554 AA
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P. 126
PRIIviutJSKI DNEVNIK
starnir" cena 300 nr
Leto XXXVI. Št. 41 (10.561)
TRST, torek, 19. februarja 1980
^MORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^ 0Vcu Prt Gorenji Trebuši, od 13. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NA VSEDRŽAVNEM KONGRESU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Arnaldo Forlanl s svojim posredniškim posegom Postavil resno kandidaturo za tajniško mesto
lajno glasovanje o resoluciji, ali bodo tajnika volili ,neposredno na kongresu ali bodo to Popustili prvemu zasedanju vsedržavnega sveta - Bisaglia odločno proti vstopu KPI v vlado
(Od našega poročevalca)
včerai'1 h- ^onSres krščanske demokracije se je končal v bistvu ''odlteH* a °Pol<1|ie, ko sta govorila najprej eden od obeh dorotejskih in Antonio Bisaglia, ki je pokopal vse upe Zaccagninijeve struje Vnalci p s širnim leti relativno napredne politike, potem pa še Daj ® f_°rlani, ki je postavil svojo resno kandidaturo za tajnika ko j j, n , e italijanske stranke. To je naredil izredno spretno, potem lega D^*’ra.vljal teren že nekaj dni. Oddaljil se je nekoliko od svo-p^^Partaerja in vodje struje Fanfanija ter se postavil nekje «super gotovi*’ k°* ,®I°vek. ki lahko jamči za enotnost stranke, ki lahko za-tolikn rW* 1n disciplino v krščanski demokraciji in ki je obenem
da Protikomunistično obarvan,-----------
Catti,, •	. sPre.imeta tudi Donat-
se.u ln Bisaglia. O njegovem po-Scotti S? • s® Pohvalno izrazili tudi Stašev a ic eden najvidnejših pri-goiniie . dreottija, pa tudi Zacca-da Jv! Prijatelji, ki ugotavljajo, o »a Forlani pozitivni," izrazil *anje dov*'V"*vem Poročilu, kar je
Jo^fi«11® sedaj svojo največ-‘"ojstrsL-, " ? sv°jim posegom jo je Voril aKo. Okoristil. Najprej je go-katerp Ponovitvi stranke, v okviru stremiš treba zelo točno določiti čistiy n ^dpljnje politike in raz-notranjg kateIe °dnose. nekatera
4 l(jaJL. Vprašanja, saj je nemogo-in diseivJi- "tesnila zagotoviti red Prej n« ,°•v državi, če tega naj-lik . r' v Iastnih vrstah, tiko se Je tudi z zunanjo poli-vrsto ij ne Sre pozabiti, da je bil trdil	zu"anji minister in je po-
r°5sL j1?073 Italija, kot vse ev-<dnos j ,awe imeti zelo lojalen Sam0 t»i, Združenih držav Amerike. Priviletri^0 •	0 ZDA ohranile svoj
v zvJ ?"i odnos z Evropo. S tem ^"nistoi,^ kritiziral zadržanje kosovem ln njihovo stališče, ko po *°W: mnenju, sicer kritizirajo časno .v, P°^eg v Afganistanu, isto-fkrepe^ ^kritizirajo ameriške proti-Attieri&ni • ne Sre. je menil, z z v-Jft ,e treba biti popolnoma K vsem srcem
dobSn^pm je Forlani posvetil Silo tud; '61 .sv9Jega posega, kot je ^UnistinJ^mskovati. Odnos s ko-stiti. čp jP P® rti jo je treba razči-ž«lo np,, ga ne bi storili bi to bilo lahknarno' Dialog s komunisti ?ka dernrj?Zvi'ja samo "e je krščan-ima !°kracija glede tega enotna Vt>klmh \ak.°dnos do KPI tako na P°rih kot v okviru stran-
'""»ii.in
ll,U"ii"iiiillt,lllltll)llt|)ilnltllllllll|a
pesem
^ttio L ?? ie dolgu časa zavze-5eiti Za , " Pri trgovskem tehnični lečai ,du *^‘Sa Zois« uvedli tu-* v*čkrnt Seometre. V tem smislu |'ern 0,ih.Posredovala ua pristoj-|°fka j„,L,rs'Vu v Rimu tudi sena-Jjjih dnph ?erbčcva’ ki je v pre-b^tajnir.tl končno dobila odgovor
h.	°dtajni,.„ z.a šolstvo Falcuccijeve. Nster , jl te sporočila, da je
lDradg°Jt<,vil tržaški pokrajin-tak,, 'ko prošnjo ugodno
las!* * zače t bo ymwS°čc tečaj od « 1 E*i,i _ °m šolskega leta 1980-* r^Polaff^0g0^ ^e’ k°d° takrat
i,	*,'10 za .k(l ustrezni prostori in da
«i	Prijavilo zadostno šte-
\? ov. kot predpisuje u-
To ‘‘ministrska odločba
J1'"« reakdi° ""letelo na odklo-f kole«j; J° Predsednika tržaške-kai*eometrov Itala Venta, sa| „i j* Slovencem tega te-n>nskimi a med Italijan
_
konci, k„mrstu kot italijanskih v fjdadaj,. j, znano, da tam vsi ZH "»orat0al,)a“kl ir-zik, v kate-f,k°oi v skladu z veljavnimi z« h še n?Pisani vsi uradni akti. sl.!1'01!,	zato ni mogoče ra-
lo Ve,,ska • | naI bila uvedena k."e tud;s° a samo za geometre k, kurij,, za, druge profesionalne
it,’ Hda dokil »‘ k“p1 pa Se doda' bb^r^vnl S ne *)0^w na krajevni re^bii, ^ ,,ayn' preučeni vsi pro Wtlle št„?.Vahko Privedlo do mo-^ aodroi j,,' ® ,0 dvojezičnosti na t0 Uva ja v! J n°bene potrebe, da ■ ’ s'°Vei,«L tcresu samih študen-,, Klju^ s Ka Su,a za geometre.
spet ®‘nem« opletanju z besc-m„n,ke šni„S ar.a Pesem: zakaj slo-
ol "e šol« , l,escm: zakaj slo-VjJenščinj °*'roma zakaj pouk v ja,. Pakliep,a Re<"nctre (oziroma za šol .°blskniei lahk" slovenski di-hok' p» tei i° us,reznc Italijanske lo ba slovee 1Kiki bi sploh ne bilo JL N Ssk'h šol. kot jih ni bi-k,'Petri i,Bojazen, da bi ŠOv* a> imeli 0Venske šo'e oziroma 'oh* * Italn P?,e,n v poklicu te-^ Povsem ""J'’"11 klienti, je se-zaln(,.r ?dvečn« m preveč o-š0| 1e"tje k, lram> skrb Slovenski H *° se orilw 11,11 *“ slovenskih 'dioi,, Pokllrn cao uveljavili v svo-^telo " tudi z italijansko
®rav|S*° 78 elementarno vPrav|eo. da se naši otro-boel^ini, kmP?<Pcev v "' ojl ma-KšL".ravicn‘ ,irta,° i*n'iiaosk' «-Haž'01. Kdor n 'e "f in v itall-6,1 * ^
kinih shodov. Predvsem je v interesu vseh, da komunisti okrepijo in razvijejo svojo neodvisnost. Ko pa je govor o skupni vladi, v kateri bi sodelovali demokristjani in komunisti pa to predpostavlja prepričanje, da obe stranki imata enako stališče do vrste- notranjih in zunanjih problemov. In tukaj je Forlani dokazal vso sprethost, ki je je zmožen. Po njegovem mnenju se problem skupne vlade sploh ne postavlja niti za demokristjane in niti za komuniste. KPI je namreč tako v debati o evroizstrelkih kot v debati o enotnem denarnem sistemu jasno
povedala, da bi glede obeh vprašanj, ko bi bila na vladi, povzročila vladno krizo. Torej, skupen jezik ni mogoč in vprašanje vstopa komunistov v vlado se ne postalja, saj so stališča KPI in KD kar se da narazen.
Pri tem je Forlani posvetil nekaj misli socialistom, ki jih ni mogoče obiti, da bi se KD približala komunistom. Gre za vprašanje, o katerem je treba dobro premisliti, saj bi napačno stališče lahko imelo kvarne posledice
Takoj za Forlanijem je spregovoril Granelli, med njegovim posegom pa je prišlo do pretepa na predsedniškem odru, ko je med Gerardom Biancom in nekim drugim delegatom prišlo do fizičnega obračunavanja, ki pa se je končalo s platealnim objemom «ad usum delphinb, ki je povzročil pri navzočem občinstvu bučen smeh.
Pred Forlanijem p aje povoril vodja desnega krila dorotejcev Antonio Bisaglia, ki je bil mnogo bolj neposreden kot Forlani. Dej-
iiiiiiiiinmiimiiHiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiuiMiiiiiuumiiiiiiHiiiiiuiiitiMitiiiiiiiiiiiminsiiiiiiivtiiii
SPET TERORISTIČNI ATENTATI V RIMU
Bombe v električni centrali in pred letalskimi družbami
RIM — Verige atentatov v glavnem mestu noče biti konec, Pred-sinočnjim je kmalu po 22.30 peklenski stroj raznesel velik transformator električne centrale v Ulici Laurentina, ki oskrbuje z električnim tekom predmestje EUR in širše področje do Ostie. Za krajši čas je bil prekinjen tok tudi v športni palači, kjer poteka kongres KD, dokler niso pognali samostojnih agregatov. Človeških žrtev ni bilo zgolj zaradi previdnosti poveljnika gasilcev, ki ni dovolil priključiti drug transformator. Pri skrbnem pregledu ob-.iuči^Jaror^itov so nato res našli drugo neeksplodirano bombo prav pri tem stroju, ki bi gotovo počila, če bi ga pognali, in povzročila pi"avi pokol. Za atentat je prevzela odgovornost manj znana skupina «organizjrani proletarci za komunizem*. Ženski glas je sporočil po telefonu tiskovni agenciji ANSA, da je bil atentat izveden «proti kongresu KD in proti poviškem tarif, ki jih je sprejela Cossigova vlada.«
Sinoči ob 19.30 sta pa eksplodirali dve bombi v mestnem središču pred sedeži švicarske, nemške in izraelske letalske družbe v Ulici Bis-solati. Gmotna škoda je bila občutna, saj je razneslo izložbe in šipe bližnjih stavb, na sedežu nemške »Lufthanse« oe je tudi vnel manjši pežar, ki so mu bili gasilci kmalu kos. Močno poškodovanih je bilo tudi nekaj v bližini parkiranih avtomobilov, neki pešec pa je bil laže ranjen v roko od drobca stekla, ki je priletel od izložbe. Tudi v tem primeru je neznanec telefoniral v slabi angleščini agenciji »Associated press« in sporočil, da je atentat izvedla »tajna armenska vojska za osvoboditev Armenije« ter napovedal bližnji večji atentat v Turčiji. (Iv)
TRAGEDIJA NA SARDINSKEM MORJU
predstavnikov KD. Vendar ima nekaj šans še vedno Flaminio Pic-coli, ki bo govoril danes, skupaj z Andreottijem in Fanfanijem. Za izvolitev tajnika v okviru vsedržavnega sveta se je izrazii tudi Andreotti, ki je star politični lisjas. in bo najbrž skušal v ožjem krogu oživeti tristranski sporazum z Zac-cagninijem in Piccoiijem,
Vendar pa še ni znano, kako bodo volili tajnika. Po predložitvi resolucije, po kateri naj bi tajnika volil vsedržavni strankin svet je namreč 260 delegatov predložilo zahtevo, naj bo glasovanje po tej resoluciji tajno. Po dolgotrajnem preverjanju podpisov in ugotovitvi, da je zahteva v skladu s statutom, so sklenili, da se bo glasovanje o resoluciji začelo danes ob 9. uri. Glede na veliko število prostostrel-cev, ki so pri tajnih glasovanjih vedno aktivni, ni mogoče predvidevati. ali bo resolucija sprejeta ali ne.
. IVAN FISCHER
stvo, da jih nočemo v vladi, pravi Bisaglia, ne pomeni še diskriminacije do velikega dela italijanskih državljanov, ki volijo komuniste in niti abstraktnih predsodkov ali zapor: to stališče izhaja iz globokih razlik, ki obstajajo med KPI in krščansko demokracijo, izhaja iz politične analize, ki ni odvisna od čustev in ki zadeva cilje KPI in želje KD. Bisaglia je nato analiziral ves odnos komunistov do afganistanske krize, njihov kritični odnos do sovjetskega vdora ter prav tako kritično oceno ameriških protiukrepov. Iz vsega tega izhaja še ena pomembna razlika med KPI in KD: prva vidi Evropo ket silo. ki bi morala ohraniti svojo neodvisnost od obeh velesil, druga pa je mnenja, da je Evropa in Italija bistveni sestavni del Zahoda. Odgovor dorotejcev, je še rekel Bisaglia. na vprašanje, ki ga je postavil tajnik Zaccagnini, ko se je vprašal ali obstajajo novi pogoji, da bi politiko nacionalne solidarnosti uveljavili do take mere, da bi sestavili skupno vlado s komunisti, je zelo jasen in odločen: ne.
Tribune, kjer se zbirajo pristaši sedaj tega, sedaj onega demokn-stjanskega veljaka (včeraj je ve čina bila trdno v rokah Forlanije-vih pristašev) so ob tej ugotovitvi tako rekoč eksplodirale. Sicer pa je zanimivo opazovati bučno nroti komunistično vzdušje, ki vlada na tem kongresu, ki bo, tako se vsaj zdi v tem trenutku, potisnil italijansko politično življenje za deset let nazaj. Zaccagninijevci so mnogo bolj mirni, manj hrupni, v zadnjih urah se čutijo najbrž nekje tudi na zatožni klopi, medtem ko postajajo vedno bolj arogantni predstavniki desnice. Druga zanimiva ugotovitev je, da vsi govorniki, od tistih, ki so skoraj povsem
neznani, do onih, ki v italijanskem :	FIRENCE —• »Mir j© najvišja in
političnem živjjenju nekaj pomen -; najbolj obča vrednota, zato je nuj-jo, stalno citirajo Mora, De Ga na pobuda tako posameznikov, kot spenja, včasih tudi Mattarelk) m ^ vsedržavnih in mednarodnih usta-Bacheleta m tako skoraj vedno nov ^a ga ohranimo«, je začel pridejo do dokaj lahkega aplavza | svoj g tajnik KPI Enrico Ber-Pnblizno polovica delegatov ie j linguer na Srednjem trgu pred opo dne podpisala zahtevo po spre- j staro pa]aČQ mestne gosposke, kjer membrn statuta kongresa, tako da se je v nec]ejj0 trla velika množi-bodo tajnika volih posredno in si- j ca ki se je razjegla tudi po bliž. cer v okviru vsedržavnega sveta. njih u]icah in trgih strogega mest-Ker smo ze večkrat morah ugo- nega sredjšča, kamor so morali toviti, da je na demokristjanski i pr;recjjtelji napeljati zvočnike, kongresih izredno tvegano napove-1	.. .	..
dovati karkoli, je vprašanje tajni- Na veliko manifestacijo KPI za ka še odprto. Največ možnosti ima mir „s® J® zgrnilo v Firence vec seveda v sedanjem trenutku, For- kot 200.000 ljudi, ki so se pripe-lani, ki si je s svojim posegom za	lz vseb krajev Italije m celo
gotovil odobravanje mnogih vidnin iz tujine, kjer si morajo italijar-
I ski delavci sluziti kruh, s 1.200 av-
iiiiiiititiiimiiiiiiiiiiimiiMiimiimiiiiiiiiiiiiiiittiiMiiiiiiiiMimmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifntiimtiimiimiiiiiiiiiiitimtiiiiiiiiiiiiiiimn tobusi, 12 posebnimi vlaki in zasebnimi prevoznimi sredstvi.
I Berlinguer je že uvodoma zatr j dil, da je bila prav zdaj potrebna taka manifestacija, ker grozi zao-! stritev mednarodnih odnosov, ki je nastala po krivdi obeh velesil, svetu ponovno z vojno. »Ravnotežje strahu«, ki je nastopilo po Hiroši-mi in Nagasakiju, kjer je pod a tomskima bombama poginilo po 100.000 ljudi, ni več zadostno jamstvo. ko razpolaga z jedrsko bom bo čedalje več držav. Samo obe velesili razpolagata s številom jedrskih bomb, ki morejo uničiti naš planet kar sedemkrat, za oboroževanje troši sedaj svet 350.000 milijard lir na leto, kar je tragična potrata«.
Tak skrajno nevaren razvoj je treba nujno preokreniti, je dejal tajnik KPI, in taka skrb je navdihovala stališča in pobude italijanskih komunistov ob zadnjih de janjih, ki so izredno zaostrila mednarodne odnose. Obžaloval je. da vlada in stranke, ki jo podpirajo, niso sprejele predloga KPI o odložitvi sklepa o umestitvi novi n jedrskih izstrelkov NATO v Evropi ob istočasnih pogajanjih s SZ o prekinitvi proizvodnje in nameščanja njenih, novejših izstrelkov. Ob sodil je sovjetski vojaški poseg v Afganistanu, ker ni res, da bi tamkajšnja zakonita vlada zaprosila SZ za pomoč, predvsem pa, ker predstavlja prekršitev načela o nedotakljivosti, neodvisnosti in suverenosti vsake države. «SZ je pre kršila to načelo, je poudaril Bei-linguer, kar predstavlja hud uda-
TITOVO ZORA VSTVtNO STANJE TUDI VČERAJ NESPREMENJENO
Klinični center v Ljubljani
LJUBLJANA — Zdravstveno stanje predsednika Tita se v zadnjih 24 urah ' ni spremenilo. Zdravniški konzilij je včeraj ob 12.08 sporočil, «da je zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita brez sprememb. Izvajajo nujne ukrepe intenzivnega zdravljenja še posebej v zvezi z oslabljenim delovanjem ledvic.«
V nedeljskem sporočilu zdravniškega konzilija pa je rečeno, »da se zdravstveno stanje predsednika Tita ni spremenilo, da je predsednik Tito prebil noč mirno in da nadaljujejo intenzivne ukrepe zdravljenja«.
Uradno so še sporočili, da sta v nedeljo predsednika Tita v kliničnem centru v Ljubljani obiskala
iiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiin
PRED OGROMNO MNOŽICO NA NEDELJSKI MANIFESTACIJI ZA MIR
Berlinguer pozval k mobilizaciji proti nevarnosti novih spopadov
Potrjena obsodba vojaškega vdora SZ v Afganistan - Pohvalil je vlogo Jugoslavije in neuvrščenih držav za popuščanje napetosti v mednarodnih odnosih
V razburkanih vodah ob sardinski obali sc je v nedeljo potopila trgovska ladja Misurina, ki je bila namenjena v Tunizijo. V brodolomu je izgubilo življenje sedem oseb, med temi tudi kapitan Jacovclli in njegova žena Majda Iz Trsta, Obširneje o tem poročamo na drugi strani. Na sliki agenti pomorske enote finančnih stražnikov prenašajo truplo člana posadke, ki so ga našli na kraju brodoloma. (Tel. AP)
GR0MIK0 PUŠČA ODPRTA VRATA POGOVOROM
MOSKVA — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je včeraj v Moskvi izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena obnoviti in nadaljevati pogovore o omejevanju oboroževalne tekme in o razoroževanju, ki so jih zaradi najrazličnejših razlogov odložili ali prekinili. Obnovil je ponudbo, da bo SZ pristala na pogajanja o omejevanju jedrskega orožja v Evropi, če bo NATO pakt preklical svoj sklep o namestitvi novih ameriških jedrskih raket cruise in pershing.
Šef sovjetske diplomacije se je torej pridružil spravljivim besedam prvega sekretarja Poljske združene delavske partije Giereka, ki je pred
dnevi na 8. kongresu PZDP med drugim predlagal tudi konferenco o popuščanju napetosti v Evropi, ki naj bi bila v Varšavi.
Sovjetska zveza ponuja Zahodu spravo obenem pa navaja, da ni ona kriva sedanjega položaja v svetu. Po Gromikovem mnenju se je položaj poslabšal še pred afganistanskimi dogajanji, ker so hotele ZDA spremeniti sebi v prid sedanje strateško ravnotežje med velesilama.
Zunanji minister je nato navedel vse ameriške pobude obnavljanja hladne vojne od zapletov pri reti-fikaciji sporazuma o omejevanju strateškega orožja SALT: 2, pa ..do
jedrskih raket v Evropi in rožljanju z orožjem zaradi iranskih zapletov. Gromiko je ob tem poudaril, da se ni Sovjetska zveza nikoli vmešavala v notranje zadeve Irana, še več: «vedno je stremela, da bi razvila dobrososedske odnose v obojestransko korist.«
Glede Afganistana je Gromiko ponovil staro razlago, da je bila Sovjetska zveza »primorana« priskočiti na pomoč afganistanski revoluciji, ki sta jo ogrožala ameriški in kitajski imperializem.
Bistvo sovjetske zunanje politike se torej ni spremenilo. Sovjetski poseg v Afganistanu je »zakonit«,
«nezakonit» je le boj islamskih gverilcev, ki so za Moskvo le navadni plačanci in kontrarevolucionarji. Vseeno pa vsebuje Gromikov govor nekaj novosti, ki so rezultat zadnjih dogajanj. Proti obujanju hladne vojne se je izrekla večina držav, pred dnevi je Romunija pričela tajno diplomatsko pobudo za mirno rešitev afganistanske krize in nekaj podobnega napovedujejo v New Delhiju. Moskva je v takem položaju z Gromikovim govorom nakazala morebitni izhod iz sedanje napetosti; če bi ga Zahod zavrnil, bo lahko vedno zagotavljala, da je napravila vse, kar je bilo v njenih močeh, (voc)
rec politiki popuščanja napetosti« in je dejaL. da še je treoa zavzeti za umaknitev sovjetskih čet iz Afganistana .-**-•
Grajal je pa tudi povračilne u krepe ZDA in njene pretekle in se danje odgovornosti za zaostrovanje odnosov. Resolucijo evropskega parlamenta o bojkotu olimpijskih iger je označb za »sramotno«, medtem ko je pohvalil odločitev mednarodnega olimpijskega odbora, da morajo biti igre v Moskvi, ka” služi naporom za izbolišanje mednarod nih odnosov. Tajnik KPI je pri tem poudaril pomembno vlogo neuvrščenih držav v procesu popuščanja napetosti in še posebej »bližnje in prijateljske« Jugoslavije. Njenim narodom, zaskrbljenim zaradi Titove bolezni, je Berlinguer izrazil solidarnost italijanskih komunistov, ki izhaja tudi iz podobnosti politične usmeritve v mednarodnem delav skem gibanju.
Tajnik KPI je izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija ohranila usmeritev, ki jc je izbrala pod Titovim vodstvom: izgradnja izvirne oblike socializma, neuvrščenost in aktivna udeležba pri naporih za popuščanje napetosti in za mir. Zaključil je s pozivom k mobilizaciji vseh notranjih in mednarodnih sil, ki naj prispevajo k obnavljanju pogajanj o razorožitvi in k u vajanju novega politično-gospodar-skega reda, ki je pogoj za utrditev miru na svetu. (Iv)
(Telefoto AP)
predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj in predsednik CK ZKS France Popit. V imenu delovnih ljudi Slovenije sta mu izrazila najboljše želje za ozdravitev.«
Do sem sporočila naših stalnih dopisnikov iz Ljubljane. Napovedovalec ljubljanske televizije je v sinočnjem večernem dnevniku, z nočno fotografijo kliničnega centra na zaslonu, dejal, da so misli in čustva vseh jugoslovanskih ljudi pri predsedniku -in da je ob resnosti stanja, ki je razvidno iz zdravniškega sporočila, razveseljivo, da se predsednikovo stanje ni poslabšalo. Povedal je še, da je predsednik Tito tudi včeraj prejel številna voščila tujih državnikov in iz domovine za ozdravitev.
Agencija ANSA pa objavlja sporočilo svojega dopisnika, ki se mudi v Ljubljani, da je med običajno tiskovno konferenco v Ljubljani za tuje novinarje, kateri je poleg sekretarja za informacije prisostvoval tudi upravni direktor kliničnega centra tir. Franc Šifkovič, prišel v odgovorili na vprašanja novinarjev do izraza določen optimizem glede trenutnega Titovega zdravstvenega stanja.
