Gozdarski vestnik Letnik 60, številka 7-9 ISSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 Tematska številka Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje v Sloveniji ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana, november 200.2 -OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJEN ,JH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila oBjave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlj~ znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki ob(avnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ·ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki prav-iloma niso ealjši od ene avtorske pole (30.0.00 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objav0 v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) r.ecenziramo, ostale prispevke recenziramo :pb preseji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prisp·evka. Avtorji lahko zahtevaJq popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom tertočhim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališča (če niso zaposleni) . Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektmiranja ter recenzij nosi uredništvo. Pri~pevki so lahko dostavljeni na uredni~tvo 0sebno, s priporočeno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilr:li prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke. za objavo v rubrikah je potrebno odd~ti v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vračamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z računalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrst,icami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezult~ti, diskusiJa). Vodilni prispevki morajo biti epremljeni s slovenskim in angleškim izvlečkom (do 250 znakov),, z zg0ščenim povzetkom, ključnimi besedami ter dvojezičnim besedilom preglednic, grafikonov jn slik. Poglavja naj bodo oštevilčena z arabskimi številkami dekadnega sistema do četrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot ~unaj Sl. Opombe med besedilom je treba označiti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležeče ~Abies alba Mili., AbieU-Fagetumdin. omphalodetGJsum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem načinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je'treba vključiti v vsebino ( nJDr.: ' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po aqece~nem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, če delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti ,kronološko in .z dodano črko, če gre za več del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgm'l/sgmlu'Jod .htm. BR00KS, D. J./ GRANT, G. E./ JOHNSON, E./ TURNER, P., 1992. Forest Management.- Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, 8., 1968a. Industrijska psihologija .-Ljubljana, Cankarjeva ZC!Iožba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje gozd~rstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, L., 19·95. Sekanci-sodobna in go_spodarna oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišča.­ V: Zbornik r~feratov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa- potencia,lni energetski vir za Sl0venijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ---, 1996. 6nciklopedija Slovenij,e.-1.0. zv., Ljl!lbljana, Mlaeinska knjiga, s. 133. Zakon o do_hodnini.- Ur. l. RS, št. 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zapG ~ednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se moraj0 ujerh.ati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Polo~aj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne dat<:>teke, je treba v besedilu označiti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajočo številko, imenom avtor:ja in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo bitl'zgoraj, pri·ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne obltkuje s presledki. Ročno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Računalniški izpisi morajo bjtj tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male črke mora biti vsaj. 1 ,5 mrn). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fot0grafije in njenem položaju med besedilom odloča urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 60 • številka 7-9/ Vol. 60 • No. 7-9 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian profes. ional JOUrnal for forestry UVODNIK 290 Prebiralni gozd in prebira\no gospodarjenje v Sloveniji ZNANSTVENE RAZPRAVE 291 Marijan KOTAR Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Growth and structural characteristics of plenter forest 317 Andrej BONČINA, Tomaž DEVJAK Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju Treatment of selection forests in forest management planning 335 Robert BRUS Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem Possibilities for conservation of the genetic resources of the autochthonous Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) in Kočevsko 343 Dušan ROBIČ in Marko ACCETTO Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju z gozdovi Estimation of site conditions of the chosen location and the ecologicalimplications for selection forest management 352 Jurij DIACI, Dušan ROŽENBERGAR Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojen ja prebiral nih gozdov Application of recent research findings in the field of selection forest management 366 Ljuban CENČIČ Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju Selection forest and selection forest management: case example: Lehen on Pohorje 382 Boštjan KOŠIR Tehnološke posebnosti pridobivanja lesa v prebiralnih sestojih Technological aspects of wood harvesting in selection forests STROKOVNE RAZPRAVE 388 Dragan MATIJAŠIC, Andrej BONČINA 399 SKLEPI 404 STALIŠČA IN ODMEVI 407 GOZDARSTVO V ČASU 411 IN PROSTORU Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Distribution, structure and composition of selection {plenter) and uneven-aged forests in Slovenia Vid PRELOŽNIK Prebiralno gospodarjenje v kmečkih gozdovih Zgornje Savinjske doline Sklepi posvetovanja Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjen je v Sloveniji Franc FERLIN Ali potrebujemo drugačne, tuje negovalne modele za pridobivanje boljše kakovosti (bukovega) lesa? Adolf TREBEC Odšlfy\1panju -vrnili se z bronom , . ·lw~ . .....,.~.. PROTEST VLADI 413 Zveza gozdarskih društev Slovenije KNJIŽEVNOST 415 Petra KOŠIR Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400 000 Polona ŠKODIČ Kaj je zapisano v branikah GozdV 60 (2002) 7-9 289 Il ~---------- ------ --~---- --~~ Uvodnik 290 Prebiralni gozd in prebiramo gospodarjenje v Sloveniji Slovenski gozdarji se ponašamo z dolgo in bogato tradicijo prebiralnega gospodarjenja. Uradna površina prebiralnih gozdov v Sloveniji je sicer neznatna, vendar je prebiranje aktualno- bodisi kot gojitveni sistem bodisi kot sestavina sproščene tehnike gojenja gozdov. Razlogi za to so v naravnih danostih slovenskih gozdov, pa tudi v nekaterih socialnih in gospodarskih razmerah. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Zavod za gozdove Slovenije sta l 9. septembra 2002 v Gotenici organizirala posvetovanje na temo Prebira/ni gozd in prebiralno gospodarjenje v Sloveniji. Razlogov za takšno posvetovanje je več; zapostavljenost prebiranja v zadnjih desetletjih in hkrati prebujajoče se zanimanje zanj, predvsem pa potreba po posodabljanju znanj o prebiralnem gozdu in gospodarjenju. Na posvetovanju smo presojali prebiralno gospodarjenje z različnih vidikov; z vidika ekologije, prirastoslovja, gojenja, urejanja, izvajanja del, prakse itd. Predstavitev referatov sta dopolnila terenski ogled izbranih objektov ter zaključna diskusija na terenu, kjer smo nakazali osnutek sklepov, ki jih je dokončno oblikovala izbrana skupina. Sodobne in dostopne literature s področja prebiralnih gozdov ni veliko. Referati v Gotenici pa so bili vsebinsko raznovrstni in celostno prikazujejo problematiko prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji. Zato celotne prispevke skupaj z zaključki posvetovanja predstavljamo v tematski številki Gozdarske vestnika. Posvetovanje kaže na smiselnost povezovanja in sodelovanja vseh gozdarskih institucij, saj le povezovanje teorije in prakse, ki vključuje različna stališča, mnenja in seveda argumente, zagotavlja razvoj gozdarske stroke. Andrej