Agencija Republike Slovenije za okolje 72 Povpreč no dnevno izhlapevanje je doseglo 1 mm le na prevetrenem Ajdovskem,Vipavskem in na obalnem območ ju, skoraj povsod drugod, le z nekaj izjemami, pa je bilo okoli 0,5 mm ali manj. Količ ina celomeseč ne izhlapele vode se je gibala med 10 in 20 mm, nekaj več ja je bila na Vipavskem, manjša pa v hribovitih predelih Gorenjske in Koroške (preglednica 1). Vodna bilanca je bila po obilnih padavinah ves mesec pozitivna, ob koncu meseca so bili presežki okoli 200 mm na Primorskem in v osrednji Sloveniji drugod so se gibali med 50 in 120 mm. Tudi v obdobju mirovanja je bila meteorološka vodna bilanca povsod po državi pozitivna, presežki so se gibali med 200 in 300 mm v osrednji Sloveniji, na severovzhodu pa so znašali dobrih 130 mm, na Primorskem in v osrednji Sloveniji pa so presegli 300 mm (preglednica 2). Posledica obilnih presežkov vode so bila obilno namoč ena kmetijska tla, voda je ponekod obč asno zastajala tudi na površini tal. Obilna namoč enost tal pa je, tako kot pogosto v jeseni, tudi v decembru onemogoč ala dostop na kmetijske površine s težko kmetijsko mehanizacijo, zaradi č esar nekateri tehnološki ukrepi, zlasti gnojenje, niso bili izvedeni pravoč asno in v celoti. Kmetijska tla je v prvi polovici meseca ponekod pokrivala sicer tanka snežna odeja. Minimalna temperatura tal se je obč asno spustila tudi pod nič lo (preglednica 5). Otoplitve so bile na sreč o kratkotrajne, vendar so v dneh, ko so bile maksimalne temperature č ez 10 °C in so bile tudi noč i in jutra pretopla, ozimni posevki izgubili nekaj utrjenosti za preživetje morebitnih zmrzali. Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za december 2017 in obdobje mirovanja (od 1. do 31. decembra 2017) Table 2.Ten days and monthly water balance in December 2017 and for the dormancy period (from October 1 to December 31, 2017) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v decembru 2017 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10. 2017–31. 12. 2017) Bilje 38,7 130,9 56,7 226,3 321,6 Ljubljana 68,2 73,3 50,4 191,9 383,4 Novo mesto 45,4 30,7 27,7 103,7 285,8 Celje 61,9 33,0 19,1 114,0 262,0 Šmartno Slovenj Gradec 28,9 47,8 34,8 111,6 235,9 Maribor – let. 27,9 35,1 13,2 76,2 174,5 Murska Sobota 18,3 24,4 12,3 55,0 132,4 Portorož – let. 51,2 126,3 30,0 207,5 325,5 AGROMETEOROLOŠKI PREGLED LETA 2017 Agrometeorological Review of the Year 2016 Leto 2017 je bilo eno najtoplejših v zadnjih 170 letih (Svetovna meteorološka organizacija). Hladnejša od dolgoletnega povpreč ja sta bila le meseca januar in september. Vremenske razmere so odstopale že pozimi, najprej z hladnim zač etkom leta, meteorološka zima pa se je februarja poslovila z nenavadno toplim vremenom, ki je prezgodaj dramilo zgodnje spomladansko rastje na Primorskem. Drugod po državi prvi znanilci pomladi niso prehitevali v razvoju, več inoma smo njihove prve cvetove lahko opazili v zadnji tretjini februarja. Marec pa je bil nadpovpreč no topel, eden najtoplejših v zgodovini meritev na Slovenskem. Vegetacijski temperaturni prag 5 °C je bil več inoma presežen že v zač etku prve dekade marca (preglednica 3), skoraj deset dni prej kot obič ajno. Ob koncu marca je sledil tudi prestop temperaturnega praga 10 °C, ki obič ajno nastopi dobra dva tedna kasneje. Agencija Republike Slovenije za okolje 73 Preglednica 3. Datumi nastopov spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga 5 °C, dolžina trajanja letne rastne dobe z odkloni od povpreč ja 1971–2000 Table 3. The dates of the spring and autumn temperature thresholds 5 °C, the duration of the growing periods and the declines from the average 1971–2000 Meteorološka postaja Spomladi Jeseni Trajanje (dni) Odstopanje (dni) Bilje 1. 