V	Kaira včeraj odprli izraelsko veleposlaništvo
KAIRO — Včeraj je prvič v nekem arabskem glavnem mesto za plapolala zastava z Davidovo zvezdo. V Kairu so namreč odprli po določilih sporazuma v Čamp Da vidu izraelsko veleposlaništvo Svečanost je potekla brez incidentov, če izvzamemo protestni transparent, ki so ga kairski študentje razgrnili na neki stavbi pred vele poslaništvom, in so ga varnostne sile takoj snele. Kairsko prebivalstvo in tisk nista dogodku posvetila nobene pozornosti; celo islamski integralisti so ga prezrli, a to še ne pomeni, da so se sprijaznili z novo stvarnostjo.
V	nedeljo je neka revija muslimanskih bratov objavila dolg članek, ki navaja negativne posledice uvajanja diplomatskih odnosov z Izraelom. Poleg versko-fanatičnih razlogov članek ugotavlja, da bo Egipt še bolj osamljen kot je bil
do sedaj, ker vse arabske državne rim _ stavka avtoprevoznikov, nasprotujejo njegovemu zbliževa kj dovažajo gorivo bencinskim čr-
Nagrada za načrt spomenika Edvardu Kardelju
LJUBLJANA — Ocenjevalna komisija odbora za postavitev spomenika Edvardu Kardelju« v Ljubljani je med 17 prijavljenimi deli dodelila prvo nagrado akademskemu kiparju Drugu Tršarju. Dve drugi enakopravni nagrad’ sta pripadli akademskemu kiparju Sudanu Batiču in ing. arh. Braču Mušiču. V komisiji so bili predstavniki vseh organizacij likovnih umetnosti ter družbenopolitični de'a vri. Izbrani in nagrajeni načrt idejne rešitve spomenika Edvardu Kardelju bo v naslednjih dneh razstavljen v ljubljanski mestni galeriji.
(JP)
nju z Izraelom.
VARŠAVA — Dosedanji član politbiroja Poljske združene delavske partije Edward Babiuch je novi predsednik poljske vlade. Imenovala ga je skupščina na včerajšnjem izrednem zasedanju.
palkam, je v nekaterih krajih, kjer se je nadaljevala tudi po soboti, povzročila dolge vrste avtomobilov pred črpalkami, ki jim še niso pošle zaloge. Danes bo na ministrstvu za promet srečanje med pe trolejskimi družbami in prevozniki, ki zahtevajo povišek voznin.
PROF. DARKO RRATJNA NA «D£NEČANSKIH KULTURNIH DNEVIH>
Gospodarske in družbene spremembe ter njihov vpliv na Beneško Slovenijo
ČEDADNa Benečanskih kulturnih dnevih je v petek prof. Darko Bratina, docent gospodarske sociologije na Tržaški univerzi govoril o gospodarskih gibanjih, ki so bila značilna za povojna leta v. Beneški Sloveniji. Po predavanju posl. Maria Liz-zera o nacionalnem problemu med narodnoosvobodilnim bojem in predavanju dr. Belcija o nacionalističnih organizacijah v povojnih letih je bilo Bra-tinovo nadvse zanimivo predavanje nekakšno zaključeno dopolnilo prejšnjih dveh.
Bratina je v svojem predavanju najprej analiziral gospodarsko politiko v prvem povojnem obdobju s posebnim poudarkom na gospodarske izbire, ki so označevale in dokončno pogojevale ves nadaljnji razvoj. Bratinova analiza je torej izhajala iz zgodovinskih ugotovitev, v katere je vpletel probleme državnih in naddržavnih gospodarskih organizacij, delavskega gibanja, političnega razreda, demokratičnih gibanj in druge. Navedel je tri razvojpa obdobja: obnovo in nacionalno enotnost, uveljavitev delavskega razreda in zadnje obdobje, za katero so značilni izredno razvejeni tako politični kot družbeni in gospodarski problemi.
V	nadaljevanju je Bratina podal ^horizontalno» analizo in navedel »tri Italije*. Termin je še kar precej znan in predpostavlja obstoj razvite Italije ob industrijskem trikotniku, nerazvite Italije na Jugu, in tretjega posebnega razvoja iia območjih z malo industrijo in tako imenovanim «podtalnim gospodarstvom».
V	tretjo skupino uvrščamo tudi deželo Furlanijo-Julijsko krajino, a Bratina je takoj pristavil, da obstaja tudi v deželi trojna porazdelitev, ki velja
za vsedržavno ozemlje. Obstajajo namreč visoko-razvita in manj ter celo nerazvita območja, to predvsem v hribovitem območju. Dežela se tudi sooča s apodtalnim gospodarstvom». Tak gospodarski razvoj sam po sebi prinaša s seboj izseljevanje, ki je delovno silo iz hribov preselilo v območja z visoko razvito industrijo tako v Italiji kot v tujini.
O teh temah in s posebnim poudarkom na stvarnost Beneške Slovenije se je razvila obširna in poglobljena razprava. Najzanimivejši del je nedvomno obsegal razpravo ft možnostih bodočega razvoja slovenske skupnosti v videmski pokrajitii. Pri tem se je najdlje ustavil dr. Ferruccio Clavo-ra, ki je podal kritično analizo dosedanjega dela slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji in navedel pomanjkljivosti slednjih zaradi izključno kulturnega delovanja. Po njegovem je treba dati prednostno vlogo predvsem gospodarskim problemom. Bratina pa je zagovarjal kulturni moment kot osnovno izhodiščno točko za nadaljnji razvoj, da se s tem ustvari zavest skupnosti in temelj avtonomnega razvoja.	•	.. '
Prof. Pavel Petričič, ki je vodil razpravo, je ob koncu poudaril, da je zgodovinski razvoj Beneške Slovenije predvsem pa Noriških dolin, prehajal od spoznanja njihove nerazvitosti in podrejenosti v šestdesetih letih do boja proti takemu stanju in uresničitve kulturne zamisli, ki se je začela v letu 1969 z ustanovitvijo kulturnega krožka Rečan. Za bodočnost se med seboj prepletajo najrazličnejši problemi tako gospodarski kot politični in kulturni. Če smatramo kulturo kot pridobivanje zavesti in rod-ja za nadaljnji razvoj, je zaključil Petričič, ima kulturno udejstvovanje svoj odločilen pomen.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINDIKALNO ŽIVLJENJE NA TRŽAŠKEM
Danes celodnevna stavka osebja krajevnih uprav
Jutri bodo dve uri stavkali delavci v tovarnah z državno soudeležbo - V četrtek srečanje o zadevi «Dreher»
Tudi v tem tednu bo sindikalno življenje na Tržaškem precej razgibano. Danes bodo ves dan stavkali nameščenci krajevnih uprav, ki se borijo za obnovitev delovne pogodbe za štiriletje 1978-82. To je že tretja prekinitev dela te kategorije v zadnjih tednih: sindikati so namreč odklonili predlog vlade, po katerem naj bi krajevne uprave v okviru nove pogodbe priznale prizadetim delavcem povišek v razmerju 360 tisoč lir na leto, vendar pričenši le od leta 1980. Nameščenci krajevnih uprav bodo danes stavkali po vsej Italiji.
Jutri pa bodo stavkali dve uri delavci tržaških tovarn z državno soudeležbo. S stavko bodo podprli prizadevanja svojih sindikalnih predstavnikov, da bi od ministra Lombardi-nija v Rimu dosegli vrsto ukrepov za povečanje proizvodnje v tukajšnjih obratih z državno soudeležbo, med katere sodijo zlasti Tržaški arzenal — Sv. Marko (227 delavcev v dopolnilni blagajni), Italsider (tu so pred dnevi ugasnili električno peč), Italcantieri, CMI (v obeh primerih močno pogrešajo nova naročila), itd. Srečanja z ministrom se bodo udeležili tržaški parlamentarci Cuffaro, Gerbec, Tombesi in Gruber - Benco-va, deželni odbornik za industrijo Rinaldi, pokrajinski tajniki enotne sindikalne zveze Gialuz (CGIL), De-grassi (CISL) in Fabricci (UIL) ter trije člani tovarniškega sveta Tržaškega arzenala — Sv. Marka.
V četrtek bo v središču pozornosti tržaškega sindikalnega življenja srečanje sindikalistov z deželnim odbornikom Rinaldijem v zvezi z zadevo »Dreher*. Po umiku furlanskega in-dustrijca Snaidera je namreč vprašanje preosnove te stare tržaške tovarne zašlo v slepo ulico in vsem preostalim 80 delavcem (ti so že štiri leta v dopolnilni blagajni; grozi v najkrajšem času odpoved delovnega razmerja. Na srečanju z Rinaldijem naj bi se o tem perečem vprašanju izrekla jasna in dokončna beseda.
Za konec tedna pa napovedujejo novo stavko nameščencev državnih in drugih javnih uprav. Prizadeti se borijo za to, da bi parlament odobril zakonske osnutke, ki se nanašajo na izvajanje določil delovnih pogodb za triletje 1976 - 78, ki se kakor znano — kar se gmotne plati tiče — deloma že izvajajo.
Tržaška sindikalna kronika beleži še nedavno izvolitev novega tajništva organizacije kovinarjev FIM -CISL. Na ustrezni seji pokrajinskega vodstva sindikata so bili izvoljeni R. Zolia, M. Seleš, F. Suber, D. Tersar in P. Tria.
0 Uradni vestnik z dne 12. februarja 1980 prinaša razpis natečajev na osnovi izpitov in naslovov za 160 mest perifernega tehničnega inšpektorja srednjih let. Na Furlani jo-Julijsko krajino odpade 7 mest, od katerih je eno namenjeno srednjim Solom s slovenskim učnim jezikom.
Aliriranle o sporazumu med EGS in Jugoslavijo
Po radikalnem nemirneiu Marcu Pannelli ki je po šestmesečni odsotnosti pridirjal na tržaško občinsko sejo, da bi svet razburkal politične vode, in županu Cecoviniju, ki je vznemirjeno begal med Strasbourgom, Trstom in Brusljem in vzburjal duhove, češ — nova nevarnost je pred vrati, branimo se —, je bil včeraj na vrsti misovski voditelj Almirante. Protiosimski prvoborci, ki so skuvaj sedli za trza ške občinske klopi in se nato skupaj podali še v evropski parlament, so še enkrat rekli: sodelovanje med evr. gosp. skupnostjo in Jugoslavijo naj le bo, če že mora biti, nismo
SINOČI ODPRTJE OB NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
PUSTNO VZDUŠJE BO DANES DOSEGLO SVOJ VIŠEK
Zgodovinska razstava o pomorski vzgoji Povsod veliko smeha in Židane volje
in pikrih pripomb čez sivi vsakdan
proti njemu — je dejal Almirante — vendar ne sme prizadeti interesov Italije, še manj pa Trsta.
To je v bistvu med včerajšnjo tiskovno konferenco v hotelu Excel-sior poudaril Almirante. Zgražal se je najprej pred dejstvom, da je evropski ministrski svet postavil parlament v Strasbourgu pred dovršeno dejstvo in nato povedal, kako je skupaj z že omenjenima kolegoma opozarjal v parlamentu na že omenjene nevarnosti, če je že treba v okviru EGS nekaj žrtvovati s tem sporazumom zpriviligiranega mediteranskega tipa* z Jugoslavijo, je dejal, potem naj ne gre to na izključno škodo Italije in naj se naša dežela proglasi za «periferno področje EGS*. Seveda pa v njegovem nastopu tudi tokrat ni manjkala obsodba osimskim sporazumov, katerih uresničevanje bi sporazum Jugoslavija - EGS lahko spet na ste-žaj odprl.
umiiiiiiimuiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiMntiimiitMitiMmnutiiuimmiiimiiuifiiiiiiiiiiiiiittimiiiiiiimiiiiiimt
Z VČERAJŠNJIM DNEM
KVESTOR DR. BARTOLINI NASTOPIL SLUŽBO V TRSTU
Julijske krajine ponovno odprt rok za predložitev teksta za poučevanje pedagogije, ki bi bil namenjen slovenskima učiteljiščema iz Trsta in Gorice. Rok je bil ponovno odprt, ker ni doslej nihče predložil zahtevnega teksta, zapadel bo ob 12. uri, 31. januarja 1981.
Z otvoritve razstave v Palači Costan zi
Tudi letošnji miljski pust doživel uspeh - Zmagala je skupina Lampo od Korošci
Or. Vittorio Bartoliid
Dr. Vittorio Bartolini je včeraj nastopil službo tržaškega kvestorja. Prevzel je mesto dr. Fernanda Giu-stija, ki je bil imenovan za kvestorja v Turinu. Sicer pa je dr. Bartolini dober poznavalec Trsta in njegovih problemov. Leta 1954 je namreč prvič prišel v naše mesto: o-pravljal je funkcijo namestnika šefa in nato šefa kabineta tržaške kvesture. V Trstu je ostal 13 let, nakar je bil preseljen najprej v Montecatini	' zafetfr
je postal kvestor mesta Belluno, v zadnjih dveh letih pa je enako funkcijo opravlJarv Vidthu. Zaradt tega je dobro seznanjen z deželno družbeno, politično in gospodarsko stvarnostjo, stalne stike pa je imel tudi s Trstom, kjer sicer že mnoga leta živi njegova družina, žena in trije otroci.
Ob svoji umestitvi na tržaški kvesturi je dr. Bartolini najtopleje pozdravil tržaške parlamentarce, sodne oblasti, civilne in vojaške, deželne in pokrajinske vladne organe, konzularni zbor, upravitelje krajevnih uprav, predstavnike političnih in gospodarskih kategorij, vodstveno o-sebje sindikalnih organizacij, organe javnega obveščanja in vse prebivalce tržaške pokrajine. Izrazil je tudi prepričanje, da bo imel pri o-pravl.ianju svojega dela njihovo o-dločujočo podporo.
Kvestor dr. BartoMni se bo v prihodnjih dneh srečal z mestnimi o blastmi.
Odprt je rok za predložitev teksta o pedagogiji
Ministrstvo za šolstvo sporoča, da je pri šolskem uradu Furlanije -
......................................iiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiMillllililMllliltllllilliMllHlllnlllllllillni»iillllllliM*i»iiitlHllllllMllllltlllluullllllllllllll»illllii"iilii*iiiiliili'»»i*li«i>i.iiiiiiiiiiiiiiiiihhi.
LETOS PRI MONTEBELU
Štiri specializirane sejemske prireditve
Vodstvo Neodvisne ustanove za tržaški velesejem se v teh dneh ukvarja s sestavo programa za prireditve, ki si bodo v letošnjem letu sledile v paviljonih na obnovljenem delu razstavišča pri Mcntebelu (mednarodni sejem pa bo se ved., kakor vedno zavzel vso razpoložljivo razstavno površino). Idej, ki jih vodstvo velesejma misli uresničiti v tem letu, je več, trenutno pa so na programu le štiri gotove prireditve.
Najprej bo na vrsti IV. »Nauti-camp», razstava navtike, taborjenja in čara; anninga, ki bo na sporedu v času od 22. do ,J. marca. Sledila bo Razstava cvetja, fci bo na sporedu v času, (xT25. gprjj&lo 4. maja in v okviru katere si Lomo lahko ogledali širok izh okrasnega cvetja in rastlin ter vsega, kar spada k vrtnarstvu in cvetličarstvu. Glavna prireditev bo seveda mednarodni velesejem, ki bo letos doživel svojo 32. ponovite in ki bo na sporedu od 17. do 29. junija. Zadnja točka na programu je II. ra-.stava tehničnih naprav za reprodukcijo zvoka »Tri-este Stereosound 80», ki bo na sporedu v času od 14. do 17. novembra.
O drugih idejah in nrireditvah, ki naj bi jih organizirali v letošnjem letu, st pri vodstvu velesejma še nerado govori. Nekatere pobude so naletele na zadovoljiv odziv rri 1 -tencialnih razstavljavcih, za druge pa je še vedno v teku faza «tipa-nja». Po zaključku druge faze obnovitvenih del je razstavišče pripravljeno, da sprejme v nove avi-ljone razne prireditve v vseh letnih časih, saj so novi paviljoni kakor znano opremljeni z ogrevalnimi in klimatizacijskimi napravami. Za začetek tretje faze del, v okviru katere nameravajo med drugim obnoviti tudi Palačo narodov, pa bo moralo vodstvo velesejma počakati na ustrezno finančno pomoč iz javnih sredstev.
kih godbe na pihala.
Dokaj živahno je bilo tudi včeraj in v nedeljo. Rekordno udeležbo pustnih šem in rekorden obisk občinstva so v nedeljo zabeležili v Skednju, kjer je že po tradiciji pustno praznovanje posebno živahno. Ravno tako je bilo zelo razgibano vzdušje tudi v Miljah. Več deset tisoč oseb je prepravilo ozke miljske ulice, da bi spremljalo od blizu tradicionalni pustni sprevod z alegoričnimi vozovi.
Povsod smeh in Židana volja, povsod veselje in pikra pripomba čez sivi vsakdan. Pustna nedelja pa ni vsakdan, k temu so pripomogle tudi skupine domačinov, ki so se udeležile sprevoda. Izredno natančno in požrtvovalno delo, številne ure (že tri mesece so delali vsak večer), ki so jih graditelji posvetili pripravam za vozove, izredno pisani in bogati kostimi (v glavnem so jih sešile same domačinke),
Pustno praznovanje bo danes doseglo svoj višek. Z vseh strani napovedujejo veselje in prijetno počutje. V raznih krajih bodo v dopoldanskih urah otroška pustna rajanja, kasneje pa bodo prišli na vrsto odrasli. Na razpolago bodo lahko imeli vso noč, nakar se bodo pojutrišnjem na tak ali drugačen način poslovili od letošnjega pusta. Po naših vaseh se je ohranila navada, da pusta sežgejo, ali ga na nakšen drug način »pokopljejo*. Tako bodo tudi letos obnovili na Proseku in Kontovelu več kot desetletno tradicijo: po vaških ulicah bodo pospremili k zadnjemu počitku kralja pusta, Jožeta XII. Vinogradnika. Pogrebci, svojci in užaloščeni znanci se bodo od njega najprej poslovili v prostorih društvene gostilne na Kontovelu, nakar ga bodo ponesli še zadnjič po obeh vaseh do komtovelske Žabje mlake, kjer se bo žalna svečanost zaključila ob zvo-
SODNIK STAFFA PODPISAL NALOG ZA IZPUSTITEV
Beatrice Magro začasno na prostosti
verljive govorice o vsebini zaplenjenega dokaznega gradiva
Sinoči so ob prisotnosti krajevnih oblasti in predstavnikov tržaškega pristaniškega poveljstva otvorili zgodovinsko razstavo o pomorskem izobraževanju v knjigah in drugih učilih tržaškega navtičnega zavoda, ki je druga tovrstna manifestacija v našem mestu in je neke vrste priprava na semniar o navtičnem izobraževanju v Sredozem-1 _	, ,	v ■	■■
lju, ki se bo pričel čez nekaj dni Dekle zapustilo koronejski zapor včeraj popoldne - Težko pre-
Kot so poudarili vsi govorniki, ni sedanja razstava zatekanje v bleščečo tržaško pomorsko preteklost, temveč je prikaz prehojene poti m smernic za bodočnost. To je predvsem poudaril pokrajinski odbornik za šolstvo in kulturo Spadaro, pokrajina je namreč pokrovitelj razstave. ki jo je pripravil navtični zavod s sodelovanjem ljudske knjižnice.
V obeh razstavnih prostorih, v dvorani ljudske knjižnice v Ul. Tea-tro Romano in v občinski galeriji v Palači Costanzi. lahko priložnosc-ni obiskovalec dobi vpogled, kaj je bilo nekoč in kaj je sedaj pomorstvo. V prvem razstavnem prostoru so knjige, med katerimi prvi rokopisi. ki so služili za poučevanje aritmetike in algebre leta 1754. Priložnostni obiskovalec pa si bo še lepše pasel oči v Pa'ači Costanzi. saj so za laika učni uripomočki zanimivejši od knjig. Med vsemi vzbira radovednost model našega sončnega sistema, planetarij *Schot te* iz druge polovice preišnjega stoletia. a na’boli imponenten je medel trgovske ladrnice ti na baru v 'ifienhiT proR 36. V galeriji' so razstavi:eni še drugi pripomočki od ra^žličrfgišlh kompasov do 'Šfet<v-stantov in meteoroloških inštrumentov Organizatorji so dali tudi pre ce!?r;i poudarek ladjedelništvu tako glede konstrukcijskega materia la kot glede pogonskih sredstev.
(voc)
SVEČANOST BO 6. MARCA
Prof. Abdus Saiam častni občan mesta Trst
Lanski nobelov nagrajenec za fi-ziko prof. Abdus Salam bo v četr-. tek, 6. marca, postal častni občan mesta Trst. Slovesnost, ki jo prireja tržaška občina, bo ob 11.30 v sejni dvorani občinske palače na Trgu Unita. Kot znano, je prof. Salam prejel že več priznanj v našem mestu: doslej sta mu jih med drugim podelili tudi tržaška univerza ter pokrajinska uprava.
Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal v torek, 26. februarja, ob 20. uri na sedežu v Ul. Mauro-ner 2.
PRIMERI PREKUPČEVANJA Z MAMILI ZNOVA V OSPREDJU NA TRŽAŠKEM
Nemška državljana pritihotapila heroin ki po oceni policije velja milijardo lir
Mamilo sta ponudila policistom, preoblečenim v lažne kupce - Preiskavo vodi dr. Claudio Coassin, v njej pa sodelujejo policija, finančni stražniki in kriminalpol
Rolf Friedrich
Skupna akcija finančnih stražnikov, policije, kriminalpola in davčne policije je pripeljala do novega velikega uspeha na področju odkrivanja in zatiranja prodaje mamil. V petek, 16. februarja, je policija aretirala dva nemška državljana, v njunem kovčku pa je odkrila in zaplenila kilogram heroina, ki ga preiskovalci ocenjuje-
Jurgen Breitbarth
jo na eno milijardo lir vrednosti. Akcijo je vodil namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin, pomagala pa sta mu dr. La Corte in kap. Rabitti.
38-letni Rolf Friedrich iz Guglin-gena in 29-letni Jurgen Breitbarth iz Stuttgarta sta se mudila v Turči ji. Tu sta tudi nabavila tri vrečke heroina, ki sta ga spretno pretiho-
tapila v Rim. Najbolj varno in lahko osvojljivo se jima je zdelo tržaško tržišče, zato sta prišla sem, da bi tu mamilo razprodala. Nastanila sta se v nekem znanem tržaškem hotelu in poslala naprej glas, da prodajata heroin. Toda glas je prišel tudi na neprava u-šesa, na policijo, ki je takoj poskrbela, da je nekaj preoblečenih agentov navezalo stike s prekupčevalcema. Ko so se lažni kupci in preprodajalca dogovorili o količini in kakovosti mamila, je Friedrich pristal, da odstopi vzorec. Tedaj je policija še bolj poostrila kontrolo nad Nemcema iz bojazni, da bi mogoče ne skrila mamila na kakšno nedostopno mesto, ali da bi se celo ne skesala in izginila brez sledu. Pri tem delikatnem opravilu so jim priskočili na pomoč kolegi kriminalističnega centra v Rimu, ki so za podobne primere še posebno izurjeni. Pogajanja so trajala nekaj časa in v trenutku ko sta se prekupčevalca z namišljenimi kupci pogodila, je policija bliskovito posegla in Friedricha in Braeitbartha zajela kuhana in pečena. Kasneje se je izkazalo, da imata oba odprte račune tako z domačo kot tudi z italijansko policijo, Breitbarth Je imel v posesti
lažne dokumente, ker ga v Nemčiji iščejo zaradi slabega ravnanja z družino. Friedricha pa je lovila i-talijanska policija zaradi kraje in prekupčevanja avtomobila znamke mercedes, ki si ga je nezakonito prisvojil preteklega junija v Milanu. Z istim avtom je nato prišel v Slovenijo, kjer je imel v Kopru opravka tudi s policijo tamkajšnjega kriminalističnega oddelka, (ris)
Nov razplet v preiskavi o domnevnem rovar jenu ultralevih skrajnežev v Trstu: namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staffa, ki vodi preiskavo, je včeraj popoldne na zahtevo branilcev izpustil začasno na prostost Beatrice Magro. Dekle, ki je bilo aretirano prejšnji teden z obtožbo kaznive molčečnosti in lažnega pričevanja, ie zapustilo koronejski zapor okoli 16.30.
Ob molčečnosti preiskovalcev, ob
Fioronija edini trdnejši temelj njihovega dela. Ravno zaradi tega bi bilo želeti večje jasnosti in nedvoumnosti, kar sicer velja za celotno preiskavo o domnevnem rovarjenju tako imenovane organizirane avtonomije v vsedržavnem merilu. Nima smisla, nasprotno, bilo bi celo izkrivljajoče, da bi se šli zagovornike nedolžnosti ali krivde o-sumljencev, nujno pa je zahtevati, kot je v sobotnem sporočilu poudaril tudi predsednik Deželnega inšti-
zapletenesti preiskave in ob dvo j tuta M zgodovino odporništva prof.