Benčina, Jurij Diaci GozdV 60 (2002) 7-9 Znanstvena razprava GDK: 221.4 + 56 Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Growth and structural characteristics of pi enter forest Marijan KOTAR* Izvleček Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 17. Prevod v angleščino: Jana Oštir in Marijan Kotar. v članku so prikazani rezultati analize, ki je bila izvedena na 12 ploskvah (30 x 30 m) v prebiralnern gozdu na rastiščih združb Baz.zanio-Abietetum in Omphalodo-Fagetum festucetosum . V analizi smo proučevali drevesni sestav, debelinsko zgradbo, višinsko zgradbo, porazdelitev lesne zaloge, socialno zgradbo in kakovostno zgradbo sestojev ter odmike od uravnoteženega stanja. Pri ugotavljanju števila dreves na ha zadoščajo že razmeroma majhne površine vzorčnih ploskev, pri proučevanju socialne zgradbe, kakovostne zgradbe, deležev drevesnih vrst in še posebej za ugotavljanje uravnoteženega stanja pa morajo biti vzorčne površine 0.50 ha in več. · V prebiralnem gozdu, ki ima v drevesni sestavi velik delež bukve. mora biti slednja v skupinski primesi, če je cilj proizvodnja visokokakovostnega lesa. V tem primeru imamo pri gospodarjenju s takšnim gozdom kombinacijo prebiralnega in skupinsko postopnega gospodarjenja, to pa nam omogoča le sproščena tehnika gojenja gozdov. Ključne besede: prebiralni gozd, debelinska zgradba, višinska zgradba, socialna zgradba, kakovostna zgradba, uravnoteženo stanje. Abstract Kotar, M.: Growth and structural characteristics of plenter forest. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. 7-9. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 17. Translated into English by Jana Oštir and Marijan Kotar. rn the a1ticle are presented the results obtained by the analysis which was carried out on 12 sample plots (size 30 x 30m) in plenter (selection) forests. The analyzed forest are classified in the plant associations Bazzanio-Abietetum and Omphalodo­ Fagetwn festucetosum . The analysis deals with trees composition, diameter (dbh) and height distribution, social stTucture, structure of growing stock according to quality and diameter classes and equilibrium. For the estimating the number of trees per ha the reliable results are obtained by sample plats of size 9 are. To estimate quality and social structure, portion of trees species and especially for assessing equilibrium the minimum size of sample plots is 0,50 ha. In the plenter forest with a large portion of common beech, it should be admixed by groups, on this way the production of wood of h.igh quality .is warranted . In this case the management is the combination of plenter forest system and irregular shelter wood system. To use both systems in the same compartmenl only the free silviculture tecnics makes it possible. Key words: pi enter forest, diameter distribution, height distribution, social structure, structure according to quality, equilibrium . 1 UVOD INTRODUCTION V razvoju pragozda se prebiralna faza pojavlja le občasno in sicer v mladostnem ali pa razgraditvenem stadiju, kjer je potek razgradnje počasen (KORPEL 1993 ). Zato je prebiral na zgradba gozdov v pragozdu običajno le začasna, trajna je le na ekstremnih rastiščih, kjer je onemogočeno izoblikovanje optimalnega stadija. Trajanje prebiralne faze v pragozdu je. različno dolgo in je odvisno od drevesne sestave in rastišča. Pii gospodrujenju z gozdovi, ki sloni na prebiralni zgradbi., ustvarjamo trajno takšne pogoje, ki omogočajo razvoj gozda -če ga pri­ meljar:no z razvojem pragozda- le do mladostnega in razgraditvenega stadija. To ni v nasprotju z načelom sonaravnosti, saj v prebiralnem gozdu le podaljšamo mladostni stadij ter preje pričnemo z razgraditvenim stadijem; sama razgradnja tega sestaja pa je omejena le na najmanjšo možno površino (na površino, ki jo prekrivajo krašnja enega ali kvečjemu dveh ali treh dreves). GozdV 60 (2002) 7-9 Trajno prebiralno gospodmjenje zahteva prebi­ ralno zgradbo gozda, ki se v času le malo spreminja, govorimo o t. im. trajni zgradbi gozda, oziroma o uravnoteženem stanju gozda, ki omogoča enako­ merno produkcijo gozda (SCHUTZ 1989). To uravnoteženo stanje pa lahko dosežemo in ohranjamo le ob načrtnem ukrepanju, ker večina prebiralnih gozdov ob opustitvi ukrepov ali pa ob napačnih ukrepih preraste v enomernejše sestoje. V literaturi je našteta cela vrsta strukturnih in razvojnih značilnosti s katerimi je opredeljen prebiralni gozd. Najpomembnejše pa so naslednje tri, vse ostale so posledica teh treh ali pa so v povezavi z njimi: l. Socialni vzpon in z njim povezana vertikalna in horizontalna zgradba sestaja. V sako drevo t.j. primerek, je v teku svojega razvoja prešel vse t1i socialne položaje t.j. čakalec ---7 tekač (sprinter) ---7 *prof. dr. M. K. Oddelek za gozdarstvo in obnov lji ve gozdne vire, Biotehniška fakulteta. UL, Večna pot 83, 1000 Ljubljana 291 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda zmagovalec. Premik v socialnem položaju pa ni vedno premočrten t. j. navzgor; isti primerek, ki je prerasel iz čakalca v tekača lahko ponovno preide v čakalca itd. (BONČINA 1994). 2. Individualizacija produkcije; to načelo je po mnenju nekaterih strokovnjakov celo najpomembnejša značilnost prebi.ralnega gozda (SCHOTZ 1989). Dre­ vesa v prebiralnem gozdu že zelo zgodaj (h """ 10 m) dosežejo precejšnjo stopnjo neodvisnosti njihove rasti. Čeprav so drevesa obdana s sosednjimi drevesi, vendar njihove krošnje niso v neposrednem stranskem dotiku. 3. Takšna razmestitev dreves, ki imajo takšne dimenzije, da je zagotovljena na najmanjši površini trajna produkcija. To pomeni, da imamo na tej površini drevesa vseh dimenzij in vseh starosti v tolikšnih deležih, da je omogočeno trajno pre­ raščanje iz nižjih debelinskih stopenj v višje ob trajnem koriščenju dreves in da pri tem ostaja zgradba konstantna. Ta zahteva vključuje tudi neovirano in trajno pomlajevanje. To konstantnost v zgradbi moramo razumeti dovolj elastično; zgradba se spreminja, vendar le v tolikšni meri, da gozd funkcionira na principu prebiralnega gozda. Kot vidimo, je pri prebiralnem gozdu in njegovemu funkcioniranju temeljnega pomena njegova zgradba. 2 CILJ ANALIZE 2 GOAL OF ANALYSIS Z analizo, ki smo jo izvedli v prebiralnem gozdu na dveh rastiščnih enotah, smo želeli ugotoviti naslednje: -drevesno sestavo, socialno zgradbo, -frekvenčno porazdelitev po debelinskih stopnjah, -sortimentni sestav oz. kakovostno zgradbo, -velikost ploskve, ki je potrebna pri ugotavljanju prebiral ne zgradbe oziroma minimalna- po.vršina prebiralnega gozda, ki nakazuje uravnoteženo stanje, -preskusiti različne načine preverbe uravno­ teženega stanja ter oceniti njihov pomen. 3 OBJEKT ANALIZE 3 OBJECT OF ANALYSIS Analizo smo izvedli v Gospodarski enoti Mala gora (Območna en'ota Kočevje) v kraju Ortnek v oddelku 128 ter v Gospodarski enoti Draga (OE Kočevje) v predelu Pasje jame v oddelku 51. 292 V Ortneku je matična podlaga kremenčev peščenjak, fitocenoza pa je uvrščena v združbo Bazzanio-Abietetum. Nadmorska višina je 560-610 m, ekspozicijaje severozahodna, nagib 5". V Pasjih jamah je matična podlaga apnenec, fitocenoza pa je uvrščena v Omphalodo-Fagetum festucetosum (syn.: Abieti-Fagetum din.). Nadmorska višina je 910-950 m, ckspozicija jugovzhodna, nagib 5°. Analizirani gozdovi v Ortneku so v zasebni lasti; v Pasjih jamah pa so v lasti države. V obeh analiziranih oddelkih imajo sestoji prebiralno zgradbo, ki je posledica večdesetletnega prebiralnega gospodarjenja. 