DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY, MORNING, OCTOBER 5, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. rgjrs®1 i j OA,, *-, / ^JJ^ti prebivalcev v okraju Cuyahoga lahko danes odgo-""' tvža Vpra^anje s tem, da £re pogledat v podstrešje, v klet e pr'"- j azoter pobere vse staro železo in ga odda vojni industriji. 5 ce"t;' % 16 2<*aj nal°ga domače fronte. Dežela danes ne potrebuje li^-j Vr'Seg obljub, ampak potrebujejo dejanja, potrebuje j^triji primanjkuje železa in vsaka hiša ga ima gotovo \p * . C°ddaste- To je naloga naše domače fronte. Zmsga mno-o„ ' ^odtega! dmv ,--- rl lahko storimo za domovino . ,e sinoči posetil ope-^Jski brivec," ki *jo je »a, d asbena matica v SND, Jp4 * stoJi ta odlični pev-®t j a 1 š k u popolnosti, IV^nosti in igralske fekj K„. JJs, ^ Petja in vesele T tuj, Za^teva veliko gib-fe . ■a. strani pevca: y c, od orkestra. Reči V bilo vse sijajno ",oi|j. asb« so izvajali \ ,cnega simfoničnega ' Ki so take glasbe va-\ \ * Pohvalo pa zasluži-"-amaterji, ki mo- Za svoj vsakdanji Pa žrtvovati šte-Pevske vaje. \a', ne Šubelj, je zo-j1"v0(lilV8° svojo nadarjeni^ Je Pevske kot glas-Vs° Preciznostjo. ISr* del°' ker SfJ Za Prav duša vse !>V Tone Subelj t^č 0° Ja Ivan Zorman :!%aKr°mne zasluge, da fie vi0may'ca t0> kar -ie-imeli Louis i\ir Bradač, Antoi-> A ' Frank Plut, John Zarnick. Manj-f{>eJa. Frank Wencel, % i?*eli m Anton Smith- Je Je lmel težk0 na" m . Siti ral svoj ™očni 0 w [S m prehajati iz -lahen- milobni »l W l^dan Je' da zna izvrst-varijacije vi- < tCjjj Antoinette'Sim- Cj posebno dobra \ it ; 'Nia r ^ v skrajni viši- 1 r : Povito obvlado- h t'tJ^io lahkoto po- %S le .rasno pela med -* .o J ^ vlogo je imel > VSI 'je teral Sevilj-. s svojim zelo uga- ŽT* obenem je pa do- 1 ;vs .žalsko vlogo in odru. S* fln Pevec> am" Sj. X% 'prekosij iv igra-ffl ^ajo zelo radi fli0|0, ^^(bas)jebilze-WJ ^ vi>° V*petju, am-/ ki nju- Imel je ve- 70 ty \x Jo Je izvršil brez novi grobovi Antonija Česnik Po dvemesečni bolezni je umrla v soboto popoldne ob petih dobro in splošno poznana Antonija Cesnik, rojena Celi-har, po domače Jurjeva, v starosti 65 let, stanujoča na 8005 Union Ave. Ranjka je bila doma iz vasi Petelinje, fara Sla-vina, odkoder je prišla sem pred 40 leti. V času bolezni je j živela pri sinu Josipu na 11020 Plymouth Ave.,, Garfield Heights, O. Bila je članica društva sv. Ane, št. 150 KSKJ, društva Kraljica Miru, št. 24 SDZ ; podružnice št. 15 SŽZ; društva sv. Rešnjega Telesa, ter tretjega reda sv. Frančiška. Tukaj zapušča žalujoče sinove: Josip, Frank in William ter enega vnuka, sestro Johanna Smrdel in enega brata "V starem' kraju. Pogreb blage pokojne mamice se bo .vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. in v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Nemške pozicije v Stalin-gradu so v nevarnosti Ruska- armada .severno od Stalingrada ima še vedno iniciativo v rokah, vsled česar so nemške pozicije v mestu vedno bolj nevarnosti. V eni točki so Nemci včeraj naskočili šestkrat, tcda vselej so bili odbiti. Radio iz Moskve je poročal danes zjutraj, da s0: ruske čete pregnale Nemce z neke važne točke zahodno od Moskve. Vojaške vesti trdij), da Nemcem primanjkuje rezerv v Sta-lingradu, ker jih ne morejo tako hitro dobivati, kot jih pobijajo Rusi. VLADA BO KONTROLIRALA MEZDE, PLAČE, CENE IN NAJEMNINO Washington, 3. okt. — Administrator cen, Leo Henderson, je naznanil, da bodo z dnem 5. oktobra "zamrznjene" cene vsem onim živilom, ki so bile dozdaj izvzete iz vladne kontrole. Novi ekonomski direktor, James F. Byrnes, ki se je odpovedal kot član najvišjega sodišča Zed. držav, bo imel oblast nadzorovati vse mezde, plače in cene poljskim pridelkom. Direktor Byrnes, ki se je odpovedal službi pri najvišjem sodišču, ki mu je bila zagotovljena za vse življenje, bo imel najbolj odgovorno službo in nalogo v deželi. Izjavil je, da bi se n( bil odpovedal najvišjemu sodi šču za nobeno drugo službo, to da.v tem slučaju je ubogal pove. lje predsednika. Kaj bo njegova prva poteza \ novem uradu, ni še povedal. Toda predsednik mu je dal popolno oblast, da izvede ekonomski program ter establira cene, mezde in plače v deželi ter s tem odvrne inflacijo, ter prepreči navijanje cen. Ekonomski program bo vzpostavljen na sledeči podlagi Mezde in plače se ne smejo ne zvišati ne znižati od višine, ki je bila 15. septembra 1942, ako tega ne odobri vladni posredovalni delavski odbor. Ta bo pa to priporočal le v slučaju, kjer obstojajo prevelike razlike, ali kjer. je to potrebno zvišanje za bolj učinkovit vojni napor. Kdor ima danes $5,000 plače na leto, ne more dobiti višje, ako dotičnik ni promoviran v pozicijo, ki daje višjo plačo. Mezde in plače se ne morejo znižati pod višino, ki je bila najvišja med 1. januarjem in 15. septembrom 1942. Vse plače nad $25,000 na leto bodo odpravljene. To pomeni., da ne bo smel nihče zaslužiti na leto več kot $25,000 potem, ko bo plačal davke, zavarovalnino in druge obveznosti. Torej čistega ne sme nihče zaslužiti na leto več kot $25,000. Kar se tiče poljskih pridelkov, bodo vzpostavljene one najvišje cene, ki so prevladovale med 28. septembrom in 2. oktobrom. Tako so zdaj najvišje mogoče določene cene vsem živilom, razen i svežemu sadju in zelenjavi, sve-| žim ribam in oreškom. Ta živila so sezonska in se jim težko določi gotovo ceno. Ta določba stopi v veljavo danes. Pozneje bo vlada morda znižala ceno nekaterim živilom. Te cene pa ne zadenejo farmar-skih cen, razen kjer farmarji direktno prodajajo odjemalcem. Cene goveji živini, prašičem, koruzi, pšenici, sadju in zelenjavi, bodo1 določene pozneje. Zaenkrat so določene cene samo onim živilom, ki jih prodajajo trgovci na drobno, na debelo in izdelovalci. Henderson, ki kontrolira cene, je ukazal, da se postavijo cene nejemnini v vseh krajih, kjer se to še ni izvedlo. Dozdaj je prizadetih v tem nekako 50,000,000 oseb. Predsednik je ukazal, da se establira najemnino po vsej deželi, ne samo v krajih obrambne industrije. Myron Taylor še ni gotov s svojo misijo Lisbona. — Myron Taylor, ki ga je bil poslal predsednik Roosevelt v Vatikan, je na potu domov, toda je izjavil, da njegova misija še ni končana. Ko je prišel iz Rima, se je posvetoval s španskimi državniki, potem se je razgovarjal s portugalskim premierjem in zdaj je na potu v London. Seja m zabava Članice podružnice št. 41 SŽZ imajo jutri večer ob osmih sejo v SDD na Waterloo Rd., soba št. 3. Po seji bo prigrizek in zabava. Iz Lowry Field, Colo, se je oglasil Pvt. Joe E. Udovic, ki pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. Njegov naslov je: Pvt. Joe E. Udovic, 41st T. S. S. (S. P) Brks. 771, Lowry Field, Colo. *B *fi ISB Iz Camp Wolter, Texas se je oglasil Pvt. Frank J. Svigel. Prijateljem in prijateljicam se priporoča, da mu kaj pišejo ter vse najlepše pozdravlja. Njegov naslov je: Pvt. Frank J. Svigel, Co. C. 53rd Bn, 4th Plat. Camp Wolters, Texas. )as *s )» Na dopustu se nahaja Pfc, Lawrence F. Blatnik, sin poznane družine Dominika in Mary Blatnik, 3550 E. 81. St. Lawrence je nameščen pri vojaški godbi v Camp Gordon, Augusta Georgia. Prijatelji ga lahko ob iščejo na domu staršev. ■ P9 Hi Edward Miklich, sin Mr. in Mrs. Frank Miklich, 18509 Shawnee Ave. je bil povišan v korporala. Služi pri 82. Airborne diviziji. Drugi sin iste družine, Ivan, je tudi že korpo-ral ter je sedaj v oficirski šoli v Ft. Benning, Ga. Tretji sin Frank se je pa prostovoljno vpisal k mornarici. Vsem trem že limo srečo in zdrav povratek. Ra Sa Ri Harold Golob iz Detroita, Mich, je odšel 12. septembra k marinom. Njegov brat Pvt. Frank iz 1071 E. 68. St. je sedaj v Veteran's bolnišnici, Dearborn, Mich. Prijatelji tam v bližini naj ga ob priliki obiščejo. J (rim Miš maš Po dolgi boleznj je umrl na svojem domu, 971 E. 76. St." John Mišmaš, star 67 let. Doma je bil iz vasi Lažna, fara Hinje, odkoder je prišel v Cleveland pred 50 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojena Novak, tri sinove: Frank, John in Alex, štiri hčere: Mary Jerkič, Anna Zen-ko, Vera Barski, Alice in dve sestri, Margaret in Rose. Bil je član društva Srca Jezusovega. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob osmih v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj v miru počiva, ostalim naše sožalje. -o- Rop v naselbini Včeraj zjutraj ob štirih je neznan zlikovec vrgel v izložbeno okno trgovine s pohištvom, Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. kos opeke ter vzel mal radio. Delati je moral zelo hitro, ker v tistem hipu, ko je razbita šipa sprožila alarm, je skočil Mr. John Sušnik, ki stanuje nad prodajalno, s puško k oknu, toda roparja že ni bilo več. To, da je bandit tako naglo delal, ga je rešilo svinčenih zrn. Opeka je poškodovala en radio in eno svetilko, druge škode, razen ukradenega radija in razbite šipe ni. Ropar morda niti ne ve, kako blizu je bil ofenzive iz okna. Pomoč pri registraciji Odbor za racioniranje št. 9 apelira na moške in ženske, naj se priglase za pomoč pri registraciji za merjenje gazolina. Najmanj 50 oseb se potrebuje za to registracijo. Delo je brezplačno ter bo vsak dan od poldne do devetih zvečer. Kdor ima kaj časa na razpolago, naj se takoj priglasi v javni knjižnici na 79. cesti blizu Superior Ave. Pogreb Suzane Juratovec Jutri zjutraj ob desetih bo pogreb Suzane Juratovec iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. V Lorai-nu, O., zapušča sestro Magdaleno Spraitz. Novi ekonomski direktor Byrnes je bil imenovan za člana najvišjega sodišča lansko leto. Prej je bil eden najvplivnejših senatorjev in intimni prijatelj predsednika. O njem se je izjavil predsednik, da je to mož, ki najbolj pozna probleme dežele, naj bo to delavca, farmarja, odjemalca, malega trgovca, ali izdelovalca. "Ameriški narod je lahko zagotovljen, da bo novi ekonomski direktor pravičen do vseh, ko bo preprečil, da se ne bodo višale cenfe živilom," je rekel predsednik. Wm Je povedal Kitajcem, da je njih boj tako važen kot druga fronta Čungking, Kitajska, 3. okt.— General Kajšek je priredil v počast Rooseveltovemu poslaniku Willkie-u svečan banket, katerega so se udeležili vsi odlični kitajski voditelji in zastopniki Združenih narodov. Pri banketu je Willkie poudarjal, da je fronta v Aziji tako važna, kot je odprtje druge fronte v Evropi ter da narodi zahtevajo akcije zdaj, ker se ne boje več nemškega in japonskega bav-bava. Willkie je šel v slavnostno dvorano v zmagoslavni procesiji. Ob cesti je stalo na tisoče šolarjev, ki so mahali z zastavicami, na milijone pokalic je bilo spuščenih v zrak in vsak je hotel izkazati ameriškemu odposlancu kar največjo čast. Willkie je poudarjal, da so narodi v Afriki, Evropi, Aziji in Ameriki daleč pred svojimi voditelji in željni boja proti osiškim diktatorjem. Važna seja nocoj Nocoj ob osmih bo važna seja društva' Marije Magd. št. 162 KSKJ v navadnih prostorih. Po seji bodo šle članice k skupni molitvi v Zakrajškov pogrebni zavod za pokojno setro Suzano Juratovac. Jutri naj se pa udeleže pogreba. Tajnica bo začela pobirati asesment že ob šestih zvečer. Jablana cvete Pri Tomšičevih na 1193 E. 61. St. se je spozabila jablana in začela cvesti z vsem sijajem. Najbrže si domišlja, da mora v teh vojnih časih vsak storiti kar največ mogoče za domovino, pa bi rada menda tudi ona dala še pred božičem že drugi sadež. Zelo važna seja Članice podružnice št. 14 SŽZ imajo jutri večer ob 7:30 zelo važno sejo v navadnih prostorih. Navzočnost vseh je potrebna. 'iMm Naši vojaki Roosevelt je postavil meje mezdam, plačam in poljskim pridelkom Predsednik je postavil čl&na najvišjega sodišča, James F. Byrnesa, ekonomskim načelnikom. Mezde, plače in cene poljskim pridelkom bodo v oni višini, kot so bile 15. septembra letos. Armadni bombnik je treščil blizu Akrona; 8 oseb je ubitih Akron, O. 3. okt. — Osem avi-jatičarjev je izgubilo življenje, ko je nocoj treščil na zemljo armadni bombnik, ki je padel na tla pol milje zahodno od akron-j skega letališča. Bombnik je za-' čel goreti takoj, ko,je treščil naj zemljo. Policija in civilnq prebivalstvo je takoj prihitelo in skušalo rešiti avijatičarje. Tpda ogenj je bil tako hud, da ni mogel nihče blizu. Ko so končno mogli reševalci do razbitega bombnika, je bil eden avijatičarjev še živ, pa je kmalu zatem umrl. Priče izpovedujejo da je letel bombnik precej nizko in da je! eden izmed motorjev pokašlje-val. Kmalu zatem ;je bombnik treščil na tla in sicfcr s hrbtom proti tlom, ves v phiimenih. -u- < K molitvi članice društva sv. Neže št. 139 C. K. of O. naj se udeleže nocoj ob 6:30 molitve za pokojno sestro Suzano Juratovac v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. « delavska fronta Detroit, Mich.—General Motors Corp. je naznanila vladnemu delavskemu odboru, da se bo pokorila odloku tega odbora, dasi se ne strinja povsem z njim. Vladni delavski odbor je ukazal kompaniji, da zviša vsem delavcem 4 cente na uro, da plača ženskam za enako delo isto mezdo kot nloškim, da jim dovoli unije in plača počitnice. 254,000 delavcev bo dobilo s tem $69,000,000 več na leto. * Cleveland, O.—Unija št. 45, Fisher Body divizija, bo ratificirala novo plačilno lestvico, kot jo je odobril vladni delavski odbor. Tozadevne seje so Se vršile včeraj in ena bo danes opoldne. * Washington. — Vladni delavski odbor je ukazal 4 cente na uro poviška 90,000 delavcem pri Chrysler Corp. Unija je zahtevala 121/2 centa več na uro. Unija je tudi zahtevala $1 na uro kot najnižjo mezdo, toda vladni odbor je to odklonil. Ameriške bojne sile so vzpostavile nove baze na Aleutskem otočju Washington.