Miccoli, dosledno spoštovanje na čela, da nihče ne more biti kriv, dokler mu sodstvo ni sodilo in da je škodljivo za družbo in demokracijo zastruoljati medosebne in kolektivne odnose s sumi in govoricami. (vt)
NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE
Okrogla miza o problemih otroka
Tržaška občinska uprava bo 8. marca priredila okroglo mizo na temo: Otrok v krajevni stvarnosti. Na prireditvi, ki bo v dvorani trgovinske zbornice in se bo začela ob 9. uri, bodo podali poročila o pobudah, ki jih je v lanskem letu izpeljal koordinacijski odbor za proslavo mednarodnega leta otroka. Govorili bodo tudi predstavniki avtonomne le-toviščarske ustanove, tržaške pokrajine, CONI, UNICEF in šolskega skrbništva. Poročilom bo sledila javna razprava.
umnosti nekaterih okoliščin ter ljudi, ki so posredno ali neposredno vpletene v zadevo, je težko presoditi, kaj točno pomeni včerajšnji sklep sodnika Staffe. Morda le to, da za preiskavo ni več potrebno, da ostane dekle v zaporu (to naj bi pomenilo), da nikakor ne more
dokaz!}v)aIlaii°,paSntud^;:i' d™°obtožba TRAGEDIJA LADJE MISURINA PRIZADELA TUDI TRST
le ni slonela na tako trdnih teme- j------------------------------------------
ljih kot bi lahko sklepali no sobot-:	b	b	u
ss Kapitan-Tacovelli m njegova žena
nepričakovane in originalne d®® slice, vse je prispevalo k temu. se je tudi nasajen človek sprt681 in nasmejal.	v
Za Miljčane je pust Prav?p zelo resna stvar, saj so izračun ^ da stane povprečno vsak kostuu tisoč lir, vsak večji voz 3 nuliffi, godba na pihala pa okrog 800 ti lir. Če poleg teh res bistvenih s škov (niso namreč všteti razni s ški za pomožni material) UP°®£ varno, da je za vsako skupino lalo poprečno 25 oseb in da je ° potrebnih 3.106 ur poprečno M delavo vsakega glavnega voza’,.-u tem postane jasno, zakaj so čani tako ponosni na svoj pu^ sprevod.	. .
Kakšne pa so bile teme letos * milijskega pusta? Kot je že nav* ' si v teh okoliščinah ljudje naj j privoščijo družbenopolitično Kr>®F Zato so prve tri uvrščene <c ^ pagnie* izstrelile svoje duhovite, obenem pikre puščice proti dog J nju v Iranu (Lampo), proti ževim «broadwayskim» P°t°''’aa^a. (Brivido) in pa svetovnemu dog J ? nju v zvezi z olimpijskimi igram Moskvi (Ongia). Prvouvrščena pina od Korošcev Lampo, je na
la 553 točk, druga skupina Bn a 536, tretja Ongia pa 534,5. Na**® vrstni red pa je sledeč: 4. skup Bellezze naturah o temi gjjjj’
temi devet* držav članic EGS, 5. skupina zacamini o temi poveličanega , ( v stari Avstriu, 6. skupina BU ^ pupe, ki so prikazali v satinc’u -c či razne skupine, ki se udelez J1 miljskega pusta. Stara Grčija ^
skupi"*
bila tema sedmouvrščene -r • jne Spasimo, nato pa sledijo skup Mandrioi, Piu che cisti in Bari
iiilii»iuiiiiiiiiiilliiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiii»ini»iiiiiiiiiiiii»»iiilliiiliinimiMiiliiii»»iiiiiiiiiii*Hili
dekle lažnega pričevanja;-- Kot smo poročali, je bila'' Beatrice Magro aretirana v sredo v stanovanju prof. Giana Serena, s katerim je živela že nekaj časa. Obtožena je bila najprej kaznive molčečnosti, ker je trdila, da ne ve, kje je Se-reno, p« sobotnem zasliševanju pa še lažnega pričevanja. Včerajšnji sklep sodnika, iskreno povedano, se zdi vsaj delno v protislovju s sobotnim ravnanjem, dasi začasna izpustitev na prostost še ne pomeni, da sodnik ima dekle za nedo'ž-no. Na rob včerajšnji izpustitvi pa moramo zapisati še, da sta branilca odv. Calligaris in odv. Bat-tello vložila priziv na kasacijsko sodišče proti nalogu o aretaciji.
Če izvzamemo izpustitev dekleta, včeraj ni bilo zabeležiti vidrih novosti, vsaj uradnih ne. Kot se dogaja tudi v ostalih italijanskih mestih, se v zvezi s preiskavo slišijo najrazličnejše govorice, katerih o-snovanost pa je zelo težko preveriti, zlasti še, ker demantiji preiskovalcev niso relo jasni. Tako se je včeraj razširila govorica, ki jo je povzela tudi neka časopisna agencija, da so zaplenili na domu osumljenega profesorja Zambonija zajeten sveženj pomembnega gradiva, v katerem naj bi bili ilegalni dokumenti prevratniških organizacij, tehnični in operativni načrti, razna poročila, ter zanimivi zapiski o kar čednih denarnih vsotah, ki naj bi vsekakor presegale razpoložljivosti univerzitetnega a-sistenta. Na tej osnovi preiskovalci baje preverjajo domnevo, da naj bi vsaj eden od osumljencev pred dvema letoma sodeloval pri napadu na sedež združenja stanovanjskih lastnikov.
Na naše izrecno vprašanje je dr. Staffa izjavil, da so govorice ne-osnovane, vendar demanti ni izzvenel povsem prepričljivo, še zlasti ob manj odločnih demantijih nekaterih drugih preiskovalcev.
Za zunanjega opazovalca ln spremljevalca dogodkov, kot je novinar, ki nima vpogleda v zbrano gradivo in ki mora včasih soditi le na osnovi tona sobesednikovega glasu, ali od sproščenosti, s katero odgovori na vprašanje, je zelo težko reči, ali imajo preiskovalci v rokah res tehtne indice ali pa je pričevanje »skesanega* brigadista

utonila v vodah Sardinskega morja
Ladja je prevažala marmor iz Carrare v Tunizijo, ko se je tovor nenadoma premaknil in povzročil brodolom
V	nedeljo dopoldne se je v Sardinskem morju potopila 984-tonska ladja Misurina, kateri je poveljeval tržaški kapitan Luigi Jacovelli
V	brodolomu je umrlo sedem od dvanajstih mornarjev, ki so sestav ljali posadko. Med njimi tudi Jacovelli in njegova žena Majda, ki je bila jugoslovanskega porekla. Ladja Misurina je pred štirimi dnevi odplula iz Marine di Carrara in je prevažala marmornati prah. Namenjena je bila v tunizij-s!“' mesto Skikda.
Na Sardinskem morju, v bližini rta Teulada je zašla v razburka no morje ki je povzročilo nenaden premik tovora. V nedeljo ob 11,15 je telefonist oddal znak »sos* in povedal, da se je ladja nagnila za 25 stopinj in da je moč razburkanega morja porasla na šesto stopnjo. Kmalu nato je komandant u kazal zapustiti krov, ker je v la-djin trup pritekalo vse več vode. Mornarjem je uspelo spustiti v morje samo en rešilni čoln. na kate rega se ie povzpelo pet brodolomcev. Ostali so si opasali rešilne pasove in se vrgli v vodo. Med njimi tudi kapitan in njegova žena, V vodi so preživeli cel dan in celo noč. Ko so reševalne enote prispele do njih, ni bilo nobene pomoči več, medtem ko so mornarji, ki so se rešili na čoln, ostali živi.
Sedmerica mrtvih mornarjev je iz različnih krajev Italijo. Njihova trupla ležijo v mrtvašnici x>lnišni-ce v Cagliariju, kjer so na razpolago sodnim oblastem.
Smrt kapitana Jacovellija in nje gove žene je v tržaških pomorskih krogih presunljivo odjeknila. Bil je izkušen in vešč pomorščak.
Majda in Luigi Jacovelli sta stanovala v Ul. Matteotti 56 in zapuščata 13-letno hčerko Valentino in 6-letnega sinčka Riccarda. Majda je dohitele svojega moža 8. februa rja v Marini di Carrara, kjer je ladja Misurina natovarjala prah iz marmorja Ker se ji je slučajno ponudila prilika, da prebije nekaj dni ob svojem možu, se je izjema., odločila za izlet, ki pa se je obe ma usodno iztekel. Osebje tržaške ga mornarskega poveljstva je tra gično novico sporočilo Jacovellijo-vi materi Jolandi, ki stanuie v isti hiši, tik sinovega doma. (ris)
si Iškim rešilnim avtomobilom.
Ranjeni pa so bili 44-letni Fer-ruccio Sincovich, ki se bo moral zdraviti 20 dni, 52-letni Fiorentino Sincovich, 15 dni, 40-letna Maria Bosich por. Sincovich, prav tako 15 dni, 23-letni Corrado Sincovich, kateremu so zdravniki predpisali mesec dni zdravljenja, Annunziata Sincovich, 15 dni, 42-letni Bruno Biagi pa je najbrž utrpel možgansko krvavitev in zato so si zdravniki pridržali prognozo.
Rajonski svet za Sv. Ivan se bo sestal v četrtek, 21. febr., ob 19 30 Na dnevnem redu bo javna razprava o načrtu za ljudske in ekonomične gradnje (področje spodnjega dela Ul. San Cilino).
OD PETKA DO NEDFU®
V	Trstu 4. deželni kongres CGIL
V	glavni dvorani na postaji bo od pstka do ne°eiJj0ot-deželni kongres Nove delavske ^ niče CGIL za Furlanijo - J11. J y krajino. Kongres se bo j&v sj. petek, 22. februarja ob 9-30, ® ^ cer s tajniškim poročilom, $ bo podal glavni deželni ,ainlrVl0ol-IL Arturo Calabria. Isti dan dne se bo začela razprava ^^ nami zasedbi prisotnih dee® tk>
V	soboto, 23. februarja, s delo kongresa nadaljevalo na ^
ni delovnih komisij, v februar^ja, pa bedo delegati^, no zbrani na plenarni SK, Zaključke kongresa bo povzel .. ni tajnik CGIL Elio Giovanrv.nl ^ greš pa se bo končal s sPreJlutv'i' zaključne resolucije in z 1ZV jo novega deželnega odbora
Dve nesreči z mo,or^e1!!liie-
Nedelja ni bila nič kaj ^^oči na motociklistom. Ob dveh P^j. sta se na nabrežju prevrnila jj do 400 cc 22-letni Livio JfuLniča 26-letni Mario Musizza._ Mla ^s-sta na Korzu Cavour trčila 'v po-wagen scirocco in ostala hua škodovana. Na odde'ku za_°. . gg nje v tržaški glavni boinisn ^ zdravniki trudijo, da bi j1111 šili življenje.	^rjef"
Pri Lovcu pa sta se z mo jo ponesrečila zakonca Vladim ^je Loriana Klemen. Klemen J® i» izgubil nadzorstvo nad v0Z1,ta bi' padec je bil neizbežen. Oba la le lažje ranjena.
Sekcija KP1 Dolina izrek" risu Davorinu Scroccaru * sožalje ob izgubi drage ma®1 '
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno z naša draga
IVANKA LAZAR roj. ZEGA
t.m., ob 16. uri na pokopališč11
Žalujoči: mož Jožko, nečakinje Da®*®*^ Verica in Marta ter drugo sorods**
Pogreb bo jutri, 20 Sežani.
Sežana, 19. februarja 1980
Preiskovalci z zaplenjenim heroinom
Po trčenju na Trbiškl cesti cela družina v bolnišnico
V nedeljo, kmalu po dvajseti url, je prišlo na državni cesti 202, tam, kjer se bazoviška cesta izteče na Trbiško, do trčenja, pri katerem je bilo ranjenih šest oseb. Od teh je ena v hudem stanju in so si zanjo zdravniki pridržali prognozo. Na kraj trčenja med fiatom 127 in for-dom escort so prihiteli karabinjerji iz Milj in gasilci. Ranjence pa so odpeljali v tržaško glavno bolnišnico z avtom rdečega križa in z ga-
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša drsi y
MILENA ZOBEC por. SCR0CCAR0
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 20. februarja, ob 13- ^ iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boršt.
Žalujoči: mož, sinova, mama ter kr®
Boršt, Zabrežec, 19. februarja 1980
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
AVGUSTA G0JČE
se zahvaljujemo Domu slepih v Stari Loki, župniku HnP®»( gospe Francki Kalan ter gospodu Stanetu Škrjancu za P0®^ ki so nam jo nudili v teh težkih trenutkih.
SVOJCI
Postojna, Gropada, Morsano al T., 19. februarja 196°
Gledališča
AVDITORIJ
V Avditoriju v Ul. Torbandena «wo danes, 19.. jutri, 20. in 21. t.m., f1 jutranje predstave, namenjene “Olam, baleta gledališča Verdi, ki ga »odi koreograf Alfredo Koilner. So-usta sta Susanna Proja in Tuccio fugano. Na sporedu so trije baleti, . majajo skupno približno eno uro ® sicer Otello, Feux d'artifice in j-armen. Za informacije in brezplačna vabila se lahko šole obrnejo °a tiskovni urad gledališča Verdi.
Kino
azionale 15.30 «Satisfaction love*. Darvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
arist°u 16.30—21.30 «11 flauto magiji,?0 di Mozart». Ingmar Bergman, uou 16.00 «Quadrophenia». F. Da-niels, M. Winget. Barvni film Melsior 16.30 «11 commissario Ver-/Jazzan°». Lučk Merenda. attacielo 16.00 «Arrivano i gatti*.
j,K?rvni film.
16.00 «Inferno». D. Argento. j~arvni film. Prepovedan mladini Mf°d M. letom.
Jpurn 15 30 «Uragano sulle Ber-p.j”ude». Barvni film. odrammatico 15.30—22.00 «La por-o reporter* Prepovedan mladini 18. letom.
stal|° I6.00 «Amore amaro». Li-U Las toni, Leonard Mann. ariete: «Che cu...rve ragazzi*. ,reP°vedan mladini pod 18. letom, perno 16.30 «H malato immagina-A„n°»- A. Sordi.
ora 16.00 «Gli aristogatti*. Ri-
c„saui film.
P*tol I6.oo «La liceale, il diavolo Vnit. ®cdUa santa*. Gloria Guida. V^.(Milje) Zaprto.
, no Veneto 15 00 «Mani di vel-
luto*. a. Celentano.
ran 16.00-22.00 «Quel dolce
Aldebai _________ _____________________
^ F*ona». Barvni film. Pre-■ an ndadini pod 18. letom.
Sdsti openski bienale “"letnikov amaterjev
I Tabor se pripravlja na ^^tevo umetnikov amater-I,’ ki bo letošnjega junija, razstava ima namen pribli-i. 1 ebčinstvu številne nadar-e domačine in okoličane, ki ka ^/uutersko ukvarjajo s sli-int.stv?m in kiparstvom. Za-resirani se morajo prijaviti °®oru do 31. maja 1980. ki k?^vo i50 določilo komisijo, ciki 0cen''a dela in jih do!o-ieta Za razstovo Ne bodo spre-npj, uePr>stna, izumetničena ali b;i-Vlrna dela in dela, ki so ‘a že razstavljena.
Odbor SPD Tabor
Vabila za preklicani
Kovinarski ples -—
lahw
m 0 »mete na upravi-"Pri-WhkeIa dnevnika, Uf.’1 M6Y>- ’
1 “, v uradnih urah.
DANES, 19. t. m., OB 15.30 Društvi »Škamperle* in «Bor»
vabita na vesoljni zbor vseh otrok, ki bi radi se veselo naplesali
na OTROŠKI MAŠKARADI
Tam se bodo zavrtele maske lepe, miške bele, vile, dame in marele.
Pridejo naj Mehikanci, ruski princi, Indijanci, pa pajaci, stari znanci.
če med vami je še kdo, ki ne ve še, kje bo to, mu povemo na uho: vsi na stadion «Prvi maj* na veseli pustni raj!
Domska skupnost slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* Trst
prireja danes, 19. februarja
TRADICIONALNO
PUSTNO ZABAVO
Mladi se bodo lahko zavrteli ob moderni glasbi, starejše pa bo zabaval ansambel Vabila in rezervacije so na voljo v Dijaškem r,omu, telefon 573141.
ŠPORTNO DRUŠTVO POLET
vabi r.a
PUSTNI PLES
danes, 19. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini čevljev Malalan, na Proseški ulici.
Nagrajene bodo najlepše maske
ŠD VESNA
prireja danes, 19. t.m., v Ljudskem domu v Križu
PUSTNI PLES
od 21. do 5. ure.
Popoldne od 15 30 dalje pa bo v istih prostorih
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
PD SLAVEC Ricmanje - Log
priredi v Prosvetnem domu v Ricmanjih danes, 19. t.m. od 21. do 3. ure
Igral bo domači ansanjbel «POM’
30MLAD»
Vabljeni!
Razpis natečaja za portret Josipa Ribičiča
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu Pisuje nagradni natečaj za portret mladinskega pisatelja in a^°Sa Josipa Ribičiča.
Portret je lahko izdelan v katerikoli slikarski tehniki in
2. yelikosti;
ustrezno študijsko gradivo (fotografije, literatura) je na raz-Pulago udeležencem natečaja v Narodni in študijski knjižnici »ustu, Ul. sv. Frančiška 20;
udeleženci natečaja morajo izročiti svoja dela najkasneje ao ^ "laja 1980 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu; sak udeleženec natečaja mora označiti svoje delo s šifro, ' J0 istočasno navede z osebnimi podatki v zaprtem pismu, Priloženem delu;
redvideni sta dve nagradi, prva v višini 200.000 lir, druga p v»šini 100.000 lir;
osebni ocenjevalni komisiji bo načeloval umetnostni kritik pr°f. Milko Rener.
Odbor za poimenovanje šentjakobske osnovne šole v Trstu po Josipu Ribičiču
3.
6.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO V KNJIGOVODSTVU
g0v vešča mo vse udeležence, da smo morali iz tehničnih raztopi. Uvesti naslednje spremembe:	danes, 19. t.m., odpade
bištv, ^e- v torek, 26 2., bomo začeli s predavanji o banč-u- Predavatelj Klavdij Brajnik.
Cicerone 8/BPOre<^ Predavani Je na razpolago na SDGZ, Ulica
""•■m
l>l|l'M||ll,|||||||||||||||||||||mu||)||||||t|||||vaa|||||||||||n||||||||||||||||||||||||||||a||u|||U|||||ial
Včeraj-danes
&*,	’	19. februarja
,a„nf *
^ oh „na dneva 10.34. - Lu-J9trj ,5p°;“4 in zatone ob 21.40. Pppj;, 1A, 20. februarja VSe	ELN1CAi LEON
iii®>4	najvišja temperatu-
'hbu’6 stoni,,-f’ najnižja 5,6, ob 18.
dnu	na uro vzhod-
nr!^;, vlasa 48-odstol pooblačeno, morje mii ,	niorja 9,2 stopinje.
IN smhti Mirik®1'	Roberta Roselli
S^-.Jlanuela
M*..-	.
^!^^a”48-stotna, Perat^^lačeno, morje mirno, morja 9.2 stoninie.
tSSSTA
Sfct-tes srM>
t« pVd. Gasnj> ?Metna Maria Antonio S 801 pf °ria'' 411etna Enrichet-Eellosto, 28-letni Lutk!* »d. Sgf 66 letna Rosilde Pa »6. h 61-letnl’	Andrea Mar-
bi' ^slovj T. Anna Cramerstetter betij ■letna' pletni Giuseppe Isola-• 75-letn ara Blasina vd. Za-a Agostina Bosich, 83-
letni Pietro Bembo, 85 letna Maria Paliaga vd. Sforzina, 73-letni Luigi Delise, 80-letni Pietro Pussi, 55-let-ni Silvano Vlacci, 68-letna Marghe-rita Porcorato por. Perhauz, 72-let-na Iole Rossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1, Ul. Soncini 179, Ul. Re-voltella, 41.	,
(od 8.30 do 13. in nd 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. ;
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
PD FRANCE PREŠEREN
in
PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA vabita na tradicionalno
PUSTOVANJE
ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Danes, 19. t.m., od 21. do 4. ure Igral bo ansambel 0	SUPERGROUP
VABLJENI
Združenje staršev osnovne šole Alojz Gradnik iz Repentabra priredi
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
danes, 19. februarja, ob 16. uri' v. stari šoli na Colu.
Vabljeni!
f Čestitke
Danes praznuje 7. rojstni dan ROBERTO VERDOL. Vse najboljše mu želijo mama Nives, oče Klavdijo iu brat Maurizio.
Danes praznuje 16. rojstni dan VALENTINA FRANDOLI. Vse najboljše ji želijo mama, tata, sestri in brat.
Razstave
V	centru Barbacan je odprta fotografska razstava Claudia Sacca-rija s podobami iz Trsta in okolice.
V	občinski galeriji razstavlja do 26. t.m. Sergio Micalesco.
Razna obvestila
Smučarski klub Devin prireja 24. februarja ob priliki smučarskega tekmovanja z? peti pokal Lepi vrh avtobusni izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, telefon 209506, ali pa pri Lucijanu Sosiču, telefon 208551.
Danes, 19. februarja, bo v Prosvetnem domu v Ricmanjih pustna zabava ob zvokih ansambla «Po-mlad». Jutri, 20. t.m.,' ob 17.30 pustni pogreb z brezplačno zakusko za vse udeležence. Vabljeni.
PD Vesna sklicuje v nedeljo, 24.2., v kriškem Ljudskem domu ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, 2. Poročila, 3. Pozdravi, 4. Razprava, 5. Razre.šnica,. 6. Molitve 7. Razno.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
OBVESTILO
5 CSdMRDOLINA h
Uprava občine Dolina sporoča, da bo za dobo 20 dni, prišlo do prekinitve j>ri dobavi vode na področju Pulj, Domja, Lakotišča in Krmen-ke zaradi priključitvenih . del na novo vodovodno omrežje.
Mali oglasi
telefon (040) 794672
ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca. OSM1UO v Lonjerju 291/1 je odprl Toni Gombač. Toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek.
TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531.
MLADA slovenska družina išče stanovanje v goriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro »stanovanje*.
PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev 225320.
TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust na vse blago.
URADNIK za popoldansko honorarno pisarniško delo dobi zaposlitev pri ŠZ Bor. Interesent.' naj predložijo svojo ponudbo na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6.
LUPING v Praprotu je odprl osmico, toči belo in črno vino.
IŠČEMO uradnika/co z aktivnim znanjem angleščine in italijanščine ter po možnosti z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Za informacije telefonirati na (0481) 2756 v delovnem času.
PRODAM avtomobil ford capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 15.30 in od 19. ure naprej na tel. št 829014. ZAVAROVANJA za povračila dav ka IVA za prevoze za civilno odgovornost v.->eh riziko va i nudi agencija Švab, Assicurazior' Ge nerali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034- poč Hišnica na Opči nah. Ul. Salici 1, tel. 211489.
V počastitev spomina očeta drage Marte darujeta Neva in Marjan
10.000	lir za Sklad Albina Bubniča. Učenci I., III. in IV. razreda darujejo v spomina na babico Deana in Ester Mileno Zobec 26.000 lir za osnovno šolo v Borštu.
Namesto cvetja na grob dragega kolega Antona Zadela daruje Sonja Štubel - Prinčič 5.000 lir za Dijaško matico.
Za poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču darujejo: Liljana Slavec 10.000 lir, Gracijela Gregori 15.000, Milena Sancin 10.000, Jordan Debeljuh 5.000, Milena Debeljuh 5 000, Mara in Evgen Dobrila 30.000 ter Claudia in Miro Ivančič 10.000 lir.
Tržaška kreditna banka daruje
150.000	lir za poimenovanje šentjakobske osnovne šole po Josipu Ribičiču.
KONEC 16. SOCIALISTIČNEGA KONGRESA
Poudarjeno pozitivno sodelovanje z levico v krajevnih upravah v preteklem razdobju
PSI bo za podobne leve uprave tudi v bodoče - Enotno glasovanje zaključne resolucije in 31-članskega pokrajinskega odbora stranke
Z enotno resolucijo in. enotnim glasovanjem članov novega pokrajinskega odbora se je v nedeljo popoldne končal dvodnevni pokrajinski kongres goriške federacije socialistične stranke Italije. Kongres, 16. po vrsti, je bil predvsem notranjega organizacijskega značaja. Zaradfte-ga niso povabili nanj predstavnikov drugih strank in organizacij. Do e-notnega glasovanja ob koncu je prišlo kljub nekaterim ostrim posegom delegatov, ki so precej kritično ocenili delo dosedanjega odbora. Sicer je sam pokrajinski tajnik Trombetta v svojem sobotnem uvodnem poročilu jasno povedal, kaj ni bilo prav v vodenju stranke v zadnjih dveh letih, odkar so se, na takratnem kongresu, socialisti otresli nekaterih starih prvakov. Ti so sicer v zadnjem času skušali priti spet na površje, to pa jim ni uspelo in na kongresu smo culi le flebilne izraze v njih podporo.