4 METODA DELA 4 METHOD OF WORK Analizo smo izvedli na obeh objektih raziskave na šestih vzorčnih ploskvah. Vzorčne ploskve so velikosti 30 x 30 m (9 arov) in postavljene druga ob drugi tako, da z njihovim združevanjem (prva k drugi, tretja k četrti in peta k šesti) dobimo nove ploskve velikosti 60 x 30 m (18 arov). Poleg tega lahko te ploskve zopet združimo v nove večje ploskve velikosti 60 x 60 m (1 + 2 + 3 + 4 ploskev ter 3 + 4 + 5 + 6 ploskev) in na koncu lahko vseh 6 ploskev združimo v eno, ki ima velikost 60 x 90 m (54 arov). Tloris ploskev je prikazan na grafikonu št. l. Grafikon •t. 1: Grafičen prikaz razmestitve vzorčnih ploskev. Gra ph no. 1: Grophical presen tat ion of the display of sample plats layout ORTNEK Pl. 5 PJ. 6 PI. 3 Pl. 4 Pl. I PI. 2 30m 30m 30m 30m 30m PASJE JAME PI. 5 PI. 6 PL 3 Pl. 4 Pl. 1 Pl. 2 30m 30m 30m 30m 30m Na ploskvah smo izmerili vse primerke dre­ vesnih vrst, ki so bili visoki 50 cm in več. V sem izmerjenim primerkom (premer in višina) smo ocenili socialni položaj ter kakovost (kakovostni, nekakovostni). Pri drevesih, ki imajo p~sni premer 20 cm in več, smo ocenili kakovost debla in sicer po četrtinah višine debla. Pri ocenjevanju kakovosti smo uporabili slovenske standarde SIST-1014: 1998 Hladi iglavcev in PSIST-1015:1998 Bukovi hladi. Pri bukvi smo hlade L pri obdelavi podatkov GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda priključili hladom A. Pri smreki in jelki smo v Ortneku odvzeli 40 in v Pasji jami 41 izvrtkov, ki so nam služili za ugotavljanje debelinskega pii ras tka in prehodnih dob.Pri izračunu lesne zaloge smo uporabili dvovhodne deblovnice za smreko, jelko in bukev. Pri izračunu modelnih frekvenčnih porazdelitev (Liocourtovo zaporedje) pa smo uporabili v Pas jih jamah Alganove tarife pri smreki in jelki 7 in pri bukvi 6/7 tarifni razred; v Ortneku pa pri smreki in jelki 7 tarifni razred. Pri izračunu volumna po posameznih četrtinah debla smo predpostavili, da je oblika debla podana s funkcijo d2.3 =v'2Ph ( d03 = premer debla na pan ju, h = višina debla, p = parameter funkcije). Ob tej predpostavki ima prva četrtina 43)5%, druga četrtina 31,25%, tretja četrtina 18,75% in četrta četrtina 6,25% celotnega volumna debla (KOTAR 1970), ki smo ga ugotovili s pomočjo dvovhodnih deblovnic. 5 REZULTATI ANALIZE Z RAZPRAVO 5 RESULTS OF ANALYSIS AND DISCUSSION 5.1 Socialna zgradba 5. 1 Social structure Pri analizi socialne zgradbe smo se pridrževali klasifikacije dreves oziroma drevesc, ki jo je uporabljal že Leibundgut (1945, 1966) in sicer: čakalci -spodnji položaj, tekači oz. sprinterji - srednji položaj ter zmagovalci -zgornji položaj. Med čakalce smo uvrstili vse primerke, ki so manjši kot 1,30 m ter vsa drevesca oz. drevesa, ki so zastrta od zgoraj in utesnjena od strani (do njih ne pride direktna sončna svetloba). Njihova značilnost je majhen višinski prirastek (1 do lO cm). Med tekače smo uvrstili tista drevesa, ki imajo svoj svetlobni jašek, so pa utesnjena s strani. Njihova značilnost je visoko dimenzijsko razme1je ter velik višinski prirastek . Med zmagovalce pa .smo uvrstili drevesa s sproščeno krošnjo in to od zgoraj ter v večjem delu tudi s strani. Meje med posameznimi kategorijami niso vedno jasne, tako je včasih težko ločiti med primerkom, ki ima svoj svetlobni jašek (ga je dobil tik pred analizo), njegov višinski prirastek pa je še vedno zelo majhen. V naši analizi smo takšne primerke uvrstili med tekače . Verjetno bi bilo smiselno ločevati tekače-starterje, to so ptimerki, ki imajo že izoblikovano okolje tekačev ter tekače-sprinterje, ki imajo poleg okolja tekačev tudi obliko tekačev. Tudi med tekači in zmagovalci niso meje vedno jasne in to v primeru, ko imamo drevesa večjih dimenzij z močnimi krošnjami, vendar so v medsebojni konkurenci za svetlobo. Mi smo jih uvrstili med zmagovalce, ker v bistvu oblikujejo šop zmagovalcev. Preglednica 1 a: Število dreves glede na socialni položaj in drevesno vrsto. Tuhte la: Number of trees according to mcial status and tree species PASJE JAME {P-1 ha) - CAKALCI TEKA CI ZMAGOVALCI Ploskev srn je bu ost.. l. skupaj srn je bu ost. l . .skupaj srn je l 1289 833 1089 lJ 3222 100 100 178 o 378 56 56 2 844 1044 567 78 2533 !56 89 200 o 444 56 liJ 3 644 400 1522 89 2656 Il 56 211 o 278 22 Il 4 456 633 1356 Il 24561 111 100 100 o 311 Il 33 5 233 344 1189 67 1833 Oj 33 78 o 111 IJ 67 6 556 944 1733 67 3300 89 !56 133 o 378 Il 67 Skupaj 670 700 1243 54 2667 78 89 150 o 317 2S 57 Preglednica lb: Število dreves glede na socialni položaj in drevesno vrslo. Ti1!Jie 1 b: Number of trees according to social status and tree species ORTNEK (P = 1 ha) bu ost. l. 67 o 33 o 56 o 100 o 89 o 67 o 69 o CA KAL CI TEKAČI ZMAGOVALCI Ploskev srn je bu osll. sknpaj sm je_ bu osLI. skupaj srn je bu ost. l. 1 2989 1767 11! 67 4933 33 244 lJ 22 311 67 233 o o 2 1178 2767 178 67 4189 22 1671 ll o 200 89 144 o o 3 2367 1133 67 11 3578 o 44 o o 44 22 233 o 22 4 1478 911 44 Il 2444 78 133 22 22 256 33 133 o 33 5 1289 ll33 78 44 2544 78 78 o o 156 Il 222 o o 6 1344 822 22 122 2311 44 89 22 Il 167 o 178 o 22 Skupaj 1774 1422 83 54 3333 43 126 11 9 189 37 191 o 13 GozdV 60 (2002) 7-9 SKUPAJ sknpaj srn je bu ost.. l. skupaj 17S 1444 989 1333 11 3778 200 1056 1244 800 78 3178 89 678 467 1789 89 3022 144 578 767 1556 Il 2911 167 244 444 1356 67 2111 144 656 1167 1933 67 3822 154 776 846 1461 54 3138 SKUPAJ skupaj srn je bu ost.!. skupaj 300 3089 2244 122 89 5544 233 1289 3078 189 67 462t 278 2389 1411 67 33 3900 200 1589 1178 67 67 2900 233 1378 1433 78 44 2933 200 1389 1089 44 156 2678 241 1854 1739 94 76 3763 293 .\·-. Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Sumarni podatki po analiziranih ploskvah so podani v preglednici št.l a, 1 b, 2a, 2b, 3a in 3b. V Pasjihjamahje povprečno (vse ploskve) 3.137 dreves na ha, od tega 85% čakalcev, 10% tekačev in 5% zmagovalcev. Prevladuje bukev, še posebej v položaju čakalcev. Listavci, kjer ima večino bukev, so zastopani z 48%, srnreka s 25% in jelka s 27%. Na ploskvah je od 2.111 do 3.822 dreves na ha, koefic1ent variacije p1i številu dreves med plosk­ vami znaša KV% = 18, kar kaže na razmeroma homogeno zgradbo. V Ortneku je povprečno število dreves na ha nekoliko višje, saj znaša 3.763, od tega je 88,6% čakalcev , 5,0% tekačev in 6,4% zmagovalcev. Grafikon la: Šlevjlo dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gmph 1 u: Number of trees by diameter class and social status št.drev PASJE JAME- ploskev PASJE JAME-plot 1 120 10101•-· -..........••.•... , .. ----- ~, 200 j \80 ! 160 : i 140 ! 120 i ! 100 l l 80 ! ... 60 1 •o 1 20 : 10 1 '· 13 deb. st. -CJk: ---ll!k: -lf?ig.: 16 17 Grafikon 2a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Graph 2a: Number of trees by diameter class and social status PASJE JAME -ploskev 2 št.drev PASJE JAME-plot 2 Ploskev z najmanjšim številom dreves ima ]e 2.678 dreves na ha, najbogatejša ploskev pa celo 5.544 dreves. Koeficient variacije v številu dreves znaša KV% = 27,7, kar kaže na večje razlike med ploskvami. Prevladuje smreka z 49%. sledi ji jelka s 46%, ostalo pa so javor, jerebike in bukev s 5%. Analizirane ploskve imajo izredno veliko število dreves, število čakalcev pa je v razponu med 1.833 do 4.933, v povprečju je na ploskvah, ki imajo silikatno matično podlago njihovo število višje za 25%. Število tekačev je v razponu od 44 do 444; na dveh ploskvah je manjše kot 100. V povprečju je na ploskvah z apnenčaste podlago število tekačev višje za 68%. To je posledica nižje Grafikon 1 b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph 1 b: Number of trees by height class and social status š1.drev PASJE JAME- ploskev 1 PASJE JAME -plot 1 1800 c ·--·--·-··-·---.. ·--·-· ............ ____________ ---·-.. ··· ____ ... _ 1 ~oo 1200 1000 800 200 i o L. __ _ 2 s višinski razred -c.c< 1 --tek . -111'1'9, ' Grafikon 2b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph 2h: Nwnber of tree.r by height class and social status PASJE JAME -ploskev 2 št.drev PASJE JAME-plot 2 220 r·-----·-;-.. --.. · .................... ----.. -................. -...... , ... -- ---.~ :~ 1G00 200 i ::::~ : 1400 : IBO~ ! 160 : ... 1200 . 1000 ~ 800 6()0 : 4CO • oi 10 11 12 13 14 15 1(] 17 2 deb. sl. višinski razred 294 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Grafikon 3a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Cmplr 3a: Number of trees by dimne/er class and social status PASJE JAME- ploskev 3 ~1.drev PASJE JAME- plot 3 ;.o oo 100 ~o 20 deb. st. Grarikon -+a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gl'll{ilr ..f.c1: Number of trees by diameter class and social status št.drev PASJE JAME- ploskev 4 PASJE JAME-plot 4 dcb. st. 16 1( Grafikon 5a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gra ph 5a: Number of trees by dimne ter class and social status PASJE JAME -ploskev 5 št.drev PASJE JAME- plot 5 10 12 13 1.l. 15 16 t7 deb. st. GozdV 60 (2002) 7-9 Grafikon 3b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Craph 3b. Number ojtl·ees by height class and social status PASJE JAME -ploskev 3 št.drev PASJE JAME- plot 3 1<100 , ... -.. --. ld00 i 1200 1000 BOO 600 400 1 i 200 i 1 o[_. 