—Ameriška bojna sila, armada in mornarica, sta napredovali za 250 milj bližje japonskim bazam v severnem Pacifiku ter podvzeli že akcijo p- >ti japonskim, bazam z novih oporišč!. To je prvo prodiranje ameriške bojne sile v Aleutih proti zahodu, odkar so Japonci zasedli Aleutske otoke Kiska, At-tu in Agattu v mesecu juniju. Katere otoke so zasedli Ame-rikanci, ni povedano, toda s tem so se Amerikanci pomaknili vzhodno od pristanišča Dutch, kar bo veliko ugodneje za napade japonskih pozicij-Ker našim bombnikom ne bo treba z novih oporišč leteti tako daleč, bodo lahko nesli večji tovor bomb Japoncem za vrat. ^ena matica je triumfirala Oljskim brivcem sinoči Ifc vlogo pevskega učitelja. Bil je posebno dober pri prvem nastopu, pri katerem je pel zelo dolgo in težko vlogo, pa jo tudi izvrstno igral. Njegov bas je zelo bogat in John mu zna dati moč. Ano Zarnick smo prvič videli v večji 'vlogi in priznati je treba, da je to izvrstna pevska in igralska moč. Videli smo, da obvladuje zelo lep sopran. Radi bi jo večkrat videli na odru. Občinstvu je zelo ugajal skupni nastop vsega zbora in le žal, da je premalokrat prišel na oder. Kot smo zvedeli pri blagajni, je bilo prodanih nad tisoč vstopnic in samo par po 50 centov jih je ostalo. Torej je bila udeležba nad tisoč oseb. Videli smo med posetniki mnogo naših odličnih Slovencev in Slovenk, bilo je precej Cehov, zastopnikov ameriškega časopisje in tudi precej drugih Ameri-kancev, med temi Mr. Metcalf, načelnik elevelandskih javnih knjižnic. Amerikanci so se kaj laskavo izražali o predstavi, kar nam je lahko v ponos vsem, ne samo Glasbeni matici, ki, seveda, zasluži v prvi vrsti vse priznanje za tako sijajno predstavo. Pohvaliti moramo tudi urednike naših elevelandskih slovenskih časopisov in revij, ker pri operi smo videli vse. Že sedaj opozarjamo na prihodnjo predstavo Glasbene matice, ki bo 1. novembra podala komično opero "Netopir." _n_ Mati ustrelila hčer V prepiru je sinoči 57 letna Valentina Kolar, 4202 Broadway Ave. ustrelia svojo 31 letno hčer, Mrs. Irene Novak. Mati je šla v hčerino stanovanje ter sprožila samokres proti nji. Krogla se je zarila v tla pri hčerinem stolu. Hči je nato zbežala v sprejemno sobo in zaloputnila vrata za seboj. Mati je ustrelila v vrata, krogla je vrata prebila in zadela hčer v prsa. Hči je umrla na potu v bolnišnico. Prepir med njima je bil radi moške družbe, v kateri se je hči nahajala. Dr. Furlan v mestu Profesor dr. Boris Furlan je bil koncem tedna v Clevelandu po uradnih opravkih. Oglasil se je tudi pri nas. Včeraj je odpotoval v Chicago. r r •117 St. CIalr Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Oblo. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year CJ. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for B months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies Sc Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 233 Mon., Oct. 5, 1942 Vsak kos železa pomaga zmagi Ameriška vojna industrija potrebuje železa, potrebuje ga silne kupe, da bo iz njega vlila topove, plošče za ladje, bojne tanke, naboje in vse, kar je potrebno za zmago našega orožja. Skoro je ni hiše, kjer bi se ne dobilo kak kos starega železa, ki ni za drugo rabo kot za v plavž. Ta kos železa, ki nima za vas nobene hasni, potrebuje naša industrija. Danes prične kampanja za nabiranje starega železa po vsej deželi. Zaključena bo 18. oktobra. Preiščimo vse kote v podstrešju, v kleti, v garaži in oddajmo vse, česar neobhodno ne potrebujemo. Naši fantje ne morejo z golimi rokami nad sovraga! Dobiti morajo orožje! To orožje se izdeluje iz železa in mnogo tega železa leži brez hasni po naših domovih. Oddajmo ga! Smešna poročila, ki niso smešita Balkan dela Hitlerju vedno bolj sive lase. Prav te dni smo čitali poročilo, ki pravi: "Balkanski nemiri so prisilili Hitlerja, da je sklical na Dunaj konferenco, katere se bo moral udeležiti tudi Mussolini. Poleg balkanskih nemirov jeze Hitlerja tudi prepiri med državami njegovih zaveznikov madžarskih, rumunskih in bolgarskih." London misli, da bo Hitler na tej konferenci predložil načrt nove federacije držav: Hrvatska, Slovenija in Slovaška. To pa samo za to, da bo ostrašil trdovratne Madžare. Druga poročila namiga-vajo, da bo prisilil Italijo, da zapusti Hrvatsko in Slovenijo, zato pa gre v Makedonijo kot odškodnino. Pravijo, da je prisilil Bolgarijo in Romunijo, da sta morali poslati novo zalogo vojakov v Jugoslavijo, kjer sabotaža stalno narašča in tudi moč Mihajlovičeve vojske. Tudi Albanci se dvigajo v toliki meri, da je morala Italija poslati več novih divizij tja, da upostavijo mir." — Tako poročila. Ej, Balkan je trd oreh in Hitler si bo na njem polomil svoje zobe. * » * Kakor so pa ta poročila na prvi pogled smešna in jih London tudi poroča samo kot "govorice," vendar če jih nekoliko razčlenimo in pogledamo v njih ozadje, vidimo, da niso tako smešna, nasprotno, vsebujejo marsikaj, kaj je zelo verjetno, da, kar je kar gotovo. Slone namreč na dejstvih, ki so jasna sama po sebi. Iz vseh poročil se vidi sledeča slika: Razmere med Madžarsko in Romunijo se vedno bolj ostre. Napetost narašča radi Sedmograške, katero Romuni zahtevajo odločno nazaj. Madžari pa nočejo. Oba pa odločno vztrajata vsak na svojem stališču in tudi Hitlerjevo posredovanje ne pomaga nič. Da bi pridobil Madžare, da se vdajo, jim je ponudil že kar celo Slovaško. » » # Romunija je za Hitlerja danes važnejša, kakor Madžarska. Romunija danes še nima pomena za pangermanizem, za njegov "Drang nach Osten," ker germanizem še ni tako daleč. Prišla bo na vrsto še le za Madžari. Tudi jih danes potrebuje za olje, za boj proti Rusiji. Zato je naravno, da bo skušal Hitler Romunom bolj in več ustreči, kakor pa Madžarom, katere že ima v svojem žepu. Romuni to vidijo in zato vztrajajo. Mogoče je celo, da jim sam Hitler tako svetuje. # « * Madžari pa tudi niso neumni. Za "podonavsko federacijo," to je za obnovitev Avstrije delajo in trdijo, da je ta federacija po zmagi zaveznikov že gotova stvar. Na ta način upajo priti do istega nadgospodarstva v srednji Evropi, v podonavskem kotu, katerega so imeli pod staro Avstrijo. Za to "Podonavsko" pa nujno potrebujejo Čehe. To je vzrok, da smo opazili zadnje mesece, kako se tu v Ameriki trudijo, da bi jih pridobili. Čitali smo izjave "da je bila največja nesreča v preteklosti, ker ta dva naroda (Madžari in Čehi) nista delovala skupno," "da je potreba, da ta dva naroda delata skupaj, ker imata skupne koristi, zato morata oba delati za ozko prijateljstvo med Madžari in Čehi," "da sta drug cd drugega odvisna" itd. Vse to kaže, da skušajo Madžari pridobiti Čehe zase. Če bi Madžari vzeli sedaj Slovaško, si odbijejo Čehe in "Podonavska" je šla. Ker pa smatrajo, da je "Podonavska" že gotova stvar, pa vidijo, da je Slovaška že njihova. Ni pa Secmograška. Romuni so drugače nepopustljivi, kakor mehki Slovani. Zato ako bi se Madžari sedaj vdali Hitlerju, bi dobili nekaj, kar smatrajo že za svoje, izgubili bi pa to, kar je najbolj nevarno za nje, bogato Sedmograško. Zato si, naravno, mislijo, bolje drži ga, kot lovi ga, posebno če še veš, da nikdar nazaj ne boš dobil. Oni pač že računajo s porazom Hitlerja. » * * , Tu pride pa še Bolgarska. Boris noče pretrgati zvez z Rusijo in ji napovedati vojno, kakor zahteva Hitler. Boris se boji svojega ljudstva, ki je zoper vojno z Rusijo. Že sedaj narašča jeza Bolgarov, da morajo pošiljati svoje vojake nad bratski ruski narod. Da bi prisilil Bolgarijo, da se ukloni, je danes dokazano, da je sam Hitler ukazal v Varni napasti ruski konzulat. Napadli so ga naciji. Boris je dal veliko i rl-( r^'iVW1* ■■............,: ; _ , _ ... . ■ • ■ W beseda iz naroda Trgatev in stiskanje grozdja na Hubbard Rd. Prav pridno se vrte ljudje po! teh naših krajih sedaj, ko obirajo grozdje. Preše pa cvilijo, da je veselje. Tako jih navijajo in izpod njih pa teče sladki mošt. Ta kapljica bo imela letos precej dober "kik" kakor je soditi iz tako lepih polnih grozdov. Torej ne bo prav nič čudnega, če se ga bo kateri nalezel in si s tem delal kratek čas. Saj ti zimski dnevi bodo itak bolj dolgočasni, posebno pa še sedaj v teh žalostnih vojnih časih, ko vsak dan in vse križem slišimo in čitamo samo slabe novice. Vedno se nam pripoveduje, da sedaj še ne občutimo vojske in menda je nr pod milim nebom nobene ceste, da bi take slabosti ne mogle priti tudi do nas, kar nam vse slabega obetajo. No, pa