2. 16. 12. 318 38 Portorož – let. 31. 1. 17. 12. 320 32 Ljubljana 27. 2. 26. 11. 272 27 Novo mesto 2. 3. 13. 11. 256 16 Celje 2. 3. 13. 11. 256 18 Murska Sobota 27. 2. 26. 11. 272 35 Maribor – let. 27. 2. 6. 11. 259 14 Rateč e 14. 3. 13. 11. 237 47 Rastlinski svet se je odzval na obilje marč ne toplote. Do dva tedna prezgodaj so zacvetele številne zgodnje negojene rastline, podobno prezgodaj je vzbrstelo in zacvetelo tudi sadno drevje. Tveganje za pojav spomladanske pozebe je bilo zelo veliko. Do spomladanske pozebe je prišlo v noč i na 21. april, ko je naše kraje preplavil hladen polarni zrak. Minimalne temperature zraka so se spustile od −2 do −6 °C, v hribovitih predelih vse do −8 °C. Nad zmrzišč em so temperature zraka ostale le na Goriškem in na obalnem območ ju ter v delu Slovenske Istre. Posledice pozebe so bile katastrofalne, povsem je unič ila brste in cvetove sadnega drevja, nekatere poljšč ine, krompir, vrtnine in akacijo, pomembno medonosno rastlino. Škoda je bila ocenjena kar na 47 mio EUR, največ ja je bila v trajnih nasadih. V zgodnji pomladi se je zač elo tudi dolgo obdobje suhega vremena, ki se je razvilo v spomladansko in kasneje v ekstremno poletno kmetijsko sušo, ki je najbolj prizadela skrajni jugozahodni ter jugovzhodni del države. Meteorološka vodna bilanca je bila spomladi in poleti negativna (preglednica 4). Primanjkljaj kumulativne meteorološke vodne bilance se je v avgustu približal oziroma presegel vrednosti zabeležene ob poletni suši leta 2003, ki velja za eno najhujših suš v preteklem pol stoletju. Kmetijsko sušo so prekinile obilne padavine v septembru, posledice suše pa so bile takrat že nepopravljive. Preliminarna ocena škode po suši je dosegla pogoj za razglasitev suše kot naravno nesreč o (več kot 0,3 promila nač rtovanih prihodkov prorač una za leto 2017). Preglednica 4. Vodna bilanca za pomlad, poletje, jesen in leto 2017 in za vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 30. septembra 2017) Table 4. Water balance for spring, summer, autumn, year 2017 and for vegetation period (from April 1 to September 30, 2017) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v letu 2017 Vodna bilanca [mm] Pomlad Poletje Jesen Leto (1. 4.–30. 9. 2017) Bilje −55,5 −203,0 271,4 414,4 −59,6 Ljubljana −42,3 −173,3 465,4 559,1 95,8 Novo mesto −139,8 −288,8 406,9 145,7 −157,4 Celje −103,7 −108,8 375,2 321,5 59,8 Maribor, letališč e −183,8 −158,8 227,7 −15,8 −151,7 Murska Sobota −145,3 −164,8 221,3 −10,1 −111,0 Portorož, letališč e −192,6 −431,9 288,8 −24,3 −397,4 Agencija Republike Slovenije za okolje 74 Preglednica 5. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 5 in 10 cm, december 2017 Table 5. Decade and monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, December 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 3,1 3,5 6,7 6,5 0,5 1,2 4,5 4,7 9,7 9,0 0,6 1,3 2,9 3,1 7,6 7,3 0,4 0,9 3,5 3,0 Bovec – let. 0,5 0,9 2,2 2,5 −0,1 0,3 2,2 2,5 8,4 8,3 −1,8 −0,9 −0,7 −0,5 −0,1 0,0 −2,8 −2,0 0,6 0,0 Celje - Medlog 2,5 3,2 4,6 4,6 0,9 1,8 3,2 3,7 6,4 6,1 0,7 1,7 2,1 2,6 5,1 5,0 0,5 1,4 2,6 3,0 Cerklje – let. 1,6 2,2 7,0 5,4 −1,1 0,7 3,5 3,8 8,9 7,6 0,0 1,0 2,7 2,9 8,3 6,4 −0,1 0,9 2,6 3,0 Č rnomelj - Doblič e 3,5 3,8 5,8 5,5 1,6 2,2 4,9 5,1 7,9 7,6 1,7 2,2 3,2 3,4 5,6 5,5 1,1 1,7 3,8 4,0 Gač nik 1,0 1,8 2,5 2,9 0,2 1,0 2,0 2,5 7,1 6,1 0,0 0,8 1,4 1,8 5,3 4,4 −0,2 0,6 1,5 2,0 Ilirska Bistrica 2,2 2,7 5,0 5,0 0,5 1,2 4,0 4,2 7,3 6,8 0,4 1,0 1,2 1,4 5,5 4,6 −0,1 