2 5 višinski razred -Č>J< i =~~~, ! Grafikon -+b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph ..f.{;: Nwnber of trees by height class and social status št.drev PASJE JAME -ploskev 4 PASJE JAME- plot 4 višinski razred Grafikon 5b: Šlevilo dreves glede na višinsld razred in socialni položaj. Ciraph 5b: Number of trees by height class and social status PASJE JAME -ploskev 5 št.drcv PASJE JAME-plot 5 1600 r ... i 1' > • 1 1 1 .-:-=--:r :: ~:.:l~=--;--~1:~--~+-=J:=: 1000 ~·--.. ·--·+· 1 +---l-···--·--··-1-·-····-··-·-·~··-··-··-·-+-·-··-··-·-: ; : j 1 1 1 1 : : :: j_ ____ :_ .. __ --.j___ 1 1 -· i . j:,·--·--~-~~T·iif~-~~-~Ji_·.~=~~+-i :!.· -·---'~: : -·--·~,:i , ·--·-·--::· 400 1·--... · .. ----~~~·-~-~- 1 1 o 200 !--- t------~· ;:;::±~ d==::t::=::t:=::~ 10 višinski razred 29!5 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove pre biralnega gozda Grafikon 6a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Graph 6a: Number of trees by diameter class and social status št.drev 220 r··------ ~· 200 i i 180 1 1ti0 1 i HOr 1 120! 100 ! eo ! 60 J.O 1 i 20! i PAS.(E JAME- ploskev 6 PASJE JAME-plot 6 .. ~ 1 o ~------·-··--·------"' -~- ....::.----- --"" -·~-------l 'l 3 .4 s 12 13 , .. 15 IG deb. sL Grafikon 7a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gra ph 7a: Number of trees by diameter class and social status ORTNEK- ploskev št.drev ORTNEK- plot 1 220 2:00 . -~~- ; 160 100 40 12 13 17 deb. st. Grafikon Sa: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gmph 8a: Number of trees by diameter class and social status št. dre v 296 ORTNEK -ploskev 2 ORTNEK- plot 2 deb. st. Grafikon 6b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Gra ph 6b: Number of trees by height class and social status št. dre v 1400 1000 600 600 •oo· 200. o 2 PASJE JAME -ploskev 6 PASJE JAME-plot 6 višinski razred 10 Grafikon 7b: Število dreves glede na višinski azred in socialni položaj. Graph 7h: Number of trees by height class and social status št.drev 1600 1:2:00 1000 eoo 600 200 • ORTNEK -ploskev ORTNEK- plot 1 višinski razred Grafikon 8b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Graph 8/;: Number ojfl·ees by height class and social status .št.drev 1400. 1200. 1000 600 . o 2 ORTNEK -ploskev 2 ORTNEK- plot 2 5 • višinski razred 10 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda Grafikon 9a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in Grafikon 9b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. socialni položaj. Graph 9a: Number of trees by diameter class and social status Cm ph 9b: Number of trees by height class and social statusv ORTNEK -ploskev 3 št.drcv ORTNEK- plot 3 .~20 !1---·---- 1-10 ; t:? 13 1~ t6 deb. st. Grafikon JOa: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Gmph JOa: Number of trees by diamete1· class and social status ORTNEK -ploskev 4 ~r.drev ORTNEK- plot 4 220 -t.; ,~,_ 200 -:~. IBO IJO 120 ~ 60 o ... 10 12 13 15 IG dcb. sr. Grafikon Ila: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Graph Jla: Nwnberoftrees by diameter class and social sta11.1s št.drev ORTNEK -ploskev 5 ORTNEK- plot 5 220 '! ------- •oo i :::li IdO 1201 1001 GozdV 60 (2002) 7-9 deb. st. ----~1[1 1 '! i 1 17 Grafikon lOb: Število dreves glede na vi.~inski razred in socialni položaj. Graph JOb: Nwnber of trees by height class and social status št.drev 1JOO 1200 800 GOO •oo ORTNEK -ploskev 4 ORTNEK- plot 4 5 6 višinski razred Grafikon 11 b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. •o Gmph 11/x Number of trees by height class and social status št.drcv 1600 1200 ~000 600 200. ORTNEK -ploskev 5 ORTNEK- plot 5 5 ~ višinski razred ·-u,; --)<1.:..: -..", 10 297 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda Grafikon 12a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo in socialni položaj. Craph 12a: Nwnber of trees by diameter class and social status št.drev 160 : 1 ~o 100 ~o o 2 ORTNEK -ploskev 6 ORTNEK- plot 6 - C::<~k.. _ ,!.'~ q IQ 1 i 1, 13 14 IS lil 17 cleb.sr. GraJi kon 12b: Število dreves glede na višinski razred in socialni položaj. Graplll2b: Number of trees by height cfass and social status ORTNEK -ploskev 6 št. dre v ORTNEK -plot 6 lZOO : 1000 : ~oo višinski razred PrcglcdnicJ 2a: Število dreves glede na debelinsko stopnjo, socialni status ter dreves no vrsto (drevesa do 1,3 m so prikazana po višinskih razredih) PASJE JAME. Table 2a: Number of trees according to diameter class, social status and tree species (trees with height up to 1.3 mare shown by height c/asses) PASJE JAME. PASJE JAME -ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (viš. st.) ČAKALCI TEKAČI n deb. st. srn je bu · ~st. l. kupa srn je bu jost.l (50-90) 313 204 341 26 883 o o o (90-130) 165 144 256 19 583 o o o 1 0-4 113 174 524 7 819 13 o 46 2 5-9 67 122 94 o 283 22 13 28 3 10-14 7 26 15 2 50 15 22 31 4 15-19 4 19 4 o 26 15 28 31 5 20-24 o 6 4 o 9 4 9 6 6 25-29 2 6 2 o 9 6 9 7 7 30-34 o o o o o 4 7 o 8 35-39 o o o o o o o o 9 40-44 o o 2 o 2 o o o 10 45-49 o o 2 o 2 o o o 11 50-54 o o o o o o o o 12 55-59 o o o o o o o o 13 60-64 o o o o o o o o 14 65-69 o o o o o o o o 15 70-74 o o o o o o o o 16 75-79 o o o o o o o o 17 80--> o o o o o o o o Skupaj 670 700 1243 54 2667 78 89 150 lesne zaloge, ki je v Ortneku, to je na silikatni podlagi za 59% višja kot pa v Pasjih jamah. Če primerjamo ugotovljeno število čakalcev z rezultati Mitscherlicha (1961), ki je ugotovil, da 298 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o ZMAGOVALCI SKUPAJ kupa sm je bu jost. l ~ku~ srn je bu Jost. 1 !sku pa o o o o o o 313 204 341 26 883 o o o o o o 165 144 256 19 583 59 o o 2 o 2 126 174 572 7 880 63 2 o 2 o 4 91 135 124 o 350 69 o o 2 o 2 22 48 48 2 120 74 o 4 o o 4 19 50 35 o 104 19 2 6 7 o 15 6 20 17 o 43 22 4 6 11 o 20 11 20 20 o 52 11 o 6 4 o 9 4 13 4 o 20 o 4 9 11 o 24 4 9 11 o 24 o 4 7 7 o 19 4 7 9 o 20 o 6 4 7 o 17 6 4 9 o 19 o o 6 l1 o 17 o 6 ll o 17 o 2 4 4 o 9 2 4 4 o 9 o o 2 o o 2 o 2 o o 2 o 2 4 o o 6 2 4 o o 6 o 4 o o o 4 4 o o o 4 o o o o o o o o o o o o o 2 o o 2 o 2 o o 2 317 28 57 69 o 154 776 846 1461 54 3137 samo 8% čakalcev preraste v zmagovalce, vidimo, da je glede na sedanje število zmagovalcev, čakalcev premalo v ploskvi 5 Pasje jame ter v ploskvi 4, 5 in 6 Ortnek. Bolj ve1jetno pa je, da je GozdV 60 {2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Preglednica 2b: Število dreves glede na debelinsko stopnjo, socialni status ter drevesno vrsto (drevesa do L3 m so prikazana po višinskih razredih) ORTNEK. Tahlc 2b: Number of trees according tv diameta class, social status and tree species (trees with height up to 1.3 m are shown by height classes) ORTNEK. ORTNEK -ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (viš. st.) ČAKALCI TEKAČI ZMAGOVALCI SKUPAJ n deb. st. srn je bu !ost. l. ~kupa srn je bu ost.l ~kupa srn je bu rst.l kupa srn je hu ~st.l ~kupa (50-90) 1156 285 39 39 1519 o o o o o o o o o o 1156 285 39 39 1519 (90-130) 335 220 9 2 567 o o o o o o o o o o 335 220 9 2 567 1 0-4 207 569 28 4 807 19 26 o o 44 o o o o o 226 594 28 4 852 2 5-9 56 243 6 2 306 9 37 o o 46 o 2 o o 2 65 281 6 2 354 3 10-14 17 65 2 4 87 4 11 2 4 20 o o o o o 20 76 4 7 107 4 15-19 4 22 o 4 30 6 15 4 o 24 o o o o o 9 37 4 4 54 5 20-24 o 15 o o 15 4 11 6 4 24 o o o o o 4 26 6 4 39 6 25-29 o 4 o o 4 2 11 o 2 15 4 9 o 2 15 6 24 o 4 33 7 30-34 o o o o o o Il o o Il 4 24 o 7 35 4 35 o 7 46 8 35-39 o o o o o o 2 o o 2 9 33 o o 43 9 35 o o 44 9 40-44 o o o o o o 2 o o 2 6 44 o 4 54 6 46 o 4 56 lO 45-49 o o o o o o o o o o 6 28 o o 33 6 28 o o 33 11 50-54 o o o o o o o o o o 7 22 o o 30 7 22 o o 30 12 55-59 o o o o o o o o o o 2 22 o o 24 2 22 o o 24 13 60-64 o o o o o o o o o o o 6 o o 6 o 6 o o 6 14 65-69 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 15 70-74 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 16 75-79 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 17 80--> o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Skupaj 1774 1422 83 54 3333 43 126 11 9 189 37 191 o 13 241 1854 1739 94 76 3763 Preglednica 3a: Število dreves glede na višjnski razred, socialni status ter drevesne vrsto -PASJE JAME. Table 3a: Number of trees by height class, .wciaf sratus and tree species- PASJE JAME. PASJE JAME -ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (Višina cm ČAKAL CI TEKAČI n Višinam sm je bu ost. l. skupaj sm je bu os tJ 1 (50-90) 313 204 341 26 883 o o o 2 (90-130) 165 144 256 19 583 o o o 3 2-4 . 