to je še dobro, da nam vsega ne povedo na enkrat in pravijo, da smo še srečni in tudi jaz tako pravim, da smo srečni, dokler smo. Kadar bo prišlo pa kaj hujšega, bomo morali biti pa prav tako zadovoljni, radi ali neradi, nihče nas ne bo vprašal, vse bo treba potrpeti. Dokler nam je še dano, da lahko ostanemo na svojih domovih in čeprav razkošnosti ne bo, ker je tudi nismo vajeni in da imamo vsaj toliko potrebne hrane, da se lahko do sitega najemo, pa če so ravno pečeni piščanci ali ne, in dokler nam ni treba zmrzovati v snežnih zametih, kot bodo morali naši fantje na bojnih poljanah, nam ni potreba nobenega godrnjanja. Nobenega godrnjanja ni treba, pravim, čeprav si tisti, ki imajo dovolj denarja, ne bodo mogli privoščiti kar bi hoteli, saj si tudi taki ne bomo mogli, ki nič ne zaslužimo. Uradno nam ie bilo tudi povedano, koliko se ie več pridelalo letos in da bodo kokoši letos znesle za 16% več jajec, ampak tukaj gotovo ne štejejo naših vmes, ker sem prepričan, da naše jih že ne bodo znesle več, še rajši manj. Kadar mi čas dopušča, stopim k njim in jim dopedujem o vojski in jih nagovarjam, da bi naj- več jajc znesle pa se takoj oglasijo: jaz že ne, jaz že ne . . . Torej iz tega vidite, da se jim ne da prav nič dopovedati, zato so pa tudi jajca draga, ker jih ni. Marsikateri si bo mislil, da sedaj, ko je tako visoka cena jajcem pa kokošjerejci bogate, a ravno obratno. Cena pravim svežim jajcem je danes 52 centov ducat na debelo, to je, za tiste, ki jih kupujejo na zaboje, kakor naši trgovci. Ti morajo toliko plačati in potem če jih prodajajo ceneje kot po 60 centov, ne delajo prav nobenega profita, kajti vedeti moramo, da škrniclji tudi stanejo denar in jih mora trgovec plačati in poleg tega se pa vedno kakšno jajce tudi ubije. Vsaka cenejša jajca, kot 60 centov, pa gotovo niso sveža. Naše gospodinje prav dobro vedo, katero je sveže ali staro jajce, kajti cena ne laže. Večkrat sem tudi že čital, zakaj neki kokoš kokodaka, kadar znese ali zleže jajce. Torej, kokoš kokodaka zato, da kokošje-rejec ve, katera' kokoš leže, kajti to mora vedeti, da take kokoši, ki nesejo ali ležejo jajca obdrži in tiste, ki ne kokodakajo pa .moi-a pojesti ali če je tako dobrih rok, jih lahko tudi proda, ker sicer bi delale zgubo drugim. Ker pa vsak rad živi, tako otidi kokoš in zato kokodaka, da s tem pove gospodarju, da je znesla jajec in se mu tako prikupi in sebi reši življenje brez vseh nadaljnih informacij. Ko so se bili oni dan pripeljali Vertovšnikovi iz 71. ceste, je bil res krasen jesenski dan. Sonce je tako ljubko sijalo, kot nalašč tako prijazrJm gostom. Kmalu za njimi pa se je bil pripeljal tudi Jože čampa iz Norwood Rd. s svojo družino in pa Mrs. Virant je bila z njimi, čar. lij si je bil to pot izbral drugi vhod, ne kot ponavadi in prav po isti poti je privozil za njim čampa, kot bi se bila zmenila, pa se še videla nista prej. Vr-tovšnik je ustavil svoj avto v lepi senci pod košatim drevjem, ker sem bil jaz strašansko zaposlen z delom, me ni mogel takoj najti in končno pa sva se le sešla in si stisnila desnici. Nato pa me ja Čarlij povabil k svo- jem avtu in ko je odprl tisti zadnji del pri avtomobilu, sem takoj vedel, kaj to pomeni. Malo sem pomislil in že sem ugledal posodo napolnjeno s tisto dobro kapljico, katero je rekel, da je napolnil tam v narodnem domu, posebej pa mi je še povedal, da so tiste dobrote Er-štetovega izdelka. Akrabolt Lojze, ti ga pa znaš napravit, prav tak je kot bi bil od zida. "Kik" ima pa že tak kot sam šment. čarliju se je kar dozdevalo, kako se nazarensko zaletavam v delo, ker je to že večkrat čital v naših novicah iz Hubbarda in zato pa si je mislil, da mi bo s tako kapljico gotovo najbolj ustregel in mi tudi je, da se reče. ičarlij me je bil prišel povabit na "Janezovo 40 letnico," katerega društva član sem tudi jaz in čarlij pa je predsednik tega slavnega društva. Prav žal mi je, da se nisem mogel udeležiti. No, pa saj vem, da onim tam doli je bilo vseeno, če sem se udeležil pojedine pečenih kokošk ali ne, saj vstopnico sem moral vseeno plačati, čeprav nisem obiral kurjih bederc. Rečem pa, da sem jih zelo pogrešal. Saj vem, da če bi bil tam, bi bil imel par veselih uric in bi se bil malo po-kramljal s prijaznimi brati kot so ravno pri Krstnikovemu Janezu, med katere sem pred leti prav rad zahajal. Zato pa mi je toliko bolj žal, da se nisem mogel udeležiti proslave 40 letnice. Vrtovšnik pa je bil pripeljal s seboj tudi več prijaznih deklet poleg svojih hčera. O vseh pa nisem bil pravilno informiran. Pri nas na oddihu je bila Jean Jeršan iz 71. ceste. Ker se pa bojim dekletom zameriti, zato naj povem, da je Jean jako prijazno dekle. Zato sem jih bil pa tudi potegnil v našo cerkev in sebe tudi, kakopak. Bili pa smo malo kasni, ker smo se preveč lišpali, zato je bila cerkev že nabito polna, ko smo mi dospeli tja. Stoloravnatelj me je peljal prav gori pred oltar in me posadil v klop med dve dekleti. Ker pa je že moja navada, da imam vedno lep pušelc, sem ga imel tudi omenjeni dan in dekleta so me pogledovale vsaka od ene strani. Jaz pa sem se obnašal, kot tista "dalika," ki obrača oči na desno in levo, pogledoval sem samo s ta belim. Tudi Jože čampa je imel nekaj takih dobrot, kot Vrtovšnik. Stopali smo kar od enega avtomobila do drugega in pokušali dobro kapljico: Nobene mize nismo potrebovali. Rečem vam, da so bili to zlasti časi zame, da bi še le kaj kmalu zopet povrnili ti moji prijatelji predno nam bo Dr. Juraj Krnjevic o italijanskih zločinih London, (ONA) — Minister dr. Kriy'evic je danes v Londonu obtožil Italijane, da zdaj izvajajo v Jugoslaviji tako hudodelsko in zločinsko tlačenje, da že tekmujejo z Nemci v nečlovečnosti ravnanja z nedolžnim prebivalstvom.-V svojem pismu londonskemu Times-u obsoja dr. Krnjevic propagando iz nekaterih virov, češ da je italijansko postopanje v primeri z nemško krutostjo "blago in polno dobrote." Izjavil je, da je laška zmernost trajala komaj par tednov, ter da je sedanje laškovravna-nje s prebivalstvom priključenih in zasedenih delov Jugoslavije, posebno pa v Dalmaciji, Gornjem Hrvaškem Primorju, ki je priključeno reški provinci, ter v Sloveniji povsem podobno nečloveškemu nemškemu tlačenju podjarmljenih evropskih narodov. Dr. Krnjevic je obtožil Italijane, da so koncem leta 1941. deportirali 25 intelekutalcev iz Dalmacije in Gornjega Hrvaškega Primorja v zloglasno ka-zenjsko kolonijo na Liparskih otokih. Dodal je, da se je že začela italijanizacija šol, javnih Gradov in sploh vsega javnega življenja. Hrvaški tisk je popolnoma prepovedan in tiskarne so zaplenjene. Italijanski uradniki so nadomestili Hrvate. Hrvaški katoliški seminar v Splitu je zaprt ,a dijakom je bilo ukazano, da se bodisi izsele v Italijo, bodisi prekinejo svoje študije. Vatikan je poskušal posredovati, a vse je bilo zaman. Narodni odpor proti rimski politiki potujčevanja je izzval strahovita in nečloveška nasil-stva — g. dr. Krnjevic navaja primer, da so uničili desetorice vasi v dalmatinskem Zagorju z zračnim bombardiranjem, izvedenimi pretekle pomladi, zažgali v okolici Šabonika vasi Zaton, Prvič in Vodica; iz katerih je bilo izgnanih na tisoče prebivalcev in mnogo odposlanih neznano kam. V občinah Sušak, Kastav, Delnice, Čabar in Vrbovska v reški provinci, je bilo uničeno mnogo krajev z zažigalnimi bombami, katere so raztrosila letala. 