V razpravi je sodelovalo več kot dvajset delegatov. Marsikdo se je dotaknil notranjih vprašanj in zahteval od novega vodstva večjo an-. gažiranost. številnim drugim vprašanjem, kot so mesto goriške pokrajine v deželni sestavi, gospodarska vprašanja tudi in predvsem v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma, vprašanja Slovencev, sindikalna vprašanja in še posebej odnosi s tukajšnjimi političnimi strankami, je bil dan velik poudarek v izvajanjih delegatov.
Kar je treba prvenstveno poudariti, je vprašanje političnega sodelovanja v krajevnih upravah. Volitve v občinske svete bodo namreč spomladi. Vsi govorniki so pozitivno o-ceniL sodelovanje s komunisti v občinskih upravah v tej mandatni dobi. Seveda so omenili pozitivni doprinos tudi drugih sil, kot so socialdemokrati, neodvisni, republikanci, v posameznih primerih. Izražena je bila želja, in tak mandat je dobil nov odbor, da se s takim sodelovar njem nadaljuje tudi po letošnjih spomladanskih volitvah. Seveda je bilo naglašeno dejstvo, da imajo v tem pogledu socialisti svojo specifično vlogo. Kritizirano pa je bilo vodenje pokrajinske uprave, ki ga podpirajo stranke ustavnega loka, zdi pa se da v njej demokristjani delajo preveč po svoje.
Govor je bil seveda o gospodarskih vprašanjih. O tovarnah, ki so v krizi, o emarginaciji številnih slojev, o ^ nujnosti: 'gospodarskega sodelovanja z jugoslovanskim gospodar« stvom, is kar'pri se tukajšnji gospodarstveniki ih' Oblasti ne ogrevajo preveč, oziroma niso zmožni dati konkretnih pobud.
Ob koncu, kongres se je končal o-krog petih popoldne, (delegati so i-meli le kratek opoldanski odmor) so delegati podprli nekatere resolucije (odločno so se izrekli proti' gradnji atomske centrale v naši deželi), ter izvolili novi 31-članski pokrajinski odbor. V njem so Luigi Blasig, Vale Bon, Bruno Brunello, Silvio Cumpeta, Mario Del Ben,
Gianfranco Dejust, Giorgio Dellago, Livio DelTOrco, Gino Della Vedova, Gianfranco Di Bert, Giorgio Di To-daro, Ermes Dosso, Graziano Fra-te, Ma,uro Grion, Pietro Lombardo, Gianni Maiani, Sergio Medeot, Giuseppe Movia, Vincenzo Mininel, Lu-cio Petronio, Walter Reščič, Gianfranco Robustelli, Egisto Snidero, Gianfranco Trombetta, Giuliano U-lian, Caterina Viscomi, Marko Wal-tritsch, Franco Visintin, Giobatta Zar in Pietro-Zorzon.
Sprejemanje kandidatov za predsednike volišč
Goriška občinska uprava sestavlja seznam kandidatov za predsednike volišč. V poštev pridejo občani, ki imajo za to pogoje in ki so pripravljeni to odgovornost sprejeti. Kogar stvar zanima, naj svoje ime sporoči volilnemu uradu občine Gorica do 10. marca.
Sindikalno zborovanje conskega.sveta
Na organizacijski konferenci izvršilnega odbora enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL so se seznanili s sklepi sindikalnega sho da v kraju Montesilvano,. Sindikalni aktivisti iz Gorice, Krtnina in Gradišča izvoljeni v sindikalne strukture so pod predsedstvom predstavnika pokrajinske federacije Fla« via Snidera najprej poslušali po1 ročilo predsednika conskega sveta Giuliana Bona, potem pa še poročilo Colauttija. Na koncu sestanka je 200 delegatov izvolilo 30 oseb, ki sestavljajo novo vodstvo in v katerem so zastopane vse sindikalne kategorije. Sprejeli so resoluci jo proti terorizmu ter resolucijo o psihiatrični reformi, pri čemer so kritizirali tiste, ki so odgovorni, da reforme v psihiatrični bolnišnici-niso še izvedli.
NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE V GORICI
Javni posvet o umestnosti drugačne upravne ureditve
Je pokrajina potrebna ali ne? • Med sestavljavci poročil tudi dr. Vladimir Nanut
1 O tem, kakšna naj bo vloga pokrajine v bodoči upravno - politični ureditvi, teče razprava že vrsto let. Sprva je kazalo, da bodo to obliko krajevne ustanove odpravili, češ da je zastarela in ne odgovarja več zahtevam današnjega hitrega gospodarskega in vsestranskega razvoja. V zadnjih časih pa je bilo zaslediti bistven preokret. Pokrajina je nujno potrebna ustanova in to kot vmesni člen med občinami in deželo, oziroma pokrajino in mora kot taka obstajati, dokler ne pride do drugačne ureditve. Drugi se spet ogrevajo za ustanovitev večjih u-pravnih enot, tako imenovanih kom-prensorijev, ki naj bi obsegali zaokrožene gospodarske in družbene celote. Tako ali drugače, pri vsej zadevi v glavnem prevladuje obilica nejasnosti in se ni mogoče iznebiti občutka, da si je vprašanje o umestnosti obstoja pokrajin ali drugih vmesnih ustanov izmislila birokracija. Goriška pokrajinska u-prava bo o tem vprašanju priredila v soboto, 23. februarja javni posvet. pri katerem bodo sodelovali nekateri znani strokovnjaki. Zasedanje bo v pokrajinski sejni dvorani,
V OKVIRU PREŠERNOVE PROSLAVE V DOBERDOBU
Zanimiva razstava starih fotografij z bogato dokumentacijsko vrednostjo
Na proslavi sta nastopila domači moški zbor in Sovodenjski nonet ■ Svoje pesmi je recitiral tržaški pesnik Marko Kravos
s pričetkom ob 15. uri. Uvodno poročilo bo imel profesor Arduino A--gnelli s tržaške univerze, izhodiščna poročila pa so pripravili profesor Ivone Cacciavillani, ki bo govoril o vlogi in ciljih vmesnih krajeviih u-, stanov med občinami in deželo ter arhitekt Roberto Busolini, profesor Vladimir Nanut in profesor Mario Prestamburgo. Slednji bodo skušali prikazati gospodarsko in urbanistično podobo goriške pokrajine.
Popevkar Pipi a v domu počitka
Goriški kantavtor Gino Pipia je prejšnji dan pel svoje popevke so-' cialne vsebine v domu počitka v Ločniku. Stanovalci so z živim zanimanjem poslušali angažirano petje popevkarja ter izrazili željo, da bi jih še kdaj obiskal.
Da je Prešernov dan posvečen vsej slovenski kulturi, so dokazali tudi člani prosvetnega društva «Je-zero* v Doberdobu, ki so na sobotno proslavo povabili pesnika Marka Kravosa, Sovodenjski nonet, ki je navdušil občinstvo, domači pevski zbor in tudi domačega zbiralca zanimivih starin Karla Ferletiča, ki je priredil že drugo razstavo fotografij z domačo tematiko.
Razstava je v pritličnih prostorih društva in bo odprta petnajst dni. Karel Ferletič je že lam pripravil podobno razstavo fotografij z nekdanjo doberdobsko tematiko. Če smo lani videli v glavnem fotografije, ki so bile že znane širši jatjftp-stn, sa letošnje popolna novost, ta-ko-i-da so se . gledalci zares-*čudiji. kje vse se skrivajo take fotografije. Gre za posnetke iz družinskega življenja v Doberdobu, tako v letih pred prvo svetovno vojno kot po njej in celo v zadnjem obdobju. I-mamo pa tudi fotografije iz raznih področij javnega udejstvovanja. Zanimive so tiste iz časgv prisilnega izseljenstva Doberdobcev na štajerskem med prvo svetovno vojno, naravnost ptetresljive pa so fotografije in pisma doberdobskih izseljencev v Južni Ameriki. Tu pa tam je
IIIIMIIItHfllllHIItMIMMIHMHinUHMiMIIHIIMIMUHmuilllirmillllimUlMIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIimmilllllllilllM
OGROŽENE KMETIJSKE POVRŠINE V TRŽILE
Kmetje protestirajo proti razlastitvam v Ulici Crocera
Včeraj protestna manifestacija pred županstvom - Občina naj ovrednoti staro mestno središče, kjer je dovolj prostora za gradnje
S prostorom nismo do zdaj kdo ve kako pametno gospodarili. Za najrazličnejše posege smo zapravili ogromne površine prvovrstnih kmetijskih zemljišč, kljub opozori lom, da je taka politika zgrešena. Žal, pa je taka praksa v glavnem še zmeraj v veljavi. Za nove grad nje se po navadi zasežejo nova in prosta zemljišča. To da bi poskrbeli za sanacijo, rekonstrukcijo ali bolj intenzivno izrabo prostora v starih mestnih središčih zaenkrat ne pride veliko v poštev. Dogaja se na obrobju velikih mest, dogaja se v Trstu in Gorici, pa tudi v manjših središčih, kakor je rfcci-mo Tržič. Tam so včeraj kmetje priredili veliko protestno manife stacijo, pri kateri so sodelovale vse tri sindikalne organizacije Kmetje so prišli v Tržič s traktorji in drugo mehanizacijo, zborovanje pa je bilo na osrednjem trgu pred občinsko palačo. Vzrok manifestacije razlastitve kmečkih zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanj na področju Ulice Crocera. Kmetje so za razvoj Tržiča žrtvovali že veliko površin. Zdaj ,iim hočejo zasesti še preostalo zemlio. Na to so opozorili govorniki Blason, Toso in Ma rizza. Za gradnjo stanovanjskih objektov je na razpolago dovolj površin v starem delu mestu hi prav ta predel naj skuša občina ovrednotiti. Prav to je posredovala županu Blasigu tudi delegacija kmetov. Zatem pa je bil na županstvu tudi sestanek med sindikalni mi predstavniki kmetov in,predsedniki dveh gradbenih zadrug, ki na meravata v Ulici Crocera zgraditi nekaj desetin stanovanj.
Usoden korak mladega vojaka
V nedeljo, v prvih jutranjih urah. so nedaleč od male vojašnice pri Moščenicah, našli truplo 20-letnega vojaka Oriana Michelona iz kraja Brugine pri Padovi. Fant je imel prestreljeno glavo. Domnevajo, da je napravil samomor, medtem ko je bil na straži.
Vojaški rok je služil šele dober mesec in sicer pri 33. bataljonu Ardenza, ki ima poveljstvo v Fo ljanu. Bil je zelo zaprtega značaja. Dogodek se je pripetil med tretjo in polčetrto uro medtem ko je bil Michelon na straži.
Nesrečen konec potepa
Štirideset dni se bo moral zdraviti 12-letni Alessandro Pribaz iz Gorice, Ul. Monache 3. V nedeljo sta se s prijateljem odpravila na krajši potep, ki se je na žalost končal v bolnišnici. Pri bližnji deželni palači sta najbrž preizkušala trdnost železnih vrat garaže, s tem, da sta se povzpela nanje. Končalo se je tako, da se je vratno krilo zrušilo. Medtem ko je Pribazovemu prijatelju uspelo odskočiti, je vratno krilo padlo na Pribaza ter mu zlomilo nogo.
19-letni mladenič iz Ločnika umrl v
Bruslju
Iz Bruslja je v nedeljo prišla žalostna vest, da je v tamkajšnji bol nišnici umrl 19-letni Paolo Brotto iz Ločnika, ki je bolehal na ledvicah in se je odločil za operacijo presaditve. Brotta so v nedeljo zjutraj s posebnim vojaškim letalom prepejjali; iz Trevisa v Bruselj, potem ko je prišla vest, da je vse pripravljeno za operacijo. Na ža lost se je njegovo zdravstveno stanje medtem hitro slabšalo in ie umrl že kmalu po sprejemu v bolnišnico.
Karel Ferletič načel tudi kak star dokument in ga na razstavi prikazal.
Razstavo je odprl tajnik SPZ Marko Waltritsch, ki je poudaril važnost zbiranja takih dokumentov naše preteklosti. Omenil je tudi pobudo Slovenske prosvetne zveze za zbiranje vsega gradiva, ki je kakorkoli povezano z našo preteklostjo. Zbiramo ga, da bomo čez nekaj let na Goriškem lahko ustanovili slovenski muzej, v katerem bomo imeli etnografske, fotografsice, dokumentacijske oddelke. Pohvalil pa je v tem primeru Karla Ferletiča, ki ima poleg razstavljenega še precej drugega blaga. -o ... .a^iIiiiiuj u
V gornji dvonfih -je zatem jptiloi-_ nostni' govor O' pojnenu jfneva slivenske kulture‘Hniel-Mjttik domače ga prosvetnega društva prof. Karel Černič. Poudaril je. da je zgodovina slovenskega naroda neločljivo povezana s slovensko kulturo. Tako ni bilo samo v osrednji Sloveniji, še bolj smo to občutili na robu slovenske zemlje, na našem Krasu, kjer je' moral naš človek biti težki življenjski boj. Govornik se je dotaknil še drugih specifično kalnih vprašani, ki so vezane na delovanje raznih društev v vasi in tudi na povezovanje njihovega delovanja.
Na vrsti je bil potem Sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Pete-jana. Sovodenjski pevci, ki so prav v teh dneh praznovali deseto oblet nico svojega zbora s koncertoma v Gorici in v Sovodnjah so naravnost navdušili doberdobsko publiko. Po daljšem presledku je ponovno nastopil domači moški zbor tJezero», ki ga vodi V. P er šol ja. Domači pevci so pokazali s tem nastopom, da ima jo vedno veselje do lepega petja in želja nas vseh je, da bomo dober-dobski zbor, ki je žel toliko uspehov, ponovno poslušali na raznih koncer tih.
Tržaški pesnik Marko Kravos pa je z recitiranjem pesmi iz svoje zadnje zbirke tTretje oko» dokazal, če je to bilo sploh potrebno, da pesmi niso paša za nekaj izbrancev, marveč da zaživijo v precejšnji*me ri tudi med liudstvom. Takih obiskov naših pesnikov in pisateljev v naših društvih si še želimo.
Mladinska izmenjava s pobratenim Vcnlom
Goriška občina bo tudi letos or ganizirala zamenjavo mladih s pobrateno občino Venlo na Holand skem. V poštev pridejo mladeniči v starosti med 15. in 18. letom Njihovi starši morajo biti pripravljeni gostiti mladinca iz Venla Mia dinci iz Venla bodo v Gorici na pa čitnicah od 19. da 31. iulija. Goričani pa bodo odšli na Holandsko od 2- do 13. avgusta. Za vsa pojasnila je na voljo oddelek 2. občinske uprave v Gorici, tel. 5251 interni telefon 77.
naših krajih smo opozorili že prejšnje dni. Pozabavali so se mladi in stari, kdor se še ni naplesaLv soboto, nedeljo in včeraj, bo imel še dovolj priložnosti danes.
Od pomembnejših prireditev velja vsekakor opozoriti na pustni sprevod, ki bo popoldne, s pričetkom ob 14. uri, v Tržiču. Točno opoldne pa bodo na glavnem trgu prebrali tudi oporoko siora Anzo-letta, preden se bo za leto dni poslovil.
Poleg zabave pa ne škodi tudi nekaj bolj resnih stvari.
Pravijo da človek, ki se našemi,
rprpvn« da morai°
tuai-maiskage imeti .s. sehoj osebne dokumente. Tiste prave namreč!
Izlet po poteh prekomorcev
Zveza združenj borcev NOV iz Pirana bo tudi letos priredila izlet po poteh prekomorcev z obiskom Domačije, Južne Italije in Sicilije. Izlet bo od 24. do 30. marca letos ter se bo začel na Reki, kjer se bodo izletniki vkrcali na ladjo Slavija. Nekaj mest bo na razpolago tudi za bivše borce in njihove družinske člane iz zaipejstva. Prijave sprejema in nudi pojasnila goriška sekcija VZPI-ANPI.
Tatinska skupina
prijavljena sodišču
S sodno oblastjo bodo v prihodnjih mesecih imeli opravka štiri mladi Tržičani, ki so bili prepričani, da laže pridejo do denarja s krajo in drugimi nepoštenimi o pravili, kakor z rednim delom. Pred sodiščem se bosta morala zagovar jati 21-letni Giovanni Menon in p hiv toliko star Sergio Florean Menda sta prejšnji mesec ukradla av tomobil, zagrešila nekaj vlomov in tatvin ter zagrešila še nekatera druga kazniva delanja. Napačno pot sta izbrala tudi dva m'adolet-nika S. M. in R; P. Stara sta šele šestnajst, let in sta prav tako doma iz Tržiča.
Danes popoldne pustna povorka v Tržiču
Pust prav gotovo ne pozna var čevanja, ne ve, kaj pomeni energetska kriza ter take ali drugačne težave, s katerimi se spoprijemamo navadni smrtniki. Danes bo ponovno doživel višek slave, a takoj zatem tudi nagel padec. Za eno leto seveda.
Na različne pustne prireditve v
PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ*
vabi danes zvečer «mlade* in «stare» v dvorano Doma Andreja Budala na družabno
VESELO PUSTOVANJE
Reorganizacija sindikatov javnih uslužbencev
Na sedežu CISL v Gorici so imeli v preteklih dneh vrsto organizacijskih sestankov s sindikalnimi predstavniki uslužbencev javne uprave, šolstva in prevozništva. Na sejah so razpravljali o nalogah sindikata v omenjenih sektorjih in o ustanovitvi enotnih krajevnih sindikalnih svetov v Gorici in v Tržiču.
• V tržiškem glasbenem krožku Vivaldi bosta danes ob 21. uri nastopili sopranistka Gloria Paulizza in pianistka Neva Merlak. Izvajali bosta dela Schuberta.
Predavanja
Ženski odsek prosvetnega društva Sovodnje priredi jutri, 20. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu predavanje dipl. psihologinje Mirjam Dovečar pod naslovom »Droge med nami*.
Razna obvestila
Tečaj lutkovne vzgoje bo v četrtek, 21. t.m., ob 16. uri v Dijaškem, domu.
Slovensko planinsko društvo priredi 28. februarja ob 20. uri redni občni zbor v prostorih na Verdijevem korzu 13. Vabljeni.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Ge rici se bo udeležilo tekmovanja za pokal Lepi vrh, ki bo v Ovčji vasi 24. februarja. Udeležijo se ga lah-. ko mladi smučarji in smučarji srednje generacije, (letniki med 1948 in 1971). Društvo bo ob tej priložnosti organiziralo tudi avtobusni prevoz. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 19. februarja. 24. februarja pa bo društvo priredilo tudi običajni smučarski izlet v Cima Sappada ali na Nevejsko sedlo. Prijaviti se je treba najkasnej? do 20. februarja.
Kino
(f urica
VERDI 16.30 — 22.00 «Apocalypse now». R. Duvvall in M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Io sto con gli ippopotami*. B. Spencer in T Hill. Brvm film.
VITTOR1A Danes zaprto.
Tržič
EXUELS1GR 16.30-22.00 «Assassinio su commissione*.
PRINCIPE 15.00-22.00 «Bianco, ros-so e...»
Nova (iurica in ukolicu
SOČA 18.00-20.00 «Fist». Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Ognjevita bolničarka*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Zanesenjak*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORIL)
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 28 79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan i ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti tel. 72 701. -
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi mladino na
PUSTOVANJE
KI BO DANES S PRIČETKOM OB 19. URI V PROSTORIH KLUBA, Svetogorska M.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ŠPORTNO ZDRUŽENJE «DOM»	
vabita danes	
Ob 15 uri na gTRgjK0 MAŠKARADO	Dovolj bo krofov in dobrih pijač, na voljo bodo tudi
v Prosvetno dvorano v Gorici	igrice, srečolov, otroški filmi
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
'l ITALIJANSKA LIGA
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LIGE
Triestina osvojila GORIŠKI PAGNOSSIN V A-l LIGI točko proti Fanu
IJarlolini je svoje moštvo rešil eeio poraza, ko je v prvem polčasu ubranil enajstmetrovko
Fano — Triestina	0:0
FANO: Santucci. Cazzola, Agosti-nelli, Arienti, Briganti. Deogratias (Delpelo), Zanolla. Cecchini, Gian angeli, Allegrini. Esposito.
TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta (Schiraldi), Magnocavallo, Politti, Prevedini. Mascheroni, Giglio, Mitri. Panozzo. Franca. Quadrel!i.
Triestina se vrača z gostovanja v Fanu z eno točko, kar ji daje še u-panje na napredovanje v drugo italijansko ligo. tudi zato. ker je Va-rese zabeležil poraz proti Riminiju v derbiju kola. Več kot upanje pa nikakor ne more biti, saj je Triestina premalo agresivna in predvsem v napadu ne zna izkoristiti tistih malo priložnosti, ki se ji ponudijo. To je pokazalo tudi nedeljsko srečanje proti Fanu. ekipi, ki predvaja počasen in zelo neučinkovit nogomet.
Fano je imel takoj na začetku srečanja edinstveno priložnost, da preide v vodstvo. Mascheroni je namreč v svojem kazenskem prostoru grobo zrušil Arientija in tako povzročil enajstmetrovko. Streljal je Zanolla. vendar je Bartolini pokazal vse svoje znanje in rešil mrežo Triestine. Do konca srečanja smo lahko videli kvečjemu še štiri strele na ena ali druga vrata, kar je seveda premalo, da bi lahko padel zadetek. Skratka, Triestina je zamudila še eno priložnost, da se iz gostovanja vrne s celotnim izkupičkom in dvomimo, da bi ji kdaj to tudi uspelo. Tržaški nogometaši se prehitro zadovoljijo z neodločenim rezultatom, nimajo spretnih napadalcev. pa tudi trenerja Tagliavini-ja je strah in zato nikoli ne ojači napada. Vsi sedaj, čakajo na povratek Paine, ki naj bi s svojimi goli privedel Triestinp na sam vrh lestvice. Ali je optimizem navijačev tržaškega tretjeligaša upravičen? IZIDI 20. KOLA
Alessandria - Sanremese	0:0
Biellese - Reggiana	0:1
Cremonese - Pergocrema	1:0
Fano - Triestina	0:0
Forli - Piacenza	2:1
Leceo - S. Angelo Lod.	1:1
Novara - Casale	0:0
Rimini - Varese	2:1
Treviso - Mantova	1:0
LESTVICA Varese in Cremonese 28;	Rimini
benedettese 21; Sampdoria in Piša 20; Ternana in Matera 18; Taran-to 17; Parma 15.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Kolinska Slovan še naprej v vodstvu
Rokometaši Kolinske Slovana so ostali še naprej na čelu lestvice v 1. ZRL. Ljubljančani so remizirali z močno Krivajo. če jih v finišu ne bi oškodovala sodnika, pa bi osvojili tudi drugo točko, čeprav poprej niso nit' enkrat vodih. Pravo sen-zaeiio pa so priredili igralci Med-vereaka. ki so v Bjelovaru premagali doslei naihujšega tekmeca Slovana Partizan.
IZIDI 18. KOLA
Kriva.ia - Kolinska Slovan 20:20 (13:9), Partizan - Medveščak 22:25. Crvena zvezda - Željezničar (N) 26:24, Dubočica - Crvenka 28:27. Mehanika - Želiezničar (S) 19:24.
LESTVICA
Kolinska Slovan 23; željezničar (S) 22: Partizan, Crvenka in Dubočica 20; Krivaia. Železničar (N) in Crvena zvezda 19; Borac (BL) in Dinamo 17, Medveščak in Metalo-pl a stika 16, Borac (U) 11, Mehanika 7.
Francija - Italija 46:9
CLERMONT FERRAND - V tekmi za evropski pokal v rugbyju je Francija visoko premagala Italijo s 46:9 (28:0).
Goričani so v nedeljo premagali Šarilo - Tesen poraz Hurlinghama
Pagnossin — Šarila 93:78 (52:43)
PAGNOSSIN: Puntin 4, Valentin-sig 8, Turel 12, Ponde.vter 24, Friz, Premier 13, Ardessi 14, Laing 18, Antcnucci, Campestrini.