141 224 456 6 826 22 2 33 4 5-9 44 91 148 2 285 19 28 31 5 10-14 6 26 28 2 61 17 20 43 6 15-19 2 4 9 o 15 11 26 30 7 20-24 o 6 o o 6 9 13 13 8 25-29 o o 4 o 4 o o o 9 30-34 o o 2 o 2 o o o 10 35-40 o 2 o o 2 o o o Skupaj 670 700 1243 54 2667 78 89 150 v teh ploskvah preveč zmagovalcev. Boljši vpogled v socialno zgradbo sestaja nam dajo frekvenčnc porazdelitve po debelinskih, višinskih razredih ter socialnih kategorijah. GozdV 60 (2002} 7-9 o o o o o o o o o o o ZMAGOVALCI SKUPAJ skupaj sm je bu ost.1 skupaj srn je bu ost.l skupaj o o o o o o 313 204 341 26 883 o o o o o o 165 144 256 19 583 S7 2 o 2 o 4 165 226 491 6 887 78 o o 2 o 2 63 119 181 2 365 80 o 4 2 o 6 22 50 72 2 146 67 4 2 4 o 9 17 31 43 o 91 35 6 17 15 o 37 15 35 28 o 78 o 4 15 22 o 41 4 15 26 o 44 o 7 13 20 o 41 7 13 22 o 43 o 6 7 2 o 15 6 9 2 o 17 317 28 57 69 o 154 776 846 1461 54 3137 Te frekvenčne porazdelitve so prikazane na grafiko nih 1 a, 1 b do 12a in 12 b. Porazdelitev števila dreves po višinskih razredih in debelinskih razredih v Ortneku in Pasjih jamah 299 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda Preglednica 3b: Število dreves glede na višinski razred, socialni status rer drevesne vrsto -ORTNEK. Table 3h: Number of trees by height class, social stati/S and tree species -ORTNEK O RT NEK -ploskev 1 do 6 (P = 1 ha) (Vi§ina cm tAKALCI TEKA CI n Višinam srn je bu ost. l. skupaj srn je bu ost.! 1 (50-90) 1156 285 39 39 1519 o o o 2 (90-130) 335 220 9 2 567 o o o 3 2-4 230 628 20 2 SRO 24 33 o 4 1 5-9 39 209 IJ 2 261 4 35 o 5 10-14 15 50 2 7 74 4 9 2 6 15-19 o 17 2 o 19 4 13 6 7 20-24 o li o 2 13 6 1.7 2 1 8 25-29 o o o o o 2 13 2 9 30-34 o 2 o () 2 o 6 o 10 35-40 o o o o 333~1 o o o Skupaj 1774 1422 83 54 43 126 li za vse ploskve skupaj (1-6) je prikazana na preglednici 2a, 2b, 3a in 3b. Višinski razredi v preglednici 3a in3b so oblikovani na naslednji način: 1 = 50 do pod 90 cm 2 = 90 do pod 130 cm 3 = 1,30 m do pod 4,5 m 4 = 4,5 do pod 9,5 m i.t.d. Kot je razvidno s preglednic, je med drevesi različnih socialnih položajev razmeroma veliko prekrivanje v debelinskih stopnjah, tako imamo že v prvi debelinski stopnji ( 1 do pod 5 cm) čakalce, tekače in celo zmagovalce . V srednjih in višjih debelinskih stopnjah (8 in več) pa so prisotni samo še zmagovalci. Pri višinskih stopnjah pa je ločljivost, še posebej med čakalci in zmagovalci bolj izražena. 5. 2 Lesna zaloga 5. 2 Growing stock Lesna zalogaje eden izmed pomembnih dejavnikov v prebiralnem gozdu, saj z njo vpliv amo na pomlajevanje, hitrost rasti, medvrstno konkurenco, obdobje zadržane rasti (BONČINA 1994) ter višino prirastka. Sama višina lesne zaloge, predvsem pa njena porazdelitev po debelinskih razredih je pomemben pripomo ček pri preverbi trajnosti ter kazalnik uravnoteženosti prebiralnega gozda. Lesne zaloge na ha po ploskvah so prikazane v preglednici 4.· 300 o o o 2 2 o 4 2 o o 9 ZMAGOVALCI SKUPAJ skupaj srn je bu os tJ skupaj srn je bu' ost.! skupaj o o o o o o 1156 285 39 39 1519 o o o o o o 335 220 9 2 567 57 o 2 o o 2 254 663 20 2 939 41 o o o o o 43 244 11 4 302 17 o o o o o 19 59 4 9 91 22 o o o o o 4 30 7 o 41 28 o 9 o Il 20 6 37 2 17 61 19 11 74 o 2 87 13 87 2 4 106 6 17 102 o o 119 17 109 o o 126 o 9 4 o o 13 9 4 o o 13 189 37 191 o 13 241 1854 1739 94 76 3763 Lesne zaloge v Pasji jami so bistveno nižje kot v Ortneku, v povprečju dosegajo le 62% tiste vrednosti kot jih imajo v Ortneku. To je razumljivo, ker je v Ortneku izvedena analiza na rastiščihjelke, kjer sta v lesni zalogi snueka in jelka zastopani s 96,4%, v Pasjih jamah pa na rastiščih jelke z bukvijo. kjer je bukev zastopana z 39,4%. V Pasjih jamah so lesne zaloge med 280 in 446 m~/ha, koeficient variacije znaša 16,2%, kar nakazuje homogenost v porazdelitvi lesne zaloge že na površini 9 arov. V Ortneku pa je koeficient variacije 13,4%, lesne zaloge pa so v razmaku od 487do 708 m3/ha. Če primerjamo višino lesne zaloge na ana­ Iiziranih ploskvah s priporočenimi višinami drugih raziskovalcev, vidimo, da so lesne zaloge v Pasjih jamah na zgornji meji priporočenih vrednosti, v Ortneku pa so precej višje. Tako priporoča Schlitz (1989, 1997) v jelovo-bukovih gozdovih na apnencu od 300-400 sv/ha, na najbogatejših rastiščih jelke in bukve v Emmentalu pa 350 do 500 sv/ha. V gozdovih s1meke in jelke (kot so n. pr. gozdovi v Ortneku) v nižinah pa so priporočene višine lesnih zalog med 330-430 sv/ha. Višina optimalne lesne zaloge v prebiralnem gozdu ni odvisna samo od rasti šča in drevesne sestave, temveč tudi od gozdnogojitvenega cilja oz. njegove komponente, to je ciljnega premera. Tako imajo v Emmentalu izredno lepe gozdove z izredno lepo prebiralno zgradbo pri lesni zalogi 800 m.1/ha, seveda pa je v tem gozdu precejšno število dreves, ki imajo prsni premer 80 cm in več. GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Preglednica 4: Lesna zaloga po razširjenih debelinskih razredih in analiziranih ploskvah. Toble 4: Growing stock by enfarged dimneter c/asses and onafysed pfors Lesna zaloga v m3/ha PASJE JAME ORTNEK Razširjeni dcb. razredi v cm Razširjeni deb. razredi v cm _ PI. D.v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do 9 10-29 30-49• 50--> Vsota srn 0,9078 4,0000 22,3333 149,6665 176,9076 45,0 0,5089 20,5155 86,3332 39,1111 146,4687 1 je 0,6800 20,4022 41,7777 72,6555 135,5154 34,5 3,0922 47,1188 374,3330 40,2222 464,7662 hu 1,7578 26,7778 13,3333 38,4444 80,3133 20,4 0,0033 3,1022 0,0000 0,0000 3,1056 Vsota 3,3456 51,1799 77,4444 260,7664 392,7363 100,0 3,6044 70,7366 460,6662 79.3333 614,3405 % 0,9 13,0 19,7 66,4 100,0 0,6 11,5 75,0 12,9 100,0 Razširjeni deb. razredi v cm Raz.širjeni deb. rauedi v cm PI. D. v. do9 10-29 30-49 SO-·> vsota % do 9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 1,8811 30,8111 19,6666 61,3333 113,6921 28,3 0,6933 16,0000 110,6666 67,9999 195,3598 2 je 1,3311 66,3222 66,6666 99,1110 233,4309 58,0 4,6144 52,8911 353,4441 38,0000 448,9496 bu 1,4222 34,0033 19,8889 0,0000 55,3144 13,7 0,7856 1,2222 0,0000 0,0000 2,0078 Vsota 4,6344 131,1365 106,2221 160,4443 402,4374 100,0 6,0933 70,1133 464,1106 105,9999 646,3171 % 1,2 32,6 26,4 39,9 100,0 0,9 10,8 71,8 16,4 100,0 Razšideni dell. razredi v cm RazširJeni deh. razredi v cm PI. D. v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do9 10-29 30-49 50--> Vsota sm 0,5044 7,0000 41,4444 0,0000 48,9488 16,3 0,1911 0.6667 29,7777 0,0000 30,6355 3 je 0,3122 9,1589 8,0000 0,0000 17,4711 5,8 1,7144 41,3944 372,3330 241,7775 657,2193 bu 2,0444 17,8889 87,9999 125,9999 233,9331 77,9 0,0200 1,0000 19,3333 0,0000 20,3533 Vsota 2,8611 34,0477 137,4443 125,9999 300,3530 100,0 1,9256 43,0611 421,4440 241,7775 708,2082 % 1,0 11,3 45,8 42,0 100,0 0,3 6,1 59,5 34,1 100,0 Razširjeni cleb. razredi v cm Razširjeni deh. razredi v cm PI. D.v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 0,7144 12,6667 34,5555 0,0000 47,9366 10,8 1,6700 12,2222 30,5555 32,0000 76,4477 4 je 0,9689 21,6289 32,3333 127,7777 182,7087 41,0 1.3589 12,8611 192,7776 136,5554 343,5530 hu 2,5367 31,1111 140,1110 41,2222 214,9809 48,2 0,0000 20.7778 46,5555 0,0000 67,3333 Vsota 4,2200 65,4066 206,9998 168,9998 445,6262 100,0 3,0289 45,8611 269,8886 168,5554 487,3340 % 0,9 14,7 46,5 37,9 100,0 0,6 9,4 55,4 34.6 100,0 Razširjeni dcb. razredi v cm Razširjeni deb. razredi v cm PI. D. v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do 9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 0,3144 0,0000 23.8889 0,0000 24,2033 5,9 0,4967 0,0000 0,0000 34,6666 35,1633 5 je 0,9811 12,9444 60,3333 140,1110 214,3698 52,3 2,3067 47,0444 183,3332 335,2219 567,9061 hu 2,4956 41,6666 86,6666 40,2222 171,0509 41,8 0,0200 0,0000 0.0000 0,0000 0,0200 Vsota 3,7911 54,6111 170,8887 180,3332 409,6240 100,0 2,8233 47,0444 183.3332 369,8885 603,0894 % 0,9 13,3 41,7 44,0 100,0 0,5 7,8 30,4 61,3 100,0 Razšit'jcni deb. razredi v cm Razširjeni deb. razredi v cm P. D. v. do 9 10-29 30-49 50--> vsota % do9 10-29 30-49 50--> Vsota srn 1,2267 17,0778 19,4444 0,0000 37,7489 13,5 0,4778 8,3444 0,0000 0,0000 8,8222 6 je 2,0233 43,5255 73,7777 0,0000 119,3265 42,6 2,4656 35,2666 137,1110 274,6664 449,5096 bu 0,9367 18,1066 20,33]3 83,6666 123,0432 43,9 0,0900 23.8889 10,8889 0,0000 34,8677 Vsota 4,1867 78,7099 113,5554 83,6666 280,1186 100,0 3,0333 67,4999 147,9999 274,6664 493,1995 % 1,5 28.1 40,5 29,9 100,0 0,6 13,7 30,0 55,7 100,0 Razširjeni dell. razredi v cm Razširjeni deh. razredi v cm PI. D.v. do9 10-29 30-49 50--> vsota % do 9 10-29 30-49 50--> Vsota 1-6 srn 0,9248 11,9259 26,8889 35,1666 74,9062 20,1 0,6730 9,6248 42,8888 28,9629 82,1495 skupaj je 1,0494 28,9970 47,1481 73,2759 150,4704 40,5 2,5920 39,4294 268,8886 177,7406 488,6514 bu 1,8656 28,2590 61.3888 54,9259 146,4393 39,4 0,1531 8,3318 12,7963 0,0000 21,2813 Vsota 3,8398 69,1820 135,4258 163,3684 371,8174 100,0 3,4181 57,3861 324,5737 206,7035 592,0822 % 1,0 18,6 36,4 43,9 100,0 0,6 9,7 54,8 34,9 100,0 GozdV 60 (2002) 7-9 1 % 23,8 75,7 0,5 100,0 % 30,2 69,5 0,3 100,0 % 4,3 92,8 2,9 100,0 % 15.7 70,5 13,8 LOO,O % 5,8 94,2 0,0 100,0 % 1,8 91,1 7,1 100,0 % 13,9 82,5 3,6 100,0 301 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda 5. 