20 ljudi je bilo ubitih s strojnicami v vasi Jelenie in 12 v Kastvu. G. Krnjevic je tudi povedal, da je bilo dne 6. julija s topovi uničenih 10 vasi — Sveti Matej, Elažiči, Juraši, Siroli, Brnjaši, Srčki, Mladeniči, Marčeli, Glavica in Soršeni — večina prebivalstva v teh krajih je poginila v razvalinah. Jugoslovanski prvak je izja-da so Italijani naselili na najrodovitnejših predelih Jadranske obale svoje ljudi, katere so privedli iz Italije. 'bi "IfSi, "Taka me ^Vi^fK saržentu zopet reK 0>b^|\ lja brcne, ali kaj J "Kako to misli® ^ i "Zato, ker sen^. „ «jM,b<, tudi včeraj zabrus1 .A Saržent pride <^Atte] nico. Ko se ozre n fj j je vse v redu, . KV ga spravi v v^JJ, / )]■%. na ves glas, se t "In kdo je P°staa>f/ del, tiste rože "Gospod M^^toj vil," mu dopove e liko krvi je prepojilo našo2, 1 jo. žrtve, ki jih dnevno ^ prinašajo Jugoslovani, jajo občudovanje in soc Angleška javnost je dobi'0^ veščena o zločinski strah"' v Sloveniji, in ta dan je izV (( la še več o njej. Trpijo® šega umirajočega naroda P tresa srca milijonov na te" kih. Tlačenje in divjaš^ tera je še pred kratkim ^jj kdo tuka>j smatral neverje8SD, in nemogočim, so tako ^ da zdaj že vsakdo ve» j gola, žalostna in resnih3 stva. .. <) Angleži so tudi zvede^ najnovejša ubojstva, .^jj Sloveniji izvršujejo It*^ Znano jim je, da Italija"' jj dan ubijajo talce, brez soJJ brez opravičenja, kakor J živino — da ubijajo na s d žrtev, zato da bi sloV®%,? vel j za vedno uničili- k J no rušenje stotin slovenj si, ki jih pali.in podira > 1 ska vojska, jok nedolz" J mirnega kmečkega P.r®. jjn va, katero fašistični div,',0jiii bijajo z bombami in S^0M puškami, stokanje ne žen in otrok, trpljenje ^J ric tisočev Slovencev, ^ jo po laških končent1'^' taborih, vse to se sliši J oddaljenosti, kakor sk^l aihljaj umirajočega n3' J je skozi 13 stoletij d mirno živel na svoji z® ^ s Vet niti ni vedel, da z orjil Od obal svetovnih « dne 3. septembra odn1 M v i -4-ou Jf va in vroča molitev, g ^jj Pravičnost, ki odloC%tilJi narodov in ki je dop pretj enim letom izjavil " ^ premier Churchil1- ^ ^ podjarmi j enim _ go strašnega in ^te^jll trpljenja, ki bo za čeniške vstrajnosti., 0 | modrosti in vere v fc/A ki bodo vztrajali d »JA se borili do posl f1^ ^ ca. Vztrajajte, draBoPiH"Ij ^ venci, da boste med ^ nimi, ki bodo po te» ^ kušnjah zasedli sv novi miroljubni .../flr1« bolgarskih nacistov zapreti. Hitler je upal, da bo s tem izzval diplomatični spor med Bolgarijo in Rusijo. Pa ga ni! Oba sta bih preveč previdna. Izvedelo se je tudi in dokazalo, da je bil bombnik, ki je padel v Bolgariji na tla in so se tam bombe razletele, ne ruski, kakor je nemška propaganda hotela prepričati svet, temveč nacijev iz Romunije. Tudi ta zvijača se ni posrečila. (Konec prihodnjič.) gazolina zmanjkalo. Pozdrav do prihodnjič, Frank Leskovic. Govor dr. Miha Kreka na londonskem radiu Dne 3. septembra je bila tretja obletnica sedanje svetovne vojne. V soglasju s pozivom kralja Jurija VI., je bil ta dan proglašen v Angliji za dan molitve. Ves angleški narod je v svojih cerkvah molil za odrešenje in za zmago. Povsod so bile javne molitve za pokoj onih, ki so širom sveta padli v boju za svobodo. Ves angleški narod je molil za osvoboditev podjarmljenih in trpečih narodov. Angleške matere so molile za življenje svojih sinov, bojujočih se v vojski, mornarici in zrakoplovst-vu, za zmago angleškega in zavezniškega orožja, za trajen in pravičen mir svobodnih narodov. Med narodi, ki so bili vključeni v te molitve, spadamo tudi mi Jugoslovani — Srbi, Hrvati » - Jkaj! Kar povabfm tj^ Ue z nami! Posebna ■J,|j^apnas' če nas bodete med westmanom in 0,ti na divjem zapadu je v.^v°jevrstno. Vojaštvo Policijsko službo ter ^ red in varnost, ki jo ne samo Indijanci, ^"^ vsakovrstna svoj at, ,neži. potepuhi in s podani ljudje. In west-^.Sv°3imi izkušnjami in Jet11 dežele je dobrodo-Jj v°jaških oblasti. Saj ^ . 0Vec, tudi scout, stezo-li e> mnogo vidi, mnogo jj^tuje, marsikoga sre-^ ktlv zapada je. In tak Cst»an, kakor je bil ko fhand> J'e bil še prav . dobrodošel spremlje- CJaštvu- f,aš pa Ste namenjeni?" j častnika. n ^ormon." je odkimal. "Ne sPrejeti ponudbe, če-L*}« rad. Namenjeni ^ ež v nasprotno smer." ■ Vrilite, ko opravite pri C°rem°' lier imamo do- jf^tanek." iti, let» vprašati, kam pobrat Hpa v gorovje Elkov. v Book gorovje." '' Ia V&S P°svai"im Pred pali so bojno sekiro neprestano na ob-k j^0Zl med Fort Mormo-^ n Indijanom." ^kopali bojno se-i|j /^kaj ?" ^Spi so vpadli v li je ?: konje so šli krast, ^."lo sicer, pa Utahi ije 1 m se branili, mno-!jadl°. ker so bili beli itfJ(lv°-oboroženi. Zlato-Ntu'edli konje in izropa- JUtro Pa so rdeč" <«iri 1 za njimi, spopadat, na obeh straneh jih Vtadl°- Kdečih je bi-" mrtvih, od belih ^ iSc am° Šeat ušlo< ^la,ej0 Utahi in so obe- ^so V Port Union- od" V " 2ahtevali, za vsake- |Vjt,Predmete skupno Sj ' Za Vsakega pad-l ca Pa dva konja in Ni ni , Jt ni zameriti! JI?" p0Veljnik trdnjave Sv°!,en^u belemu' ne ICS'^ bi izP°lnil|w ^ ! s° so farjem. Od-vrmii g praznimi L>t0 ^uJ30 seveda Utahi! b k(.t se zbirajo na sto-tod nimamo doji!1^ ' Ua bi jih ukrotili R'^Vp udarom, smo si 0dsfmke- Nekaj čast- 0 k Navajom, da KSiZoper utahe" iV' 80 se dali pregoni *l . L 0ftl°č nam priha-(j 'i " °d° dobili za svoj kStfitov.* l^. ha«du se je stem- IvVipi,.^1" je majal z iiJ'fti napadejo beli i^-No, adejo konje in JA r* ter jih na ku-Pa zahtevajo spodijo —! In 1 alli sami poiska-iHj^d nn odškodnino, na- feC NavaJe' plača" Is! K ki si ga naj \ ^ivi na rod fvV Pa So beli! JO in So do skrajnosti IlS V"' VSe PriPrav" L\mč belim> ki j'm ^Sizgnil. "Moja dolžnost je, da ubogam. Nimam pravice, da bi presojal ukrepe svojih predstojnikov. Opozoril sem vas na Utahe, da vas posvarim, sir! Moje osebno mnenje v tej zadevi pa se menda ne bo ujemalo z vašim." "Je tudi čisto umljivo! Hvala vam za opozorilo! In ko pridete v Fort Mormon, poročajte, da ste srečali Old Shat-terhanda, pa povejte še povrh, da Old Shatterhand ni sovražnik rdečega plemena in da obžaluje, če bo moralo poginiti ljudstvo, ki je zelo nadarjeno, ker mu ne dajo časa in ne prilike, da bi se počasi in po naravnem potu razvijalo, in ker hočejo v nekaj letih napraviti iz nomadov modernega držav-ljanav S prav tako pravico bi lahko zahtevali od šolarja, da mora v nekaj letih postati general ali pa profesor astronomije. Good by, sir!" Obrnil je konja in odjezdil s tovariš, niti ozrl se ni po vojakih. Osupli so gledali za njim. Molče so jezdili lovci. Old Shatterhand se je vdajal svojim mislim. Častnik ga je razburil, dal je duška svojemu razburjenju in govoril več, nego mu je bilo v navadi, čeprav je dobro vedel, da je vsaka beseda zaman, da se yankee nikdar ne bo izpre-obrnil in da bo Indijanec, preganjan iz kraja v kraj, vse dalje na zapad, brezpraven in brezčasten, prej ali slej, toda čisto neizogibno poginil, nepo-milovan in pozabljen. Pol ure so tiho jezdili, ko je Old Shatterhand opozoril tovariše na temno progo, ki je vstajala na zapadnem obzorju. "Tamle je gozd," je pokazal, "ki sem vam o njem pravil. Po-ženimo konje! V desetih minutah smo pri njem." "Hvalabogu!" si je oddahnil Hobble Frank. "Taborili bomo, kajne? In si spekli tista dva prerijska psa —?" "Da. Tudi vodo bomo našli." "Pa le v skok! Kar sline se mi že cedijo." Pognali so