ŠARILA: Cecchini 2. Francescatto 18. Zampolini 25, Sambuchi, Brighi, Bird 8, Vecchiato 12, Howard 13, Albertazzi, Fiorucci.
SODNIKA: Bottari in Giuliano iz Mesine.
PM: Pagnossin 9:12. Šarila 4:7.
PON: Bird v 37. in Laing 39. min.
Pagnossin si je z zasluženo zmago nad Šarilo matematično zagotovil mesto v A-l ligi in verjetno tudi pravico do nastopa izločilni tekmi za «plav-offs>. Razumljivo je. da je bilo’ ob koncu srečanja navdušenje v goriškem taboru veliko, saj so letos McGregorjevi igralci skoraj nepričakovano dosegli cilj, ki so ga iani zgrešili za las.
Srečanje s Šarilo ni bilo lahko za Goričane, ki so se zavedali pomembnosti zmage in so bili zaradi tega nekoliko nezbrani. Po drugi strani so gostje dokazali, da so odlična ekipa in da bi si zaslužili višjo u-vrstitev na lestvici. Kljub skoraj stalnemu vodstvu Pagnossina je bilo srečanje bistveno izenačeno vse do zadnjih minut igre. V prvem polčasu so domačini vodili tudi z 11 točkami prednosti, ki pa so jih gostje v drugem polčasu nadoknadili in celo povedli (58:59). V zadnjih minutah srečanja so Pondexter in tovariši dali vse od sebe in si tako priborili prepričljivo zmago.
Pri Pagnossinu si gotovo zaslužijo pohvalo vsi igralci, ki so se do konca potrudili za dosego zastavljenega cilja, čeprav je pomembnost srečanja negativno vplivala na točnost pri metih na koš. Med gosti sta zapustila zelo dober vtis Francescatto in Zampolini, medtem ko je razočaral temnopolti Bird.	M. M.
in Triestina 25; Piacenza 24; Forli, Treviso, Fano in Sanremese 22; Casale 21; Reggiana 20; S. Angelo 19; Novara 18; Mantova 15: Ales-sandria 14; Lecco 12; Petgocrema 10 in Biellese 7.
Rimini. Forli, Treviso, Fano, Reggiana in Biellese imajo tekmo manj.
2. ITALIJANSKA LIGA
Derbi kola v Veroni brez zadetkov
Zaradi sobotne prijateljske tekme med reprezentancama Italije in Romunije v Neaplju niso odigrali red-1 nega kola 1. italijanske nogometne lige. Zato je bi'a vsa pozornost ita-Ihanskih ljubiteljev nogometa posve-1 cena prvenstvenemu zavrtljaju v drugi nogometni ligi. v kateri pa ni j prišlo do bistvenih preobratov.
Derbi kola je bil vsekakor v Ve- j roni, kjer sta se srečala istoimen- j sko moštvo in vodilni na lestvici' Como. Ekipi sta se razšli pri neod ločenem izidu, tako da je ostalo stanje na lestvici v bistvu nespreme njeno.
Za veliko presenečenje pa je tokrat poskrbela Monza, ki je zmaga la v gosteh proti Spalu.	j
IZIDI 22. KOLA
Atalanta - LR Vicenza	1:0
Brescia Genoa	2:1
Lecce - Taranto	1:0
Matera - Palermo	0:0
Pistoiese - Piša	0:0
Sambenedettese - Bari	2:1
Sampdoria - Parma	5:0
Spal - Monza	0:2
Ternana Cesena	0:0
Verona - Como	0:0
LESTVICA	
Como 28; Verona 26:	Pistoiese,
Monza in Brescia 25; Bari in Spal 24: Vicenza in Palermo 23; Atalan-ta Cesena. Lecce in Genoa 22; Sam-
Komentar Mirka Novosela
Tokrat brez presenečenj
Trinajsto kolo prve jugoslovanske košarkarske lige ni prineslo večjih presenečenj, čeprav gre omeniti, da sta se dve tekmi končali po podaljšku.
Osrednje srečanje kola je bilo v Ljubljani, kjer je Bosna pred TV kamerami in po dokaj bledi igri premagala Iskro Olimpijo, ki je v tem srečanju imela lopo -priložnost, j da paspraui nov.u par točk‘. 'Odf)čni TidHb&šie. ki je dosegel har 48 jj točk, pa je'le~ rešil Bosno najhujše^ ifij^o jo '
Sarajevčanf ostalinami na-Vrhu. lestvice s štjrimjn točkami prednosti. Ljubljančani so v tem srečanju imeli dokajšnjo mero smole, saj so morali nastopiti brez izključenega Vilfana in poškodovanega Papiča. Sedaj pa postaja položaj Ljubljančanov le nekoliko zaskrbljujoč. V prihodnjem kolu bodo namreč košarkarji Iskre Olimpije gostovali v Šibeniku, kjer je zelo težko zmagati in v primeru poraza bi Ljubljančani ostali pri spodnjem delu lestvice.
Sarajevsko Bosno pa že med tednom čaka nova in izredno tež ka preizkušnja v pokalu prvakov. Sarajevčani bodo gostovali v Ma dridu, kjer bodo le z zmago proti Realu ohranili še kako teoretske možnost za uvrstitev v super finale.
V	13. kolu jugoslovanske lige je bilo dokaj zanimivo in razbur Ijivo srečanje tudi v Zadru, kjer je domače moštvo po podaljšku premagalo zagrebško Cibono, ki je dopotovala v Zadar neposredne iz Francije, kjer si je z zmago proti Orthezu priborila pravico na stopa v polfinalu Koračevega pokala. Tudi Zagrebčani so igrah brez enega svojih boljših košarkarjev, brez Aleksandra Petro viča, ki ie bil kot Vilfan izključen.
V	ostalih srečanjih gre omeniti tretjo zaporedno zmago Par tizana, fci je z odličnim Dalinagičem (35 točk) premagal Rabot nički. Jugoplastika je po pričakovanju odpravila Crveno zvezdo, medtem ko je šibenlza v čačku igrala dokaj bledo in zasluženo izgubila z domačim Borcem.
Da je letošnje prvenstvo zelo čudno, nam jasno kaže primer prav C.rvene zvezde, ki je bila še pred tremi koli veliko mesene čenje tega prvenstva, nato pa je s tremi porazi zdrknila proti spodnjemu delu lestvice.
IZIDI 13. KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija Bosna Sarajevo 82:83
V	ZADRU: Zadar Cibona Zagreb •	92:90
V	SPLITU: Jugoplastika - Crvena zvezda Beograd 90:77
V	ČAČKU: Borac Šibenka Šibenik	97:89
V	BEOGRADU: Partizan Rabotnički Skopje	92:82
V	BEOGRADU: Beko - Radnički LMK Beograd	104:90
LESTVICA
Bosna 20; Jugoplastika in Zadar 16; Radnički LMK in Cibona 14; Iskra Olimpija. Crvena zvezda in Partizan 12; Šibenka, Ra botndčki, Borac in Beko 10.
PRIHODNJE KOLO (23. 2.)
Radnički LMK Jugoplastika; Crvena zvezda - Borac; Ši benka - Iskra Olimpija; Bosna Zadar; Cibona - Partizan; Ra botnički - Beko.
Mercury - Hurlingham 85:84 (43:47)
MERCURY: Anconetani 1, Ferro 20, Arrigoni 5, Jordan 26, Starks 21, Bertolini 2, Magnifico 2, Tardini 8, Corradini, Santucci.
HURLINGHAM: Ritossa 6, Bai-guera 16, Meneghel 2. Laurel 37. Bradley 16, Scolini 3, Dordei 2. Ja-cuzzo 2, Tonut. Pieri.
SODNIKA: Solenghi in Ciocca iz Milana.
PM: Mercury 15:31, Hurlingham 8:13.
PON: Scolini (36), Meneghel (38), Laurel in Arrigoni (39).
Hurlingham je zapravil izredno priložnost, da bi si kolo pred koncem matematično zagotovil prestop v A-l ligo. Tržačani morajo sedaj nujno premagati v zadnji tekmi Mecap na domačem igrišču, kar ni, po našem mnenju, nemogoče.
A povrnimo se k nedeljski tekmi: treba je poudariti, da so tokrat Lombardi jevi fantje zaigrali mnogo bolje kot teden poprej pred televizijskimi ekrani V Fabrianu. Tokrat so imeli tudi nekoliko smole, saj so jih nasprotniki dohiteli in prehiteli s prostima metoma Starksa peščico sekund pred koncem. V zadnjih trenutkih pa ni Tržačanom uspelo, da bi metali na koš, saj so jih domačini sistematično zaustavljali z o-sebnimi napakami.
Tudi nad sodnikoma se gostje lahko zgražajo, saj sta Ciocca in Solenghi večkrat sodila dokaj pristransko, kar dokazuje tudi število prostih metrov v korist ene oz, druge
tkiPe IZIDI 25. KOLA
Bancoroma - Acentro	124: 96
Rodrigo - Canon	96:101
Mecap - Diario	100: 86
Postalmobili - Honky	81: 82
Mercury - Hurlingham	85: 84
Liberti - Mobiam	77: 73
Pagnossin - Šarila	93: 78
LESTVICA
Pagnossin 36; Bancoroma, Hurlingham in Mercury 34; Canon 32: Li-berti 30; Mecap 24; Rodrigo, Šarila in Honky 22; Mobiam in Postal-mobili 20: Diario 12; Acentro 8.
PRIHODNJE KOLO (24.2.)
Honky - Mercury, Hurlingham -Mecap, Mobiam - Postalmobili. Šarila - Bancoroma, Diario - Liberti, Canon - Pagnossin, Acentro - Rodrigo.
A-1 LIGA
Kolo pred koncem je praktično v A-l ligi že vse odločeno. Ekipe, ki so se neposredno uvrstile za «play-off», so: Emerson. Sinudyne, Ga-betti, Arrigoni in Pintinox. rji .iJvanfjJfefljike 'tekate, V pfVo-uvrščenima v A-2 bosta šli Grimaldi-ter Jollv ali Antonini. V A-2 ligo so ze izpadli Eldorado, Isolabella in Fabia, za četrto ekipo pa bo treba počakati na neposreden spopad med 1 Scavolinijem ih Supergo.
V tem kolu je bila najzanimivejša tekma v Vareseju, kjer je Emerson visoko premagal vodeči Billy. Rusconijeva ekipa prihaja torej v formo prav pred pričetkom «play-off», ko se bo odločalo o prvaku. I-stega ne moremo reči o državnem prvaku Sinudyneju. ki je klonil v Brescii. Sicer pa nimajo te tekme posebne vrednosti, kajti prava moč raznih ekip se bo pokazala šele. ko bo šlo zares, to je za osvojitev dr žavnega prvenstva.
IZIDI 25. KOLA
Isolabella Arrigoni	92:93
JoUy - Grimaldi	82:74
Emerson - Billy	96:80
Antonini - Gabetti	• 92:90
Pintinox Sinudyne	92:79
!Scavolini - Fabia ■	101:86
Eldorado - Superga	64:68
LESTVICA
Billy 42; Emerson in Sinudyne 38. Gabetti in Arrigoni 34; Pintinox 30; Grimaldi 26; Jolly in Antonini 22; Superga 18; Scavolini 16; Fabia in Isolabella 14; Eldorado 2.
PRIHODNJE KOLO (24.2.) Sinud.vne - Eldorado, Fabia - Jol-ly, Billy - Isolabella, Grimaldi -Antonini, Gabetti - Emerson, Arrigoni - Pintinox, Superga - Scavolini.
Marko
SLOVENSKA SUPER LIGA
Kraški zidar uspešen
Kraški zidar — Comet 95:88
(47:40)
KRAšKi ZIDAR: Strnad 17, Bre-zelj 38, Kobe 22, šekš 8, Novak 4, Meden 2, Tavčar 4.
COMET: Metnar 14, Meskovar 8, Smidt 28, Keblič 22, Rozman 14, Železnikar 2.
SODNIKA: Kokalj (Piran), Kamnikar (Črnomelj).
GLEDALCEV: 200.
Do 18. min. prvega polčasa je še kazalo, da bi igralci Cometa utegnili pripraviti presenečenje in zmagati. nato pa je le prišla do izraza višinska premoč Sežancev, zlasti v obrambi, in sredi drugega polčasa je znašala prednost Kraškega zidarja že 15 košev.
Z nekaj uspešnimi akcijami so gostje to prednost zmanjšali, za zmago pa je bilo to vseeno premalo.
Manuela Ferenčič
NOGOMET,
TURNIR V TITOGRADU
Budučnosti prvo mesto
TITOGRAD - Deseti jubilejni nogometni turnir se je končal z zmago domače enajsterice Budučnosti. Poleg Budučnosti so nastopile še na slednje tri ekipe: Wisla. Partizan iz Beograda in Vojvodina iz Novega Sada. Zmagovalci so imeli veliko več težav v prvem nastopu z Vojvodino, saj se je srečanje ob regularnem času končalo pri 1:1. Po streljanju 11 metrovk pa so zmagali s 5:4. Tudi drugi finalist Partizan iz Beograda je odpravil poljskega prvoligaša VVislo po izredno ogorčenem boju. Odločilni gol je padel samo šest minut pred koncem po zaslugi odličnega strelca Santrača.
V srečanju za 3. mesto je Vojvodina vstopila na igrišče s popolnoma spremenjeno postava. Igralo je kar sedem novih nogometašev, ki niso nastopili prvi dan z Buduč-nostjo.
Sklepna tekma za prvo mesto med Budučnostjo in Partizanom je bila zanimiva. Domačini pa so povsem zasluženo zmagali že sedmič na tem turnirju, saj so neprestano oblegali vrata Partizana ter kar trikrat premagali vratarja Zalada.
IZIDI
Partizan - Wis!a 2:1 (1:1), Bu-dučnost ; Vojvodina 5:4 (1:1. 1:0).
FINALE ZA 3. MESTO: Vojvodina - Wisla 2:1 (1:0). FINALE ZA 1. MESTO: Budučnost - Partizan 3:0 (1:0).
KONČNI VRSTNI RED
1. Budučnost, 2. Partizan, 3. Vojvodina, 4. Wisla.
SMUČARSKI SKOKI
Ulaga mladinski prvak
VLAŠIČ - V izredno lepem vremenu je bilo 35. državno prvenstvo v smučarskih skokih za starejše mladince.
Zmagal je Ulaga, ki je skočil dvakrat po 77 m in je zbral 234.9 točke. Drugi je bil Lotrič, tretji pa Komel.
lllllllllliilllIlIlUlMlIllinillllllllllllliliilllilliiiiimiiittiillllillllllliliinmiiliiiliiiilllliiliitililiima
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Poprečna igra Hajduka
Splicani so zasluženo izgubili z Bayernom iz Miinchna
1:2 (1:0)
Hajduk — Bayern
STRELCI: Zl. Vujovič v 22. min., Rummennige v 55. min in Janzon v 61. min.
Nogometaši Hajduka, ki se pripravljajo za prvo tekmo 3. kola pokala prvakov z odličnim Hambur-
gerjem, so v nedeljo odigrali prijateljsko tekmo s trenutno drugouvrščenim moštvom zahodnonemškega prvenstva Bayernom iz.Miinchena
gre delati panike, ker so «beli» sposobni zaigrati veliko bolje kot z Bayernom.
ATLETIKA
Stekič 7,99 m
DUNAJ — Jugoslovanski rekorder v skoku v daljino Nenad Stekič doslej ni veliko tekmoval v dvoranah.*, Na mitingu na Dunaju pa je imel Domačini na tej preizkušnji so vse °d“ČI10	* najdaljšim *kokom
prej kot zadovoljili. Dobro so igrali ’	J?’^ Jk seveda nov jugoslo-
samo okoli 35 minut v prvem polča- vanskl dvoranskl rekord, su, toda ne glede na terensko premoč v tem delu igre je bilo videti precej slabosti v obrambi, ki so v nadaljevanju še bolj prišle do izraza, poleg tega pa se napadalci nika-
Dancetovičeva druga
BUKAREŠTA — Na mednarodnem prvenstvu Romunije v dvorani so nastopili tudi nekateri jugoslovan-kor niso znašli. Gostje so pokazali ski atleti. Skakalka v daljino Dan
odlično telesno pripravo, v nevarnih akcijah je seveda prednjačil odlični Rummennige.
Tekmo na prelepem stadionu na Poljubu si je ogledalo 25.000 gledalcev, ki so odhajali iz tribun razočarani glede na prikazano igro domačega moštva. Po tem, ne preveč spodbudnem nastopu pa seveda ne
mi......
Atalanta - LR Vicenza	1	1. —	1. Londonderry	1
Brescia - Genoa	1		2. Duca D’Este	2
Lecce - Taranto	1	2. -	L Reinless	1
Matera - Palermo	X		2. Endicott	2
Pistoiese - Piša	X	3. -	L Novate	1
Sambenedettese - Bari	1		2. Faccolo	1
Sampdoria - Parma	1	4. -	L Ciril	1
Spal - Monza	2		2. Dantlna	1
Ternana - Cesena	X	5. -	L Ingoiavento	1
Verona - Como	X		2. Marcovaldo	1
Benevento - Catania	X	6. -	L Greeley	2
Padova - Modena	2		2. Peloritano	1
Formia Bancoroma	1	KVOTE		
KVOTE		12 -	5,701.243 lir	
13 - 87.362.900 lir		11 -	116.000 lir	
12 - 1.820.600 Ur		10 -	10.500 Ur	
četovičeva je bila odlična druga z novim jugoslovanskim	reko. dom
6,36 m, mladi skakalec Filipovič je bil tretji z 2,18 m, Spasojevič pa četrti s 16,19 m.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Kinoteka - Zgodovina vsakdanje življenje vojnih let 1939-1945
13.00	Dan za dnem
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
in Danes v parlamentu
17.00	Veliko pričakovanje, po romanu C. Dikensa, 2. in zadnji del
18.00	šolska vzgoja:
Intervju z znanostjo
18.30	DNEVNIK 1 - Aktualnosti
19.05 Programi pristopanja
19.20 Doctor Who: Maščevanje Ci-bemianov, 2. del
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 «Tre operai», TV nadaljev.
21.50	Debata o TV nadaljevanki «Tre operai*
22.30	Jazz koncert
Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Objektiv Jug, tedenska od daja o vprašanjih Juga
13.00	DNEVNIK 3 - Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Življenjski prostor
16.30	Lake Placid: Zimske olimpijske igre. Moški veleslalom
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Športne vesti
18.50	Dober večer s Carlom Dap-portom - Vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo* -Vremenska napoved
19.45 DNEVNIK 2 - Odorti studio
20.40 DNEVNIK 2 - Galleria
21.30	Due stelle nella polvere (Zvezdi v prahu), film Režija: Arnold Laven - Igrajo: George Peppard, Dean Martin, Carol Anderson, Ste-ve Sandor - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti - Vmes Lake Placid: Zimske olimpijske igre in Laigueglia: kolesarstvo
Tretji kanal
18.30	šolska vzgoja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	n camevale a Venezia
3. del
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče
22.05	Rio de Janeiro: Pust v Riu
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.20	Lake Placid:
Hokej: SZ - Finska
16.30	Poročila
16.35	Jakec in čarobna lučka, o-troska serija
16.55	Lake Placid:
Veleslalom za moške
18.00	Pisani svet
18.30	Obzornik
18.40	Po sledeh napredka
19.10	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Čudovita predstava, glasbene oddaje
20.50	Grozdi mojega vinograda, TV nadaljevanka
21.40	V znamenju
21.55	Karneval v Trinidadu
22.20	Lake Placid:
Sankanje dvojic	. •,
Koper
16.55	Lake Placid: Zimske olimpijske igre - Veleslalom z* moške
19.15	Odprta meja, program v slovenščini
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanke	U
20.30	TV DNEVNIK
20.50	Ob šestih se vse konča. Nastopata: Jack Pallance F Shelly VVinters
22.15	Lake Placid: Zimske olimPU ske igre - Sankanje moških dvojic
Zagreb
17.45	Pustolovščina
18.15	Nove knjige	;.
18.45	Dnevnik 10
19.00	Kulturni program
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Aktualna oddaja	V’
20.55	Rio Bravo, film
22.35	TV DNEVNIK
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.10	Program za mladino
19.05	«1 pionieri della fotografi®*-1. del
19.35	Svet, v katerem živimo
21.45	Tretja stran
•h.
TRST A
7.00, 8.00. 10.00. 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: čar pesniškega sveta; 9.00 Iz arhiva; 9.35 Glasba v razvedrilo: 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert: 11.30 Vam še ugaja-:o?; 12.60 Kulturno pismo; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano
rnmmmsem
Na osnovi medsebojnega dogovora med deželnim sedežem Italijanske radiotelevizije, RTV Ljubljana in RTV Zagreb-o medsebojni iz-nenjavi kulturnih infohnacij bo lanes na sporedu Kulturno pismo Iz ’ Ljubljane. V enourni oddaji ljubljanski radio nam posreduje ■'ajzanimivejše glasbene dogodke -z zadnjih mesecev in najpomemb 'ejše infermaciie o kulturnem življenju, v SR Sloveniji. (Ponovitev).
Vahruševa 1'5C"4, Rabsztyn 7''84
■ Do evropskega prvenstva v dvorani manjka še nekaj več kot deset dni.
Tekmovanja se vrstijo kot na te kočem traku. Sovjetska atletinja Olga Vahruševa je pretekla 800 m v najboljšem času na svetu l’58’f4. Poljska tekačica čez ovire Grazyna Rabsztyn je pretekla 60 m z ovira mi v novem najboljšem dosežku na svetu «indoor» v času 7”84 in za dve stotinki izboljšala lasten prejšnji rekord.
Mary Decker 4'17"55
HOUSTON — Ameriška srednje-progašica Mary Decker je spet presenetila z novim svetovnim rekor dom v teku na eno miljo v dvoranah s časom 4’17”55.
Na istem tekmovanju je Bob Coff-man dosegel tudi rekord v peteroboju s 4272 točkami.
za...: 15.30 Doba kantavtorjev;
16.00	Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 16.20 Izvajalci lahke glasbe; 17.10 Mi in glasba:
18.00	»Pustni večer*, beneška komedija; 18.50 V ritmu shuffla.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, ,8.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 8.32 Operni protagoni sti; 9.00 The Glenn Miller Orehe stra; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...;	10.15 Orkester Baiardi;
10.32	Glasbeni moment; 10.40 Mo zaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.-00 Prijet no popoldne; 14.33 Simfonični poe mi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Casadei; 15.45 Pesmi, pesmi;
16.00	Glasovi našega časa; 16.10 Zig - zag; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija,
17.32	Siona Full; 18.15 Poje Fadil
Toskič; 18.32 Na odru; 19.00 Chia roscuri musicali.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila'
6.00	Glasba za dobro jutro; U-rt Pregled tiska; 13.05 Domači p®v, zabavne glasbe; 13.40 Male sklad be velikih mojstrov; 14.37 Glasb6 ni notes; 15.30 Glasba po željah-
16.00	Komorni zbor Idrija ih
!! šani zbor iz, Štandreža; 16.45 *“ { . bavna glpsba; 17.00 Sotočje - skjk ;, na.,oddaja Radia Koper, ManM in Murska Sobota.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00. 14.00,
19.00	Poročila: 6.00 - 7.30 Glasb*
no prebujanje; 9.00 Glasbeno - ». vorni program: 11.08 Radijska j* redba; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; U-": Donatella za vas; 14.03 P°1Op0 skozi čas; 15.03 Rally; 15-30	.
pcldanska srečanja; 16.40 ®1 in klasična glasba; 17.00 Pa\ . work; 18.35 Programi pristopanj,j 19.15 Prisluhni, večeri se; J"-,-Tedenska oddaja o kinu, gl*18" šču in glasbi.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00,
10.00-
11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19-00 P8 ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 ^ bro jutro, otroci!; 7.30 Iz h8 r sporedov; 8.08 Z glasbo v do j dan; 8.30 Iz glasbenih šok Turistični napotki za naše gk iz tujine; 11.35 Znano in pP*J 12.10 Danes sme
Ijeno; iz.iu Danes sme «■"- m
12.30	Kmetijski nasveti; 12.-4° . domače- 13.00 Iz naših
13.30	Priporočajo vam .. •• 1'n>' V korak z mladimi; 15.30 glasba; 15.50 «Radio danes, ra jutri*; 16.00 »Vrtiljak*; 17-00 j. dio ob 17.; 18.00 Orkestrske s*1!, be: 18.30 Zbori jugoslovanskih g. dijskih postaj; 19.35 Lahko trocil; 19.45 Ansambel Bojana v damiča; 20.00 Slovenska z6nr' j,i pesmi in besedi; 20.30 Tipk e godala; 21.05 Radijska igraVaI)8' Plesni orkester RTV Ljubu . 23.05 Lirični utrinki; 23.10 s pevkami po Jugoslaviji.