3 Kakovostna zgradba prebiralnega gozda 5. 3 Quality structure of selection forest Pri kakovostni zgradbi smo analizirali kakovost pomladka do višine 1,3 m ter vsa drevesa s prsnim premerom 20 cm in več. Pri analizi kakovosti drevesc do 1,3 smo vsak p1imerek uvrstili v enega izmed dveh razredov -kakovostna drevesca -nekakovostna drevesca. V bistvu smo med kakovostne primerke uvrstili vsa drevesca, ki niso bila poškodovana, bolna ali pa takšna, ki niso imela poudmjeno apikalno rast (razvejani primerki). V preglednici 5 so prikazani podatki analize. Vrednost »0« v preglednici pomeni, da so vsa prisotna drevesca nekvalitetna, oznaka»-« pomeni, da drevesna vrsta v ploskvi manjka Kot je razvidno iz preglednice 5, je v posa­ meznih ploskvah delež kakovostnih drevesc razmeroma majhen, še posebej to velja za bukev. Čeprav je bukev sencozdržna vrsta, se v predolgo trajajoči dobi čakanja pod zastorom kaj rada razveji. Vzrok je v tem, da imajo vršni brsti labilno apikalno dominanco (SCHUTZ 1992). Po mnenju specia­ listov prebiralnega gozda kot so Schaeffer, Gazin in d'Alverny naj bi bil delež bukve v prebiralnem gozdu na boljših rastiščih le do 10%. na slabših pa 15%. Poleg vcjnatosti, je pri bukvi v prebiralnem gozdu še problem rdečega srca. ki s starostjo narašča. Doba, ki jo bukev preživi kot čakalec, le malo prispeva k njeni rasti (proizvodnosti) , prispeva pa k pojavnosti rdečega srca. Na rastiščih, kjer po naravi bukev dominira, moramo v primeru, da želimo imeti prebiralno zgradbo gozdov, gospo­ dariti z nižjimi lesnimi zalogami (200-250 m3/ha po Schaeffe1ju). Pri praktičnem gojenju pa to ne predstavlja oviro, še najmanj pa tam, Iger gospo­ darimo na temelju sproščene tehnike gojenja gozdov. Bukov pomladek v teh primerih oblikujemo v večjih šopih oz. manjših skupinah. Tu ne velja več načelo socialnega vzpona, ampak načelo socialnega sestopa, vendar te šope enomernega bukovega pomladka skorajda ni treba negovati , ker je njegova gostota manjša, nekvalitetni silaki (predrastki) pa se v teh manjših vrzelih pojavljajo le izjemoma. V primerih, da je v sestojni primesi velik delež bukve, kombiniramo prebiralno gospodarjenje s skupinsko postopnim gospo­ darjenjem . Na ta način lahko zagotovimo pro­ izvodnjo kakovostnih sortimentov tudi pii bukvi. Kakovostna zgradba dreves, ki imajo 20 cm ali več pa je prikazana v preglednici 6. Kot je razvidno, kakovost sortimentov med ploskvami znotraj iste lokacije zelo niha, zanimivo pa je to, da je v Pasjih jamah hlodov A razreda bistveno več. Vendar je tu potrebno dodatno pojasnilo; kakovost iglavcev v Pasjih jamah je nesporno mnogo boljša kot v Ortneku, saj v Pasjih jamah niso ravno redke smreke, ki imajo v spodnji četrtini debla resonančni les; vendar pa je v Pasjih jamah na ploskvah v lesni zalogi zastopana tudi bukev in sicer v povprečju z 39%. Pri bukvi pa smo hlode L uvrstili v kakovost A (torej luščence v furnirsko hlodovina). Na stoječih deblih je namreč nemogoče oceniti ali ima hlod kakovost luščenca ali furnirske hlodovine, ker je glavni kriterij obseg rdečega srca. Po dosedanjih raziskavah v prebiralnih gozdovih na novomeškem Rogu (KOTAR 1993) bukev ne daje hlodov furnirske kakovosti. Zato lahko sklepamo, da je v Pasjih jamah delež sortimentov kakovosti A zmanjšan za tisti del, ki Preglednica :: Delež kakovostnih drevesc (%) v višinskih razredih 50-89 in 90 do 130 cm glede na dreves no vrsto. Table 5: Proportion of trees of high quality( %) i11 height classes 50~89 and 90 to 130 Ploskev Smreka 1 Jelka Bukev Ost. d.v. 50-89 90-130 50-89 90-130 50-89 90-130 50-89 90-130 Pasie jame 1 24 32 59 46 17 50 o - Pasje jame 2 43 63 31 38 40 33 100 o Pasje jame 3 77 92 94 89 85 66 100 60 Pasje jame 4 63 90 60 44 25 38 100 - Pasje jame 5 91 86 33 50 52 48 40 100 Pasje jame 6 33 62 52 53 16 11 33 o Ortnek 1 40 41 22 44 33 -o - Ortnek 2 63 75 44 58 38 o 67 - Ortnek 3 97 97 92 80 o o - - Ortnek4 88 82 42 56 o o -- Ortnek 5 87 100 50 71 o o - - Ortnek 6 70 53 o 29 - - 63 100 302 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Preglednica 6: Kakovostni sestav debel (d11 > 20 cm) (Delež sortimenlov v kakovostnih razredih v %) -vse drevesne vrste. Tohle 6: Quality structure of trunks (d1_,'> 20 cm) ( Proponion of assortments in quality classes in %) -all tree species. PASJE JAME Kakovostni razred Ploskev A B c D Skupaj 1 4,6 9,2 1,2 85,0 100,0 2 25,1 20,2 19,4 35,3 100,0 3 5,8 28,5 31,1 34,6 100,0 4 3,4 47,4 21,8 27,4 100,0 5 20,8 24,0 22,2 33,0 100,0 6 26,9 18,1 23,2 31,9 100,0 Skupaj 13,8 25,5 19,4 41,3 100,0 ORTNEK Ploskev A B 1 12,5 46,7 2 2,4 24,0 3 3,1 43,1 4 0,0 54,0 5 0,0 46,4 6 0,0 14,1 Skupaj 3,2 38,3 ga ima bukev v tem kakovostnem razredu (v povprečju je manjši za 5,3% za vse ploskve v Pasjih jamah- bukev ima v povprečju tu 13,5% kakovosti A, ker pa je njen delež 39% je 39 x 0,135 = 5,3). Zato sklepamo, da je v Pasjih jamah sortimentov A razreda 8,5% (13,8-5,3), kar paje še vedno precej več kot v Ortneku. Pri ugotavljanju kakovostnega sestava debel se je izkazalo, da so vzorčne ploskve velikosti 9 arov bistveno premajhne, saj znaša KV% pri ugo­ tavljanju kakovosti A razreda pri bukvi v Pasjih jamah kar 85,9%; če pa ocenjujemo kakovost A skupaj pri vseh drevesnih vrstah pa znaša KV% = 69,4% v Pasjih jamah, v Ortneku pa celo KV%= 147,6%. 5. 4 Uravnoteženo stanje in njegova preverba. 5. 4 Equilibrium and assessment of equilibrium S. 4. 1 Dinamično ravnotežje 5. 4. 1 Dynamic equilibrium Pojem uravnoteženega stanja v prebiralnem gozdu se je pojavil že v samih začetkih modernega GozdV 60 (2002) 7-9 Kakovostni razred c D Skupaj 3,0 37,8 100,0 36,1 37,5 100,0 28,9 24,9 100,0 19,0 27,1 100,0 30,0 23,7 100,0 45,4 40,5 100,0 27,0 31,6 100,0 prebiralnega sistema. To uravnoteženo stanje je v svojih začetkih temelji lo na debelinski strukturi, ki je zagotavljala trajno produkcijo. V posamezno debelinsko stopnjo naj bi vraslo toliko dreves, kolikor jih je preraslo iz te stopnje v višjo ali višje ter posek v tej stopnji. Na ta način bi bila konstantna višina lesne zaloge, posek, prirastek kakor tudi celotna zgradba. Zato so bili narejeni številni poskusi, kako to uravnoteženo stanje oblikovati z matematičnimi modeli. Tako je poznano Lio­ courtovo zaporedje (y = a, aq-' ... aqn·'; kjer predstavlja: y = število dreves v debelinskih stopnjah, a = število dreves v izhodiščni debelinski stopnji, q = koeficient geometrijskega zaporedja), Meye1jeva potenčna funkcija (y = ax-h; kjer je: y = število dreves v deb. stopnji, x= prsni premer, ain b sta parametra funkcije), Predanov model izračuna potrebnega števila dreves v posameznih debelinskih stopnjah s pomočjo prehodnih dob (PRODAN 1949), kakor tudi številne izpeljanke teh treh temeljnih pristopov. Vendar se je kmalu izkazalo, da ti modeli, ki so teoretično neoporečni, so v dejanskem gozdu nedosegljivi ali pa dosegljivi le za krajši čas. Zato se je uveljavil pojem dinamičnega ravnotežja. Mitscherlichjc z obširnimi raziskavami dokazal, da je na istem rastišču mogoče nešteto 303 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda uravnoteženih stanj glede razme1ja v številu dreves v posameznih razši1jenih debelinskih razredih (MITSCHERLICH 1952). Torej lahko eno uravnoteženo stanje preide v drugega. Pri tako pojmovanem dinamičnem uravno­ teženem stanju pa morajo biti vsaj do določene mere izpolnjeni naslednji pogoji: -Vrast dreves v debelinski razred (ne debelinsko stopnjo) mora biti približno enaka vsoti izrasta (prerasta) iz tega razreda ter poseku iz gojitvenih razlogov (kjer je vključen posek dreves, ki so dosegla ciljni premer). -Količina skupnega poseka naj ustreza de­ janskemu prirastku, s tem pa ni rečeno, da naj bo enaka, temveč naj se giblje okrog njegove vrednosti. -Frekvenčna porazdelitev po debelinskih stopnjah ima v splošnem padajoče obliko; to pa izhaja iz oblike prirastnih krivulj, kjer vrednosti debelinskega prirastka z debelinsko stopnjo progresivno ali pa degresivno naraščajo. 