g. Pavel Šivic. Fino nastro-jena je »Večernica«. V »Pričakovanju« se je v solu zelo uveljavila z obsežnim, prijetnim in temeljito šolanim sopranom gdč. Marija Tiranova iz Ljubljane. Tenorski solo v pesmi »Zjutraj« je ob spremljevanju ženskega zbora podal g. Andrej Jarc iz Ljubljane s sočnim in prodornim liričnim glasom. Oba solista sta tudi zelo učinkovito sodelovala v pesmi »Raj« ob skladnem spremljevanju mešanega zbora. Nato je predsednik CPD gosp. prof. Fink v imenu CPD, vseh celjskih pevcev in vseh Celjanov prisrčno čestital Ristu Savinu k njegovi SO-letnici in mu izročil krasen lavorjev venec. V imenu skladatelja Osterca, Glasbene akademije v Ljubljani, rektorja akademije gosp. Betetta, ljubljanske sekcije UJME in Hubadove pevske župe je čestital slavljencu skladatelj gosp. Makso Pirnik z Rakeka, v imenu Ipavčeve pevske župe pa njen predsednik, skladatelj g. Vasilij Mirk. Po odmoru je sopranistka gdč. Marija Tiranova ob dovršenem spremljevanju pianista g. šivica z odlično tehniko in top-1 m občutjem zapela Savinove samospeve Pismo«, »Svetla noč«, »še ena« in balado iz opere »Lepa Vida«. Prejela je lep šopek. Gosp. šivic je v stilu velikega pianista in umetnika zaigral »Sarabando« in »Koračnico« iz Savinove zbirke »Pavliha na potovanju« in »Cvetlični valček« iz opere »Lepa Vida«. Tretji del sporeda je izvajal mešani zbor CPD. Najprej je zapel pet pesmi po narodnih motivih in sicer »Velike li njež-nosti«, »Oj lepi ledik stan«, »Tugo«, »Kad se vratim, da ti platim« in »Kad se vijenac plete«, nato »Stalan sam tvoj«, po medmur-skem motivu in za zaključek »Barčico« po motivu iz Ziljske doline in narodno »Kaj, vprašaš me zdaj«, ki jo je moral zbor ponoviti. Ob zaključku je prejel pevovodja g. šegula lep lavorjev venec, darilo skladatelja Rista Savina. Ta stilni koncert je imel pravo obeležje resne umetniške prireditve. Doseženi uspeh je lahko zboru in pevovodji v ponos. Podčrtati je treba da je kulturno Celje nad vse dostojno počastilo velikega slovenskega skladatelja Rista Savina ob njegovem življenjskem jubileju. K. P. e— Vlom v gostilno. V noč' od ponedeljka na torek so neznani vlomilci obiskali gostilno »Pri Jugoslovanu« na Mariborski cesti v Gaberju. Vlomilci so izrezali šipo na balkonskem oknu in zlezli v salon, od tod pa v gostilniško sobo. Tam so z vetri-hom odprli omaro in vzeli iz nje nad 300 din drobiža poleg tega pa so si prisvojili-še cigaret in škatlic sardin v vrednosti 200 din. Eno škatlico so takoj odprli in pojedli sardine kar v gostilni. Vse kaže, da sta izvršila vlom dva rroški. ki so jima že na sledu. Gostilno ima v najemu g. Rudolf Stropnik, ki ima zaradi vloma nad 500 din škode. e— Poučen avtobusni izlet v Haloze, Hrvatsko Zagorje in šmarski okraj priredi šmarsko tujskoprometno društvo v nedeljo 23. t. m. Proga je naslednja: Celje-Me-stinje - Poljčane - Studenice - Makole-Ptuj-ska gora - Majšperk Rogatec - Hum - Pregrada - Desinič - Podčetrtek - Loka pri Žusmu - Št. Jurij Celje. Proga je dolga 143 km. Odhod izpred kolodvora v Celju ob 7. zjutraj. Prijave sprejema iz prijaznosti drogcrija »Sanitas« v Celju. I z Maribora a— Himen. Poročili so se g. Edgar Ko-šak, referent jadralnega letalstva pri Ae-roklubu v Mariboru, in gdč. Boža Simči-čeva; Dragotin Mohorko, zasebni uradnik, in Magdalena Zakelškova, zasebna nameščenka; Bogdan Knaflič, strojni tehnik, in Gizela Rapetova. Novoporočencem želimo obilo sreče! a— Smrt blage žene. Preminila je v 50. letu blaga in plemenita gospa Josipina Jakijeva, soproga znanega mariborskega društvenega delavca okrajnega tajnika g. Jakija. Bila je po rodu iz Trsta. Odlikovalo jo je usmiljeno srce, ki je do posled- njega utripalo za drage svojce. Bila je vzorna žena, zavedna narodnjakinja. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo pospremili aa njeni poslednji poti danes ob tričetrt na 17. uro na pobreškem pokopališču. Plemeniti rajnki časten spomin, žalujočim svojcem, zlasti hudo preizkušenemu soprogu, naše najgloblje sožalje! a— Franc°ski Krožek. Otroška slavnost bo v soboto ob 17. uri v »Vesni«. Za njo je živahno zanimanje v krogu staršev in vseh prijateljev francoščine. a— Spor zaradi likvidacije. Leta 1936 je bilo ustanovljeno Društvo za starostno preskrbo delavcev tvrdke J. Hutter in drug. Prilike so nanesle, da je padla nazadnje odločitev o likvidaciji društvenega premoženja, ki znaša nekaj čez 5,000.000 dinarjev. O likvidaciji bo sklepal občni zbor 15. t. m. Za likvidacijo sta vodstvo tvrdke in delavstvo. Spor je le še za način likvidacije. Delavstvo omenjene tvornice zahteva namreč, da se izvrši likvidacijo na podlagi čl. 17 društvenih pravil, ki določa, da sprejme vsak član sorazmerni del društvene imovine, dočim hoče vodstvo tvrdke vrniti delavcem vsa plačila s 5% obrestmi, pa bi potem pripadla tvrdki vsa društvena imovina. Za zadevo se opaža v mariborski javnosti živahno zanimanje. Velika sokolska v Mariboru Zo.ooo DIN V GOTOVI|NI 18 TOMBOL V NEDELJO 16. JUNIJA OB POL 15. LJUDSKI VRT. a— strela je zanetila domačijo. Ob priliki predvčerajšnje nevihte je treščilo v domačijo posestnice Marije Medvedove v Cirkovcah. Domačija je zgorela, škoda je okoli 35.000 dinarjev. Pri gašenju so sodelovali gasilci in sosedje. Med njimi je bil tudi 381etni posestnik Anton Lorger, ki ga je pokopalo pod seboj goreče tramovje porušenega stropa. Rešili so ga iz obupnega položaja. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu zdravijo nevarne opekline po vsem telesu. šahovske novice. Ob priliki pred-snočnjega šahovskega tekmovanja za prvenstvo šahovskega kluba UJNŽB »Vid- . mar« so bili doseženi sledeči rezultati: | SEVERNA FRANCIJA N4 v 1 I rv- © l?__52__ipok«» Približni potek fronte je označen po poročilih, ki so nam bila na razpolago do včeraj opoldne. Črtkano je označena fron- ta ob pričetku velike nemške ofenzive dne ! pritiskajo dalje proti Parizu. Francozi so 5. t. m. Po večernih poročilih so nemške se umaknili tudi v srednjem odseku juž-čete na reki Seini dosegle Vernon, odkoder | no od Clermonta in Compiegneja. Kuster : F. Lukeš 1:0, Peče : Rupar 1:0, Lukeš B. : Hvalič 1:0, Reinsberger in No-san sta remizirala, Geržeij : Marvin 1:0. Drugo kolo bo drevi. Tehnični vodja turnirja je g. Reinsberger. a— 500 litrov vina v Dravo. Neki posestnik iz Osluševcev je hotel prodati v Mariboru večjo količino vina, ki pa je bilo zaplenjeno. Vino so analizirali in ugotovili. da je pokvarjeno. Vseh 500 litrov so izlili v Dravo, lastnik pa bo imel sitnosti. a— Kavarniške tatinske srake se v zadnjem času spet pojavljajo. Trgovskemu potniku Maksu Podhostniku so iz neke kavarne odnesli kovčeg. Podhostnik je oškodovan za 2500 din. Policija razčiščuje zadevo. a— vsakomur nekaj. Pod tem geslom bo v nedeljo ob 20. uri v Sokolskem domu na Pobrežju pester večer. Na srooredu so lahke operne arije, operetni spevi in hu-moristični prizori s petjem. Sodelujejo tenorist Angel Jarc, popularni slovenski komik, dolgoletni režiser ljubljanskega in mariborskega gledališča Josip Povhe, ter ga. Vrabčeva, ki bo spremljala na klavirju. pedarsfvo Vprašanje naše preskrbe z bombažem Razširjenje vojne na Sredozemsko morje bo brez dvoma znova otežkočilo oskrbo naše tekstilne industrije z bombažem in bombažno prejo. Naša enoletna potreba v bombažu iz inozemstva znaša okrog 40 milijonov kilogramov. Leta 1937., ki je bilo še normalno, smo uvozili iz inozemstva 43.9 milijona bombaža in bombažnih izdelkov, naslednje leto pa 39.1 milijona kilogramov. V lanske mletu, ko so že nastopile uvozne težkoče, pa je ta uvoz nazadoval na 33.7 milijona kilogramov; od tega je odpadlo 18.1 milijona kilogramov na bombaž, 12.2 milijona kilogramov na bombažno prejo, 3.4 milijona kilogramov pa na tkanine in tekstilne izdelke. V tekočem lteu se je, kakor smo že poročali, povečal le uvoz bombaža, zmanjšal pa se je uvoz bombažne preje. Naše predilnice so precej povečale svojo produkcijsko kapaciteto. Sedaj lahko pridelajo na leto že okrog 35 milijonov kilogramov. Vendar te kapacitete ne morejo izkoristiti, ker nimajo dovolj bombaža. Četrtletni uvozni kontingent, ki ga je odobril uvozni odbor pri Narodni banki, znaša le 6.25 milijona kilogramov in še tega kontingenta doslej nismo mogli uvoziti. Po razširjenju vojne v Sredozemsko morje na s sedaj še v večji meri zanima uvoz bombaža iz Sovjetske Rusije, kjer se je proizvodnja bombaža v zadnjem desetletju znatno dvignila (v poštev pride tudi uvoz iz Turčije, ki pa nima velikih izvoznih presežkov). Danes je Rusija v svetovni produkciji bombaža že na tretjem mestu, v primeri s predvojno dobo pa se je proizvodnja bomba ažv Rusiji početvorila. Po ameriški statistiki je znašla lani svetovna proizvodnja bombaža 29.9 milijona bal (prejšnje leto 29.7); od tega je na Zedinjene države odpadlo 11.8 milijona bal (11.9), na Indijo 4.5 milijona bal (4.9), na Rusijo 3.7 milijona bal (3.8), na Brazilijo 2.1 milijona bal (2.0), na Egipt 1.8 milijona bal (1.7), na vse ostale države pa nekaj nad 5 milijonov bal (5.3). Po najnovejših uradnih podatkih iz Rusije pa se je lani proizvodnja bombaža v Rusiji povečala, in sicer na 28 milijonov metrskih stotov nasproti 26.9 milijona metrskih stotov v prejšnjem letu. Kakor smo že prejšnji mesec poročali, bomo v smislu razgovorov, ki jih je imela naša delegacija v Moskvi o priliki sklepanja trgovinske pogodbe, uvažali iz Rusije tudi bombaž. Po informacijah, ki jih je prejela naša tekstilna industrija, je zaenkrat predviden letni kontingent za uvoz ruskega bombaža v vrednosti 1 milijona dolarjev (55 milijonov din), kar pa krije le majhen del naše potrebe, saj smo lani za bombažno prejo izdali skoro 320 milijonov dinarjev, letos pa so vrhu tega cene višje. Spričo novo nastalega položaja moramo sedaj doseči povečanje tega kontingenta, kar menda ne bo težko doseči. Verjetno je, da ima Rusija še znatne izvozne presežke v bombažu. Po moskovskih vesteh se je Rusija pri pravkar zaključenih trgovinskih pogajanjih s Švedsko (ki je zaradi vojne odrezana od prekomor-skega uvoza) zavezala, da bo krila vso švedsko uvozno potrebo v mineralnem olju, bombažu in nekaterih drugih surovinah. Gibanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom od 8. t. m. zaznamuje v kliringu z Nemčijo povečanje salda naših terjatev od 3.49 na 5.10 milijona mark. Tudi saldo naših terjatev v češkomoravskem protektoratu se je povečal od 29.8 na 35.4 milijona Kč. Klirinški račun z Madžarsko, po katerem smo imeli v zadnjem času klirinški dolg, je postai aktiven. Ob koncu maja smo bili po tem računu dolžni 2.0 milijona din, sedaj pa imamo saldo naših terjatev v višini 5.20 milijona din. V kliringu z Italijo, kjer so naše terjatve v zadnjih mescih stalno nazadovale, beležimo tudi v prvi četrtini julija nadaljnje zmanjšanje teh terjatev od 5.3 na 4.5 milijona din (ob koncu marca so znašale terjatve še 34.8 milijona din). V kliringu s Francijo se je saldo naših terjatev v prvi četrtini julija občutno zmanjšal, in sicer od 18.4 na 9.2 ir.Pijona frankov, v kliringu s francoskimi Kolonijami pa se je povečal od 10.1 na 11.6 milijona frankov. Saldo naših klirinških terjatev v Bolgariji je ostal na skoro nespremenjeni višini 3.2 milijona din. Med pasivnimi kliringi beleži klirinški račun s Sl«vašk0 povečanje našega klirinškega dolga od 6.6 na 7.1 milijona din. Naš dolg v kliringu z Rumunijo pa se je zmanjšal od 10.8 na 8.2 milijona din. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje povečanje zlate podlage za 24.7 na 2186.8 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3499 milijonov din. Devize izven podlage so se zmanjšale za 20.1 na 565.1 milijona din. Menična in lombardna posojila so se prav tako skrčila za 24.2 na 1954.8 milijona din, eskont bonov za narodno obrambo pa se je povečal za 182 na 3378 milijonov din. Na strani pasiv se je povečal ob^ok bankovcev za 141.9 milijona din in znaša sedaj 11.896.9 milijona din. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 17.2 na 1859.1 milijona din. Glede na stvarno vrednost zlate podlage v višini 3499 milijonov din znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.43°/o. Žrebanje Vojne škode Na 38. žrebanju dobitkov loterijske 2.5% državne rente za vojno škodo, ki je bilo 1. junija in naknadno še 5. in 8. junija, so bile izžrebane za dobitke naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek 200.000 din: 7559-356; dobitka po 100.000 din: 5077-832; 5227-133; dobitki po 50.000 din: 7515-913; 7719- 64; 8574-323; 8621-844; 8659-447; dobitki po 20.000 din: 5808- 28; 6296-107; 6862-638; 6934-194; 7145-923; 7342-798; 7585- 89; 7972-948; 8029-291; 8046-115; 8275- 79; 8629-885; 9030-340; 9057-370; 9082-380; dobitki po 5000 din: 5114-609; 5223-662; 5300-604; 5449-680; 5466-596; 5683-730; 5775-792; 5820-183; 6156-417; 6171-715; 6273-103; 6322-580; 6349-867; 6600- 72; 6671-998; 6682-773; 6744-546; 6946-610; 6958-669; 6988-260; 7059-630; 7163-978; 7211-621; 7213-139; 7288-190; 7345-812; 7379-845; 7402-806; 7442-345; 7590-207; 7600-551; 7708-400; 7790-719; 7960-274; 7982-741; 8074- 10; 8078-437; 8114-264; 8136-741; 8227-611; 8242-461; 8486-609; 8512-723; 8556- 39; 8600-336; 8731-900; 8908-254; 8909- 48; 9038-302; 9335-592; dobitki po 3000 din: 5148- 90; 5148-732; 5156-295; 5431-351; 5574-658; 5694-332; 5980-307; 6229-464; 6770-998; 6863-862; 6950-734; 7034-613; 7230-539; 7476-960; 7575-186; 7778- 26; 7914-352; 8050-527; 8131-709; 8344-267; 8445-430; 8607-222; 8672-732; 8780- 56; 8826- 91; 9110-958; 9249-696; 5258 5455 5644 5804 5985 6295 6774 6885 6976 7156 7231 7535 7632 7871-7935 8063-8135-8356-8462-8619-8683-8794-8970-9131-9266- -642; -513; -960; -753; -377; -903; -692; ■132; ■279; ■507; •253; •624; ■618; ■585; ■177; ■ 40; 379; 656; 673; 6; 370; 314; 399: 259; 58. 5300-904; 5463- 57; 5674-220; 5850-287; 6072-605; 6376-971; 6804-451; 6887-745; 6989-370; 7160-529; 7404-808; 7547-754; 7681-546; 7897-180; 8026- 41; 8064-687; 8160-571; 8393- 73; 8534-349; 8621- 37; 8715-745; 8804-629; 9012-472; 9145-774; 5334-808; 5534-640; 5683-659; 5936-103; 6139-773; 6449-281; 6817-156; 6900- 14; 6993-107; 7190-516; 7434-214; 7575- 93; 7722-644; 7912-502; 8031- 66; 8102-749; 8310-650; 8436-833; 8568- 31; 8639-137; 8752-499; 8819- 8; 9061-503; 9154- 3; Gospodarske vesti = Zasedanje stalne delegacije ltsnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije, stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije je na svojem rednem sestanku v Zagrebu 11. junija t. 1. v navzočnosti delegatov vseh včlanjenih lesnih organizacij iz Zagreba, Ljubljane, Su-šaka in Sarajeva podrobno razpravljala o današnjem stanju lesnega gospodarstva v zvezi z mednarodno situacijo in potrebami domačega tržišča. Glede na vedno večje komplikacije, ki se pojavljajo v lesnem gospodarstvu zlasti pa v zvezi z zadnjimi dogodki, ki zahtevajo stalno pažnjo in hitre odločitve, se bo stalna delegacija v b°doče sestajala v krajših časovnih presledkih, da bo omogočila lesnemu gospodarstvu pravilno orientacijo za njegovo delo in da bo skušala spraviti v sklad svoje interese in potrebe s splošnimi državnimi in javnimi interesi. Glede na to stališče je bila izražena želja, da se čim prej uresniči organizirano sodelovanje z vsemi pristojnimi oblastvi, da bi se prilagoditev dela in produkcije današnjim izrednim razmeram lahko izvedla čim prej in čim bolj uspešno. Seje so se iz Slovenije udeležili za industrijo gg. inž. Zupane, Marko Rudež in dr. Golia, za lesno trgovino pa gg. Franjo škrbec in dr. Pust išek. Prihodnja seja stalne delegacije bo 4. julija. = Prekinjen blagovni promet čez Basel v Nemčijo. Švicarske državne železnice so obvestile generalno direkcijo državnih železnic, da je od švicarske strani prekinjen ves blagovni promet čez Basel v Nemčijo, in da bo blago, ki se pošilja preko Basla, odslej pošiljala na sledeči način: Pošiljke živih živali preko St Margaretena, pošiljke v vrečah z brzovlaki preko Con-stance, ostale pošiljke na brzovlakih preko Schaffhausena ter pošiljke vseh vrst za počasnejše vlake preko Basla, odkoder se bodo po opravljenih carinskih formalnostih prepeljale preko Schaffhausena. Voz-nina se bo zaračunavala za stvarno prevoženo pot. = Razširjenje kontrole cen na gradbeni material. Kakor smo že poročali v torkovi številki, sta trgovinski in socialni minister izdala odločbo, da se razširi kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen na valjano žico, žeblje-žičnike, leseni gradbeni material, opeko in strešnike, železo v šibkah, fasonirano železo (razen nosa-čev TT in T) ter na rafijo in manilo, nadalje, da določi urad za kontrolo cen maksimalne cene za šibkasto in fasonirano železo ter rafijo ln manilo. Ta odločba je sedaj objavljena v »Službenih novinah« od 11. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. = Na področju predvojne Srbije je pre-nešena pristojnost za izdajanje dovolitev za gostinske obrate od bana na obča upravna oblastva. Trgovin ki minister je na osnovi § 455 obrtnega zakona predpisal uredbo o prenosu pristojnosti za izdajanje dovolitev za gostinske obrate od bana na obča upravna, oblastva. Ta uredba določa, da se izdajanja teh dovolitev za vse gestin ke obrate, naštete v členu 76 obrtnega zakona, prenese od dneva uve-Ijavljenja te uredbe v pristojnost splošnega upravnega oblastva pive stopnje, toda le na področju veljavnosti zakona o rad-njah od 29. junija 1910, to je na področju predvojne Srbije. — Iz zadružnega registra. Pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani zadrugi z omejenim jamstvom sta izbrisana člana nprav-nega odbora dr. Anton Milavec in France Selan, vpisana pa sta kot člana :.;piavne-ga odbora dr. Josip Lavrič, tajn k Kmetijske zbornice, in Narte Velikonja, banovinski svetnik, oba v Ljubljani. Borze 12. junija Na jugoslovensk h borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški toni so se v Beogradu trgovali po 35.50, v Zagrebu pa je bilo povpraševanje po 35. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci trgovala po 389 (v Beogradu je bilo popravševanje po 390). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 165.46 — 168.66, Pariz 93.74 — 96.04, New York 4425 — 4485, Curih 993.81 — 1003.S1. Tečaji na svobodnem trgu: London 204.65 — 207.85, Pariz 116 — 118.30, Nevv York 5480 — 5520, Curih 1228.10 — 1238.10. Curih. Beograd 10, Pariz 9.35, London 16.50, Nevv York 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Budimpešta 79, Atene 3.00, Carigrad 3.00, Bukarešta 2.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 389 — 390 ( 389), 4% agrarne 50 bi., 4"/0 severne agrarne 49.50 bi., 6% begluške 61 — 62.50, 6% dalm. agrarne 55 bi., 6% šumske 54 bi., 7% stabiliz. 93 bi., 7»/0 invest. 96 bi., 7% Blair 84.50 bi., 8V„ Blair 94.50 bi.; delnice: Trboveljska 225 den., Gutmann 55 den., šečerana Osijek 220 den., Osiječka Ijevaonica 160 den., Isis 130 den., Oceania 600 den., Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 390 den., 4n/0 severne agrarne 49 den., 6% begluške 60.50 — 61, 6% dalm. agrarne 53.50 — 54.50, 7®/o stabiliz. 90 den., 7»/« invest. 91 den.. 7% Blair 83.50 bi., 8% Blair 93.50—94.50 (94), Narodna banka 7800 — 7925, PAB 168.50 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 12. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 83.50 za sept. 84, za dec. 85.25; koruza: za julij 63.75, za sept. 62.50, za dec. 62.25. •f Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespr. Pšenica: baška okolica Novi Sad 251 — 253; sremska 251 — 253; slav. 251 — 253; gor baška 254 — 256; baška ladja Tisa 255 — 257. Rž: baška 208 — 210. Oves; sremski 202 — 204; slavonski 204 — 206. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 205 — 207.50. Koruza: baška 210 — 212; par. Indjija 210 — 212. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; »7« 275 — 285«; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Flž^l: sremski beli brez vreč 435 — 440. f V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni in dobri oče, gospod IVAN KOSTAJNŠEK ZASEBNIK, dne 12. junija 1940 ob 5. popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v petek 14. junija ob 3. popoldne izpred hiše žalosti na župno pokopališče pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 15. junija ob 6. zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Martinu. Sv. Martin pod Vurbergom, Hoče, Sv. Peter pod Sv. gorami, 12. junija 1940. Žalujoči: JANKO KOSTA JNŠEK, trgovec, sin; FANI RACIC roj. KOSTA JNŠEK, gostilničarka, hčerka in ostalo sorodstvo. Malteške utnfbe Francoske letalke V Franciji je, kakor je zapisal pariški »Jour« te dni, sto uradno priznanih letalskih pilotk in te mislijo uvrstiti v vojno službo. Oblasti so izdale že posebno odredbo, ki predpisuje uniformo nove formacije, temno modro jopo in isto takšne hlače, svetlo modro srajco, modro ovratnico, usjene rokavice, temno sive nogavice, ki bodo poleti iz svile, pozimi iz volne, temno modre čevlje na jermene z nizkimi petami, modro čepico in impregniran dežni plašč. Kakšne posebne naloge bodo imele letalke v vojni službi, še ni točno znano. Uporabljali jih bodo menda samo v sani-tetski in podobnih službah. SPPc 4 *' i ■ si € „•.'