konje in prijezdili v nekaj minutah do smrekovega gozda. Strnjen je bil, da se je zdelo, konji ne morejo skozi. Pa Old Shatterhand je očividno dobro poznal kraj. Kreni/J je ob robu gozda dalje, pognal konja v gosto podrast in kmalu so se znašli na tako zvani indijanski stezi, na izho-jeni, za slab meter široki poti, ki jo držala po gozdu. Tako ozka jc bila,-da bi se težko obrnil na njej jezdec s konjem vred. Raz jahal je naj prvo, preis-kal stezo in ko ni našel svežih sledov, je spet zajahal in krenili sp po stezi. Tiho je bilo v gozdu, niti vejica se ni zamajala, druga ni bilo slišati ko zamolkel topot kopit. S puško pripravljeno za strel je jezdil Old Shatterhand naprej, da bi bil prti, ki bi pomeril, če bi koga srečal. Pa nevarnosti ni bilo v bližini. Gozd je sicer spadal k ozemlju Utahov, pa če so Utahi tudi bili na bojnem pohodu kje tam v tistih krajih, jih je bilo gotovo toliko, da se niso podali v zaraščeni gozd, kjer se niso mogli kriti in kjer tudi ni bilo verjetno, da bi koga našli. Tako je računal Old Shatterhand, pa se je zmotil. Globoko v gozdu se je steza razširila v jaso. Velike skale so ležale nagromadene sredi nje, poraščene z mahom in grmovjem. Studenec je izviral izpod skale, se vil po jasi in izginjal v goščavi. Old Shatterhand je obstal. "Tule bomo tabdrili. Konji dobijo paše in vode, mi pa si bomo spekli naša prerijska psa. Nihče nas ne bo motil." (Dalje prihodnjič.) 1942 OCT. 1042 Su Mo Tu We TI Fr|jSa| ' 1 I2j[3| 4 5 6 7 8 .9 10 11 12 13 14 15 1617 18 19 20 21 22 |23j|24| 25 26 27 28 29 30,31 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Colliinvoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 18.—Kadetke podružnice, št. 49 SŽZ bodo imele blagoslovitev bandera v cerkvi sv. Kristine. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Slovenska moška zveza štev. 8 v Euclidu priredi ples v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. 25.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju SND. 28. — Junior liga SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZj plesna veselica v avditori. ju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8.—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na 137 SNPJ, plesna veselica v SND. 16.—Glasbena matica, plesna veselica v SND. 17.—Glas elevelandskih delavcev št. 9 SDZ, proslava 30-nice v SND. 23.—Društvo Kristusa Kralja, št. 226 KS^J, plesna veselica v SND. 24.—Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 29.—Rooseveltov ples v SND. 30.—St. Vitus Booster Club, plesna veselica v SND. FEBRUAR 6.—Društvo France Prešeren, št. 17 SDZ, plesna veselica v SND. 20.—Društvo Ložka dolina, plesna veselica v SND. 27.—Društvo Danica, št. 11 SDZ, plesna veselica v SND. 28.—Ivan Cankar, predstava v SND. Wickham Steed o Jugoslaviji (Konec). "Meseca novembra 1912. so vkorakali Srbi kljub vsem svarilom v Albanijo in zasedli Drač. Takrat sem napisal pismo neki zelo važni osebnosti v Londonu: — Kmalu boste slišali, morda celo predno vas doseže to pismo, da so Avstrijci bombardirali Drač. Vi na Angleškem pa se morate takoj pripraviti na to, da izkrcate čete v Franciji in v Belgiji. Odgovor je bil naslednji: — čemu bi se vtikali v evropske prepire? Mi se moremo vdelelžiti vojne le radi jasno določenih britanskih imperijalnih interesov, radi ogroženja neza-visnosti Velike Britanije. —" Na koncu je Steed gov,oril o dogodkih, -ki so bili v prejšnji svetovni vojni in o priliki mirovne konference uvod porodu Jugoslavije in določenju njenih meja. Podrobno je opisal vlogo Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. ] SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zboi Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zboi SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21. - 24.—Bazar župnije Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. 28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v . SND na St. Clair Ave. DECEMBER 6.—Slovenski kongres v avditoriju SND. 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. JANUAR 1.—Red Jackets (Maccabees), plesna veselica v SND. 2.—Napredne Slovenke, št. Avstralska kantina na trukv vozi dalje s svojo pet kljub silnemu bombardiranju. Gornja slika je bili posneta v Egiptovski puščavi in je bilei posneta v trenutku, ko se je razletela v ozadju sovražna bomba. dr. Ante Trumbiča in njegove razgovore z Wilsonom in Orlan-dom glede razmejitve v Istri. 'Danes je vprašanje Jugoslavije zopet eno najvažnejših za Evropo. Prepričan sem, da je največja sloga Srbov, Hrvatov in Slovencev odločilne važnosti, prav posebno pa stremljenje za resnično slogo. Naslovil je nato neposredno svoje slušalce in končal: "Kolikor boste vi vsi pripomogli k slogi in skupnosti, toliko več boste uživali spoštovanja in naklonjenosti pri vseh narodih. Vi ste danes ena najvažnejših središčnih točk Evrope in potrebno bi bilo, da se tega zavedate. Kar se mene tiče, naj vam le to povem : — Hvala Bogu, ako sem v tem pogledu tudi jaz storil nekaj koristnega na tem svetu. —" Govor g. Wickhama Steeda s0 vsi poslušali z največjo pozornostjo in zanimanjem in ga pretrgali večkrat z iskrenim in dolgim odobravanjem. Prav posebno navdušeno pa so pozdravili zaključek njegovega predavanja. G. Mihael S. Petrovič se je toplo zahvalil govorniku v imenu družbe jugoslovanskih časnikarjev v Londonu. Podpredsednik kraljevske vlade dr Juraj Krnjevič se je nato zahvalil g./Wickhamu Steedu: "G. W. Steed pripada onim redkim uglednim Angležem, ki izvrstno poznajo obenem vseobčo evropsko situacijo in naše probleme. Skozi desetletja je pazljivo zasledoval dogodke pri nas in vedno ostal naš prijatelj. Dolžnost mi je, da mu izrazim ob tej priliki, ko nas je počastil s svojo prisotnostjo, vso našo hvaležnost za to, kar je storil in kar dela za naše narode. Obenem pa izražam upanje, da se bo tudi še v naprej zanimal za naše narode in našo vlogo v Evropi." Po govoru g. dr. Krnjeviča je Steed nanovo vstal in dejal: "želim vam povedati, da sem se potegoval za Jugoslavijo zato, ker ima Jugoslavija pomen za Anglijo in za mir v Evropi. Hotel bi tudi, da bi angleški pojmi o svobodi in demokraciji .zavladali pri vseh narodih." i Tudi te besede g. Steeda so bile pozdravljene z občim in dolgotrajnim ploskanjem. Najprej je stopil k g. Steedu predsednik vlade g. Slobodan Jovanovič, ter mu čestitali k predavanju in se mu zahvalil. Tudi drugi člani vlade in druge ugledne osebnosti so mu čestitale in ostale še precej časa z njim skupaj v prijateljskih razgovorih. -_o- je začela vrteti, šla je k neki znani 50 letni grofici, jo najprej objela, nato pa močno ugriznila v prst. Takoj so žival odvedli na policijo, nato pa v bolnišnico, da bodo ugotovil, če morda ni stekla. -o- "We cannot have all v« «Mt if our soldiers and sailors an to have all they need." —Franklin D. RoouvtU \ BUY WAR BONDS Gornja slilca nam predstavlja Wendell Willkie-a (v.tropskem klobuku in bell srajci, z ovratnico), ki se je ustavil na neki ameriški postaji v Cairo in opazuje domačine pri mešanju blata in cementa, katerega bodo rabiti za popravila poslopij. Nevarna "mirovna cigareta" Egipčan Ibrahim v Kairu je bil s svojim sosedom do smrti skregan. Nekega dne pa je prišel k sosedu ter mu dejal, da bi bilo vendarle dobro, ko bi se spet pobotala. Sosed je bil zadovoljen.' Ibrahim je v znamenje