?:•
g	g
Bob Woodward
%
|
|
I
s
1
1
::::
Carl Bernstein
nkonov
PADEC
107.
3 s
! I
l
I
I
ivmrtmmmMmm* Prevedel Dušan Dolinar
Videti je oilo, da so spremembe prikrojene St. Clai-rovi trditvi, češ da predsednik do 21. marca 1973 za zaroto sploh ni vedel, potem pa je takoj ukrepal, da bi se končala. Po različici Bele hiše o sestanku dne 22. marca 1973 je predsednik rekel sodelavcem, da John Mitchell priporoča, «naj bi zdaj ravnali prožno in se odlepili od linije prikrivanja.* Prepis, ki je nastal v pravosodnem odboru, pa je kazal, da je Nixon govoril o Mitchellu ravno nasprotno, da nai bi zdaj namreč .ravnali prožno in nadaljevali linijo prikrivanja.»* Tukaj je bil zapisan tudi Nixonov ukaz Mitchellu, ki je bil izrečen istega dne, a so ga Haig, St. Ciair in Buzhardt skušali pred pravosodnim odborom prikriti: »Podelam se na to, kaj se utegne zgoditi, želim, da jih vsi ogradite z zidom, naj se sklicujejo na peti amandma, naj prikrivajo stvari
ali karkoli že, če je to odrešilno — rešite načrt. Samo za to tudi gre.»
St. Ciair je poskušal razločke aii izpuščene reči opravičiti. Reporterjem je rekel, da so ta del izpustili, ker je bilo videti, da ni povezan /. osrednjim vprašanjem. Povezan je bil s senatnim odborom za VVatergate in tu v dobesednem smislu ne gre za oviranje' pravice, ker se nanaša na preiskavo v kongresu, ne pa na preiskavo, "ki jo vodi pravosodno ministrstvo. Sodišče je zahtevalo pogovor med Nixonom, Deanom in Mitchellom. Do iz- • puščenega pogovora je očitno prišlo potem, ko je Dean že odšel iz sobe, in je torej la pogovor zunaj dosega sodne zahteve, je govoril St. Ciair.
Kaj pa druga neskladja, so spraševali novinarji.
«Tega jaz ne bi presojal kot nekaj zloveščega. Moja izkušnja je takšna, da daš takšen trak trem različnim ljudem, pa dobiš tri različne inačice.«
Ziegler se je trudil omiliti učinek razkritij. K sebi je povabil poročevalce dveh velikih agencij in jim rekel, da gre pri objavi za »obsedeno javno kampanjo«, ki jo ženejo Rodino, Doar in demokrati. »Izbrali so si reklamno pot, po kateri naj bi se množična občila osredotočila samo na del trakov. Objaviti bi morali vse dokazno gradivo skupaj in hkrati, ne pa delček za delčkom.«
Naslednjega dne, 10. julija, je jutranja izdaja Wa-shington Posta izšla z naslovom: »Prepisi povezujejo Nixona s prikrivanjem.« Ob desetih sta se Nixon in Kissinger v kabinetni dvorani sestala s kongresnima vodstvoma obeh strank. Orisati sta jima hotela potovanji na Bližnji vzhod in v Sovjetsko zvezo.
Nixon je v dolgem uvodnem samogovoru dejal, da je njegovo trdo stališče na Bližnjem vzhodu in v razgovorih z voditelji NATO v Evropi bilo zadosten razlog za pričakovanje, da jih bodo v Rusiji sprejeli hladno. «A io se ni zgodilo. V primerjavi z drugima dvema sestankoma na vrhu so bile razprave zdaj najbolj izčrpne in najmanj bojevite... Napredovali smo. napredovali za toliko, da bi kaj takega še pred dvema letoma ocenjevali kot komaj verjetno, seveda pa se zdaj, ko je že toliko opravljenega, nemara ne zdi več tako pomembno.* Lotil se je podrobnosti sporazuma o jedrskem orožju. Zdelo se je, da senatorja Mansfield in Robert E. Byrd, disciplinski vodja senatne večine, med Nixonovim pripovedovanjem spita. Nixon se je spomnil prejšnjih srečanj. »Dvainsedemdesetega smo šli v eno njihovih dač in jaz sem štiri ure in pol presedel s tremi sovjetskimi voditelji. Hudo so me pestili zaradi Vietnama. Zelo hudo. Brežnjev je korakal sem in tja ter tolkel s pestjo po mizi. Triinsedemdesetega sem ob enajstih zvečer legel v posteljo. Ob dvanajstih me je zbudil Henry in mi rekel: .Brežnjev bi se rad pogovarjal.’ Sedli smo skupaj in tako ostali od dvanajstih do pol štirih. Tokrat so rhe pestili zaradi Bližnjega vzhoda. Če bi bili popustili prvič ali drugič, ne bi napredovali niti za korak. Toda vzdržali smo in vztrajali pri Svojem.«
Predsednik se je ozrl naokrog »Kar zadeva Združene države, imamo tole izbiro: ali doseči sporazum, ki bo ustrezal našim in njihovim namenom —»
Kissinger, ki je pozorno opazoval in poslušal, se je vtikal vmes. »Pokazalo se je nekaj zanimivega, da namreč oni preračunavajo našo moč v orožju z vidika —
Nixon mu je segel v besedo.
.bi
Bila je to
prava, vendar ne takšna, ki bi se končala na sle^
rili s svoj:
(Andrejem	p<r
.tiru., Oni se bodo pogovorili s svojimi ljudmi, m* ftji,
Gre** ~
s\^
svojimi. Govoril sem z Grečkom sovjetskim obrambnim ministrom) in ugotovil, da O* sebno daleč od možne črte sporazuma. Zdaj se že da bodo položili jajca na mizo.«
-<Ppložili kaj?« je vprašal senator Stennis, ki je slišal.
»Položili jajca na mizo! Jajca na mizo!« je 8 j,j. dejal predsednik. Naokrog so se zahihitali. »In tako. J tebi, v odboru ne bo treba glasovati za več den»rJ orožje.«
Kissinger je omenil Kitajsko. »Računamo, da bo %jil ska do leta 1978 ali 1980 zmožna v vsakem spopadu več milijonov Sovjetov.«	^
Predsednik mu je spet segel v besedo. «PrePr^pe smo, da bi bila Kitajska voljna sprijazniti se z ^ . tudi polovice svojega prebivalstva.«
Francija. Kissinger je rekel: »Pompidou je bil nakrmljen z zdravili, da ni mogel niti jasno misliti-*

* Tu gre za razloček, ki se zdi težko razumljiv samo ob slo’'	^
prevodu obeh različic. V izvirniku dela, ki neposredno različici, gre za verzijo Bele hiše. kjer naj bi Nixon citiral priporočilo, «that we use flexibility... in order ‘o get fof the o # line.» Po verziji pravosodnega odbora naj bi se ta stavek g'8*,1 'giv vve use flexibility... in order to get on uritii the cover-up.* ^ je ^ ščini gre torej za dva vzročno precej podobna odvisnika, z8t°vž zumljivo, kako je mogla nastati zmota — ali namerno 28 Op. pr.
nogomet
V 6. POVRATNEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
IADNJEUVRŠČEN! PRIMORK PRESENETIL V GOSTEH
Derbi Breg-Vesna brez zmagovalca - Zarja osvojila obe točki, Primorje igralo neodločeno
k/npl Elisi - Primorec 0:1
(0:0)
ELISI: Castri, Bulang, c"!,'011' Morgan, Babich, Fantina, “zer, Petribelich, Miozzo, Zacchi-Canneli.
v-,,1 .EVIOREC:	Maglica, Marko
HuJ’ n to*ia’ Skr en, Križmančič, UccoUn, Edvin Kralj, Mau-(v j -11" Možina, Darko Kralj ^ min. d.p. Delič), št. 14 Ma-
Snn\m?C: v min- dp. Ceccolin Tr*,k„ ^: Larise iz Cervignana. DriHa c,em 'e končno le uspelo lisiini •^ve*1 ^čk. Proti Čampi E-njpi ’ je nastopil z nekoliko okr-. Postavo, je Primorec zaslu-vpk ®naSak Domačini so nekoliko a niso nikoli uspeli Driln*Je aaposliti Maglico. Lepše w!?n()sti s° imeli Trebenci. Že v Darfo £ol^su se je v 30. min. Polnom Kfa J preclst;avil z žogo po-tari aa sam Pred nasprotnim vra-V a mu je streljal v roke. ko:	Polčasu so Trebenci ta-
(vJlv v vodstvo z lepim strelom Hačiti aia'. domačini so skušali ize-Vedn-' a je bila obramba Primorca Tw_ na mestu. V protinapadih so Priln**C\-2apravd’ več zelo ugodnih nji	Domačini so bili v zad-
krat - nuJ?. 2e*° nevarni, a tudi to rov»iie Drimorčeva obramba obva-m vodstvo in zmago.
Bruno Križmančič
Bbre čVesna 1:1 {1:1)
ropat d xMicor- Tritta. Klun. Po-Vriha’ U,ažem- Dagri, Dazzara, Lo-VEk\TA0rella, Azzolin, Strnad, ce A„ : Bubnich. Perisutti, Ten-Giaohi^qu^vita • Pnbaz, Vecchio, Do!^ ’ ^ucca, Marsini, Calotti,
toBoldV"1' p-p- 23- min. Micor av-
POdohn mitl' Strnad-Venski a k?! prv' tako tudi drugi slo-In Breo06™* med ekipama Vesne končat , -v..2- amaterski ligi se je Oh t„2 lstlm rezultatom 1:1,
«kem J Priložnosti se je ob dolin-Stevi n pravokotniku zbralo veliko Pa, j-j^jačev, katerih prisotnost taiio jjL ni bila poplačana s prika-
Toir ro'
niedlo aLuta obe ekipi zaigrali bolj tekij,;’ .ko da razen golov v vsej
Jlh Pri?4iSi ZabeleŽiti drUgih V6Č'
la istega povratnega ko-Al _80metnega prvenstva 2. boi , Plovno potrdili, da bo no J? raPredovanje, še poseb-
Cei napet °^stanek v l*0*> pre~
lestvice Sovrand se nim ; i zadovoljiti s polovič-kkoJ*yičkon' ^r jctakoj Cos^nga,ki je z berili ,. zrnaBo prehitela Li-remi * fca^er^a je prisilila na Viia presenetljiva ekipa Do-
J *
nedeii^e enajsterice je bilo doslej K° ■ kol° najuspešnejše dem tn V* *° osvoi^e kar se-°d naših i ?°leg tega nobena Za far ektp n* doživela poroti tem Se ie zgodilo le enkrat pem Prvenstvu.
hzovliln° le M» v ospredju Premanni Zaria- fci ie doma 2d fi®aia solidni S. Marca, zapor °vc* je to bila četrta tleh, Ajna zmaga na domačih da s0 a smemo pa pozabiti, osvojil; njih sedmih tekmah le tržna- toik' kar ie uspelo tem ,„,mu Libertasu, in si s
n° lestvici10 popravili P°!ožaj in v Doiini med Bregom ločenim0-*? je končal z neod-
hi* ZsM *m- ki * za der' Že običaj.
leno to/v ko je Pesna z osvo-lestnjCj , obranila položaj na nekolik so Brežani ponovno Breg K? nazadovali. Točka za PoredJh pri^a po treh za-do ekin,, iporaz'fl, kar pomeni, 2 pa. Postopoma reagira. ntoraln^V1 brez go,a se ie
le imein.ovoliiti Primorje, ki Po 2ai,i„v g°steh skromno eki-Je jasnn’ ^adi v tem srečanju s° Primn*?1}^0 do izraza, da fnajsterir3ClS-‘ V- kr‘zi- Proseška 0 utfini_a.}e še vedno prema-
tTi iSce'' V napadu in ie
Za e ‘žče pot do zmage. skrbei prečenje je tokrat po-*th prillmorec- ki je v go-rrebenc O0al Čampi Elisi. Za Zrnooa eJe .la to pomembna Jih zdnnj Je. Prišla po sed-deliskem dn!h Plazih in ne-a5Pehom reTn‘ju z Zarjo. S lem Panje ri„le zn°va zaživelo u krizo „„.so Grebenci preboleli
** ies‘oici krit ide?0"
2arja	21. KOLA
Breg v' Marco
R*m°rje vnm,10 °axter rZaule ^arizzoleC°Ralunga ^vrada* ' Rosandra * t-ampanelle
lSanaSEnST^ICA ubertas 2r3°p Costalunga 29, “Vo I,'28- Campanelle 26, S.
na in GiaCa,mpi Elisi 21. Ve-gtjthorje	2°- Zflrja in
?axter i?1 ■ Domio in Breg 18.
\Prtmore?i2.ndra 16> ZaUle
fie. ^dsanH^ter’- Domio, Primo-kmo ma'njdra ln s- Marco te-
C^ddnte kolo
S® -lih'a' Sovrana, S. Mar7 fipg' 2au^aS' 7 Dostalonga
mNmorie v^.Zarja> Primort:c
N - Ca~Ves"a - Baxter, Do-
6 ' Dianz^e EUsi' Campanel' B. R.
1:0
1:1
0:1
2:2
0:0
0:1
1:0
1:1
Pokal
Primorskega dnevnika
Remiji so postali v derbijih že tradicija. Tudi nedeljski derbi med Bregom in Vesno ni bil izjema in se je končal z neodločenim izidem 1:1.
To je torej deveti derbi, ki se konča z delitvijo točk. Vesna je z osvojeno točko še bolj utrdila položaj na vrhu lestvice in je edina od naših ekip, ki je osvoiila dve zmagi, po e-no zmago pa so si priborili Primorec, Primorje in Zarja.
Tudi prihodnjo nedeljo je na
sporedu derbi, in sicer v Treb-		
čah med morjem.	Primorcem LESTVICA	in Pri-
Vesna	7 2 4	1 6:5 8
Zaria	6 1 4	1 3:3 6
Primorec	5 1 3	1 4:4 5
Primorje	5 1 3	1 3:3 5
Breg	5 0 4	1 3:4 4 B. R.
Prvi so prešli v vodstvo gostje, to pa po zaslugi osnovne napake v Bregovi obrambi. Po prejetem golu so Brežani odločno reagirali in tako so tudi v 42. min. remizirali. Strelec Bregovega gola je bil Strnad, ki je z močnim strelom neubranljivo poslal žogo v vrata.
O drugem polčasu tudi ni veliko kaj povedati. Predvsem v prvem delu so zaigrali bolje Brežani, ki so si zapravili dve odlični priložnosti. Proti koncu tekme je bila i-gra povsem uravnovešena in ni prišlo do drugih sprememb.
Torej tudi ta «derbi» se je končal z remijem, ki je pravičen izid in ki v bistvu zadovoljuje obe e-najsterici.
SMI
Zerja — San Marco 1:0 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Samese, Križmančič, Can-cian, Mikuš, Lupidi (v d.p. Fonda), Dana, Ražem, 12 Bois.
SAN MARCO: Pellis, Giraldi, Pu-rini, Bellini, Toffanin, Minca, Ge-rin, Paolič, Zolia, Pison in Pacor.
STRELEC: v 65. mm. Dana.
Bazoviška Zarja je premagala tudi močno ekipo San Marca ki zaseda visoko mesto na lestvici. Ba: zovci so si celotni izkupiček zaslužili, saj so pokazali lepo igro in
številne nevarne napade. Tekmo so začeli zelo previdno in so pazljivo nadzorovali vse poskuse nasprotnika. Kljub temu pa je prvo resno priložnost imel prav San Marco, ki bi kmalu presenetil obrambo Zarje, ki je zatem z Lupidijem in Ražmom sprožila nekaj zelo nevarnih napadov, ki pa jih njeni napadalci niso znali konkretizirati.
V drugem delu igre so zarjani takoj pritisnili in si ustvarili dve izredni priložnosti, ki pa jih, žal, Dana ni znal izkoristiti. Napadi San Marca so postajali vedno redkejši, tako da obramba Bazovcev ni imela težkega dela. Pritisk Zarje se je stopnjeval in gostje so se večkrat reševali z veliko mero sreče. Toda v 65. min. je moral vratar Pellis oobrati usnje iz lastnih vrat, saj ga je Dana po lepi osebni akciji premagal. Po golu so skušali gostje izenačiti toda pazljiva obramba Zarje je vse nevarne napade odbila.	BIG
PUSTNI TURNIR V VI4REGGIU
Mladinci Dnkle osvojili pokal
VLMiEGGIO - Praška Dukla je osvojila prvo mesto na mednarodnem pustnem mladinskem turnirju v Viareggiu. Premagala je Lazio z 1:0 (1:0).
Lazio je imel v tem srečanju precej smole, saj mu je poraz prinesel avtogol Aghilarreja, v 23. min. prvega polčasa.
Kljub temu lahko rečemo, da je Dukla zmago zaslužila, saj se je predstavila z uigrano in homogeno ekipo.
V	malem finalu za 3. mesto je Napoli premagal Real Madrid z 2:0 (2:0). Tudi to srečanje je bilo zelo lepo in je prineslo Italijanom zaslužen uspeh.
V	mednarodnem prijateljskem srečanju v Cagliariju je domače istoimensko moštvo nepričakovano premagalo madžarsko državno reprezentanco z 2:1.
MARAKEŠ — Na mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v Marakešu je Maroko povsem nepričakovano premagal Poljsko z 1:0.
Italijanska olimpijska nogometna državna reprezentanca je prispela danes v Aydin, kjer se bo v kvalifi-
kacijskem tekmovanju za nastop na olimpijskih igrah v Moskvi pomerila s Turčijo.
TENIS
Švedska ekipni prvak
Švedska je zmagala na svetovnem ekipnem teniškem prvenstvu za mladince v Hamburgu. V finalnem srečanju je premagala Vel. Britanijo s 3:2.
V tekmovanju mladink pa je v finalu Vel. Britanija odpravila ZDA s 4:1.
Zmaga Navratilove
Apolidka Martina Martina Navratilova je osvojila mednarodni teniški turnir v Oaklandu. V finalu je pre-
magala Avstralko Goolagong s 6:1 in 7:5.
NAMIZNI TENIS
Bitežnik deželni naraščajniki prvak
Na deželnem namiznoteniškem turnirju v Gorici je Kras osvojil tri zmage s Coljo med dečki, Bla-žinovo med članicami in žensko dvojico Blažina — Doljak, medtem ko je naraščajnik Bitežnik z drugim mestom - tej drugi preizkušnji osvojil naslov deželnega prvaka. O tekmovanju bomo še poročali.
B. S.
KOŠARKA
P0ULE C-2
Jadran spremenil poraz v zmago
V promocijski ligi tesna zmaga Kontovela in poraz Bora
Sagrado — Jadran 85:90 (42:40, 77:77)
JADRAN: A. Sosič (k) 11 (1:3), U-dovič, K. Starc 14 (8:12), V. Sosič
8	(2:2) I. Starc 4 (2:7), Vitez 21 (3:4), £an 18 (6:6), Čuk 14 (6:8).
SODNIKA: Fortunati in Nadalutti iz Vidma.
Jadranovi košarkarji so v soboto na gostovanju v Gorici proti Sagra-du nedvomno postavili nov mejnik v popravljanju že povsem izgubljenih tekem: Sagrado je namreč pol tretjo minuto pred koncem vodil že z
9	točkami razlike (77:68). Jadran je tokrat začel zadevati prav vse, kar je metal proti košu, medtem ko so (sicer prekaljeni) nasprotniki naivno izgubili nekaj žog v napadu. Pri izidu 75:77 je Jadran imel zaključni
tiiiiimimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiMmiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiifimmiiii*
ODBOJKA
V B LIGI
LEP PODVIG EKIPE BOR JIK BANKA
Tudi med dekleti je Bor Intereuropa slavil gladko zmago - V ženski C ligi dragocena zmaga Sokola v Krminu
Venturato Trevlso— Bor JIK Banka	0:3
(12:15, 13:15, 11:15)
VENTURATO TREVISO:	Bello,
Armeiini, Morsndin, Bortolotto, Ri-zoli, Gettin, AnderJini, Teschioni, Spadini, Žara, Rionovi in Pigaia.
BOR JIK BANKA: Zadnik, U-grin, Neubauer, Kodrič, Kralj, Veljak in Špacapan.
SODNIK: Ravera; stranski Ara-vini, zapisnikar: Baccuia.
Odbojkarji Bora JIK Banke so poskrbeli za pravi športni podvig. Pred odhodom v Treviso niti največji optimist ni pomislil na zmago. Tudi to tekmo so borovci odigrali rrrčno okrnjeni, saj so morali «počivati» Plesničar, Fučka in Umaut. Na pot so odš'i le v sedmih, ker mora tudi Pečenko še počivati.
V letošnjem prvem nastopu je Venturato v Trstu odslovil Bor JIK Banko s 3:0.
Že uvedni zapleti so hitro pokazali, da so gostje izjemno .azpolo-ženi, Tržaška šesterka je odlično delovala v napadu in obrambi. Iz-
jemno zanesljiv je bil tokrat servis, ki je delal domačinu največ preglavic, saj ni mogel organizirati običajnega hitrega napada. To je seveda potegnilo vodo na mlin Borovega bloka, ki je bil skoraj nepremagljiv. Skoraj vedno je bila na mestu tudi obramba. Napad je bil nezadržen. To pot so se Veljak, Kodrič, Špacapan in Zadnik dobesedno razigrali in ob odličnih podajah Neubauerja in Kralja je bil domačin dobesedno brez moči, čeprav se je izjemno trudil. Na koncu je le moral športno priznati poraz, katerega ni pričakoval. Gostje so se vrnili iz Trevisa z zlata vrednima točkama in so sedai na odličnem četrtem mestu lestvice.
OSTALI IZIDI 10. KOLA Redentore - Legnago	3:2
CUS MO - Consorzio 4 Torri 2:3 S. Giorgio - Monselice 3:0 Volley Videm - Mcntecchio 2:3 LESTVICA
S. Giorgio Mestre 18, Consorzio 4 Torri Ferrara 16, Venturato Treviso 14, Bor JIK Banka 12, Volley Videm 10, CUS Modena in Mon-
miiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiimiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
ribo
V 3. AMATERSKI LIGI
‘ib4ih n','ui|Num>rwru nrrtnoA
. ov'1 S f-
;>Jjp
Nezaslužen poraz Krasa proti CGS
Gaja igrala neodločeno - Katastrofa Sovodenj - Točka za Mladost in Juventino
Kras — CGS
1:2 (1:0)
KRAS: Kapun, D. Škabar, Sulli, Terčon, Germani, Dilič, L. Milič (30. min. d.p. Coija), Villalta, Ra-seni, Blažina (k), M. Milič, 12 Bogateč, 13. Černjava, 14 Verša.
CGS: Zebochin, Cespa, Sellan, De Cesco, Amuleti, Tessevich, Cioffi. Depangher, Abrami, Auber (k\ Lu-setich.
STRELCI: Blažina (28. min.), A-muleti (56. min. enajstmetrovka), Lusetich (69. min ).
GLEDALCEV: 150
KOTI: 5:3
Prvič v letošnjem prvenstvu je Kras. edina še nepremagana enajsterica v skupini «N», poražen zapustil igrišče. Tokrat so «rdeče-beli» sprejeli v goste drugouvrščeni CGS, ki jim je le s točko razlike sledil na lestvici. Iz Repna so gostje odnesli celoten izkupiček, čeprav bi bila po prikazani igri vsekakor pravičnejša delitev točk.
V	dvanajsti minuti se je Villalti ponudila lepa priložnost, a je preveč okleval in priložnost je šla po vodi. V 26. min. je Raseni streljal iz ugodnega položaja v neposredni bližini vrat. njegov strel pa je Auber odbil v kot. Iz kota je streljal Villalta in Blažina je neubranljivo z glavo poslal žogo v vrata.
V	drugem delu srečanja so gostje
iiMiiitiiinmiiniiiMmmiiMmiiiiiiiiiiitiiiiMmtiiiii
OBVESTILA
ŠD Mladina
vabi vse č ane, ki so se odločili za nastop na tekmovanju za (Pokal Lepi vrh» v Ovčji vasi, da se čimprej vpišejo. Tekmovanje bo 24. t.m., rok za prijave pa zapade danes, 19. t.m. Podrobnejše informacije pri Stojanu, telefon 220 423.
* • •
ŠZ BOR — atletika
Jutri, 20. februarja, bo ob 20.30 na stadionu «1. maj» seja
odbora sekcije.