- ' V/^i! mm {?:■. 'i 4 , ^ . ' - - - > - ■ ■- .f >-- , -f if z vojnimi ladjami v ospredju Cvet Sredozemskega morja Malta In Malteško otočje Otok Malta leži na jugu Sicilije, od katere je oddaljena borih 90 km. To je močna sredozemska pomorska trdnjava, katere se poslužuje britanska mornarica za svoje oporišče. Oddaljena od afriške obale 325 km, leži s svojo najvišjo točko samo 260 m nad morjem in pripada skupini otokov, med katere štejejo poleg Malte še otoke Gozzo, Comino, Cominetto, Salomone in Filfolo poleg še nekaj drobcev, ki štrlijo iz morja. Celokupno otočje ima jedva 320 kvadratnih km površine. Malta sama meri 246 kv. km. (Naš otok Krk ima 405 kv. km.) Malta je dolga 25 km, široka pa 17 km. Otočje stoji na podmorskem grebenu, ki veže afriško nabrežje s Sicilijo. Svet je pust, zato so že malteški vitezi pred stoletji izdali zakon, da mora vsaka ladja, ki pristane ob malteški obali, pripeljati s seboj nekaj kubičnih metrov zemlje, ki bo ostala tam. Podnebje je sredozemsko, prav tako flora. Zemljepisni položaj je napravil Malto za tega nazivajo Malto še danes »cvet Sredozemskega morja«. Malta je urejen otok. Ima marljivo prebivalstvo, ki šteje okoli 300.000 duš ali 775 ljudi na kvadratni kilometer! To je ljudska mešanica s primesmi arabskega in židovskega življa. V upravi prevladuje angleščina, domačini govore malteško narečje, pa tudi italijanski. Med italijanskim prebivalstvom je v zadnjih letih ponovno vzplamtelo gibanje za priključitev k Italiji. Glavno mesto na Malti je La Valette, drugi večji kraji so: Floriana, Senglea. Vittoria, Cispicua, Sliema. Stara prestolnica je bila Cittavecchia. Danes živi tam komaj 500 ljudi. Tu je bil svojčas sedež rimskega konzula. Pravijo, dn je na tem otoku sv. Pavel osnoval katedralo. V njeni bližini ti pokažejo katakombe in grob sv. Agate. Na Coiline di Bingemma so grobovi iz feničanske dobe. Današnjo prestolnico La Valette je zgradil Francoz Jean de la Valette 1. 1556. Mesto ima kakšnih 50 000 prebivalcev. V La Ženske so lažje Neki ameriški zdravniški Ust ugotavlja, da so današnje ženske, naj si bodo nedorasla dekleta ali stare matere, povprečno tri do pet funtov lažje nego povprečna ženska pred 17 leti. To je posledica spremenjenega načina prehrane, ki polaga večjo važnost na kvaliteto kalorij nego na njih kvantiteto. Največja svinja Kakor poročajo iz Verone, se ponašajo tam z največjo svinjo na svetu. V Vigasiu stoji kmetija s svinjo »Pilade«, ki pa je niso vzredili ondotni kmetje, ki se bavijo v teh krajih z mlečnimi izdelki. Svinja je stara dve leti in 8 mesecev, meri v višino 1.20 m, dolga pa je dva in pol metra. Težka je 527 kg, njen obseg čez hrbet in trebuh meri 2.30 m. če nimajo kje v Ameriki večjega primerka iz prašičjega rodu, je to gotovo največja svinja na svetu. izredno važno strategično postojanko, tako ! Valetti je tudi sedež nadškofa in univerza pomorsko kakor aeronavtično. Ker leži Malta ob največji ožini, ki deli vzhodno Sredozemlje od zapadnega, je bila že od nekdaj važno zaklonišče za ladje. Nekateri gredo tako daleč, da izvajajo njeno ime od židovske besede »inalet«, kar pomeni zaklonišče, drugi zopet menijo, da prihaja to ime od grške besede »melita«, čebela. Malta je namreč slovela zaradi velikih množin medu. Malteško pristanišče je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. Upoštevali so ga že stari Feničani. Potem so zavladali na Malti Grki in Kartažani. Rimljani so osvojili Malto 1.218. V drugi polovici petega stoletja so pri-drli na Malto Vandali, za njimi vzhodni Gotje. Bizantski vojskovodja Belizar je osvojil Malto 1. 534. V desetem stoletju so zavladali Malti Arabci, 1.1090. so jo osvojili Normani, 1.1530. je prišla v oblast malteških vitezov. Ko je Napoleon Bonaparte pripravljal svojo ekspedicijo v Egipt, je osvojil Malto 1.1798, toda samo za dve leti, kajti 1.1800. so se Malte polastili Angleži. Dokončno jim je pripadla 1.1814. in odtlej je oporišče britske mornarice v Sredozemlju. Burna zgodovina Malte je ohranila svoje sledove v napisih, spomenikih, kulturah, utrdbah, običajih in nošah na otoku. Zaradi Angleška vojna mornarica v mirnem času je štela na Malti okoli 30 000 mornarjev. Danes je niib število gotovo večie Malta velia za izredno močno trdnjavo, eno največjih na svetu. Tu stoje debeli zidovi, ogromni bloki kamenja in armiranega betona, neštevilne kaverne in jeklene utrdbe ki so dobro zaščitene proti napadom s kopna in z morja. Malta je polna modernega obrambnega in nonpdalnega orožja, kar ji daje po=ehen značaj. V mirnem času stoji na čelu Malte, ki se š+pje za kronsko kolon1';:) britskega imperija. guverner. Kot sosvet nosluje Privv Council. Upravno telo šteje 17 članov no-leg nje posluje še zakon^dafna sknnSčina, ki je dala zadnjo ustavo Malti 1.1922. da je z enim zadnjih vlakov, ki so še šli iz Italije v Francijo, odpotoval iz Rima poljski kardinal Hlond; da cenijo filatelistične zaklade na zemlji na 900 milijonov dolarjev; da so prepeljali v zadnjih dneh iz Evrope v Ameriko zopet za 500 milijonov dolarjev zlata, ki so ga shranili v prostorih njujorške zvezne banke; da tuje ladje v švedskih vodah ne dobijo nobenega goriva in morajo potrebne zaloge za povratek pripeljati s seboj; da prelagajo uredništva pariških listov svoje redakcije iz prestolnice v Poitiers; da je bil pri bombardiranju Ulma ubit neki mlad Američan, ki ima svoje roditelje v Pensilvaniji; da so v Milanu ustanovili sedež gibanja za »malteško akcijo«. Mussolini govori ljudskim množicam na trgu Novi ameriški bombniki Štiri in pol leta so delali načrte Kakor je bilo posneti iz poročil zadnjih dni, se je ideja bombnega letala, ki bi moglo leteti iz Amerike v Evropo in nazaj brez pristanka, uresničila. Družba Aircraft Douglas v Kaliforniji izdeluje takšno letalo, ki bo v bližnjih dneh napravilo svoje poskusne polete. Skoraj štiri leta so delali na njegovih načrtih. Njegove podrobnosti seveda niso bile objavljene, vemo pa, da bo nosilo označbo »B 19«, da bo tehtalo skupaj s tovorom potrebnega kuriva 70 ton in da bo lahko prevažalo še breme 28 ton. Uradno navajajo, da znaša njegov akcijski radij nad 6000 milj, to je okrog 10.000 km, kar bi zadostovalo za prelet oceanov v obeh smereh. Veliki bombniki, ki jih ta čas uporabljajo, imajo akcijski radij kakšnih 5000 km. Sedaj je znano, da pošilja Amerika baš v zadnjih dneh zaveznikom neprestano bojna letala, ki sama letijo čez ocean. Novi Douglasov velikan pa bo zmogel dosti več in je tudi večji od slovitih Clipperjev, s katerimi vzdržuje družba Panamerican Airways redne prometne zveze čez oceane. Takšen Clipper tehta »samo* 41 ton, a največje ameriško prometno kopno letalo, Psrstanfšže v I]tait1r$fr*itggfi Vzorno urejena francoska luka ob Kanalu Pristanišče v Dunkerqueu. ki je imelo nedavno tako veliko ulogo pri vkrcavanju anglo-francoske severne armade, je veljalo za vzor med pristanišči Po njegovi zaslugi je Dunkerque postalo tretje največja francosko pristaniško mesto. Vse naprave, bazeni, nabrežja naprave za nakladanje so bile urejene z največjo smotrnostjo. Najstarejši bazeni, ki so nastali že za časa kralja Ludovilta XIV. so časa smo za Pomota rimskega meniha iz 6. stoletja in nfesje posledice Neka nizozemska znanstvena družba ponavlja že dolgo in vsako leto vsaj enkrat trditev, da smo v našem časovnem štetju po pomoti za šest let nazaj. Ta ugotovitev temelji na neki domnevi pomoti, ki se je Malta: stara trdnjava malteških vitezov primerila v 6. stoletju rimskemu menihu Eksiguu Dioniziju. Ko je ta menih živel, so v večini evropskih dežel šteli leta po letih, ki so prešla od ustanovitve Rima in ne od Kristusovega rojstva. Ko je Dionizij računal neke koledarske podatke, so pisali 1. 1286 po ustanovitvi Rima. Tedaj je menih izračunal, da se je Kristus rodil 753 let po tej ustanovitvi in tako je postalo 1. 754 po ustanovitvi 1. leto po Kristusovem rojstvu. V 1. 1286, po ustanovitvi Rima so bili tedaj ljudje, kakor je izvajal menih Dionizij, v 1. 533 po Kristusu. Ta račun pa je po trditvi nizozemskih učenjakov napačen, kajti Kristus se ni rodil v 1. 753 po ustanovitvi Rima temveč že 1. 747. Eksiguus se je zmoti! te:aj za šest let. bili še vedno uporabm. čeprav seveda ne za največje parnike. novejši m najnovejši bazeni pa sc bili uvrščeni v celotni načrt, kakor da so pristanišče že od vsega začetka enotno urejali Vsi ti bazeni so potekali sporedno. Po dva sta bila na severni strani vedno zvezana s širokim veznim bazenom. v katererr se je lahko obračal tudi največji prekomornik S kratkimi, ozkimi prekopi, preko katerih sc vodili vrtilni mostovi za železnico in vozove, so bili ti široki vezni bazeni medsebojno v zvezi Pristanišče ni bilo samo smotrno urejeno. temveč tudi čisto in je razpolagalo s posebnimi napravami za prevažanje in od-važanje blaga železniške naprave so bile prav tako vzorne kakor vse ostalo pristanišče. Ker so bili poedini bazeni med seboj skoraj sporedni je bilo tire mogoče seveda tudi smotrno postaviti L. 1923 so na peščenem svetu malo zunaj od mesta postavili ogromno ranžirno postajo, kar je železniško pristaniško službo tem bolj olajšalo. 