sklenjene poravnave sosedu ponudil cigareto, katero je sosed takoj prižgal. Toda že po prvem dimu je začutil v glavi rahlo omedlevico, nakar je gorečo cigareto držal v roki, da je sama ugasnila. Medtem se je bil Ibrahim prijazno poslovil. Sosed pa je čik od cigarete nesel na policijo, ki je zadevo takoj preiskala ter dognala: V tobaku je bilo toliko cijana, da bi bil sosed prav gotovo zdaj že mrtev človek, ko bi bil cigareto do konca pokadil. Nato so seveda zahrbtnega Ibrahima prijeli in zaprli. -o- Kaznovana neumnost V nekem imenitnem newyor-škem klubu je priredila bogata Nizozemska banket v čast svoje hčerke, ki se je zaročila. Da bi bilo na banketu čim bolj zabavno, so pripeljali tja tudi udomačeno opico. Gostje so bili razigrane volje, toda na opico niso pozabili. Dajali so ji jedila, jo dražili in se ji smejali. Nazadnje se nekdo spomni, da je žival preveč trezna. Dali so ji šampanjec. Posledice so kmalu nastopile. Žival se 3 — sobe v najem V najem se oddajo 3 sobe mirnemu zakonskemu paru srednje starosti. Zglasite se na 15422 Calcutta Ave, (233) zaklad v srebrnem jezeru Prva samotna celica v ameriških ječah je bila vpeljana v državi Philadelphiji krog leta 1830. VOJNO DELO Kladivarji Kurjači Pomagači kladivarjem Brusilci Snaggers Brusilci na benehu Mašinisti (Drop Die Work) Pomagači Plača od ure The Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 Ne m-idite. 6e ste zdaj na vojnem delu Jako zmerna cena Naprodaj je na 1384 E. 45. St. hiša za 2 družini, 8 sob. Hiša je zdaj prazna. Cena je samo $3,700. Na E. 71. cesti hiša za 2 družini, 10 sob, cena $5,500. Dve hiši, vsaka za 1 družino na E. 78. cesti. Cena za obe $5,500. Na Luther Ave. hiša za 2 družini, 10 sob, cena $4,900. J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. cesta. _(233) Stanovanje iščem Rada bi dobila stanovanje 3 sob in kopalnico. Samska ženska. Pokličite po 5. uri zvečer POtomac 9444. (234) ŽENSKE Da bi šivale na šivalni stroj; 100% vojno delo; ki imajo izkušnje. Garantirana plača in plača od kosa. Morajo prinesti dokaz o državljanstvu. Ako so zdaj zaposlene pri vojnem delu, naj se ne priglasijo. IRWIN & GORMLEY 2570 Superior Ave. 4. nadstropje Divizija za vojni produkt (234) Beauty parlor Dekle, ki želi dobro plačo, naj pokliče GA-2902. (233) Soba se odda Odda se opremljena soba, pripravna za pečlarja. Vpra-šajte na 1153 E. 61. St. (234) Sobe v najem V najem se dajo 4 sobe in kopalnica. Vprašajte pri Mrs. Strnad, 1315 E. 53. St. (235) MALI OGLASI je zabodel vile v bok in ga dvig- nil zmagoslavno, njalci, a neki krepak mužik mu (Dalje prihodnji^ nil v zrak kakor kopo sena. Kupujmo obrambne ob — Pogini, kača! — je\vzklik- in znamke! strogo kaznuje take samovoljne vzrive in globoko je obžalovala reveže. V tem trenotku je zagledala jezdeca, ki se je bližal pristavi. Spoznala je Derevnina. Ko je prijezdil k mostovžu in skočil s konja, mu je grof zaklical; — Pridite takoj k nam, Dmitri Pavlovič! Gotovo nam prinašate dobre vesti, Derevnin se je hitro povzpel na balkon; bil je razburjen in zelo bled. — Pri nas v Turovu je vse mirno, toda Vsesvjatsko in okolica se spuntala. Nemiri so zavzeli nepričakovan obseg, — je odgovoril Dmitri Pavlovič na vprašanja, s katerimi sta ga obsipavala grof in njegova žena. — Razburjenje je nastalo včeraj, v tvornici, ko je Krauze sprejel zopet v službo Herin-ga, ki se je vrnil iz zapora. . . . — Kaj? Vkljub moji prepovedi je sprejel tega podleža?— ga je prekinila Milica. — Ljudje so pustili delo in zapustili tvornico, zakaj večina delavcev so domačini in to nezadovoljstvo se je presadilo v vasi. Zjutraj se je množica uprla v tvornici in Krauze, ki jim je grozil, je bil ranjen v glavo; Heringa pa bi bili delavci raztrgali, da niso mislili, da je že mrtev, dasi je bil samo v nezavesti od udarca s kolom po glavi. Ko so opustošili stanovanja nemških delavcev, se je del ljudstva napotil v Šarlotental, kjer so naskočili, oplenili in nato zažgali hišo starega grabe-ža Merderfelda; drugi del pa gre proti Vsesvjatskemu. Skušal jih bom pregovoriti in jih pomiriti. — Pustite to, Dmitri Pavlovič. Saj vas ne bodo poslušali, ampak vas še ubijejo, —je ugovarjala Milica. Še ji ni uspel Derevnin odgovoriti, ko so se nedaleč od hiše razlegli vzkliki, vpitje in psov&nje. V tem trenotku so videli z balkona bežečega človeka; bežal je v skpkih, samo da bi se hitreje oddaljil od tuleče množice, ki mu je bila za petami, in oborožena z vilami, sekirami, koli in z vsem, kar ji je padlo pod roke. Bežeči človek je bil Liberman. Obličje mu je bilo krvavo, obleka razcapana in ves zasopel je divje vpil: — Pomagajte! . . . Rešite me V. J. KRIŽANOV SKA; IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK čil skozi prehod, ki je nastal po umikanju množice, in se povzpel na voz. Med potjo je streljal, pri čemer je nekaj ljudi ranil. Toda prvi strah je ljudstvo že minil in spustili so se za njim; razen tega jim je iz Mi-hajlovke ljudstvo hitelo na pomoč. Pastirjevo vpitje in streli so spravili na noge vso vas in ženske in mužiki so prihiteli z vilami in koli oboroženi. Vsi so tekli za vozom, ki je že dirjal po cesti; toda voz ni napravil še sto korakov, ko so bili konji že ustavljeni; vprega porezana, Krauzeja pa so povlekli na tla in ga začeli biti. Moric je skočil na tla in se hotel braniti, toda silne, težke roke so mu izdr-le orožje. Nato je dobil močan udarec po glavi, se zapotekel in zletel v obcestni jarek, kjer je obležal. Toda nihče se ni več zanj zanimal, ampak vsi so se vrgli na Krauzeja ter ga tepli in suvali, dasi se ni več gibal. — Stojte, bratci, dovolj, — je vzkliknil neki mužik ter brcnil mrliča z nogo. — Ta nas ne bo več strahoval. Vse te krvosese bo treba končati. — Dobro . . . ! Tako ... ! so vpili odobravajoči glasovi. — Tudi v tvornici se dvignejo proti Nemcem, tudi njim priredimo praznik! — Naj si zapomnijo! . . . — Vsi pojdimo! . . . Vsi, brez izjeme, — so vpili nekateri. —Pokličimo na pomoč Oku-lovčane in Orehovljane, — so vpili drugi. — Babe! Ženite domov gove-*-do, a mi pojdimo na delo, — je velel nekdo. Tolpa se je v hipu razdelila v skupine in se razšla na vse strani, tako je bila cesta črez deset minut docela izpraznjena. Ko je vrvenje in vpitje prenehalo, se je Moric dvignil in se previdno ogledal, nato je zlezel iz jarka. Bled od strahu je ves otrpel pogledal razmesarjeno Krauze j evo truplo, ki je ležalo v luži krvi, nato se je preplašen ozrl okrog sebe. Da bi Libermana opozoril na dogodek, ni bilo mogoče; ni mu preostajalo drugega, kakor iskati pomoči pri kolonistih. Toda voz je bil razbit, konja sta zbežala. Tedaj je zapazil enega konja, ki se je pasel ob gozdu. Bolelo ga je po vsem telesu in glava mu je bila težka, vendar pa se je priplazil do konja, ga ulovil za vajeti, ki so se vlekle za njim po tleh, se z velikim trudom povzpel na njegov hrbet ter zdirjal po cesti, ki je peljala v Šarlotental. Bilo je okrog šestih zjutraj, ko je silno trkanje na vrata zbudil Milico in moža iz spanja. — Gospod! Gospa! Takoj vstanite, punt je, — sta glasno vpili za vrati Marta Sidorovna in Dunja. Grof je naglo oblekel plašč in jima odprl. — Kaj pravite? Kakšen punt — ? Kje? —Pri nas! Tvorniški in sosedni mužiki so se dvignili. Pravijo, da so že pobili Nemce v tvornici, a ravnatelj in nadzornik sta ranjena. Nekateri so se vrgli na koloniste, zdaj pa se vali semkaj tolpa ljudi, pol-tisoča jih je, morda pa še več. Ali slišite kričanje?