Iz življenja kulturnih rastlin Dipl. agr. A. jamnik Trgal deček cvetke jc dehtcČL. rane prizadeval jim boleče ... Prav te besede so hodile na misel Slavku, ko sta z oekom šla po polju. »Kaj misliš, očka.« je dejal Slavko. »ali rastlino res boli, če jo utrgam ali drugače poškodujem?« »Kajpada jo boli. toda na svoj način,« je odvrnil očka. Nato je sledil tale razgovor: Slavko: Ta je pa že bosa! Saj rastlina ni človek ali vsaj žival. — Očka: Res je, da je v tem nekaj razlike, vendar pa je tudi rastlina živa stvar. Slavko: Joj očka, ti si pa tič! Bi me rad malo povlckel za nos. Ne boš kaše pihal! Potem bi vendar rastlina Iahko tudi za menoj tekla, če je živa! — Očka: Kakor da rastHna res Še ne bi bila nikoli za teboj hitela? Lcskovka je tiidi rastlina ali vsaj njcn del. In še prav imenitno si dirkal pred njo. Slavko: To je pa nekaj drugega. — Očka: No, da, toda nekoliko mora biti tudi šale. Ali kljub vsemu je rastHna vendarle živa stvar. Poslušaj! Vse kar se razvija iz semena odnosno \z jajčeca, vsc karse hrani, razvijii, razmnožuje, pregiblje, dorašča, zori — in končno tudi umira — prištevamo med žive stvari. Tudi za rastlino vclja vse to. Celo giblje se. Prostora sicer ne more tako zapuščati kot človek, ker je vkoreninjena v tlch, giblje pa se ie na razne načine, ne samo zaradi vetra. K svetlobi in soncu se obrača prav nekako hotc, po nekakšni lastni volji, ali vsaj lastni moči. Tudi rastlina je, ali kakor pravimo — hrani se. Slavko: K.je pa ima usta? Ocka: Počakaj raalo. Vsega hkrati ti ne morem povedati. Vse lcpo po vrsti — kakor hiše v Trsti Na kratko ti povem, da rastlina nastane iz semcna (jajčeca). Zrno mora ob svojem Času priti v zemljo, da vzkali. Kmalu nato pokuka stebelce \?. zemlje, v zemlji pa se razvije korcnina. Rastlina se potem razrašča v zemlji in nad zemljo- Koreninice &o tako rekoč njcna usta. V glavnem si išče in jemlje z njimi iz zcmlje hrano. (Nekaj ti bom povedal tudi o vlogi zraka in sončne svctlobe.) Hrano na svoj način prebavlja (presnavlja), da sc bolje razvija in bolje raste. Kmalu že cvetc. Iz cveta se razvijc plod, odnosno seme. Ko zrno dozori in zopet pride v zemljo — se vse to, kar sem ti doslej pripovedoval — zopet znova začne. In tako jc to šlo od nekdaj ter se bo | ponavljalo do konca sveta. 117 Ceprav rastlina, ki je razvila seme, ob nekcm času usahne — umrje, je ¦ndarle večna, ker iz njeaega semena vzklije prav taka rastlina kot je bila prejšnja. Nova rastlina svoje lastnosti podeduje po starših slično kakor človek. Novi rod je vedno podoben prejšnjemu in živi ter se razvija kakor prejšnji in skrbi, da rodu ne bo nikoli konec. Slavko: To je pa res zanimivo. Niti opazil nisem, da sva medtem že dospela domov, prav pred hišnfl vrata. Kar še enkrat pojdiva na polje in dalje mi pripoveduj, prosim! Očka: Za danes naj bo dovolj. Če boš priden, bom nadaljeval jutri in potem še večkrat. Drugi dan je Slavko kmalu popoldne opravil svoje šolske dolžnosti in / očkom sta odšla na izprehod. Očka je tlačil neko