3 Dunkerqueom je imelo redne zveze nič manj nego pol stotine parniških prog. V pristanišču je bilo stalno videti parnike vseh velikosti in vseh narodov. Seveda so imela tudi ribiška brodovja ln jadrnice svoje posebne bazene S prekopi je bilo mesto v zvezi z vsem francoskim prekop-nim omrežjem zato ni bilo čudno, da si naletel v Dunkerqueu stalno na veliko število prekopnih ladij. V bazenih je bila voda vedno enako visoka čeprav je bile ob vhodu v luko opaziti velike razlike med plimo in oseko. To so uredili z dvema velikima zatvornicama, od katerih je ena merila v dolžino 177 m, v širino 25 m Po zaslugi teh in drugih naprav se je moeel Dunkeraue povzpeti do Douglasovo »D C 4«, le 32 ton. Novi bombnik bo štirikrat večji nego znane ameriške »leteče trdnjave«. Prvo letalo te vrste bo stalo milijon dolarjev, v seriji izdelana letala pa bodo veljala približno polovico tega. Od tega, kako se bo obneslo, pa je odvisno, ali bodo gradili še nove. Poskusni velikan bo imel št'ri motorje, ki bodo razvijali skupaj 6000 k. s. in poganjali trokrilne propelerje, ki imajo skoraj 5 m premera. Uradni krogi so izjavili, da bo njegova brzina znašala »nad 320 km«, strokovnjaki pa mislijo, da bo znatno prekašala 400 km na uro. Posadka bo štela 10 mož. o oborožitvi ni podatkov. Zavezniki po vsej priliki nimajo zanimanja za tako velike bombnike, saj so razdalje, ki prihajajo zanje v poštev, razmeroma majhne, razen tega jim gre za letala, ki razvijajo res velike brzine. Za Ameriko pa bi bili novi bombniki važni, ker bi ž njimi lahko že daleč pred ameriškimi obalami prestregli vsakega bližajočega se sovražnika oziroma bi z njimi zanesla razdejanje v sovražnikovo deželo samo. Prav tako bi ž njimi lahko preprečila poskuse sovražnika, da bi izkrcal svoje čete na oddaljenih točkah Unije, okrog Panamskega prekopa ali celo v Južni Ameriki. E K D © T i V svoji študijski dobi in pozneje, ko je Alexander von Humboldt deloval kot rudniški tehnik, je proučeval pojav eksplozivnih plinov in je v zvezi s tem zgradil posebno svetilko, ki ni ugašala. Neki neverni Tomaž je dvomil že v naprej, preden je učenjak napravil praktične poskuse, dali se bo stvar obnesla in je vprašal: »Ali ste popolnoma prepričani, da svetilka ne bo ugasnila?« Humboldt je mirno odgovoril: »Lahko vas zagotovim, da ne bo ugasnila niti v najhujšem prepihu — samo če ji ne boste odvzeli goriva. V ostalem pa gradim svojo svetilko ne za dvomljivce, temveč za rudarje.« 7SAIC DAN ENA Najvlšf! psital mzd Indijska poštna uprava se lahko pon*- 1 pristanišča za mednarodni ladijski ša, da ima najvišje poštne urade na svetu. Poštni urad v Fari žongu v Tibetu leži v višini 5100 m, v Gjnncenr in Jatuni pa je pošta zlezla v višino 4170 oziroma 3333 m. Vsi trije poštni uradi so na glavni trgovinski poti. ki veže Indijo z Lhaso. ti-betsko prestolnico. INSERSRAJTE V „JUtIW"! premet. Nepričakovani učinki V malem ameriškem mestu Grand Ra-pids so menili, da je otrokom neprijetno sedeti na trdih šolskih klopeh in so te nadomestili z velikimi, udobnimi, blazina-stimi stoli Uspeh je bil ta, da so otroci potem med poukom v teh stolih — zaspali. »časi, ko so profesorji pozabljali svoje dežnike, so že davno minili . . .« (»Tidens Tegn«) M1CHEL ZCVACOt 137 Don Juan roman. »Kaj pa je to? ...« »Ne vem, gospod!« Don Juan je minuto ali kaj resno zrl na nesrečnega Jakomina. Nato je buhnil v smeh, v viharen grohot, tako zveneč in jasen, da ga je Jakomin zaman poizkusil ugnati z besedami: »Gospod, mislite na to, da se grohočete v domu smrti!« »Ho, ho,« je neugnano vzkliknil don Juan, »v domu smrti? Kar pride naj smrt in naj se smeje z menoj!...« Nazadnje si je obrisal oči ter obdolžil Jakomina, da ga je ta pripravil v smeh in s tem škodil njegovi rani na glavi. »Nu, pustiva to,« je dejal čez čas, »saj vem, da si zlata duša, Corentin. A povej, kdo me je prenesel v to kapelico?« »Jaz, gospod, in Bel-Argent mi je pomagal. Hotela sva vas spraviti v dvorec in vas položiti na posteljo, toda nekakšen dedec v črni obleki nama je ubranil ,Nesita ga v kapelico,' je dejal, ,kajti zapisano je, da bodi hiša Gospodova odprta vsakomur, kdor pride, pa najsi bo grešnik vseh grešnikov.' Bel Argent ga je hotel pri teh besedah zuhljati in mu je zagrozil, da mu izruje drob. Komaj sem ga potolažil. Potem sva vas nesla semkaj, in Bel-Argent se je vrnil k svojemu gospodarju, gospodu Ponthuškemu ...« »Hm,« je zamišljeno rekel don Juan. »In kaj se je zgodilo z gospodom Ponthuškim?« »Po boju, ko so rokovnjači zbežali, je pristopil k vam, gospod, si ogledal vašo rano in dejal: ,Nič hudega ne bo. Bel-Argent, pomagaj vrlemu Co-rentinu, da preneseta senorja Tenoria v dvorec na posteljo, potem pa pridi za menoj.' Nato se je obrnil k meni ter dejal: ,Corentin, ko se tvoj gospodar zave, mu reci, da^ sem mu na voljo vsak čas in ob vsaki uri, in če bi me hotel poiskati, da stanujem pri gospe Jeromi Dimanchevi, nasproti Vedeževalke' Tako smo se razšli vsak po svojem opravku. ..« »Res?« mu je don Juan zamišljeno segel v besedo. »Pri gospe Jeromi Dimanchevi?« »Da, gospod. A kaj vam je?« »Nič mi ni. Nadaljuj...« Don Juan je drgetal. Za trenutek je zavil oči. Nato si je potegnil z rokami po čelu ter obrzdal čudno slabost, ki ga je obhajala, ki pa nikakor ni izvirala iz rane na glavi, temveč iz globin njegovega bitja... »Gospod,« je vprašal Jakomin, »o čem naj nadaljujem?« »Povej mi: kaj, vraga, si delal sredi noči v parku Arronškega dvorca?« »Žal mi je, da nismo prišli prej, namesto da smo se zamudili pri ,Bel-Argentu'...« \ »Pri Ponthusovem slugi?« »Ne, gospod: v krčmi tega imena, v Tempelski ulici, skoraj na vogalu Vrvarske. Spoznali smo vas... vsaj Bel-Argent vas je spoznal.« »Krčma rne je spoznala?« »Ne. gospod: sluga gospoda Ponthuškega. Ko ste šli z grofem de Loraydanom po Tempeljski ulici...« »Aha! Torej je bil tvoj nos tista trobenta, ki sem jo slišal? Zakaj se nisi oglasil na moj klic, grdoba? Nisi me slišal, kaj?« »Pač, slišal sem vas. A ko sem vam hotel odgovoriti, sem bil na pol zadavljen, in kar je še hujše, grozili so mi, da me odvedejo nazaj na sramotišče. Skratka, Bel-Argent je hotel vedeti, kakšne namene ima gospod grof de Loravdan. Toda Lure Nefcojša in Pangracij Brazgotina sta bila od sile žejna...« »O kakšnih živalih mi pripoveduješ?« »To nista živali, gospod, ampak ...« »Ampak dva prasca. Dva ponočnjaka, pijanca, malopridneža, ki sama spadata na sramotišče! Praviš torej, da sta bili ti dve grdobi žejni? In ti seveda tudi, kaj?« »Oh da, gospod! Umiral sem od žeje. Vi tega gotovo ne razumete. Toda če je človek privezan na sramotišču in mora poslušati, kako se mu ženske smejejo, kako se moški norčujejo iz njega in kako ga otročaji zmerjajo, postane strahovito žejen. Kar živim, ne pomnim takšne žeje, niti takrat ne, ko so me ujetnika gonili po andaluških ravninah... Kar se pa tiče Lureta in Pankracija, utegne biti res, da sta prasca, kakor ju izvolite imenovati, a res je tudi, da sta prav ta dva premikastila stražnike na sramotišču in me rešila ...« »Torej upornika! Lepo druščino si izbiraš!.. .« »Oh, gospod, kdor je privezan na sramotišču, si ne utegne izbirati, kdo naj ga reši. Skratka, bila sta žejna. In midva z Bel-Argentom takisto. Prišli smo torej k .Bel-Argentu:. Potrkali smo, kakor je navada v rokovnjaški deželi. Odprli so nam in nam dali na upanje. Jeli smo piti...« »Menda mi ne misliš opisovati vašega smrdljivega razuzdanstva?« »Ne, gospod. A pili smo kakor žolne, namreč jaz, Pankracij in Lure, tako da vobče nismo opazili, kdaj je Bel-Argent odšel. Cas je mineval. In glejte si ga, mahoma pride Bel-Argent nazaj Najprej vlije vase dobršnega pol vrča. Nato začne govoriti. Pripoveduje nam, kaj se godi v Arron-škem dvorcu — sveta nebesa, kar lasje so se mi naježili od groze! Odvede nas s seboj. Razpostavi nas po parku in dogovorimo se za znamenje. Tedaj sta prišla vidva z gospodom Ponthuškim in izdrla vsak svoj rapir. Nato so vas naskočili rokovnjači. Bel-Argent nam da znamenje, zapodimo se nanje... kak boj, gospod, kak boj! In kakšen lev vam je ta gospod de Ponthus!... Storil sem, kar sem mogel, gospod. Bel-Argent je udrihal kakor obseden. Prasca sta se bila kakor prava junaka in videti je bilo, da jima je stvar v veliko veselje. Nazadnje so prhnili še poslednji rokovnjači v beg, in mi smo ostali gospodarji bojišča. Corentin je končal svojo zgodbo in jel čakati pohvale, do katere je imel pravico. Turške zvezne pogodbe z Anglijo in Francijo Besedilo t. zv. ankarskega pakta in dveh dodatnih protokolov — Obzirnost do Rusije Vstop Italije v vojno je takoj sprožil vprašanje, ali bo sedaj tudi Turčija šla v vojno z ozirom na pogodbo o medsebojni pomoči, sklenjeno 19. oktobra 1939 med Turčijo ter Anglijo in Francijo (tako zvani ankarski pakt). Znano pa je, da je Mussolini v svojem ponedeljskem govoru navedel med državami, ki jih Italija ne želi zaplesti v vojno, tudi Turčijo. To je seveda zanimanje za turške odločitve še bolj stopnjevalo. Da bodo čitateljem pred očmi obveznosti, ki j:h je Turčija prevzela z ankar-skim paktom, objavljamo tu besedilo tega pakta. V uvodu pakta je najprej ugotovljeno, da so pogodbene stranke želele podpisati »pogodbo vzajemnega značaja v interesu svoje nacionalne varnosti v želji, da bi si nudile vzajemno pomoč v odporu proti napadu« ter so se v ta namen takole dogovorile: ČL 1. V primeru, da bi bila Turčija zajeta v sovražnosti s kako evropsko državo zaradi napada, zagrešenega od te države proti Turčiji, bosta britanska in francoska vlada učinkovito sodelovali s turško vlado ter ji bosta nudili vso pomoč in vso podporo, ki je v njuni moči. ČL 2. V primeru napadalnega dejanja, ki bi ga izvršila kaka evropska država in ki bi v sredozemskem pasu imelo za posledico vojno, v katero bi bili zajeti Vel ka Britanija in Francija, bo Turčija učinkovito sodelovala z Veliko Britanijo in Francijo ter jima bo nudila vso pomoč in vso podporo, ki je v njeni moči. V primeru napadalnega dejanja, izvršenega od kake evropske države in ki bi v sredozemskem pasu imelo za posledico vojno, v katero bi bila zapletena Turčija, bosta Velika Britanija in Francija učinkovito sodelovali s Turčijo ter ji bosta nudili vso pomoč in vso podporo, ki je v njuni moči. Čl. 3. Dokler veljajo jamstva, ki sta jih Velika Britanija in Francija dali Grčiji in Rumuniji z njunimi izjavami z dne 13. aprila 1939, bo Turčija učinkovito sodelovala z Veliko Britanijo in Francijo ter jima bo nudila vso pomoč in vso podporo v primeru, da bi bili Velika Britanija in Francija zapleteni v sovražnosti zaradi enega ali drugega izmed navedenih jamstev. čl. 4. V primeru, da bi bili Velika Britanija in Francija zajeti v sovražnosti s kako evropsko državo zaradi napada, zagrešenega od te poslednje proti eni ah drugi izmed teh dveh držav, a se določbe čl. 2 in 3 ne bi mogle uporabiti, se bodo visoke pogodbene stranke takoj medsebojno posvetovale. Vendar pa je dogovorjeno, da bo v takem primeru Turčija napram Veliki Britaniji in Franciji vsaj dobrohotno nevtralna. čl. 5. Ne glede na določbe čl. 3 ter v primeru: a) bodisi napada, zagrešenega od kake evropske države proti drugi evropski državi, nasproti kateri bi se bila ena izmed pogodbenih strank s pristankom te države obvezala, da ji nudi pomoč in da ohrani neodvisnost ali nevtralnost nasproti temu napadu; b) bodisi napada, zagrešenega od kake evropske države, ki bi — navzlic term, da je izvršen proti kaki drugi evropski državi — po mnenju vlade ene izmed visokih pogodbenih strank pomenil ograža-nje njene lastne varnosti, se bodo visoke pogodbene stranke takoj posvetovale, da bi podvzele ono skupno akcijo, ki bi bila spoznana za učinkovito. čl. 6. Pogodba ni naperjena proti nobeni državi. Njen namen je, da zagotovi Veliki Britaniji, Franciji in Turčiji vzajemno pomoč in podporo v odporu proti napadu v primeru potrebe. čl. 7. Določbe te pogodbe veljajo prav tako tudi kot dvostranske obveznosti med Turčijo in vsako izmed ostalih dveh visokih pogodbenih strank. čl. 8. Ako bi bile visoke pogodbene stranke zajete v sovražnosti zaradi uporabe te pogodbe, ne bodo sklenile niti premirja niti miru, razen po skupnem dogovoru. čl. 9. Ta pogodba je sklenjena za dobo 15 let. Ako nobena izmed visokih pogodbenih strank ne bo sporočila ostalima dvema svoje namere o odpovedi šest mescev pred jDotekom navedenega roka, bo pogodba obnovljena po tihi potrditvi za novo dobo nadaljnjih pet let in tako tudi nadalje. Dva dodatna protokola Pogodbi sta dodana še dva dodatna protokola izredno velikega pomena. Prvi izmed njih ugotavlja, da stopi pogodba v veljavo na dan podpisa, to je 19. oktobra 1939. Besedilo drugega protokola pa je naslednje: »V trenutku podpisa te pogodbe so se podpisani opolnomočenci, pravilno pooblaščeni v ta namen, dogovorili o naslednjem: Obveznosti, ki jih je prevzela Turčija z gornjo pogodbo ne bodo mogle prisiliti te države, k akciji, ki bi imela za učinek in posledico, da bi jo zapletle v oboroženi konflikt s Sovjetsko Rusijo. Ta protokol velja kot sestavni del pogodbe.