0,3 2,4 2,0 Lesce – let. 2,3 2,5 3,4 3,7 1,5 1,6 2,8 2,9 5,6 5,6 0,6 0,8 0,7 0,8 1,8 1,9 0,2 0,3 1,9 2,0 Maribor - let. 1,6 2,6 3,8 4,3 0,7 1,7 2,8 3,4 7,6 6,6 0,6 1,4 1,9 2,5 5,5 5,3 0,5 1,3 2,1 2,0 Murska Sobota 1,5 1,8 4,7 4,7 0,2 0,3 3,2 3,3 7,5 7,0 0,4 0,9 2,5 2,6 7,0 6,0 0,6 0,9 2,4 2,0 Novo mesto 4,4 2,7 8,7 5,3 3,0 1,3 5,6 4,8 9,5 7,9 2,6 2,0 4,3 3,2 8,6 6,3 2,2 1,5 4,8 3,0 Portorož – let. 7,0 7,5 9,2 9,7 5,5 6,2 7,5 7,8 9,6 9,6 4,5 5,1 5,8 6,2 8,0 8,1 4,0 4,7 6,7 7,0 LEGENDA: Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 75 Preglednica 6. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, december 2017 Table 6. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, December 2017 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2017 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 44 69 59 172 −21 9 30 15 54 −7 0 9 2 11 5 891 470 152 Bilje 25 43 36 104 −25 1 17 6 24 −7 0 4 0 4 2 730 355 97 Postojna 12 33 24 70 2 2 11 3 17 3 0 0 0 0 0 542 224 28 Koč evje 12 36 20 69 12 2 14 6 23 9 0 2 0 2 0 485 185 23 Rateč e 1 12 1 14 −1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 287 86 1 Lesce 3 23 14 40 −1 0 6 0 6 1 0 0 0 0 0 474 182 24 Slovenj Gradec 0 25 11 36 7 0 9 2 12 8 0 0 0 0 0 427 162 22 Brnik 2 26 13 40 −4 0 6 1 7 0 0 0 0 0 0 446 168 16 Ljubljana 16 35 28 78 11 2 12 5 19 5 0 1 0 1 −1 628 296 75 Novo mesto 16 44 36 95 31 4 19 10 32 17 0 5 0 5 2 608 271 56 Č rnomelj 22 53 46 121 45 6 26 14 45 24 0 7 1 8 4 688 330 84 Celje 15 34 34 83 19 3 13 9 25 11 0 2 0 2 0 571 246 47 Maribor 10 35 43 88 25 0 10 8 18 7 0 1 0 1 0 619 271 64 Maribor-letališč e 7 36 37 81 23 0 11 9 21 9 0 0 0 0 −1 577 243 50 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje 76 Prva jesenska slana je v več jem delu države nastopila v zadnjih dneh oktobra. Povpreč na dnevna temperatura zraka pa je padla pod jesenski vegetacijski temperaturni prag 5 °C v drugi polovici novembra, na Primorskem šele v sredini decembra. Letna vegetacijska doba je bila daljša od povpreč ja, na Primorskem in na severovzhodu za več kot mesec dni, drugod za 15 do 30 dni. Izstopala je Zgornjesavska dolina, kjer je bila rastna doba kar 47 dni daljša od obič ajne (preglednica 3). Splošna lastnost letošnjega fenološkega leta je bilo zgodnejše olistanje od obič ajnega in poznejše jesensko rumenenje in odpadanje listov. Bukev, navadna breza, lipovec in hrast, ki jih opazujemo v mednarodnem fenološkem parku v Ljubljani so olistali več kot dva tedna prej, se jesensko obarvali do 6 dni kasneje in odvrgli liste 2 do 5 dni kasneje od dolgoletnega povpreč ja (1961–2016). Izjeme so bila območ ja, kjer je rumenenje lipe in lipovca, tudi breze in bukve, pospešila poletna suša, da je to prič elo rumeneti in odpadati deset dni prej kot obič ajno. Po poletni suši se je tudi vegetacijsko obdobje konč alo s primanjkljajem vodne bilance, padavine v jesenskem obdobju pa povzroč ile, da se je leto v več jem delu Slovenije zaključ ilo s pozitivno meteorološko vodno bilanco (preglednica 4). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempera- tura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In December the country experienced very wet conditions, due to the surplus of precipitation in the first half of the month. Meteorological water balance resulted positive for December, as well as for the period of winter dormancy. December was characterised also by warmer than usual conditions. Due to mild temperatures winter hardening of winter wheat might have been hindered. In the second part of the overview agrometeorological characteristics of the season 2017 are presented.