5. 4. 2 Preskus uravnoteženega stanja na osnovi Liocourtovega zaporedja. 5. 4. 2 Test of equilibrium by means of the Liocourt sequence Čeprav spada računanje Liocourtovih zaporedij že v zgodovino modernega prebiralnega gozda, smo na primeru naših vzorčnih ploskev preskusili, kolikšna so odstopanja dejanskih frekvenčnih porazdelitev od Liocourtovega zaporedja. Po Liocourtu je število dreves v posamezni debelinski stopnji podano z negativnim geometrijskim zaporedjem: a, aq-', aq-\ ... , aqn·' a =število dreves v izhodiščni debelinski stopnji (pri nas 3 deb. st.), q =kvocient (večji od l. ki je odvisen od rastišča in drevesne vrste), n-1 = zadnja debelinska stopnja, ki je podana s ciljnim premerom. Pri izračunu tega zaporedja potrebujemo q, ciljni premer D, višino optimalne lesne zaloge V upt ter ta.J.ifni razred. Pti ugotavljanju q, Vor• in D smo se poslužili Susmelovih in Colcttovih obrazcev (KLEPAC 1965) in sicer za: jelko in smreko (Susmel): 304 43 H2 q = ,~; D = 2,64 H,o; BA= 0,97 H,op; V =-VH•op P o~t 3 za bukev (Colett): q== ,~ ; D=2,33H,op; BA=0,73H,op VH•ap (q =kvocient Liocourtovega zaporedja, D =ciljni premer v cm, H,or =zgornja višina, BA= temeljnica v m2/ha; vopl =optimalna lesna zaloga v rn)/ha) Na-osnovi zgornje višine, ki smo jo izračunali kot povprečje iz drevesnih višin dreves, ki so debela 50 cm in več (PRODAN 1949), smo izračunali parametre za Liocourtovo zaporedje in sicer za vse ploskve skupaj v Pasjihjarnah in skupaj v Ortneku. (Nj raz,lik med rastišči znotraj lokacije in tudi ne velikih razlik v drevesnem sestavu). Izračunani parametri so naslednji: Pasje jame: H,ur(je) = 34,6 m; V"prCsm, je)= 410m~/ha; q(je, srn) = 1,33; D(sm, je)= 90 cm; tar. raz. (srn, je)= 7; H (srn)= 35,8 m; lllJl V (bu) = 350 m~/ha· Op( ' q(bu) = 1,44; D(bu) = 70 cm; tar. raz. (bu) = 617; H10/bu) = 31,4 m; V _= 372 m:1fha· dOJ ' Ortnek: H,or(je) = 31,1 rn; q(je, srn) = 1 ,36; V (srn, je) = 363 m~/ha; opt vdoj= 592m3/ha; tar. raz. (srn, je)= 7; D (srn, je) = 80 cm; H 10P(sm) = 33,4 m; (Pii tem je: V deJ =dejanska lesna zaloga na ha). Pri izračunu parametrov smo vzeli v Pasjih jamah: H .. ,/sm, je) = 35 m; H,or(bu) = 3[ m in v Ortneku: H 10/Sm, je) = 33 m. V Ortneku tvorita smreka in jelka večino lesne zaloge. Pri izračunu Liocourtovega zaporedja smo v Pas jih jamah vzeli, da je zastopanost bukve v lesni zalogi ena tretjina. V Pasjih jamah smo izračun števila dreves izvedli na višino optimalne lesne zaloge GozdV 60 {2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda Ptcglednica 7: Teoretično število dreves (na 1 ba) po prilagojenih Liocourtovih zaporedjih za prebiralne gozdove v Pasjih jamah in Ortneku. Table 7: Theoretical number of trees (per 1 ha) according to the adapted Liocourt sequences for selection forests at Pasje jame and Ortnek Deb. Pasje jame Ortnek (vse drev.vrste- srn-je) st. sm-ie bu sm-ie,bu skupaj različica a različica b 3 64,1 61,3 125,4 193,8 316,5 4 48,2 42,5 90,7 142,5 232,7 __ ) ____ ...... J~ ~-~---------- -----~~!? _________________ ~-~!7 ________________ )_9~& _______________ 1_?)) ________ _ 6 27,3 20,5 47,8 77,1 125,9 7 20,5 14,2 34,7 56,6 92,4 8 15,4 9,9 25,3 41,7 68,1 9 11,6 6,9 18,5 30,7 50,1 1 o _________ ?_._? ________________ ~!? _________________ P!? .. ______ ·----------~~!? ________________ }~2 -______ __ 11 6,5 3,3 9,8 16,6 27,1 12 4,9 2,3 7,2 12,2 19,9 13 3,7 1,6 5,3 9,0 14,7 14 2,8 1,1 3,9 6,6 l0,8 15 --p~~- ~ --~~-! ·-~ A ----------- --~ W ·--&AA ••••w ••• WW ----~~~- ----------- W & --~--· ~!?. -----------------.?1~. ------- 16 1,6 - 1,6 3,6 5,9 17 1,2 - 1,2 18 0,9 - 0,9 V= 390,2 m·1/ha (410 · 0,67 + 350 · 0,33); v Ortneku pa smo izračunali potrebno število dreves po dveh različicah in sicer: merilo odstopanj smo uporabili X2. To vrednost smo izračunali po naslednjem obrazcu: a) vopl = 363 m3/ha b) vd. =592m3/ha CJ Pri drugi različici smo vzeli v izračun dejansko lesno zalogo, ker izkazujejo tisestoji kljub mnogo višji lesni zalogi kot je optimalna, še vedno prebiralno zgradbo. Izračunane frekvenčne porazdelitve so prikazane v preglednici št 7. Izračunali smo odstopanja dejanskih frekvenc v analiziranih ploskvah od teoretičnih vrednosti. Kot Preglednica 8: Izračunane X~ vrednosti za vzorčne ploskve. Preglednica 8: Calculated X2 values for sample plats. (fob~ dejanska frekvenca, ftcor = teoretična frekvenca oz. frekvenca po Liocourtovem zapo­ redju). V primeru, da v neki stopnji ni bilo frekvenc, smo to stopnjo združili z naslednjo . X2-vrednost nam tudi pove, ali dejanska porazdelitev predstavlja vzorec iz teoretične porazdelitve . Izračunane X2 vrednosti so predstavljene v preglednid 8. Ploskev Pasje jame Ortnek-a Ortnek- b št. l d.f. x2 d.f. x2 d.f. 1 186,956 10 250,735 8 425,784 8 2 230,629 9 242,516 8 446,363 8 3 149,600 9 359,657 10 570,903 10 4 69,479 9 246,305 10 553,342 10 5 214,583 10 530,746 9 779,447 9 6 98,632 9 430,761 9 717,560 9 1 -6 28,006 13 223,969 10 508,653 10 GozdV 60 (2002) 7-9 30!5 ·, Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Grafikon 13a: Dejansko in teoretično število dreves glede na debelinsko stopnjo, P = 1 ha (skup = dej.št. dreves na vseh ploskvah T1 = teor. št. dreves) Cirapfl !Ja: Actual and theoretical number of trees versus diameter class, P = 1 ha (total = actual number of trees on all plots, TJ = theoretical number of trees) PASJE JAME 60 20 o ·---·-···-·····--····--········· ·--··-·····-· ···-· .. ·-················ ... _ 2 'l .s 5 6 7 8 9 10 11 12 1.3 lJ 15 lS 17 10. Najnižja kriterialna (tablična) vrednost za cl,ki je večja od izračunanih je 34,528 (pri 13 stopinjah prostosti, d.f. = 13 in a ::5 0,001 ). Zato lahko postavimo trditev, da vzorec, ki ga predstavlja ploskev 1 -6 v Pasjihjamah izvira iz populacije, ki ima takšno frekvenčno porazdelitev, ki jo pred­ stavlja Liocourtovo zaporedje. Grafična predstavitev teoretičnih in dejanskih frekvenčnih porazdelitev je prikazana na grafikonu št. 13a in l3b. Kot je razvidno iz grafikonov, je skladnost dejanskih frekvenc s teoretičnimi razmeroma dobra v Pasjih jamah. Iz tega lahko sklepamo, da je za vpogled v prebiralno strukturo površina 54 arov zadovoljiva, velikost ploskve 9 arov pa glede na izračunane X2 vrednosti premajhna, čeprav te ploskve na prvi pogled kažejo prebiralno zgradbo že na majhni površini. V Ortneku pa je število dreves premajhno v nižjih debelinskih stopnjah (7. stopnja in manj). Ker pa je uravnoteženo stanje odvisno tudi od števila dreves v nižjih deb. stopnjah, kakor tudi od števila primerkov v pomladku (to je v višinskih razredih 50 -130 cm) smo primerjali ugotovljeno število drevesc z okvirji, ki jih podaja Schtitz ( 1989). Priporočeno število drevesc po Schi.itzu je naslednje: višina 50 do p_od 90 cm višina 90 do pod 130 cm debelina O do pod 4 cm debelina 4 do pod 8 cm 308 75 -1.460 primerkov 70 -620 primerkov 260 -750 primerkov 160 -350 primerkov Grafikon 13b: Dejansko in teoretično število dreves glede na debelinsko stopnjo, P = 1 ha (skup = dej.št. dreves na vseh ploskvah skupaj T1 = teor. št. dreves- različica a, T2 = teor. št. dreves- različica b) Graph 13b: Actual and theorelical number oj trees ver.ws diameter class, P = 1 ha (total = actual number oj trees on all plats, TJ = theoretical number of trees-varianta, T-e = theoretical number of trees -variant b) ORTNEK 350 :·---· -------------:---~- ------ --··-- ·---- ---- · ...... _. ___ •• ,, 0001 . 1 O;o i 1 -1 . 