knjigo v žep, vendar pa _:i Slavko ni hotcl vprašati, kaj je. Po glavi mu je vršalo samo vprflšanje, kaj mu bo očka na tem izprehodu še vsc povedal o življenju rastlin. Tako }c bil vcs vdan v to misel, da je celo pozabil vzeti žemljo in jabolko s seboj. Komaj sta bila na ulici, že jc Slavko opominjal očka na včerajšnjo obljubo. Očka pa jc menil, da jc na ulici prevcč treba paziti, kod in kako | hodis. da se ti ne zgodi kaj zlega, in obljubil izpolniti bcsedo, ko bosta I zunaj v mirni, prosti naravi. Dotlej je Slavku svetoval, da naj se kar neko I liko namaŽe z božjo mastjo, ki ji pravimo potrpljenjc. Kmalu sta bila nfl fcoljskj poti. ^B Očka: No sedaj pa kar začniva. Vidiš, vse živo prihaja iz jajčeca, Latinci ^B rekli — omne vivum ex ovo. ^K- Slavko: Pa zakaj naenkrat zacenjaš o jajcu, saj jajce ni rastlinsko seme? HF Očka: Saj je frudi rastlinsko zrno v znanstvenem jeziku smatrati za Bce in beseda »seme« kakor jo v navadnem življenju uporabljamo, prav za Kav ni pravilna. Scdaj bovn primerjala kurjc jajce in rastlinsko zrno, kako ^Ba sestavljena, kako in pod kakimi okoliščinami se v njtma začne razvijati Hfevo življenje. Ako hočemo, da se iz oplojenega jajca zleže pisčanec, mo-Kno jajce dati pod kokljo. Ko ta na njem sedi, ga ogreva. Večkrat koklja ^Btousti gnezdo, da do jajec pride svež zrak. Takrat gospodinja jajca tudi ^fckoliko poškropi, da jim ne zmanjka vlage. Vse to si že videl pri teti, kajne, ^V Kadar n. pr. kuhano jajce presekaš na dve polovici, vidiš v njem beljak ^Krumenjak. Beijak je obdan s tanko kožico, preko nje pa je še apnenčasta ^^mina, da varuje notranjost. V rumenjaku je speči kalček, iz katerega se Bn^ razvijati pišče, ako ga koklja ogreva. Beljak in rumenjak služita razvi-^Uočemu se piščančku za hrano, dokler se po 3 tednih popolnoma goden ne Jpnota iz jajca. Takrflt se vpre z vso močjo ob ozke stene svojega domka, ^B.kljunčkom pa pika v lupino toliko časa, da jo prebije. Še cnkrat se dobro napne! Resk, in lupina razpada, pisčanček pokuka v beli dan in prvikrat se oglasi njegov čiv, čiv. — Oeka sedaj potegne iz žepa knjigo in Slavku v njej pokaže prvi dve sliki, ki 311 vidite aa strani 117. Slavko: Kaj pa na prvi sliki pomeni ona temna lisa v rumenjaku? Očka: Ta lisa je kal zaplodka. Iz njega se razvije novo življenje. Razu-meŠ sedaj? Slavko: Da, očka. Kako imenitno je to in vendar tako preprosto. Toda, kako pa je z umetnim valenjem. Nekoč sem nekaj čul o tem. Očka, ali j^; res, da tudi stroj lahko izvali pišče? J. Očka: Seveda. Spomni se, da sem preje rekcl, da se pišce začne v oplo** jenem jajcu razvijati, čim nanje stalno vpliva primerna toplota in mu ne< primanjkuje zraka in primerne vlage. Vendar je tu glavno toplota. Ako t-stroju stalno vzdržujemo tako toploto kot sicer vlada pod kokljo, tedaj tudi stroj lahko vali. So stroji, ki valijo lahko po 50.000, da še celo po par sto tisoč jajc obenem. Ako narediva enkrat spomladi izlet na perutninarsko fanno na Lesnem brdu pri Horjulu, boš tak stroj lahko videl