* • •
SK Devin
prireja 24. februarja, ob priliki smučarskega tekmovanja za peti pikal Lepi vrb, avtobusni izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, tel. 209506, ali pri Lucijanu Sosiču tel 208551 kjer so na razpolag o tudi slike s tekmovanja za 2. »Pokal Skdancs. Ob tekmovanju v Ovčji vasi bo
tudi izlet z avtobusom.
• » •
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi radi tekmovali za SPDT v nedeljo, 24. t.m., za »Pokal Lepi vrh«, naj še prijavijo na sedežu društvi, v sredo, 20. t.m., od 19. do 20.30. Tekmujejo lahko samo člani.
pritisnili in izenačili z enajstmetrovko, v nadaljevanju pa prišli do nezaslužene zmage. Po očitnem prekršku nad vratarjem se je Lusetich polastil žoge in jo spravil v nezavarovano mrežo. »Rdeče-beli* so skušali izenačiti, a sreča jim je tokrat obrnila hrbet. ViUalti se je sicer ponudila izredna priložnost, a je njegov strel vratar odbil v kot.
S. Z.
Gaja — Inter TS	0:0
GAJA: Kante, Kržmančič, Robert Stranščak, Vrše, Marko Rismondo, Boris Rismondo, Branko Grgič, Maks Grgič, Bolcich, Pavel Stran-ščdk
INTER TS: Girometta, Dagri, Za-nattini, Cerovac. Snolizza, Ridolfi, Radesich, Tuntar, Furani, Lugnan, Cattaruzza.
Gaja je v nedeljo proti tržaškemu Interju igrala neodločeno. Kaj več tudi ni mogla napraviti, saj je nastopila brez standardnih igralcev Gabrielu ja in Milkoviča, ki sta bila izključena, pa tudi trenerja ni bilo na klopi. O tekmi lahko rečemo, da je bila še kar živahna, Joda napa; dalci niso prišli do izraza, saj si niso ustvarili niti ene resne priložnosti za gol.
Prvi polčas je minil v rahli pre moči «zeleno-rumenih», ki pa v napadu niso bili nevarni in Tržačani so dobro prevladovali v obrambi. Velikih priložnosti za gol sploh ni bilo, tako da vratarja nista imela posebnih težav. Tudi v nadaljevanju se igra ni spremenila in je potekala le na sredini igrišča.	d. gr. [
Sovodnje — Poggio 0:8 (0:4)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Pete jan R. (Tomažič), \ .zintin, Ferfolja, Petejan E., Kodrič, Florenin, Butko-vič, Milloch, Franco.
POGGIO: Pellis, Bellini, Franzot, Raimondi, Failutti, Sant, Visintin, Marega, Manzini, Michellin, Cossi.
Sovodnje so v nedeljo doživele na lastnem igrišču enega najhujših porazov doslej. Vprašanje, ali je šlo le z c. slab dan vse ekipe, ali pomanjkljivo in slabo organizirano igro, to krat ostaja brez prepričljivega odgovora. Dejstvo je, da so že v prvi polovici p.p„ preden je bil Vižintin izključen zaradi protestov, gosti vo dili s 3:0. Pri tem rezultatu je bilo tekme konec. Nihče namreč ni več upal, da bodo domačini v desetih u-speli nadoknaditi tri gole razlike; i i komur pa se tudi sanjalo ni, da bode Sovodenjci tako popustili in zaklju čili tekmo s katastrofalnim porazom
P. A.
Vermegliano - Mladost 0:0
MLADOST: A. Gergolet, Candus so, Pahor, L. Gergolet, Uljan, Šuligoj, K. Ferfolja, E. Gergolet, G. Ferfolja, Marizza, Frandolič.
Doberdobska Mladost si je v Ro-mjanu zapravila edinstveno priložnost, da bi odnesla obe točki. Kra-1
ševci so namreč pripravili lepo število akcij, ki pa jih niso znali izkoristiti. Domačini so zaigrali precej slabo, tako da so le redkokdaj prišli v kazenski prostor gostov.
Prva priložnost se je Mladosti ponudila v 19. min, ko je Gabrijel Ferfolja za las streljal mimo vrat. Nekaj minut kasneje je Karel Ferfolja streljal visoko. Takih in podobnih akcij je bilo veliko.
V nadaljevanju se igra ni bistveno spremenila.
Najlepša priložnost se je Kraševcem ponudila v 61. min., ko je po lepi podaji srednjega napadalca Karel Ferfolja zapravil «zlato» žogo. Isti igralec je nekaj minut kasneje zadel vratnico.
D Gergolet
Juventina — Isonzo 1:1 (1:0)
JUVENTINA: Busmelli, Tavčar, Adragna, Medeot (k), Mikluš, Gomi-šček, Panico, Lorenzon, Devetak, Klanjšček, Radikon (Russo).
STRELEC za Juventino: Panico v 10. min.
Po treh zaporednih porazih, so igralci Juventine vendarle osvojili točko. Podvig je toliko večji, ker so
prisilili na remi ekipo, ki je sodila med favorite za prestop v 2. amatersko ligo in ki se še sedaj bori za ta cilj. Verjetno bi s prikazano igro «belo-rdeči» zaslužili še drugo točko, vendar so gostje prav ob koncu srečanja izenači.
Spessotovim varovancem je treba očitati, da preradi puščajo nasprotniku, da gospodari in da prehitro mislijo, da je tekma končana.
D K.
ODBOJKA
Na sinočnjem turnirju Vukovar dvakrat slavil v Dolini
Na mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju v Dolini med tržaškima drugoligašema Bor Intereuropa in OMA Zanardo ter Vuko-varom iz Jugoslavije so dosegli sledeče izide:
Vukovar - OMA	3:0
(15:12, 15:3, 15:6)
Vukovar - Bor	3:0
(15:8, 15:12, 15:8)
OMA - Bor	2:1
(16:14, 12:15, 15:7)
tecchio 8, Legnago in Redentore 6, Monselice 2.
PRIHODNJE 11. KOLO
Bor JIK Banka - Redentore, Mon-tecchio - Venturato Treviso, Legnago - CUS Modena, Consorzio 4 Torri - S. Giorgio, Monselice - Vol-ley Videm.
G. F.
Bor Intereuropa — Mantova 3:0 (15:9, 15:9, 15:5)
BOR: Bolčina, Bebenjak, Fičur, Kus, Mesesnel, Pavletič, Rauber, I. Zupančič, S. Zupančič.
V	prvi povratni tekmi so borovke brez težav osvojile šesti prvenstveni par točk. Naša ekipa je nastopila v nekoliko spremenjeni postavi, saj je zaradi poškedb morala na igrišče samo z eno tehničarko.
Tekma ni bila lepa, saj niso gostje nudile domači ekipi nobenega odpora. Tega pa Bor Intereuropa ni znal izkoristiti. Mantova je tako v bistvu nabirala točke le na napakah borovk in ne po lastni zaslugi. Zmaga naše ekipe pa je Lila vsekakor zaslužena, saj je bila vsaj za razred boljša od nasprotnic.	INKA
ŽENSKA C LIGA Libertas Cormons - Sokol 1;3 (8:15, 15:13, 6:15, 11:15)
SOKOL: Capolicchio, Chemeli, Cirila Kralj, Dtihtanh Kralj, Lia Le-giša, Grazia Legiša, Vida Legiša, Lozar, Mervič, Pertot, Škrk.
Sokol je končal v soboto prvi del prvenstva z zmago v Foglianu nad ekipo Libertas iz Krmina. Ker ie Cormons skupaj s Sokolom vodil na lestvici, so šle Nabrežinke na to gostovanje zelo zbrano in motivirane, kar se je poznalo že takoj v začetku, ko so visoko osvojile prvi set.
V	drugem setu sta se ekipi me njavali v vodstvu. Sodnik pa je z dvomljivimi odločitvami razburil i-gralke. V taki situaciji so se bolje znašle predstavnice Krmina. ki so set odločile v svojo korist. V tretjem setu so naše predstavnice dopustile nasprotnicam le šest točk. Dosti bolj izenačen pa je bil četrti set, saj je po začetnem vodstvu Sokola povedel Libertas z 11:8, od tu dalje pa je Lia Legiša s serijo odličnih servisov spravila v težave nasprotnice. škrkova in ostale pa so nasprotnim napadom postavljale zmagovite bloke, tako da so bile Krminčanke nemočne proti razigranim Nabrežinkam.
V	štirih setih smo zabeležili samo tri zgrešene servise, kar je za našo ekipo pravi rekord. Zelo dobro je tokrat deloval tudi blok, s*.j je malokatera tolčena žoga prilete la naravnost na igrišče Sokola.
Prvi del prvenstva .je torej že ml mo in Sokol je še vedno na čelu le stvice z enim porazom in šestimi zmagami.	s. A.
m
TALBOT
VAM PREDSTAVLJA MODELE ZA LETO 1980
KDOK naroči katerikoli AVTOMOBIL TALBOT
00 23. FEBRUARJA 1980
GA DOBI PO DANAŠNJI CENI, TUDI CE GA PREVZAME KASNEJE TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH MODELOV
ZASTOPNIK TALBOT - SIMCA - MATRA - SUNBEAM
DUPLICA GIOVANNI
Via le Ippodromo 2/2 — TRST — Telefon 76-34-87
napad in Klavdij Starc je prav v zadnji sekundi izenačil.
«Dramas> se je nato nadaljevala v podaljšku: izredno stroga, a nezanesljiva sodnika (ki pa resnici na ljubo nista nikogar posebno oškodovala), sta neprestano žvižgala osebne napake in tudi v tem so naši i-gralci pokazali veliko zrelost: v podaljšku so namreč imeli odličen odstotek v prostih metih (9:11), medtem ko so nasprotniki imeli katastrofalnega (2:10), kar je tudi odločilo, čeprav je Jadran ostal na koncu na igrišču le s 4 igralci.
O tekmi sami bi rekli le, da je Jadran igral dokaj čudno: dobrim trenutkom so sledile neverjetne pavze, v katerih so »plavi* naravnost darovali žoge nasprotnikom. V opravičilo pa je treba povedati, da je Jadran igral brez Edija Krau-sa ter je Mauro Čuk igral rahlo poškodovan in je le v drugem polčasu zaigral tako, kot zna.
Od posameznikov ne zasluži verjetno nihče posebne pohvale, razen morda Borisa Viteza, ki je bil najboljši strelec tekme in je dosegel nekaj odločilnih košev v dramatičnem finišu, čeprav je tudi on zaigra! zelo slabo v obrambi.
Sergij Tavčar
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Kontovel — Edera Cartaria 88:84 (52:44)
KONTOVEL: Lukša. Ban 24, Sosič 23, Kerpan, Perini, Piccini, Benčina 2, Lisjak 18, Prašelj 11, Daneu 10. SODNIKA: Zandona in Cavaliere Kontovelci st tudi v povratnem kolu premagali Edero iz Milj. Tokrat pa so se morali domači dosti bolj potruditi kot v prvem srečanju, saj se je tekma odločila šele v zadnji minuti srečanja.
Razpleti na igrišču pa so bili dokaj nenavadni. Skozi vso tekmo so bili naši fantje prepričljivo v vodstvu. S preudarno in agresivno o-brambo so v 8. min. d.p. dosegli svojo maksimalno prednost, ki je znašala 20 točk. (74:54). Ta prednost je navadno več kot dovolj za zmago. To prav gotovo ne velja za konto-velsko ekipo, ki je v takih položajih pravi mojster, da zapravi osvojeno prednost in večkrat tudi zmago. Na srečo pa so bili tokrat le še toliko prisebni, da so dosegli minimalno prednost in obenem sedmo prvenstveno zmago.
H. Lisjak IZIDI 13. KOLA Ferroviario - Alabadra 104:72 Barcolana - Stella Azzurra 67:66 Rifle - Bor	74:53
CUS - Inter Milje	64:62
. Kantove) - JSdejca.	88:84
Grandi Motori - Scoglietto 78:74 LESTVICA
. Stella ; Azzurra. Rifle . in Ferroviario 20, Barcolana in Bor 16, Kontovel, Cus in Scoglietto 14, Edera 8, Tnter Milje 6, Grandi Motori in Ala-barda 4.
PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Alabarda; Edera -Barcolana; Scoglietto - Rifle; Inter Milje - Ferroviario: Bor - Cus 124. 2. ob 11.00 v Dolini!; Grandi Motori - Kontovel (24. 2. ob 13.00 v ul. della Valle).
KADETI
99:71
SABA — Bor (51:26)
BOR: Merku 2, Škerl 6, Schillani 3, Gerdol, Don (k) 4, Švara 22, Pečar 13, Gregori 9, Lokar 4, Kosovel 8.
PON: Schillani (39).
SODNIKA: S. Gilleri in Variola (TS).
V predzadnjem kolu prvenstva kadetov borovcem ni uspel podvig: proti Sabi so morali tudi tokrat zapustiti igrišče poraženi. Italijanska peterka je v soboto zares dobro igrala in v prvem polčasu stalno polnila Borov koš iz protinapada. V drugi polovici srečanja so »plavi* le bolje zaigrali in so bili s skupinsko igro enakovredni nasprotniku.
Treba je vsekakor reči, da so »plavi* tokrat prvič v opolni postavi stopili na igrišče. Po uvodnih minutah pa se je poškodoval Lokar, za katerega je bilo tekme konec. Kljub temu, niso fantje v drugem polčasu igrali podrejene vloge. Odlikovala sta še Švara v napadu in Gregori, ki je zelo dobro branil in napadal: s tem je tudi pokazal, da se je mogoče spremeniti v nekaj mesecih iz začetnika v košarkarja.
—fp—
Polet — Don Bosco 61:74 (27:40)
POLET: Vremec 29, Sosič 2, Kuk, Sedmak 8, Malalan, Kalc 12, Hrovatin (k) 6, Pisani 4.
SODNIK: Perissinotto.
Proti vodilnemu na lestvici so Po letovi kadeti še enkrat potrdili velik napredek, ki so ga dosegli v letošnjem prvenstvu, raj so se povsem dostojno upirali močnejšim nasprotnikom in to kljub odsotnosti poškodovanega Kralja in slabi igri še ne okrevanega Kalca. če k temu doda mo še nekaj naivnih napak v prvem polčasu, potem lahko sklepamo, da so bili Openci ravnopraven nasprotnik, kar je zelo ohrabrujoče za bodočnost. Zelo dobro je v nedeljo zaigral Andrej Vremec, ki je pokazal praktično nepogrešljiv met, medtem ko so vsi ostali igrali zelo solidno.
Sergij Tavčar A SKUPINA IZIDI 13. KOLA Alabarda - SGT	81:111
Kontovel - Inter i	84: 78
Polet - Don Bosco A 61: 74 Počitek: Libertas.
LESTVICA
SG (s tekmo več) 22, Don Bosco A 20, Kontovel 16, Inter A 12, Polet 6, Libertas in Alabarda 2.
PRIHODNJE KOLO Libertas - Alabarda, Kontovel -Don Bosco A (24.2. ob 9.30 na Konto velu), Inter A - Polet (24.2. ob 12.00 v športni palači B).
B SKUPINA IZIDI 13. KOLA Saba - Bor	99:71
Don Bosco C - Ferroviario 44:70 Servolana - Don Bosco B 93:85 Stella Azzurra - Inter B 58-97 LESTVICA
Servolana 24, Don Bcsco B 22, Inter B 18, Saba 16, Stella Azzurra 6, Bor 4, Don Bosco C 2.
PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Stella Azzurra, Ferroviario - Saba, Bor - Don Bosco C (24.2. ob 9.00 na s.adionu «1. maj*), Inter B - Servolana.
NARAŠČAJNIKI Kontovel — Alabarda 101:99 (47:48)
KONTOVEL: Gulič 54, M. Pertot 21, Sedmak, Čuk 9, A. Gruden, A. Pertot 17, Daneu, Andrej Gruden, Grilanc.
SODNIKA: Tommasi in Pittana. Po vsaki tekmi se zmagovalec veseli svojega uspeha, če pa je premagana ekipa močna in celo vodeča na lestvici, je seveda veselje še toliko večje.
Prav tako je bilo namreč v nedeljo na kontovelskem odprtem igrišču v naraščajniškem srečanju med vodečo Alabardo in Kontovelom. Naši fantje so namreč poskrbeli za i-zjemen podvig, s tem da so premagali tega nasprotnika.
Junak tekme je bil tokrat neustavljivi Štefan Gulič. Za zmago pa nosi zasluge vsa ekipa.
H. Lisjak
Bor — Don Bosco 27:123 (18:62)
BOR: Križmančič 9, Rudes 5, Kozlovič 1, Žerjal, Struna 8, Paoli 4. Vecchiet.
SODNIK: Forza.
PM: Bor 9:23, Don Bosco 7:14. PON: Kozlovič (25).
Borovci so doživeli predviden poraz z Don Boscom, kljub temu pa bi bil končni izid lahko mnogo ugodnejši za «plave», ko bi slovenski predstavniki zaigrali nekoliko manj živčno in bolj zbrano. V uvodnih potezah so se namreč celo enakovredno kosali z nasprotnikom, nato pa so zaigrali preveč živčno in nepovezano ter tako dopustili nasprotniku, da je nizal koš za košem.
Od naših igralcev se je izkaza' Križmančič, ki je bil najbolj točei v napadu.
	Marko
IZIDI 10. KOLA	
Bor - Don Bosco	27:123
Ferroviario - Italsider	124:27
Kontovel - Alabarda	101:99
Počitek: Inter Milie LESTVICA	
Don Bosco, Alabarda i	n Ferro-
viario 44, Inter Milje in	Kontovel
6, Bor 4, Italsider 2. oni- PRIHODNJE Alabarda - Italsider: Kontovel -Ferroviario (24. 2. ob 11.00 na Kon-tovelu); Inter Milje - Bor (23. 1 ob 19.30 v Miljah).
DEČKI
Bor — Saba 69:40 (32:13)
BOR: Žerjal 2 (0:2), Tremul 2, Civardi 2 (0:3), Tavčar ’.2 (4:7), Bradassi (k) 20 (0:2), Semen, De Carli 29 (13:18), Jagodic.
Po porazu z Alabardo so borovci v tretjem kolu ponovno dosegli lahko zmago proti Sabi. V drugi četrtini so »plavi* zaradi poškodbe Tre-mula morali nadaljevati igro v štirih. Tudi takrat so borovci svojo razliko v točkah kar povečali in za Sabo ni bilo več upanja.
Kaj pa bi lahko rekli o tehnični plati srečanja? Nedvomno so »plavi* spet pokazali, da končno le rastejo v formi (žal, že prepozno. V napadu je bilo končno manj neurejenosti, v obrambi pa več zagrizenosti. Še kar dobro pa so tudi skakali pod koši.
V sobotni tekmi se je poleg De Carlija in Bradassija izkazal tudi Tavčar, ki je dobro skakal pod košema.
Meko
Don Bosco — Polet 162:18
(86:12)
POLET: Fabčič 2, Komar 6, Sar-torati, Granier 2, Košuta (0:3), Feri (k) 8, B. Guštin.
SODNIK: Urbanizza.
Močni Don Bosco je v prvenstvu dečkov proti neizkušenim in veliko mlajšim poletovcem hotel nedvomno postaviti nov rekord, saj je igral «pressing» po vsem igrišču in to s prvo peterko skozi vso tekmo. Treba je reči, da jim je rekord uspel, kolikor pa jim to koristi, res ne vemo.
Od poletovcev bi vseeno pohvalili Davida Fabčiča, ki edini ni vrgel puške v koruzo proti premočnim nasprotnikom. Od ostalih pa smo pričakovali vsaj malo več borbenosti.
Loris Tavčar IZIDI 12. KOLA Bor - Saba	69:40
Don Bosco -	Polet	162:18
Ricreatori -	Alabarda 44:124
Inter 1904 -	Sokol	86:49
Počitek: Ferroviario.
LESTVICA
Alabarda 22. Don Bosco 18, Bor, Inter 1904 in Ferroviario 14, Sokol in Saba 6, Ricreatori 2 Polet 0.
Ferroviario, Sokol in Polet imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Sokol Ricreatori (23.2. ob 15.30 v Nabrežini); *. errevjario - Don Bosco: Polet - Bor (24.2. ob 11.00 na Opčinah); Inter 1904 - Alabarda. .Počitek: Saba.
ATLETIKA
Državno prvenstvo «indoor»
V Milanu se bo danes začelo 11. italijansko državno atletsko prvenstvo «indoor». Razen Mennee in Or-tisa bodo nastopili vsi najboljši italijanski atleti. Poleg njih pa bodo nastopili tudi nekateri tuji tekmovalci in sicer iz ZDA, ZRN, Nizozemske, Španije in drugod.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST. Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linlfe)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5,000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letno naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650,00 din. za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 sADIT* DZS 61000 Uubljon«. Gradišče 10/II nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 Jurij 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozril 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir b«*®*” Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furianije• J^ls!< krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih o«z v Italiji pri SPI.
i i	čtan italii»nsk*|
a^^ZTT	zveze časopisnimi
19, februarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska I
založnikov FI&
P0 PRVI VOŽNJI VČERAJŠNJEGA MOŠKEGA VELESLALOMA V LAKE PLACIDU
Wenzel pred Ennom in Stenmarkom
Nockler odličen četrti - Križaj sedmi, Strel osmi in Franko deveti
Včerajšnja zelo pričakovana prva vožnja za olimpijska odličja v veleslalomu se je zelo zanimivo in nepričakovano razpletla. Prvi se je uvrstil Andreas Wenzel iz Liechtensteina, ki trenutno vodi tudi v tekmah za svetovni pokal, štirinajst stotink sekunde za njim je s časom 1'20”31 prismučal Avstrijec Hans Enn, z dvaintridesetimi stotinkami sekunde zaostanka pa je zasede!
VELESLALOM
šele tretje mesto glavni favorit olimpijskega veleslaloma Šved Ingemar Stenmark.
Veliko zadovoljstvo vlada v jugoslovanskem taboru, saj se je troje slovenskih smučarjev uvrstilo med prvo deseterico. Križaj je zasedel sedmo mesto. Strel osmo, odlični 18-letni Novogoričan Jure Franko deveti.
Tudi Italijan Nockler je pripravil veliko presenečenje: bil je četrti. Ob teh rezultatih velja še omeniti šesto mesto Sovjeta Ciganova, ki je kljub zelo visoki startni številki zabeležil odličen čas in spodrinil Bojana Križana za eno mesto.
Včerajšnjo progo, ki je bila dolga 1354 m s 395 m višinske razlike in 81 vrati je začrtal Američan Schčnhaar. Sneg je bil zmrznjen, sij je bila temperatura zraka na startu minus 15 stopinj, na cilju pa minus 7. Tekmovalce je vsekakor motil veter, ki je precej mečno pihal po pobočju White Fa-cea.
Stenmark je včeraj plačal račun za nekaj napak, ki so mu mimogrede odščipnile dragocene stotinke sekunde. Na predzadnjem ovinku se je njegovo ravnotežje zelo n : varno premaknilo, tako da je šele v zadnjem hipu in z akrobatsko spretnostjo srečno izvozil, pri tem pa je nekoliko zamudil. Vsekakor pa ne predstavlja za znamenitega Šveda 32 stotink sekunde velikega problema, saj je prav včeraj do-kezal, da je kljub napakam pravi as. Tudi njegov vmesni čas je bil najboljši.
Italijani spet gojijo upanje na medaljo. vsaj bronasto, saj je Bruno Nockier zasedel zelo dobro četrto mesto. Njegovi tovariši so brez dvoma razočarali, saj je Giorgi zasedel 18., Gros 20. mesto, Bejnar-di pa je po nekaj metrih zavozil s proge in odstopil.
Jugoslovani so zelo zadovoljni s svojim uspehom, še najbolj Jure Franko, ki je proti vsaki napovedi zasedel deveto mesto.
Med sinočnjim intervjujem je Bojan Križaj izjavil, da je slovenska garnitura vozila zaradi startne treme, nervoze in mraza pod svojimi močmi. Zaostanek za prvouvršče-nim VVenzlom znaša kar eno sekundo in jo bo izredno težko nadoknaditi. Vsekakor Križaj veliko upa za današnji drugi spust, saj progo pozna in bo zato brez treme smučal vse za vse.
S svojo vožnjo je Jure Franko včeraj zabeležil kar tretji najboljši čas v spodnjem delu proge; to mu daje posebno spodbudo za današnjo tekmo.
Jože Kuralt pa je včeraj smučal precej nezanesljivo in zabeležil je le 25 čas.