« Nekaj pripomb Ob podpisu in tudi še kasneje je bila ta pogodba predmet najrazličnejših tolmačenj in ugibanj. Njeno besedilo ni povsem jasno. Zato so mnogi že takoj spočetka domnevali, da so bili pogodbi razen obeh objavljenih gotovo dodani še drugi protokoli, ki pa so ostali v tajnosti. Predvsem je iz uvoda razvidno, da je pogodba izrazito obrambnega značaja in da vstopi v veljavo — v mejah določb posameznih členov — samo v primeru neizzva-nega napada na eno izmed podpisnic. Pogodba je nadalje krajevno omejena samo na zapletljaje v Sredozemlju. Zato se je tolmačila kot obrambna zveza za primer italijanskega napada. V začasnih medsebojnih jamstvih, sklenjenih med Turčijo in Anglijo 12. maja 1939 ter med Turčijo in Francijo 23. junija 1939 je bilo razen o sredozemskem pasu govora tudi o Balkanu, in sicer v tejle stilizaciji: »Obe vladi priznavata, da je potrebno zagotoviti varnost tudi na Balkanu, in se posvetujeta, da bi dosegli ta cilj čimprej«. V dokončni trozvezni pogodbi z dne 19. oktobra lanskega leta pa je neposredna omemba Balkana izpadla. Posredno je Balkan omenjen samo v besedilu čl. 5 nove pogodbe, zlasti pod b), kjer je govora o napadu, izvršenem na kako evropsko državo, ki bi po mnenju vlade ene izmed podpisnic pome- nil »ogražanje njene lastne varnosti«. V zvezi s to določbo so na primer turški listi stalno zatrjevali, da smatra Turčija tudi Balkan za svoj »varnostni pas«. Opozoriti pa moramo, da se podpisnice za tak primer niso obvezale nuditi si avtomatično medsebojno pomoč, temveč samo »takojšnja medsebojna posvetovanja, da bi podvzele ono skupno akcijo, ki bi jo spoznale za učinkovito«. Zelo sporno je tudi vprašanje, ali se medsebojna avtomatična pomoč, kakor jo predvidevata čl. 2 in 3 pogodbe, nanašata na ves sredozemski prostor ali samo na nje- gov vzhodni del. Zadovoljiti se moramo z dosedanjimi turškimi ugotovitvami, da smatra Turčija za svoj »varnostni pase samo vzhodno Sredozemlje, ne pa ves sredozemski bazen, dasi govori pogodba — sicer precej nedoločno — o »sredozemskem pasu«. Praktično rešitev tega vprašanja je treba iskati v ČL 4, ki določa posvetovanja za vse manj jasne primere angleško-francoske zapletenosti v vojno. Povsem nedvoumna pa je določba prvega člena, ki določa avtomatično pomoč in podporo Velike Britanije in Francije Turčiji za primer neizzvanega napada nanjo. Izredno važna je končno določba drugega dodatnega protokola, ki izključuje sleherno možnost, da bi se Turčija zaradi izvršitve pogodbe zapletla v vojno z Rusijo. Zato bo po odločitvi Turčije v sedanjem konkretnem primeru mogoče zelo jasno sklepati ne le na rusko-turške odno-šaje, temveč tudi na namene Rusije v novem položaju, ki je nastal v Sredozemlju. Scrutator Grško-turško razmerje v nemški luči »Neues Wiener Tagblatt« objavlja dopis svojega atenskega poročevalca o grško-turškem razmerju ter o »dramatični predzgodovini atenskega demantija«. iz katerega posnemamo naslednje misli: »Grška vlada je v ostrem dematiju zanikala, da bi bila Turčija od nje zahtevala dovoljenje za izkrcanje turških čet na nekaterih strateško važnih otokih Egejskega morja. Istočasno so v Atenah zanikali, da bi se bil turški radio polemično izrazil proti Grčiji in da bi bili turški listi v Grčiji prepovedani. Toda res je, da so se mnogi turški listi pečali z zadržanjem Grčije nasproti velesilam osi ter prišli pri tem do nedvoumnih, četudi ne povsem izgovorjenih zaključkov glede grškega stališča, Vse to pada na konec obdobja politične aktivnosti Turčije v Grčiji.« List nato navaja dosedanja prizadevanja Turčije za poglobitev turško-grških odnošajev. V Ankari so namreč pričakovali. da bo mogoče te odnošaje poglobiti daleč preko okvirja Balkanske zveze in grško-turškega prijateljskega pakta, tako da bi se dodatni dogovor iz leta 1928.. ki predvideva dolžnosti tako zvane »oborožene nevtralnosti«, spremenil v pravo vojaško zvezo. List nato pripominja: »Od takšnih pogodb pa sta obe državi še zelo daleč. Čeprav je ministrski predsednik Sad jam neka jkrat poudaril, da se turške meje začenjajo na mejah Grčije, ni dosedaj še noben grški politik trdil, da se meje njegove države ujemajo z mejami Turčije. Spričo obveznosti, ki jih je prevzela Turčija v svoji ankarski pogodbi, čeprav niso povsem jasne, se zdi izključeno. da bi se Grčija sedai in v bližnji bodočnosti odločila za obveze, ki bi jo, pa četudi le neznatno, povezali z obveznostmi Turčije. Zahvaljujoč se svojemu treznemu in previdnemu državnemu vodstvu nima Grčija nobene druge skrbi, kakor da za vsako ceno obvaruje svojo nevtralnost. Ni si mogoče zamisliti nobene ponudbe, ki bi bila vredna opustitve tega načela.« Svoja izvajanja na zaključuje nemški poročevalec takole: »Krog je zaključen. Zavzemajo se novi položaji. Spet se začenja drsenje nevtralnih narodov v koz-mdčnem toku lavine prekršene nevtralnosti. Tudi tu vedno boli spoznavajo, da nevtralnosti v pravem smislu ni več. Magnetna polja borečih se narodov privlačujejo nevtralne države ali pa jih odbijajo.« Anglija - oblegana trdnjava Na Angleškem resno računajo z možnostjo bliskovitega nemškega napada na svoje otočje Znana angleška revija »Defence and Economy Service« piše: Imenovanje generala Ironsidea za načelnika britansko domače obrambe ni nezaupnica strateškim sposobnostim imenovanega generala, kakor so to ponekod trdili, marveč je razločno znamenje, da se Anglija z vso resnostjo pripravlja na možnost sovražnega napada na velikobritan-sko otočje. Metode napada so sedaj dovolj znane, vendar se je na Angleškem silovito razmahnila domišljija o raznih možnostih. V glavnem proučuje britanska vojska dve možnosti: bliskovit napad in počasno blokado. Nemčija bi lahko poskusila blokirati angleško obalo iz celinskih pristanišč ob Rokavskem prelivu in ker leži London v tem območju, bi se moral v takem primeru njegov trgovski promet porazdeliti na druge luke. V poštev prihajajo samo luke na zapadnem obrežju, ki bi bile zavoljo tega seveda znatno preobremenjene. Zato ne more biti dvoma, da bo Anglija z vsemi svojimi razpoložljivimi silami branila Ro-kavski preliv s premočjo svojega brodovja in z udarno silo svojega zračnega brodovja. Vsekakor se pričakujejo hudi boji na obali. Kar se tiče bliskovitega napada na britanski otok, se smatra to podjetje verjetnejše od počasne blokade, pri kateri so izgledi na uspeh dvomljivi. V Londonu se več ne vdajajo utvaram, kakor da bi bil napad na Anglijo nemogoč. Nedavni dogodki so popolnoma pomeli to starinsko naziranje. Danes vlada splošno prepriča- nje, da se nemški napad lahko izvrši s treh strani: iz Norveške, iz luk ob Rokavskem prelivu in preko Irske. To pomeni, da mora biti za obrambo in na napad pripravljeno vse britansko otočje. Danes ni skoro nika-kega varnega pasu na Angleškem, dasi je treba priznati, da so nekateri kraji na južni in južnovzhodni obali nedvomno bolj ogroženi nego ostalo ozemlje. Ti kraji ne leže samo v območju sovražnega letalstva in ladijskih topov, marveč tudi v območju topov, ki jih sovražnik lahko postavi na nasprotnem bregu Rokavskega preliva. Problem obrambe bo obstojal predvsem v tem, da se sovražni oddelki, ki bi hoteli pristati iz zraka, takcuj odrežejo od svojih baz. Seveda bo zelo težko preprečiti pristajanje takih oddelkov in pojde predvsem za to, da se takim oddelkom odvzame bojna vrednost. Oddelke, ki so pristali iz zraka na angleških tleh, bo treba onesposobiti za boj, preden so v položaju, da lahko delujejo kot baza za tanke in topove, ki bi prišli po istem potu. Ker se bodo poskusi pristajanja vršili gotovo istočasno na več krajih, je naloga domače obrambe zelo težka. Treba bo velike pažnje na strateško najpomembnejših točkah, nemala naloga pa bo tudi že v kali onemogočiti sabotažna dejanja nemškim oddelkom, ki bi pristali iz zraka. Razen teh so možna tudi izkrca-vanja sovražnih sil na oddaljenih delih angleške obale. Angleži se zavedajo, da je načrt napada zelo skrbno izdelan, zato se skrbno pripravljajo za obrambo ter smatrajo možnost napada za zelo verjetno. Ž IC IE Konference v Beogradu V torek popoldne sta bila zaporedoma sprejeta v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku predsednik vlade g. Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček. V predsedstvu vlade so bile ponovne konference med g. Cvetkovičem ter ministri HSS. Minister dr. Srdjan Budisavljevič se je zopet posvetoval s člani predsedstva SDS gg. Vilder-jem in Kosanovičem Kakor se zatrjuje, se bo posrečilo izgladiti nasprotstva, ki so nastala vsled občinskih volitev na Hrvatskem. Vesti, da bo prišlo do rekonstrukcije vlade, so v teku včerajšnjega dne utihnile. Člani vodstva radikalne stranke so te dni razpravljali o razgovorih, ki so jih imeli vodilni funkcionarji stranke, s predstavniki JNS in demokratov. Prihodnje dni bo ponoven sestanek zastopnikov vseh štirih glavnih opozicijskih strank: JNS, demokratov. radikalov in soc;alistov. Veleposlanik Gorelkin na poti skozi Ljubljano V skladu z naglo obnovitvijo diplomatskih stikov med Sovjetsko Rusijo in Italijo je bilo naglo potovanje veleposlanika Go-relkina. Iz Moskve je krenil z letalom in prispel v torek v Sofijo, kjer je obiskal ondotno sovjetsko poslaništvo. Popoldne se je odpeljal s simplonskim ekspresom proti Beogradu. Ko je simplonskl ekspres prispel na beograjsko postajo, veleposlanik Gorelkin ni izstopil. Navzočim novinarjem je bilo sporočeno, da je močno utrujen in da je naročil, naj ga zbudijo šele v Benetkah. Medtem pa je veleposlanik Gorelkin davi ob 8.25 prispel v Ljubljano docela svež, spočit, dobro prespan in dobro razpoložen. V teku kratkega, komaj 5-mlnutnega postanka je rade volje sprejel zastopnike ljubljanskega tiska. Pogovor je lagodno potekal v srbohrvaščini in slovenščini, medtem ko je g. Gorelkin odgovarjal v ruščini. Vse je prav dobro razumel, vendar pa je odklonil vsako politično izjavo, kar je pač skoraj po sebi umevno glede na disci- plino, ki velja za sovjetske diplomate prav tako kakor za vse druge. V tem je čas postanka minil in veleposlanik Gorelkin se je ljubeznjivo poslovil od novinarjev ter s simplonskim ekspresom nadaljeval pot proti naši meji in dalje v Rim. Tuši nov! ptujski župan odstopU Pred reka' dnev je odstopil dosedanji ptujski župan odvetnik dr. Remec. Na njegovo mesto je til imenovan mladi bano-vinski zdravnik dr Vladimir Breznik. Sedaj je dr Breznik, ki je šele nedavno začel privatno zdravniško prakso, podal ostavko na župansko mesto in Ptuj je zaenkrat estal zopet brez župan. Ali smejo trgovci delati zaloge 2e pred več mesci so izšla navodila, da morajo mestne občine pripraviti zadostne rezerve hrane za primer vojne. Izvedba tega načrta pa je zadela na deloma nepremostljive težkoče. Velik del občin namreč ni imel potrebnih razpoložljivih sredstev in ne potrebnih skladišč. Na drugi strani je imela določba člena 2. uredbe o pobijanju draginje izvestne nezgodne posledice. Ta člen namreč prepoveduje trgovcem kupičenje blagovnih zalog v svrho špekulacije. Strogo tolmačenje tega člena je povzročilo, da so trgovci postali j ako oprezni v naročevanju blaga. Zaloge pri njih so postajale vedno manjše. Sedaj je trgovski oddelek zagrebške banske oblasti izdal navodila k izvedbi tega člena uredbe o pobijanju draginje. V teh navodilih je rečeno, da ne samo ni prepovedano pripravljati zaloge blaga, temveč da se v današnjih časih trgovcem naravnost priporoča, naj imajo in si pripravljajo zaloge, ako poleg tega niso spremenili ali pa zmanjšali obsega svojega dosedanjega poslovanja. Zaradi tega so dobile kompetentne oblasti na Hrvatskem nalog, da smatrajo napravo zalog, ki odgovarjajo šestmesečnemu prometu dotič- [ nega trgovca in dotične robe, kot normal- ' no. Želeti je, da se tudi v ostalih banovinah izdajo primerna navodila glede zalog blaga pri trgovcih. Ostri napadi »Samouprave44 na samostojne demokrate j »Samouprava« nadaliuue z ob računa var-nji s samostojnimi demokrati in njihovim glasilom »Novo riječjo«. Uvodoma pravi, da ie načelno proti temu. da se razviiaio : v sedanjih resnih časih strankarske polemike. toda postopanje samostojnih demokratov je tako, da nanj ni mogoče molčati. Nato nadaljuje: j »Pred neprestanimi nedzzvanimi napadi na našo stranko ne moremo kar v naprej molčati. Ti napadi so tako zagrizeni in enostranski, da izgledajo že naravnost smešni, posebno če pomislimo, da seje zastopniki SDS v vladi skupai s predstavniki JRZ. Nas vse to prav nič ne čudi. ker dobro poznamo samostojne demokrate in vemo, kdo so. Vsa njihova jeza na JRZ je posledica poloma, ki so ga doživeli pri občinskih volitvah v banovini K*>at-ski. Poklicali so na pomoč proti JRZ celo samega dr. Mačka in so se skrili za njegov hrbet in za uspehe njegove stranke. To kamufliranje ie za nas tem bolj nerazumljivo. ker so nam predobro znani od-nošaji, ki so bili svoje dni med SDS in HSS. Samostojni demokrati uganjajo danes veliko grdobijo. ko poskušajo prepričati jugoslovensko javnost, da je JRZ stvarno proti sporazumu. Še bolj grdo pa je. da proglašajo vse Srbe. ki so volili pri občinskih volitvah liste predsednika Cvet-koviča, za nasprotnike sporazuma in za sovražnike Hrvatov. Vsa javnost ve. da sta bila tvorca sporazuma dr Maček in Cvetkovič. ki se trudi z naravnost nad-človešimi silami, da bi izvedel sporazum v polnem obsegu in v duhu. v kakršnem je bil sestavljen. Cvetkovič se ie ves posvetil misli sporazuma in postal njen pravi apostol. Kako naj bi potem stavil svoje ime na razpolago za kandidatne liste ljudi, ki so baje proti sporazumu? S postavitvijo list svojih prijateljev je ravno hotel olajšati položaj na Hrvatskem in potrditi svojo voljo, podpreti z vsemi silama politiko sporazuma tudi med Srbi v banovini Hrvatski Rezultat volitev je pokazal, da je prav storil, ko ie postavil liste svojih prijateljev in tako privedel v ožji kontakt Srbe v banovini Hrvatski s HSS brez samostojnih demokratov. To pa je tudi glavni vzrok vse jeze in srda samostojnih demokratov. Gospodje slutijo. da prihaja čas. ko bo zaključena njihova vloga ekspertov za srbske stvari med Hrvati, kakor je bila svoj čas likvidirana njihova ekspertovska vloga za prilike na Hrvatskem v Beogradu. Nastopil ie že skrajni čas. da likvidiramo v našem političnem življenju samostoino demokratske eksperte, ki so s svojim delom zavirali konsolidacijo Jugoslavije in nemalo pripomogli do razsula v našem političnem življenju.« Zaplenjena knjiga Državno tožilstvo v Ljubljani je včeraj obvestilo avtorja knjige »Blazni Kronos 1940« gg. Igorja Torkarja in Nikolaja Pir-nata. da ie njuna knjiga zaplenjena. Za-brana je motivirana z naslednjimi navedbami: »Ker težko krši javno moralo, ker dalje izziva verski razdor in ker vsebuje po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi kaznive objave (glej oso-bito sliko »Papa« in sonet »Slovenska umetnost«, sliko »Noč po izdaji«. »Otožni kuhar«, sonet o »Mladem človeku«, sliko »Dva simbola«, sonet »Ščurki«, sliko »Spet fant« in »Počitek«), Uprava policije je bila naprošena, da zapleni vse izvode, razmnožene in namenjene za razširjenje. Zoper odredbo ni pravnega pripomočka«. Težavna nevtralnost V nekaterih nemških listih so bili te dni objavljeni dopisi iz Švice, ki kažejo, kako hudo je po vojni prizadeta tudi ta nevtralna država Ne gre pri tem samo za velike izdatke, potrebne za vzdrževanje I skoro v celoti mobiliznane švicarske voj- i ske, temveč so enako občutne tudi druge j posledice, zlasti gospodarske. Za slovito švi- ! carsko blagostanje je usoden udarec v tem, i da mu je vej na izpodrezala njegove glav- ; ne temelje, predvsem tujski promet in izvoz kvalitctnin švicarskih industrijskih izdelkov. Kar jih lahko še izvažajo, jih morajo skoro izključno zamenjavati za živila in surovine, ki jih ima Švica sama pre-milo. Nobenega odjemalca skoraj ni več, ki bi še lahko ali ki bi še hotel plačevati v zlatu. Tujski promet pa je sploh popolnoma zamrl in se pojavlja že sedaj velika skrb, kako bo mogoče preboleti silno krizo te za Švico najvažnejše gospodarske panoge Italijanska kolonizacija v Abesiniji T?koj po zavojevanju Abesinije so začele italijanske oblasti sistematično naseljevati koloniste v tej prostrani pokrajini. Konec leta 1939. je bilo v Abesiniji že okrog 2000 kmečkih rodbin, ki obdelujejo dodeljeno jim zemljo, deloma vsaka zase, df loma pa skupno na osnovi nekakega zadružnega sistema. Zemlja je ostala zaenkrat še državna last, preide pa v petih letih v last kolonista. Pri kolonizaciji so imeli prednost oni kmetje, ki so se sami ali njihovi sinovi borili v abesinski vojni. Izredno veliko je ali je vsaj do zadnjega bilo tudi število italijanskega delavstva, zaposlenega -pri cestnih in drugih javnih delih v Abesiniji. Skupno cenijo, da je bilo v začetku letošnjega leta v Abesiniji okrog 250.000 Italijanov, pri čemer ni všteto vojaštvo, katerega število seveda ni znano. Od mest izkazuje največje število Italijanov Asmara s 50.730 priseljenci iz Italije, za Asmaro pa Addis Abeba z 38.882 Italijani. Kam spada Rumunija Na to vprašanje odgovarja v svoji poslednji številki italijanska zunanjc-politič-na revija »Relazioni Internazionali«, ki piše med drugim: »Sredi maja je v vsej srednji Evropi vladala precejšnja napetost. Samo v Rumuniji je bilo mobiliziranih 1400.000 vojakov, med tem ko je istočasno nastal spor tudi med Madžarsko in Slovaško. Sovjetska Rusija je prav tako začela zbirati čete v Galiciji. Dejstvo pa je, da je Madžarska še pred rumunsko mobilizacijo dala zelo pomirljivo izjavo v Bukarešti. Kriza v Bukarešti je trajala še nadalje in je dosegla svoj višek ob demi6iji Gafeoca. i | Rumunija je od začetka vojne dalje vodila dvojno politiko. Njene zveze a Turčijo so ji nakazovale vsmerjenost k demokracijam, medtem ko je gospodarski sporazum z Nemčijo kazal na nemško orientacijo. Ga-fencu je v rumunski politiki zastopal an-gileško-francosko smer. Pod vtisom dogodkov zadnjih tednov pa je prevladala nemška vsmerjenost. Namigi v izjavah novega i rumunskega zunanjega ministra kažejo, da Rumunija gravitira v nemško-italijanski življenjski prostor« Iz železniške službe Beograd, 12. jun. p. V železniški službi ' so bili premeščeni višji kontrolorji Franjo Robida z ljubljanske postaje v tiskarno voznih kart v Ljubljani, Ivan Medved in 1 Stanislav Rutar z Zidanega mosta k pro-i metno-komaercialnemu oddelku direkcije, I s sedežem v Celju, Ivan Ceglar z Jesenic in Ivan Uran z Zidanega mosta, Janez i Pogačnik z Rakeka, Josip žerjav iz Su-| botice, k prometno-komercialnemu oddel-| ku železniške direkcije v Ljubljani, Adal-bert Verhovšek z mariborskega kolodvora ; k istemu oddelku s sedežem v Mariboru, j Viktor Stok z Rakeka v Ljubljano, Roman Oberlintner iz Grosuplja na Rakek. Adal-bert Kralj iž Ljubljane v škofjo Loko. Naš* ^p-^sjce DRAMA Četrtek, 13.: zaprto, j Petek. 14.: zaprto, i Sobota, 15.: zaprto. Nedelja, 16.: Ljubim te. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. DRAMA V zameno za Finžgarjevo »Našo kri«, ki je zaradi vpoklica nekaterih članov k vojakom ne bo mogoče odigrati za vse abonmaje. bodo dobili abonenti reda sreda, četrtek in B Nevviaroviczevo tridejansko komedijo: «LJubim Te«. Pisatelj, ki je znan našemu občinstvu kot avtor uspele komedije »Hollywood«, je imel z »Ljubim Te« poseben uspeh. Igro so igrali v Pragi, v Zagrebu m tucU na raznih inozemskih ocLnh, kjer je dosegla visoko število repriz. Zabavno dejanje se dogaja v vili mladega Amerikanca Percyja in slika način, kako se bori za ljubezen mlade Eve. H koncu sezone bo ta kratkočasna igra občinstvu prav dobrodošla. — Predstava v nedeljo bo izven abonmaja in veljajo za to uprizoritev znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Četrtek, 13.: Madame Butterfly. Red četrtek. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopranistke. Petek, 14.: Evgenij Onjegin. Red B. Gostovanje Borisa Popova. Sobota, 15.: Werther. Premierski abonma. Gostovanje hrvaške mezzosopranistke Elze Karlovčeve in Josipa Gostiča. Red četrtek bo imel ta teden v Operi predstavo Puccinijeve tragedije iz življenja male Japončice »Madame Butterfly«, ki je nedvomno ena najpopularnejših oper svetovne literature. Pretresljivo dejanje in redko melodio«® glasba tvorita res dovršeno umelafa©. ki jo vedno znova radi občudujemo. Naslovno partijo bo pela Vanja Leventova, Pinkertona J. Franci. Suzuki, Kogejeva. a konzula Janko. Dirigent: A. Neffat. Premierski abonma bo imel v soboto zvečer predstavo Massenetovega »VVer-therja« z Josipom Gostičem v naslovni partiji in znano hrvaško mezzosopranistko Elzo Karlovčevo v partiji Lote. V Karlov-čevi bomo imeli priliko spoznati zrelo umetnico, ki stalno nastopa na zagrebškem odru ter je baš zadnji čas z odličnim uspehom gostovala tudi po Nemčiji. Na našem odru sicer še ni nastopala, pač pa je gostovala z našim ansamblom lansko leto v Splitu, kjer je baš v partiji Lote požela viden uspeh. V naši uprizoritvi bodo sodelovali še: Ribičeva. Dolničar. Zupan. Perko. Kristančič. Kot poslednja novost letošnjega repertoarja pride prihodnji teden na vrsto velika Bizetova opera »Carmen« v Debevčevi režiji in pod dr. Švarovim glasbenim vodstvom. Naslovno partijo bo prvič pela naša odlična pevka Mila Kogejeva. ki bo lahko dodala z njo nov uspeh vrsti vseskozi uspelih kreacij zadnjih let. Tenorsko partijo bo pel naš priljubljeni prvi tenorist Jean Franci, na čigar ramah sploh sloni glavna teža letošnjega repertoarja. Sodelovali bodo še: Janko. Ribičeva. Po-lajnarjeva. Poličeva. Lupša. Anžlovar. M. Sancin in B. Sancin. Velik nastop mladine v škofji Loki Škofja Loka, 12. junija. V nedeljo se je v škofji Loki zbralo preko 500 mladih ljudi, ki so priredili v telovadnici deške osnovne šole zelo v spel koncert umetnih in narodnih mladinskih pesmi. Zelo veliko truda je stala ta zamisel sreskega šolskega nadzornika g. Ivana Kržišnika, ki je privabil v škofjo Loko mladinske pevske zbore iz oddaljenih Trebij, Trate, Poljan, Selc, Bukovice, Ga-brka, Reteč in žabnice ter domače deške osnovne in uršulinske dekliške in državne meščanske šole. Trud vzgojiteljev ni bil zaman. Zelo je uspela matineja za šolsko mladino, na kateri so odpeli ves spored koncerta. Koliko pažnje so pa mladi pevci dosegli popoldne na koncertu, je dekaz razprodana dvorana in navdušenje j poslušalcev, saj pri nobenem zboru niso štedi-li z odobravanjem. Spored je obsegal večinoma narodne pesmi. Prav je tako! Začnimo z narodnim blagom, seveda le dobre obdelave, ki je hvaležno tvorivo za vsak nadaljni razvoj zborov. Prvi poizkus vzgoje pevske kulture se je začel, je zelo u."pel in želim samo to, da se nadalje razvija in privabi še ostale šole iz Železnikov, Sore, Sorice, Javor in še od drugih, čeprav manjših šol, saj jih je nekako 30 v našem srezu. Kako lepo bi bilo, če bi se vsako leto zbrali. mladinski zbori narodnih šol in njih vzgojitelji pokazali, da je tudi v najoddalje-nejših krajih doma dobra vzgoja, in da nas veže povsod v pesmi lepa slovenska beseda. Drugo leto, ko se mora spet omogočiti taka prireditev, naj vodstvo skliče sestanek vseh pevovodij, pri katerem bi se pogovorili o viseh nedostatkih, ki se dajo odpraviti (dirigiranje), da bi celota Se lepše uspela. Pri izbiri sporeda se pa mora urediti tako, da bo vsekakor krajši. Vsem zborovodjem in vsem onim, ki so ostali doma, kličem: »Le naprej, ctelajmo, gojimo pevsko kulturo, ker je bil ves trud deforo poplačan. Drugo leto pa spet v škofjo Loko!« Fr. Bafaič. HALI OGLAS IM OGLASOM CENE M A L Po 60 par n besedo, Din - davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za ftlfro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iftčejo služb. NaJmanJS) znraek ta enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi tai tenltve se zaračunajo po Din 2.— ta vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas to enkratno pristojbino DI* S.- zn Šifro ali dajan le naslovov. Najmanjši znesek ea enkratno objavo oglasa Din 20-—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje hh ZZ } Ujj Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro aii daianje naslova 5 din. Najmaniši zaesek 17 din. Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklinami oddam ulici ! ulici 20. ! Šiška. v Podjunski novi cerkvi, 15189-21 naslovov. NaJmanJB Službo dobi Beseda 1 din, davek i din. za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Fotografskega pornočnika(co) negativ retušerja sprejmem takoj. Ponudbe na Foto -Japelj, Maribor. Oddam re-tušo tudi na dom. 15218-1 enkratne «bJavo oglasa Din 1?.- Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Motor na vpojni plin 200 KS. kupimo. Ponudbe pod »200« »Universal . Reklam«, Novi Sad, Zeljez-nička 36. 15170-29 Kil SEJE ENO VECBAIVNE iOGOG&AHKA SWT&ANASI!73 Šofer dobi takoj mesto k tovornemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Stalno«. 15221-1 Mehanike iščem za takoj. Sv. Petra cesta 85. 15217-1 Pekovski pomočnik mlajši, kateri bi raznašal strankam kruh, dobi takoj mesto. — Vrečer, pekarna, Podkoren, Kranjska gora. 15185-1 Zidarje preddelavce potrebuje za vojaška dela stavbno podjetje Bevčar, Celovška c. 63. 15209-1 Učenko iščem za godbo, ki ima voljo učiti se petja in igranja. Plačam mesečno 200 do 250 din in vso oskrbo. Ponudbe s fotografijo na Milan Dimič Novi Sad, Mi-lenka Grčiča 2. 15210-1 Beseda 50 par, davek 3 din. ter 3 din za šifro ali daja nje naslova — Najmanjii znesek dm 13. Star sem 54 let in izreden slučaj me sili, da prosim za službo por-tiria. paznika, skladiščnika, trgovskega sluga ali slično. Dopise: Britovšek. pri Rož-manu, Guštanj . Ravne. 15219-2 Šiviljska pomočnica želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja«. 15195-2 Prodam Besed:. 1 din, davek 1 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Otroško posteljco belo in stajco, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15212-6 Pohištvo Beseda l din. davek 3 din. za šifro ali daianje naslova 3 din Najmaniš' znesek 17 din. In formati Seseda 1 dip, davek 3 din. i* šifro ali dajanje naslova > din. Najmanjii znesek 17 din. Žgano apno kupim vsako količino (va-gonske pošiljke). Ponudbe na »Tara«, trgovina gradje-vinskega materiala, Beograd-Radnička 70. 15110-7. Avt&^moto Poltovorni tovorni avto v najboljšem stanju po zelo nizki ceni naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85. 15203-10 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro sli daianie naslova din. Najmaniši znesek 17 din. Damsko in moško kolo popolnoma novo, prvovrstne znamke, za vsako ceno naprodaj. Poizve se: gostilna, Sv. Petra cesta 85. 15202-11 rteseda I din, davek 3 din. za šifro ali daianje naslova din. Najmaniši znesek 17 din. 18 letno dekle išče službo kot pomoč v gospodinjstvu. Nastopi 15. junija. Naslov: Suler Eliza, Žeriav, pošta Črna pri Pre-valjah. 15205-2 Mlad fant 17 leten, prikupljive zunanjosti, išče službe kot hotelski tekač ali kaj sličnega. Naslov: Franc Istenič, Vrhnika, Klodičeva ul. 2. — 15206-2 Mlada gospodična. izobražena, išče službo pri dobri družini. Gre tudi v trafiko ali kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, mirnega značaja«. 15188-2 m* ttsssuess^s-a g?.«j Vafenci(ke) Vajenko za pletiljstvo v Ljubljani, sprejme takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15216-44 sl^SERIHAJ V„ JUTRU"! Zelen papagajček : ušel. Najditelj naj ga vrne proti nagradi Alenčici Marinko, Gledališka 3 TPD 15208-27 Dragocenosti Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah CERN E juvelir Ljubljana tVrlfova alica Pohištvo novo in že rabljeno, Ki ga želite prodati al) sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od delek ? Komisijsko pro. dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj ea dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do pisrilci ali ustno Prevoz pohištva preskrbimo ml. Ivan Mathlan. Ljub IJana Tyrševa 12. 19-12 Spalnice, kuhinje priznano solidno izdelane, lepe oblike izredno poceni pri mizarstvu, Bitenc, Gosposka 10. 15223-12 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Drva za kurjavo vagonske pošiljke, kupujemo. Ponudbe z navedbo množine, vrste, nakladalne postaje in zadnje cene takoj na Biro Bela, Som bor. 14739-15 Posest Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din. Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Dvosob. stanovanje išče mirna stranka za julij ali avgust. Ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »Tri osebe«. 15198-2U m Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 3 din. Naimaniš' znesek 17 dio. Izjava Dopisi Vsaka Beseda 2 din; davek 3 din. Za daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 20 din. Gosp. pod: »Lepo življenje« dvig- ' nite pismo v podružnici j »Jutra v Celju«. 15222-24 Izjavljam, da g. Viktor Pangos ni moj družabnik, da ni soudeležen v moji mizarski obrti in da ni upravičen v mojem imenu sklepati nobenih poslov. — ! Ludvik Pangos, mizarstvo, i Trata pri St. Vidu nad j Ljubljano. 13183-31 S&mHad^e StcdZ ČUVAJTE SVOJE ZDRAVJE Kknajsigurnejsa ZAŠČITA AMERIŠKA GUM. SPECIALITETA CCITAJ O-KE) za Javna zahvala! Podpisani se javno zahvaljujem izrednemu iznajditeljn preparata »Rakila«, ki mi je pripomogel s to najnovejšo iznajdbo mazila, da J imam danes zopet polno i glavo las, kakor pred 10 j leti, čeravno sem šele 43 let ! star. Bral sem v časopisih o 35 let star, samski, išče ! ^^ovitosti te iznajdbe ter tem potom poznanstva da- 1 f.taH°> naro61" Z v,eIlkinl katera bi bila voljna °Ptimizmom 111 v dvomu Marljiv naslov nemogoč pišite sestanek v Ljubljani. 15199-24 Gospod podpirati ga do njegove na- ?cra P.""' 8 Popisano mestitve. Ifopise i^lasni ** * * ti ga • t><_ odd. Jutra pod »Ženitev ni izključena«. 15190-24 Sobo odda Opremljeno sobo na mirnem solčnem kraju v mestu, s posebnim vhodom. oddam za stalno. Poizve se v ogl. odi. Jutra. 15138-23 Sobo v centru kopalnico, solnčno oddam za 300 din. Kotnikova 21, pritličje. 