—sta v eni sapi govorili Dunja in Marta, bledi od strahu. Od daleč se je res bližal nejasen šum, slišati je bilo tudi posamezne močne vzklike. — Ukažite takoj zapreti vsa vrata in ne puščajte nikogar noter. Naj služabniki vzamejo v roke lovske puške, jaz pridem takoj doli, — je rekel grof zaprl duri in se začel naglo ob- Tedaj je spoznal med njimi nekatere tvorniške delavce in kmete iz Mihajlovke in Vsesv-jatskega. Nekaj minut so se molče gledali, Krauze s, puško v roki se je meril z njihovimi sovranžimi pogledi. — Zakaj si tepel dečka? — je vprašal nekoliko neodločno in mrko nekdo izmed kmetov. — Zato, ker je ta paglavec pasel govedo na gosposki zemlji. Vso govedo vam odvedem za škodo, ki ste jo napravili, — je odgovoril ošabno Krauze. Med kmeti so se culi nevoljni glasovi, a neki mršav, iztleli starec je začel prositi, naj ne dela sitnosti zaradi nekaj pr-igšč trave. — Gospe se poklonite. Ona je dobra in ne bo zahtevala od vas povračila škode zaradi tega, ker je naše govedo enkrat zašlo na njeno zemljo, — ga je skušal pregovarjati neki kmet iz Vsesvjatskega. Te besede in misel, da bi Milica tu sodila, so spravile Nemca v bes. — Jaz sem oskrbnik, jaz vse nadziram, gospo pa nič ne briga, kaj tu delam, — je zavpil rdeč od jeze. Krauze je začel zmerjati pred seboj stoječe mužike in jim velel, naj takoj odvedejo govedo do pisarne in tam naj počakajo, kaj ukaže Liberman. Ko je skupina kmetov zaslišala obsovraženo ime, je zavalovala naprej. Medtem so tudi od nasprotne strani prihajali ljudje, tako da je bil K1-auze skoraj obkoljen; naglo je skočil k drevesu, se naslonil s hrbtom nanj in pomeril. — Razidite se! Dajte mi prosto pot! — je že nekoliko v strahu zavpil. V odgovor mu je zazvenel za-ničljiv smeh in krog okoli njega se je popolnoma sklenil, dasi so ljudje še neodločno stopicali na svojem mestu. — K meni Miler! — je obupno zavpil Krauze ter ustrelil iz puške, nato potegnil iz žepa samokres. Ko je Moric zaslišal krik, je vstal na vozu in tudi ustrelil. Skupina kmetov je prišla ta-korekoč med dva ognja ter se zamajala in odstopila. Krauze je izrabil ta trenotek, da bi sko- Na sliki vidimo 17-letnega Edward Height v ^ policista. Height je baje priznal, da je brutalno zlo' i r potem umoril 7 letno Helen in 8 letno Margaret W bližini Bedford Village, N. Y. Na progi v bližini Nodaway, Ia. se je razle e JA ba, ki je precej zamajala brzovlak Burlingto^ M katerega je tudi precej poškodovala, a vendar m* J|l Katheryn Batchelder, 23 let stara strežnica je obdol-žena, da je odpeljala, štiriletno Nancy Joyce, da bi si s tem pridobila $30,000 odkupnine. Končno pa si je premislila in otroka vrnila. Iz množice je priletel kamen in ga zadel v hrbet; spodtaknil se je in padel na tla, a v tistem trenotku so planili nanj prega- NOVICE, ^ P dobite še sveže "Joseph Conrad" slavna jambornica je vrste, ki ne bo več plula tekmah. Sedaj jo vP0' 1 treniranje trgovskih mornarjev, katere nam k((ze na jamborih hite zvijati jadra. NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, koIikor mogoče originalne novice, ki so zanimive V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE vam vsak dan prinaša v hišo Polona Spruk ki je mirno v Boeru zaspala dne 5. oktobra, 1941. Leto dni je že minilo, kar si Ti nas zapustila, draga soproga in ljubljena mati na Tvoj grob danes spomini hite. Večni Bok Ti daj plačilo, storila vse najbolje si za nas, počivaj mirno, soproga in mati in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: FRANK SPRUK, soprog. MARY, poročena Cerne; PRANCES, poročena Modic. in ANNA, poročena Modic, hčere: FRANK, sin. Cleveland, O.. 5. oktobra. 1942. Naša slovenska unij ska tiskar' na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri* dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. lačiti. Milica je bila že na nogah, oblečena v belo jutranjo haljo in z razpletenimi lasmi; odgrnila je zaveso in odprla okno. Zdaj sta jasno čula vpitje stoterih glasov, vmes pa oglušujoče žvižganje, ki ga je sprmeljalo neko treskanje, kakor da deske pokajo ali da je nekje požar; zakaj od časa do časa se je razleglo neko ropo-tanje, kakor da se je nekaj velikega zrušilo za zemljo. — Moj Bog! Kaj delajo tam? — je zamrmrala vsa bleda Milica. — Gotovo naskakujejo Ii-bermanovo hišo, ker ropot prihaja od tam, — je odgovoril grof, ki je prisluhnil in naglo stekel iz sobe. Milica je hotela za njim, ko pa je pogledala skozi okno, je obstala kakor prikovana. Okna so gledala na vrt, ki se je raztezal do oskrbnikove hiše; od tam so bežali po drevoredu nekatere genske in,neki moški, ki so bili za silo oblečeni. Moški je bil podoben Libermanu, zato je Milica v njem spoznala Li-bermanovega sina, nato je prepoznala Malvino in Mino, tretja, visoka in suha, z jetično rdečico na licih je bila bržkone Greta. Zadnja je bežala v sami srajci in bosa neka starka, ki je ni poznala. Bilo je očitno, da so vsi bežali v graščino pred besno množico, katere vpitje je naraščalo z vsakim naslednjim trenotkom. Milica je šla doli, da ukaže odpreti balkon, in komaj je lakaj odprl vrata, so najbližji vdrli v sobe, moški je celo prehitel ženske. Zadaj je ostala samo starka, ki očividno ni imela moči nadaljevati pot; jutranji veter ji je razpihoval kodraste sive lase, noge so ji klecale in njeno težko dihanji je bilo ocl daleč slišno. — Zaprite in zadelajte takoj vrata, sicer nas razbojniki do-hite in bodo tu, predno prileze do semkaj to staro živinče, — je zavpil Fric Liberman. — Ali ne slišite? — je zavpil nad slugami ter besno zaceptal z nogami. — Pojdi, Nikita, in pomagaj ubožici; dokler ne pride sem-J kaj, ostanejo vrata odprta. A vi, gospod, prosim, da ne ukazujete v moji hiši, — je rekla Milica in s prezirnim pogledom premerila strahopetnega Nemca od nog do glave. Lakaj je stekel, da izvrši ukaz, ter je! podpiral žensko pri hoji. Toda ko je prišla do te-rasnih stopnic, se je nenadoma zgrudila in obležala; z velikim trudom so jo spravili v hišo. Ko so vrata zaprli, je Milica vprašala, kdo je ta ženska, in ostrmela je, ko so ji povedali, da je to bivša kneginja Repjeva. Sočutno in istočasno z zoprnim občutkom je Milica pogledala staro grešnico, toda poskrbela je, da so jo odnesli in jo skuša-|li spraviti k zavesti; sama pa I je stekla k pročelni strani hiše, kjer se je grof pripravljal na obrambo. Z vrta se ni pokazal noben "razbojnik" in bržkone si je strahopetni Fric preganjanje sam v svoji domišljiji ustvaril. Nad vhodom s stebri je bil balkon, na kateri je stopila zdaj Milica in se sklonila črez ograjo. V neki razdalji je stala z zelenjem preraščena oskrb-nikova hiša. S kukalom je Milica videla, da so imela nekatera okna razbite šipe, druga so bila na stežaj odprta in skozi ta so leteli razni predmeti, ki so z ropotom padali na tla in se razbili. Radostni vzkliki, glasen smeh in divje ukanje je spremljalo razdejanje klavirja, omare, stoječega zrcala. Milica je globoko vzdihnila in spustila kukalo. Razumela je, da je bilo to besnenje naravno maščevanje za dolga leta nasilij in žalitev od strani ljudstva, ki je izgubilo zaupanje v oblastva, katera so jih prepustila na milost in nemilost tujezemskim grabežem; toda vedela je tudi, da zakon NOVICE, ^ P potrebujete ameriška domovina ŽENINI IN NEVEŠČ