Danes bo torej drugi spust za kolajne v veleslalomu. Prav gotovo bodo vrhunski smučarji pripravili še marsikatero presenečenje. Napovedi vsekakor še vedno postav ljajo Stenmarka kot favorita za pr-
•MIIMlIlllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllMIlilKimtlll«
Naš posebni dopis iz Lake Placida
— Poroča: F. Pavšer —
Po nedeljski hladni «prhi» v smučarskih skokih je bilo včeraj vzdu-š'.e v jugoslovanskem taboru vendarle precej bolj »ogreto*.
Kar trije Jugoslovani v prvi de seterici veleslaloma po prvi vožnji je trenutno več, kot je bilb mogoče pričakovati. Uspeh Jugoslovanov je bil tu v Lake Placidu zelo opazen in primeren poudarek mu je dala tudi ameriška televizija. Jugoslavija je namreč edina država, ki ima med prvimi desetimi kar tri svoje tekmovalce.
Po tekmovanju smo izmenjali z našimi smučarji nekaj besed in po vedali so nam naslednje:
Križaj: »Zagrešil sem več napak in nekaj je k temu pripomogel tudi mraz. Sicer sem pa z uvrstitvijo več kot zadovoljen. Vem, da so mnogi pričakovali od mene boljšo uvrstitev, toda danes nisem mogel doseči več. Jutri pa bo na vrsti še en nastop Imel bom dobro startno številko in nikakor ni rečeno, da bi ne mogel osvojiti kake kolajne.»
Strel: «To je bil moj prvi olimpijski nastop in startal sem kot prvi. Imel sem sicer boljše tekmovalne pogoje kot Bojan, vendar pa sem imel robnike preveč nabruše-ne in to mi jp povzročalo težave. Vseeno sem zadovoljen s svojo u-vrstitvijo in upam, da jo bom jutri obdržal.»
Franko: «Zelo sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel. Zgoraj sem sicer vozil bolj počasi, nato pa sem dobil pravi ritem in spodaj sem pokazal vse, kar zmorem, saj sem vozil celo hitreje kot Stenmark.*
Kuralt: «Nisem zadovoljen s svojim nastopom.»
vo mesto, za njim pa Enna in Wenzla.
REZULTATI PO PRVEM SPUSTU
1.	Wenzel (Liecht.)
2.	Enn (Av.)
3.	Stenmark (šve.)
4.	Nockler (It.)
5.	Gaspoz (Švi.)
6.	Ciganov (SZ)
7.	Križaj (Jug.)
8.	Strel (Jug.)
9.	Franko (Jug.)
10. Žirov (SZ)
1’20”17
1'20”31
1’20"49
1’20”99
1'21’TO
1’21”22
1’21”28
1'21"45
nrso
1’21”53
V hokeju na ledu še presenečenja
Na olimpijskem turnirju v hokeju na ledu se presenečenja nadaljujejo kot na tekočem traku. V nedeljo je namreč v «rdeči» skupini Finska nepričakovano premagala Kanado s 4:3. Kanadčani, ki starta jo na o-svojitev epe cd kolajn, so v prvi
tretjini povedli, v zadnjem delu pa so bili Finci boljši in po ostrem boju strli odpor Kanadčanov.
HOKEJ
OSTALI IZIDI TRETJEGA KOLA «RDEČA> skupina Japonska - Nizozemska	3:3
SZ - Poljska	8:1
LESTVICA PO 3. KOLU SZ 6 točk; Kanada in Finska 4, Poljska 2; Japonska in Nizozemska 1.
«MODRA» skupina ZDA - Norveška	5:1
ČSSR - Romunija	7:2
švedska - ZRN	5:2
LESTVICA PO 3. KOLU švedska in ZDA 5 točk, ČSSR 4, ZRN in Romunija 2, Norveška 0.
VČERAJŠNJA IZIDA Kanada - Japonska	6:0
Švedska - Norveška	7:1
Švicarji favoriti
Švica je dosegla včeraj najbolj ši čas na poskusnih vožnjah v šti-risedežnem bobu. švicarski as E-rich Seharer, ki je osvojil že zla to odličje v dvosedu, starta torej
IS
BOB
na drugo zmago. Edini, ki bi mu lahko prekrižal račune, je "zhodni Nemec Meinhard Nehmer, dvakratni zmagovalec iz Innsbrucka in no silec bronaste medalje v dvosedežnem bobu.
ČESTITKA
Predsednik republike Sandro Per-tini je naslovil na predsednika italijanskega olimpijskega odbora Franca Carrara brzojavko, v kateri mu je čestital za osvojitev srebrne kolajne v sankanju enose dov za moške. Srebro je osvojil Paul Uildgartner.
13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID1980
Naša slika iz Lake Placida jasno kaže, da hokej ni le borben, ampak tudi akrobatski šport, saj je včasih sredi tekme treba postaviti tudi «stojo na rokah*	(Foto AP)
AVSTRIJKA DMAZALA SVOJO PREMOČ V SM0
Zlato za Moser - Prollovo
H. IVenzel presenetljivo druga ■ Švicarka Nadig i*9 tretja * Zmagovalka je vozita skoraj 100 km bo ort
Avstrijka Annemarie Moser Proll, najboljša smučarka vseh časov, je na letošnji progi za smuk na Whi-te Faceu končno izborila olimpijsko zlato, ki ji je v zmagoviti smučarski karieri edino še manjkalo. Z izvrstnim spustom, med katerim je vozila skoraj 100 kilometrov na uro, je Mcser - Prollova premagala svojo nasprotnico, Švicarko Marie Thergse Nadig, ki je na ZOI v Sap-poru odnesla zlato kolajno. Slednja se je morala nepričakovano zadovoljiti s kar bronasto medaljo, saj jo je prehitela tudi Liechten-steinka Wenzel, ki vodi v tekmo-

SMUK
vanju za svetovni pokal in je že dva meseca v odlični formi.
Prollova je bila svetovna prvakinja od leta 1971 do 1975. Leta 1977 in 1978 je v tem tekmovanju zasedla drugo mesto, lani pa je bila spet prva. Pekoč poraz pred osmimi leti v Sappom je hotela' letos na vsak način izbrisati. Sama je izjavila, da je to zimsko sezono na svetovnem prvenstvu zelo štedi-la z močmi in s koncentracijo, da ji res ne bi ušla zmaga. Dejansko je bila pred startom v nedeljo nasmejana in sproščena, kljub izredno ostremu mrazu (čez dvajset stopinj pod ničlo) in neizprosnem tekmovanju, saj se je šlo le za en spust.
Prollova se je z vso silo zagnala na progo, na prvi diagonali je izkoristila vso možno hitrost, tako da je smučala zelo nizko in skoraj na robu proge, težo pa je pre-
ložila predvsem na repe snW“j Že njen vmesni čas je bil 22 stotink sekunde boljši od ve. Nekoliko je popustila protok® cu proge, vendar ne toliko, d® ji Wenzlova izmaknila zlato.
V nedeljski tekmi so izstop®* vsekakor tudi severne American*
• ii>iiiiiii«>liiiiiiiliiiiiiiiiiiiiaiJiiaiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiaiiiiliiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii&iiitiiiiisiiiririiiiai*iiiiiiiiiiiifSiiiifiiiilill«iailiiaiiiiiiiilii*«>«iaiiiiaiiiiiilliiiiiifiiiiiiiiiiiiiiailliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-4iii(»iiiiciiaiiiimiiiit>iiiii«ii«iiiiiiiiiiiiiaiitiiiiiii«iiitiiataia**6isaiKB«niaiiiit«aaiaia6aaaifta*aBai>at«aiaBiiaiitaiaaa»liaiiau
KOLAJNE
1.	SZ	6
2.	NDR	3
3.	AVSTRIJA	3
4.	ZDA	2
5.	NIZOZEMSKA	1
6.	ŠVICA	1
7.	ŠVEDSKA	1
8.	FINSKA	0
9.	NORVEŠKA	0
10.	ITALIJA	0
11.	JAPONSKA'	0
12.	LIECHTENSTEIN 0
13.	BOLGARIJA
14.	KANADA
15.	ČSSR
16.	ZftN
Za Wassberga stotinka prednosti! ZLATO PETRUŠEVI (SZ)
Barbara Petzold (NDR) prva na 10 km - Juriš Skandinavcev in poraz sovjetskih ekip
Neverjeten razplet v smučarskih tekih. Sovjetska zveza je v dveh preizkušnjah ostala celo brez kolajn! Skandinavci so se kruto maščevali, pri dekletih pa je vse pospravila vzhodna Nemka Barbara Petzold.
Izredeh je izid v moškem teku na 15 km. Ena sama stotinka je odločala o zlati kolajni in iz vidika golega olimpijskega duha "je skoraj nepravično, da se o zlatu odloča do take skrajnosti.
Junaka moškega teka sta bila finski velikan (196 cm) Juha Mieto in Šved Tom Wassberg. Mieto, veteran, ki se je z veliko vnemo pripravljal na svojo zadnjo možnost, je izgledal že zmagovalec, Wassberg pa je kot zadfijf hS Stffrtu itticl prea ‘seboj 'že doseženi čas Finca. V zadnjih 50-100 metrih se je dobosedno zaganjal pro: ti cilju in ura je zanj namerila stotinko manj. Oba smučarja sta dokaj jasno pustila za seboj vso ostalo
Stenmark ima sicer še velike možnosti, da se danes dokoplje do zlate kolajne, vendar pa včeraj vsaj ob eni priložnosti ni mnogo manjkalo, da ni celo padel. Na naši sliki je jasno videti, kako je z desnico zaoral po snegu, vendar je ujel ravnotežje, nadaljeval z vožnjo in nato dosegel tretji najboljši čas. Brez te nerodnosti bi bila njegova uvrstitev prav gotovo boljša	(Foto AP)
TRETJI TRIUMF IRENE RODNINE
Irena Rodnina in Aleksander Zajcev zmagala v tekmovanju parov
Irena Rodnina in Aleksander Zaj cev (SZ) sta prepričljivo osvojila olimpijsko zlato v tekmovanju parov. Sovjetska drsalca sta si že po obveznih likih in kratkem programu pridobila tolikšno prednost, da

UMETNOSTNO
DRSANJE
ju ne bi mogel v prostem programu nihče resneje ogroziti, svojo premoč pa sta še potrdila v zadnjem nastopu, ki so‘ ga sodniki ocenili z ocenami od 5,8 do 5,9.
Na drugo mesto se je uvrstil par Čerkosova - Šakraj (prav tako SZ), tretja pa sta bila Manuela Mager in Uwe Bewersdorf (NDR), ki sta prav v prostem programu za bornih 6 desetink točke odvzela bronasto kolajno paru Pestova Leonovič (SZ).
Vrstni red v parih
1.	Rodnina - Zajcev (SZ) 147,26
2.	Čerkosova - Šakraj (SZ) 143,80
Z nedeljskim uspehom v tekmovanju parov je Irina Rodnina izenačila rekord slovite norveške drsalke Sonje Henie, ki je zmagala med posameznicami v letih 1928, 1932 in 1936. Irina je zmagala v Sapporu 1972 (z Aleksejem Ulano-vom), v Innsbrucku 1976 in sedaj v Lake Placidu (s sedanjim možem Aleksandrom Zajcevom). Lani je morala prekiniti športno udejstvovanje, ker je postala mati.
3.	Mager - Bewersdorf (NDR) 140,52
4.	Pestova - Leonovič (SZ) 140,14
5.	Carruthers Carruthers
(ZDA)	137,38
Pet centimetrov
Finci so se po zmagi Šveda Was-sberga potolažili s, tem. da so do potankosti izračunali zamudo njihovega Juhe: 5 centimetrov in 9 milimetrov! ...
@1 halo
Po nervoznem brskanju v telefonskem imeniku izsledimo v Novi Gorici Andreja Franka, strica jugoslovanskega smučarja Jureta Franka in znanega atletskega de lavca pri AK Gorica. Ves je « sebe.
«To je strašna senzacija. Zgodovinski uspeh primorsicega športa!*
— Povejte nam nekaj o teku!
»Jure je velik talent. Križaj in drugi asi so bili nervozni. Jure je bil neobremenjen. Pokazal je kaj zna!*
— Bi si drznili prognozo za drugi tek?
»Šel bo na vse ali nič! Trije Slovenci v borbi za kolajne.*
— Kako pa gre z atletiko?
«Miting bomo imeli 13. aprila. Lidija Benedetič gre na trening v Avstralijo.*
— Torej druga senzacija v Moskvi?
*No. Uvrstitev v prvo deseterico bi že bila... le kako bi dobil telefonsko zvezo z Lake Placidom...?*
konkurenco.
Do presenečenja je prišlo tudi pri ženskah na 10 km. Zmagala je Barbara Petzold, finska tekačica Hilkka Riihivuori pa je osvojila že drugo
SMUČARSKI TEK
srebro. Sovjetinje so morale položiti orožje.
Vprašanje je seveda kaj se je v sovjetskem stroju zataknilo. Skupinsko so predstavniki SZ sicer še vedno v ospredju, zmanjkala pa je ekipi konica. Gre za napačno izbiro pri sestavi ekipe, ki naj bi ne še prebavila teka na 30 km, ali za drugi vzroke? Mnogi so na cilju opazili sovjetske tekače izredno utrujene. Izidi seveda obračajo na glavo vsa prejšnja ugotavljanja in tek na 50 km bo povsem brez izrazitih favoritov. Sovjetsko obarvani bi lahko bili še samo štafeti, tudi tu pa je prednost SZ na podlagi zadnjih izidov precej splahnela.
Italijani so bili zelo slabi. De Zolt je bil 31., Vanzetta 34., Capitanio pa 39. Rupil je odstopil. Nekoliko slaušo uvrstitev sta zabeležila tudi oba Jugoslovana. Čarman pa je vseeno dosegel dober čaj 45’14”3i. in bil 41. medtem ko je bil Djurinčid 46. v konkurenci 60 tekačev.
Vrstni red teka na 15 km (moški):
1.	Thomas \Vassberg
(Šved.)	41’57”63
2.	Juha Mieto (Fin.) 41’57”64
3.	Ove Aunli (Norv.) 42’28”62
4.	Zimjatov (SZ) 42'33”96, 5. Be-
ljajev (SZ) 42’46”00, 6. Luszczek (Pol.) 42’59”03, 7. Zavjalov (SZ) 43'00”81,	8. Kirvesniemi (Fin.)
43’02”01, 9. Braa (Norv.) 43’05”G4, 10. Eriksen (Norv.) 43T1”51
Vrstni red teka na 10 km (ženske):
1.	Barbara Petzold (NDR) 30’31”54
2.	Hilkka Riihivuori (Fin.) 31'35”05
3.	Helena Takalo (Fin.) 30’45”25
4.	Smetanina (SZ) 30’54’'48, 5. Kulakova (SZ) 30'58”46, 6. Baldičeva (SZ) 31’22”93, 7. Rostock (NDR) 31'28”79, 8. Hesse (NDR) 31’29”14, 9. Jeriova (ČSSR) 31’29’'55, 10. Olsson (Šved.) 31.36”08
Potrplienje
Medtem kq se tujci pritožujejo nad vrevozi so domačini skrajno potrpežljivi in tudi po celo uro v polarnem mrazu čakajo na avtobus.
Hoffmanu že vodi
Vzhodni Nemec Jan Hoffmann vodi po obveznih likih med posamezniki. V prvih dveh likih je dose gel najboljša rezultata.
m DANES
14.30	Biatlon, 1,0 km - posamezno
17.00	Alpsko smučanje, veleslalom - moški (2. spust)
16.30	Hitrostno drsanje, 1000 m -moški
17.30	Teki, 15 kjn - kombinacija
19.30	Sankanje, dvosedi - moški
20.00	Umetnostno drsanje - moški (kratki program)
2.00 Umetnostno drsanje pari (prosti program)
m JUTRI
14.00	Umetnostno drsanje - ženske (obvezni liki)
15.00	Teki, 4x10 km - moški
16.00	Alpsko smučanje, veleslalom - ženske (1. spust)
16.30 Hitrostno drsanje, 3000 m ženske
19.00	• 22.30 Hokej
Erič Heiden danes za tretje zlato
Tretje žensko drsalno zlato je šlo v Sovjetsko zvezo po zaslugi svetovne prvakinje v kombinaciji Natalije Petruševe. Zagotovila si ga je z veliko prednostjo 1 sekunde 31 stotink. Američanka Mueller je bila že drugič srebrna, ^bron. pa je šel po zaslugi Albrechtove v NDR. Zaznamovan je bil še en napredek Američanke Beth Heiden, ki je s petim mestom za peščico stotink prehitela prvakinjo iz 1500 metrov Borckink.
Vrstni red:
1.	Natalija Petruševa (SZ) 1’24”10
2.	Leah Poulos-Mueller
(ZDA)	1'25”41
3.	Silvia Albrecht (NDR) 1’28”46
4.	Enke (NDR) 1'26”66, 5. Heiden (ZDA) 1’27”01, 6. Borckink (Niz.) 1'27"24, 7. Burka (Kan.) 1’27’dO, 8. Jarnstrom (Šved.) 1'28”10, 9. Fi-lipsson (Šved.) 1’28''18, 10. Karls-son (Šved.) 1'28'’25, 36. Peretti (It.) 1’35”66.
Danes bodo moški drsali na progi 1000 m. Mesto favorita pripada nesporno domačinu Heidnu, ki bo naskakoval že tretje zlato odličje. Za odgovor na vprašanje če se lahko
»Kakšne so možnosti Italijanov v štirisedežnem bobu?* j<Nastopili bomo le z eno posadko. Pravzaprav nimamo velike možnosti za dosego dobrega rezultata. Veliki favoriti so vzhodni Nemci, za njimi -par Švicarji. Mogoče poseže v borbo za prvo mesto še bob Zahodne Nemčije.*
«Kaj občuti človek, ko zve, da je postal olimpijski prvak?*
«. . .veliko radost, zadovoljstvo. Nič drugega.*
HITROSTNO
DRSANJE
tudi «superman» pokvari bo treba počakati konec tekmovanja. Nasprotniki izgledajo živčno precej strti.
i Danes bodo oddali drugo zlato v biatlonu na krajši progi 10 km. tek na 20 km je dal krajši čas Nemcu Ulrichu in točnejše streljanje Aljabijevu. Streljanje je odlo-
	
M	BIATLON
čalo. V krajšem teku bi Ulrich u-tegnil štediti z močmi in priti do strelišča manj utrujen in z mirnejšo reko. Seveda vpliva na predvidevanja tudi slab izkupiček SZ iz zadnjih dveh tekov. Skandinavci izgledajo v polnem jurišu.
Strokovno mnenje
Eugenla Montija dvakratnega olimpijskega zmagovalca v bobu 1968
«Rosso volante*. tako so poime-I novali Eugenia Montija po njegovi dvojni. zmagi v bobu na zimskih olimpijskih igrah leta 1968 v Gre-noblu. Sedaj se Monti ukvarja s špediterstvom. ljubezen do boba pa mu je ostala neokrnjena.
«Pb televiziji sem sledil prvim vožnjam dvosedov in moram reči, da so me zadovoljile. Olimpijsko progo dobro poznam: na njej sem prvič tekmoval že leta 1960, leto kasneje sem tam osvojil dva naslova svetovnega prvaka, nato sem se vrnil tjakaj še konec sedemdesetih let za nekaj ekshibicijskih nastopov.*
«Italijani se liso kdove kaj izkazali. . .*
«Sedaj nekoliko zaostajamo. Razlog moramo verjetno iskati v zaprtju proge tu v Cortini. Odkar so jo zaprli, se je poleglo zanimanje za ta šport. Najbližja proga, ki jo lahko uporabila jo naši mladi za treninge, je v Cervinii, kar je zanje očitno predaleč, v Cervinii pa nimajo takih talentov kot pri nas.* ;	.
DANES
ITALIJANSKA TV: ob 16-30 tLi slalom za moške in med n0<Liir poročili sankanje dvojic & gt binacija (tek na 15 km)-mreža).	p
LJUBLJANA: ob 15.20 hokej % Finska), ob 16.55 veleslalo® ^ moške (2. spust) in ob 22.*9 kanje dvojic.
KOPER: ob 16.55 veleslal*®1 f moške (2. spust) in ob 22.D kanje dvojic.	u.
ŠVICA: ob 16.25 veleslalom ** pr ke in ob 22.40 »Danes n® pijskih igrah*.
J U T R i 4
ITALIJANSKA TV: ob nostno drsanje, med nočnim1 -ročili hokej (SZ - Kanada)-va mreža).	_,(n*
LJUBLJANA: ob 15.20 umetn<% drsanje, ob 16.55 veleslala®1 gr ženske, ob 23.30 hokej (S* nada).	i»
KOPER: ob 16.55 veleslalom.,, ženske, ob 18. uri teki t* jr 4x10), ob 18.50 umetnosUm „ , sanje, ob 20.45 hokej • it švedska).
ŠVICA: ob 12.15 umetnostno Lf nje in smučanje, ob 21.55	,
na olimpijskih igrah*.
MMIIIIIIIIIUimill||||||ll||||||||||||||||||||M||||||||||||l|||||||linrit„|M||m||||M|M||||||||||m||||"M'ln~
Innauer zanesljivo prvi
Porazen nastop Jugoslovanov - Dve drugi
6. Neuper (Av.) 245,5 (82,5^?' 5 Groyer (Av.) 245,3 ( 85,5-63.	).
Tormenen (Fin.) 243.5 (83-8»'" Sumi (Švica) 242,6 (83-86,5). 1	?
bak (Pol.) 242,2 (86-82).
Avstrijec Toni Innauer je zadovoljno odzdravljal občinstvu po svoji zmagi na 70-metrski skakalnici (AP)
Moser - Prollova kaže zlato oh®P*)" sko kolajno, ki ji je doslej še manjkala v njeni izredni zbirki t nih smučarskih odličij (Foto
s Preussovo (ZDA), ki je bila J*! trta. Za njo je zabeležila P611 ... boljši čas Kanadčanka Kreiner, teri je sledila Avstrijka Eberl®- . talijanka Gravina je zasedla ^ mesto, kar je zanjo že dober ^ zultat. Bolj //turistično* pa F ra. žila libanonska predstavnica . rido Rahme, ki je prišla s gg mi zavoji na cilj kar 4U L za Prollovo. Potrdila pa j® ^jelo-
načelo, da je pomembnejše
vati kot zmagati.	,
Proga je bila dolga 2694 m, 700 m višinske razlike in 34 vc Vrstni red prvih desetih to valk je sledeč:	,.v,)
1.	Annemarie Moser-Proll L
2.	Hanni Wenzel (Licht) .. ,
3.	Marie Therese	Nadig (»v1-);
4.	Heidi Preuss (ZDA)	U	-
5.	Kathy Kreiner (Kan.)
6.	Ingrid Ebere (Av.)	!
7.	Torril Fjeldstad (Nor.) in Cindy Nelson (ZDA)
9. Marianne Zechmeister (Zttr‘ 10.<4aP# iSoJt^sova (ČSSR)
it-
AMATERJI	c.
Vodja britanske delegacije je, javil: »Na teh igrah so vsi s" ^ niki profesionalci, organizator? amaterji.*
TV

m
Toni Innauer je na mali skakalnici prinesel zlato Avstriji in prevzel mesto, ki je bilo namenjeno predvsem Neuperju. Skakalci NDR so le prišli do kolajne, presenečenje pa sta dva Japonca med prvimi. Zanimivo je, da so podelili dve srebrni kolajni in nobene bronaste. Zmaga Innauerja je bila povsem
SKOKI
zaslužena. Poleg dovršenega sloga je zabeležil tudi oba najdaljša skoka.
Porazen .je bil nastop jugoslovanskih skakalcev, ki so dva dni pred tekmovanjem zelo dobro obetali. V konkurenci 48 skakalcev je bil Tepeš 44. Benedik 45., Norčič, ki je bil celo glavni adut, pa kar zadnji.
Vrstni red:
L Toni Innauer
(Avstrija)	266,3	(89-90 m)
2. Manfred Deckert
(NDR)	249,2	(85-88 m)
in Hirokazu Yagi (Japonska)	249,2	(87-83,5 m)
4 Akimoto (Jap.) 248,5	(83.5-87,5),
5. Kokkonen (Fin.) 247,6 (86-83,5),
DANES BODO TEKMOVALI
ZA ITALIJO
BIATLON, 10 km Posamezniki: Darloli, in VVeiss.
HITOSTNO DRSANJE,
Moški: Paganin
ALPSKO SMUČANJE Veleslalom (miški): cklcr in Giorgi.
SANKANJE Dvosedi:	Gcschitzer,
Raffl in Silgincr.
ZA JUGOSLAVU0
BIATLON, 10 km Posamezniki: Burger
ALPSKO SMUČANJE Veleslalom (moški): Fr«11* ' ralt, Križaj in Strel.
raW'
1000 o*