15225-23 Parcele naprodaj v Št. Vidu in Viž-marjih. Ob parcelah vodovod in elektrika. Vižmarje 78 .nasproti »Mizarske zadruge«. 15187-20 Bled Stavbne in druge parcele naprodaj. — Pojasnila daje Olga Kavčič, Beograd, Ka-radjordjeva 71. Parcele pokaže g. Janez Rogač - Dolenc, posestnik, Bled, Cankarjeva cesta. 15109-20 Sadje la sveže črešnje kg din 5 do din 6 franko podvoz razpošilja v košarah po 45 kg G. Drechsler, Tuzla. 15201-34 Lepo zračno sobo s souporabo kopalnice in telefonom oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15226-23 Prazno sobo oddam. Kralja Petra trg 8/1. 15191-23 Opremljeno sobo oddam gospodu, na željo z vso oskrbo. Idrijska 11. 15204-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom takoj oddam. Mišičeva 23/1., desno. 15213-23 Mesečno sobo lepo, solnčno, mansardno, ▼ hiši sredi Rožnika, oddam takoj ali pozneje. Pot na Rožnik št. 2. 15215-23 kupite najceneje zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v raznih vzorcih pri: SEVER — MARIJIN TRG št. 2. V popravilo vzamemo tudi stare odeje. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je 11. t. m. za vedno zapustila naša nenadomestljiva žena, mama, sestra, gospa JOSIPINA JAKI roj. JERIČ SOPROGA OKRAJNEGA TAJNIKA Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 13. junija 1940 ob tričetrt na 17. uro (3/45.) iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Maša zadušnica bo v petek 14. t. m. ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, Trst, dne 12. junija 1940. Globoko žalujoči ostali. adestrn pogreDni žavoa O xžina Ljubljana f Umrl nam je naš ljubljeni mož, predobri in skrbni oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod GREGOR KURENT POSESTNIK V SAVLJAH dne 12. t. m., po kratki težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 14. junija 1940, ob 5. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Savlje, Kranj, št. Vid n/Ljubljano, Ljubljana, Dunaj, 12. junija 1940. Žalujoče rodbine: KURENT, PECNIK, REŠ, ALWIN iu *" i- H--- 0 ■ ' < **" r - -' ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi dragega soproga, ljubljenega očeta, brata, strica in svaka, gospoda KOBE SLAVKA RAVNATELJA DRŽ. PRAVOBRANILSTVA se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo g. šefu internega oddelka docentu dr. Matku, državnemu pravobranilcu g. dr. Jože Vidmarju za tolažilne besede in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, vsem onim, ki so pokojnika tako častno spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 15. junija 1940, ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. LJUBLJANA, dne 12. junija 1940. ŽALUJOČI OSTALI I sem pričel kuro, katere uspeh ie v teku enega tedna, kar me je presenetilo. Tako sem kuro do potankosti pospešil. Po preteku enega mesca pa z veseljem ugotavljam, da so novo porasli lasje na pleši ne samo trdni in krepki, temveč tudi hitreje rastejo. Čutim zato prijetno dolžnost do domačega in idealnega iznajditelja, da se mu javno zahvalim in in ga vsakomur najtopleje priporočam. Češek Franc, predilniški predelavec V Litiji. 4701-31 Gospodarstvenik 37 let star, s fakultetno izobrazbo in kapitalom din 200.000 din, agilen, soliden in baje prav simpatičen išče kompanjonko . finansi-jerko s 600.000 din gotovine radi priložnostnega prevzema izaedno rentabilne in- i dustrije v sredini države. V j slučaju obojestranske sim- i patije pozneje ženitev zaže- j ljena. Samo resne neano-nimne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »37 letni«". 15224-2J ŠPORT Srbi le pogojno pri ZSSJ Predsednik Srbske zimskosportne zveze g. Limic popravlja svoje nedeljske izjave glede pristanka na reorganizacijo vrhovnega zimsko-sportnega foruma da Imate obleko vedno kot UOI99 kemSfino ttitlti a barvati v tovorni JOS. REICH PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna HIŠA za 850.000 dinarjev v sredi strogega centra Beograda, samo 15 hišnih številk oddaljena od hotela »Moskve«, s trgovinami in stanovanji. Izredno ugodna prilika, za skoraj polovično ceno. Izkoristite kupci to nujno in neodložljivo prodajo! Renta 9% na vloženo glavnico. Plačljivo po dogovoru. Prodaja izključno BOVAN, BEOGRAD, Knez Mihajlova 5, palača »Ta-Ta«, telefon 27978 ILlLlUUUUmUULIULILlUULO JLIUUUUUUUL SOBAR dobi mesto v dobri gosposki hiši v Zagrebu. — Nastop takoj ali sredi avgusta. Pismene ponudbe v hrvatskem jeziku, z navedbo znanja, fotografijo, ki se vrne ter opisom življenja pod br. 56247 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Vrtne sončnike Izdeluje počenši od Din 108 Bela Fettmann, ZAGREB, Masarykova 9. Trstje za strope parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za lzoliranje dobite najceneje pri Jos.RoPtthf Ljubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513 Nedeljski občni zbor JZSS je po poteku in vseh odmevih vzbudil najlepše nade, da se bo v novi vrhovni organizaciji za zimski šport lahko začelo složno delo v vseh treh narodnih zvezah, ki so zdaj tudi že ustanovljene. Majhno nesoglasje, ki je nastalo zaradi nepopustljivega stališča obeh delegatov srbskih podsavezov iz Beograda in Sarajeva, češ da je treba v pravilih točno odrediti tudi krajevno pristojnost posameznih narodnih zvez, so — vsaj tako se je zdelo po prvih informacijah — iz-gladili zastopniki Slovenske zimskosportne zveze odn. člani upravnega odbora bivšega JZSS na posebnem sestanku pred odhodom omenjenih delegatov. Njuno izjavo smo objavili v ponedeljski izdaji našega lista in se je v glavnem glasila tako, da zastopniki srbskih podsavezov v JZSS pristanejo na vse sklepe glede reorganizacije JZSS, glede vprašanja teritorialne pripadnosti posameznih klubov s področja dosedanjih podsavezov v Beogradu in Sarajevu pa bodo dokončno rešili v svojem območju in nato zavzeli stališče glede onih členov v pravilih novega ZSSJ. V znamenju tega pristanka sta potem oba delegata imenovala tudi tri zastopnike, ki naj bi zastopali Srbsko zimskosportno zvezo po sprejetem ključu 3:3:3 plus 3 v novem upravnem odboru. Ta naknadna ureditev nesoglasja nas je od vsega začetka navdajala s skepso, kajti običajno je ob takih prilikah tako, da se delegati po povratku v svoj krog spet spomnijo, s kakšnim točno opredeljenim mandatom so šli na občni zbor in z morebitnim popuščanjem po mnenju domačinov prekoračili dana pooblastila. Tako se je zgodilo tudi v tem primeru, kajti danes objavlja predsednik Srbske zimskosportne zveze Vladeta Limič, ki je bil poleg Sarajevčana Tadiča glavni predstavnik vseh smučarskih klubov iz Srbije brez pravice glasovanja na onem občnem zboru, v »Politiki« obširno izjavo, v kateri po svoje opisuje potek tega zborovanja in ugotavlja nato s svoje strani naslednje: >Pri odhodu iz hotela so ml rekli, da nas nekateri gospodje čakajo na vrtu. In res so bili tamkaj predstavniki slovenske narodne zveze in biv-Se uprave saveza. Iz razgovora smo posneli, da je bila pozneje ustanovljena tudi slovenska narodna zveza in je sedež te zveze sedaj na Jesenicah. Potem so predstavniki Slovenske zveze načeli razgovor o našem od- hodu z občnega zbora in dejali, da so v neprijetnem položaju — stari savez je likvidiran, novi pa še ni ustanovljen, ker ne more obstojati brez sodelovanja tretje narodne zveze — in so zato zahtevali možnost, da bi se to vprašanje rešilo. V imenu beograjskega in sarajevskega podsaveza sem podal nato sporazumno z delegatom Sarajeva g. Ta-dičem naslednjo dobesedno izjavo: — Mi pristanemo in priznavamo izvršeno organizacijo samo tedaj, kadar bo rešena in sprejeta v pravila tudi pristojnost srbske narodne zveze, to je, da je njeno območje vse ono, ki ni v sestavu banovine Hrvatske in dravske banovine, ne pa, da se mora to vprašanje rešiti pri nas v savezu, kakor to trdi savezna uprava. Takrat, ko nam bo priznana naša narodna teritorialnost — ker mi lahko samo tako mirno delamo za propagando smučarskega športa —, takrat bomo v celoti priznali tudi izvršeno reorganizacijo JZSS, ki je bila zdaj deloma sprejeta brez naše udeležbe. Vse dotlej pa vztrajamo pri svoji izjavi, ki smo jo dali na občnem zboru, in zaradi tega ne moremo priznati nove uprave, ki je bila izvoljena, prav tako pa tudi ne na kakršno koli delo, ki bi prišlo in nas moglo obvezovati. Res je, da smo dali predlog za naše delegate v to novo upravo, toda ti bodo mogli stopiti v njo šele tedaj, ko bodo rešene naše zahteve.« Tako je torej po najnovejšem pojasnilu g. Limiča razmerje med ZSSJ in Srbsko zimskosportno zvezo in sprijazniti se bo treba z mislijo, da bo delo za notranjo ureditev naše vrhovne zimskosportne organizacije spet črpalo nove moči in zahtevalo novega truda, namesto da bi vsi, ki želijo pomagati tej naši športni panogi do razvoja, složno in z umevanjem uredili ta vprašanja. V tem primeru velja to tem bolj, ker je bila — tako je popolnoma pravilno poudaril eden slovenskih delegatov na nedeljskem občnem zboru — vsa organizacija izvedena po narodnostnem načelu teritorija in zato ne bi bilo pravično onemogočati hrvatskim klubom izven banovine Hrvatske ali srbskim klubom v banovini Hrvatski, da bi se ne smeli včla-njati v svojih narodnih zimskosportnih zvezah. NABODNA flŠKARNA LJUBLJANA KNAFUEVA 5 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Kaj mislijo o naši postavi proti Madžarom? Prvi mednarodni nastop v atletiki bo imela naša državna reprezentanca v dnevih 22. in 23. t. m. proti drugi garnituri Madžarske v Beogradu. Sestava našega moštva bo odrejena po izbirnih mitingih, ki bodo to soboto in nedeljo na sedežih vseh treh narodnih zvez. Odgovorne funkcionarje čaka pri tem precej težka naloga, ker se pač letos tudi v atletiki razmere niso razvijale normalno, na nekatere atlete pa sploh ni mogoče računati. V enem izmed naših redkih strokovnih listov čitamo nekaj misli o tej naši postavi za Beograd, ki naj bi bila približno takale: Beograjčani bodo dali oba sprinterja na 100 m, Račič in Urbič pa prideta v poštev za 200 m. Tu je mogoča tudi postava bivšega rekorderja na 400 m Hajdukovca Despota. Ker potrebujemo za štafeto 4X100 m štiri take tekače, bo treba poizkusiti še Markoviča iz Novega Sada, rekorder Pleteršek pa je menda bolan. Sra-kar je bržkone siguren za 800 m, drugi je neznan. Košir iz Ljubljane še nima rezultata, vendar je zelo verjetna njegova določitev na 1500 m in 5000 m skupno z rekorderjem Kotnikom. 10.000 m bo tekel Kvas ln še nekdo; upa na zmago tako nimata. V 3tafeti 4 X100 m bo nastopila beograjska Jugoslavija, v oni 4 krat daljši pa ne v