pri delu. Evo, Slavko, sedaj pa se pomeniva o rastlinskem zrnu. Poglej najprej dobro drugi dve sličici. Predstavljata zelo povečano koruzno zrno v pre-rezu in sicer kaŽe prva speče zrno pred kalenjem, druga pa zrno, ko vzkali. Kakor sva pri jajcu razlikovala lupino, kožico, beljak in rumenjak, tako isto vidiš tudi tu, čeprav v nekoliko drugačnem razporedu. Beli del notra-njosti zrna obstoji povečini iz škroba in nekako odgovarja bcljaku pri jajcu. Oni temncjŠi del, ki je s posebnim ščitkom ločen od Škroba, pa si misli, kakor da je nekakšen rumenjak. (Slika 3.) V njem vidiš tenme Iise. To je speči kalček. Tudi tu se iz njega razvije novo življenje, vsa notranjost žrna pa mu s početka služi za hrano- Torej skoraj vse tako kot pri kurjem jajcu. Razlika je Ie ta, da tu, dovoli mi tako reči, rumenjak ne plava v beljaku, negf) da sta loČena. (Glej sliko 4.) Zakaj neki? V (kurjem ali ptiČjem) jajcu se kalČek. odnosno plod razvija v njega notranjosti in ko je piščanček popolnoma goden — prebije lupino in pokuka v pravo življenje. Pri rastlinskem zrnu je stvar drugačna. Tudi temu je potrebna primerna toplota, vlaga in zrak, da se kalček začne razvijati. Zrno se v zemlji napoji vode in se močno napne, tako močno, da lupina (luščina) poči in kalček (zaplodek) začne nekako lezti iz zrna ven. Oni del kalčka, ki je na sliki 3. zaznamenovan s črko a — sili v zernlji navzgor, (glej sliko 4.), oni, ki je zaznamenovan s črko b — pa navzdol. Oni, ki sili navzgor, končno prodre iz zemlje ven ter se iz njega razvije nadzemcljski del rastlinc, med-tem ko se iz navzdol razvijajočega dela razvije korenina. Rastlina se torej do popolnosti razvije Šele ztinaj zrna. Pišče ima že dovršena usta, pljuča, srce itd. do takrat, ko se izleže iz jajca, rastlina pa si razvije usta (korenino) in ostali del telesa Šele zunaj zrna. Nekakšno srce in glavne žile pa ima rastlina že takoj ob kalenju precej razvite. Te žile imenujemo tudi hrano-vod. Kakor vidiš iz slike 4. vodi tak hranovod iz postajajoce korcnine (od ust) navzgor proti vrhu rastline. Dve taki hranovodni žili (zaznamovani na sliki 4. s črko c in d) pa segata še v zrno samo, da rastlinica iz nje dobiva potrebno hrano tako dolgo, da je vsa vsebina zrna izkoriščena in da si že zaČne sama dobivati hrano potom koreninic. Ko rastlina vzkali in pride na beli dan» začnc tudi dihati in nekaj hrane dobivati iz zraka. O tem se bova zabavala kasneje. Slavko: Očka, to mi je pa všeč. Sedaj šele vidim, da rastlina res živi in precej slično kakor druge žive stvari. Toda, Če so za razvoj rastlinskcga kalčka s početka potrebni slično kakor pri kurjem jajcu samo toplota, vlaga in zrak, potem bi fahko tudi rastlinsko seme tako rekoč umetno valili z nekftkimi umetnimi kokljami. 119 Očka: Seveda. Kar prepričaj se. Napolni posodico z vlažoim peskom jd jo postavi v zmemo toplo sobo. Na pesek deni !ižol ali žitno zrno ali nekaj deteljnih zrn (ki ti jih semenski trgovec v ta namen rad da brezplač-no) Opazil boš najprej, da se zrnce i