150 1' 100 . j dejansko oO 1 · · o l---~-~ --------~~----· ----~-=-=5,.§.;;:_ ===~~ !1..-_J 2 3 4 5 B 7 R S 10 11 L? IJ 14 tS 11) Če švicarske debelinske stopnje preračunamo v 5 cm stopnje, ki so uveljavljene v Sloveniji, dobimo priporočeno število v l. deb. stopnji 300-900 in v 2. deb. stopnji 180-400. Iz preglednice 2a in 2b, kjer so podane frekvenčne porazdelitve po ploskvah, je razvidno, da je na vseh ploskvah število dreves večje kot pa so priporočena števila (okvitji) za višinske razrede 50 cm do 1,3 m, ali pa se dejansko število dreves nahaja znotraj priporočenega okvirja. 5. 4. 3 Preverba uravnoteženega stanja s pomočjo števila dreves v razširjenih debelinskih razredih 5. 4. 3 Test of equilibrium by means of number of trees inside enlarged diamerer classes Mitscherlich ( 1952) je v svoji obširni raziskavi o prebiralnih gozdovih Nemčije ugotovil potrebne deleže števila dreves v razši1jenih debelinskih razredih, ki so potrebni, da prebiralni gozd trajno funkcionira; z drugimi besedami: ugotovil je potrebno debelinsko strukturo za uravnotežena stanja. Kot je bilo že navedeno, je teh stanj skoraj nešteto. Ta stanja je podal na grafit, ki je prikazan na grafikonu št. 14. Na tem grafu so prikazana vsa stanja v zgradbi uravnoteženega gozda. Na ordinatni osi je pri­ kazano število dreves najdebelejšega razreda C (du2:50 cm), na abscisni osi število dreves srednjega razreda B (26 :S: du ::5 49 cm); krivulje GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Grafikon 14: Prikaz analiziranih ploskev glede na potrebno število dreves v razširjenih debelinskih razredih v prebiralnem gozdu. Cm ph no. 14: Presen ta ti on of analysed plors with regard to necessary number of trees in enlarged diameter classes in selection forest c d1.3= 50 cm in več 60 40 20 o 50 t~O 100 100 19 o 150 26~ dl.J ~ 49 znotraj grafa pa podajajo število dreves najtanjšega razreda A (7 :::; du :::; 25 cm). Na vseh točkah znotraj polja, ki ga omejujeta krivulji A = 100 inA= 700, je gozd v uravnoteženem stanju. V ta grafikon smo vnesli strukturo gozdov naših ploskev. Številke točk pomenijo: št. = Pasje jame, ploskev l št. 2 = Pasje jame, ploskev 2 Št. 3 ==Pasje jame, ploskev 3 št. 4 ==Pasje jame, ploskev 4 št. 5 =Pasje jame, ploskev 5 št. 6 =Pasje jame, ploskev 6 št. 7 =Pasje jame, ploskev 1 + 2 št. 8 = Pasje jame, ploskev 3 + 4 št. 9 = Pasje jame, ploskev 5 + 6 GozdV 60 (2002) 7-9 1. 6 ~o rdeče 11 -16 = o pluvo 7 -9 = o zeleno 17 -19 = o vijoličasto 10 =o črno 20= rumeno c d1,3= 50 cm in več 100 200 250 300 št. 10 =Pasje jame, ploskev 1 do 6 št. 11 = Ortnek, ploskev 1 št. 12 = Ortnek, ploskev 2 št. 13 = Ortnek, ploskev 3 št. 14 = Ortnek, ploskev 4 št. 15 =Ortnek, ploskev 5 št. 16 = Ortnek, ploskev 6 št. 17 == Ortnek, ploskev 1 + 2 št. 18 =Ortnek, ploskev 3 + 4 št. 19 = Ortnek, ploskev 5 + 6 št. 20 = Ortnek, ploskev 1 do 6 30 20 10 Kot vidimo, ploskve v Ortneku št. 3(13), 5(15), 6(16) oz. njihove spojitve Ortnek 3 + 4(18), 5 + 6( 19) in 1 do 6(20) niso v uravnoteženem stanju. Vse tri ploskve oziroma njihovi seštevki imajo 307 ., Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda prevelik delež razreda C (to je debelega drevja). V grafikonu so točke, ki ponazarjajo ploskve, ki so locirane glede na število dreves v B in C razredu, medtem, ko je število dreves v A razredu na vseh ploskvah bistveno večje kol bi znašalo potrebno število teh dreves glede na dano število dreves v B in in C razredu. Tako znaša število dreves A razreda na ploskvah v Pasji jami od 244 do 722 (aritm. sr. 380). Ugotavljamo, da na ploskvah v Ortneku in sicer št. 3, 5 in 6 ni takšna zgradba gozda, ki bi zagotavljala uravnoteženo stanje. Uravnoteženo stanje v Ortneku izkazujejo ploskve l. 2 in 4 (na grafikonu 11, 12 in 14) ter njihove kombinacije. Zanimivo, da v Ortneku vse ploskve skupaj ( 1 do 6 oz. v grafikonu št. 20) niso v uravnoteženem stanju. To pomeni, da pri takšni zgradbi kot je v Ortneku, je celo površina 0,54 ha premajhna za preskus ugotavljanja uravnoteženosti oz. trajnosti donosov (po Mitscherlichu). Nekateri avtmji pa ugotavljajo, da lahko najdemo uravnoteženo stanje tudi na površinah, ki so manjše od 0,50 ha (Weidmann v Zingg et al. 1997). 5. 4. 4 Preverba uravnoteženega stanja na temelju deležev lesne zaloge v posameznih debelinskih razredih. 5. 4. 4 Test of equilibrium by means of standing volume proportions in individual diameter classes Podobno kot ugotavlja Mitscherlich ( 1952) uravnoteženo stanje z deležem števila dreves v posameznih razši1jenih debelinskih razredih. lahko preskusimo t9 stanje z deležem lesne zaloge po teh razredih. Tako predlaga Schtitz ( 1989), da naj imajo prebiralni gozdovi v lesni zalogi od 15 do 34% tanjših dreves (do 30 cm), 22 do 42% srednjedebelih dreves (30 do 50 cm) ter 24 do 57% debelih dreves (nad 50 cm), dejanski odstotek, ki mora biti znotraj teh okvi1jev pa je odvisen od rastišča in drevesne sestave. Že v preglednici 4, kjer je prikazana lesna zaloga po naših razšitjenih debelinskih razredih, vidimo da so deleži lesne zaloge po razširjenih razredih v ploskvah znotraj iste lokacije zelo različni. Tako znaša v Pasjih jamah delež lesne zaloge v razredu 10 -29 cm 11,3 do 32,6% v povprečju pa 18,6%; podobno je v Ortneku, le da je tu delež tm1jših dreves manjši- v povprečju 9,7%. Če postavimo, da je v Pasjih jamah razmerje med razširjeni mi deb. razredi 20 : 35: 45 ter v Ortneku 308 20 : 40 : 40-takšno razmerje namreč dobimo preko Liocourtovega zaporedja -vidimo, da je na štirih ploskvah v Pasjih jamah delež dreves v A razredu ( 1 0-29) premajhen. Razmeroma dobro razmerje pa imamo na nivoju vseh 6 ploskev. V Ortneku pa je na vseh ploskvah delež tanjših dreves premajhen, močno prevelik pa je delež srednjedebehh dreves (v povprečju kar 54,8% namesto 40%). Močno odstopata ploskvi št. 1 in 2 (Ortnek), kjer je delež srednjedebelih dreves nad 70%. Ti dve ploskvi imata večje šope ta.njših debeljakov. Tudi v primeru preverbe uravnoteženega stanja s pomočjo deležev lesne zaloge v posameznih debelinskih razredih, se je izkazalo, ela so ploskve velikosti 9 arov premajhne. V Pasjih jamah je zadostna površina 0,54 ha, v Ortneku pa je celo ta premajhna, če smatramo te gozdove za prebiralne. 5. 4. S Preverba uravnoteženega stanja s pomočjo debelinskega prirastka in prehodnih dob. 5. 4. 5 Test of equilibrium by means of diameter increment and ingrowth petiod Prebiralni gozd funkcionira, če v neko debelinsko stopnjo vraste toliko dreves, kolikor jih iz te stopnje preraste v višjo stopnjo, kolikor jih v tej stopnji posekama ter kolikor jih v tej stopnji odmre. Ta ideja izhaja že od Hufnagla, čeprav jo nekateri prepisujejo, n. pr. Schi.itz po kronologiji mlajšim avtorjem (BONČlNA 1994). Izračun števila dreves, ki iz neke stopnje preraste v naslednjo, temelji na naslednji postavki: Če imamo v stopnji »k« nk -dreves in jih v dobi a (5 ali 10 ]et) preraste v stopnjo k+1 m,+1 dreves potem znaša prehodna doba (t) za n, drevesa n,. a. t, ==---ili- (primer: v 3 deb. stopnji imamo 350 k+l dreves, čez 10 let je v tej stopnji od teh 350 dreves ostalo samo 100 dreves, 250 pa jih je preraslo v 4. stopnjo. Prehodna doba je ~~~ · 10 = 15, 76. Vsa drevesa bi prerasla v naslednjo stopnjo v 15,76 letih. Iz tega lahko izračunamo tudi letni debelinski prirastek in sicer: ' . 50 ~ . ) 50 3 17 1<~ =t; v nasem pnmeru 15,76 = , Pri izračunu potrebnega števila dreves po debelinskih stopnjah pa gremo po obratni poti; iz GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda dejanskih prehodnih dob ali pa debelinskih prirastkov, ki jih ugotovimo s pomočjo izvrtkov ali pa s pomočjo kontrolne metode na ploskvah, izračunamo potrebno število dreves v vsaki stopnji. Če vzamemo dve sosedni debelinski stopnji, ki imata enako širino b (pri nas 5 cm), letne debelinske prirastke ik, ik+l, izračunamo število dreves, ki preraste v a letih iz stopnje k v k+ 1 po naslednjem n . i . a . . . obrazcu: k b . Podobno velJa za stopnJO k+ 1 IZ katere preraste v stopnjo k+2 naslednje število n .i .al .h. d. . dreves _i.;t.i_k_+l_. z tega 1z aJa, aJe po a letrh v b stopnji k+ !naslednje število dreves: n,. ik . a n . i . a v n + _ k+l k+l . Ce ta obrazec ~+1 =--b-- n~+l b .. • v nk_._l· 1k+l razVIJemo pndemo do koncnega obrazca n, = --. - 1 k (PRODAN, 1949). Na osnovi tega obrazca je izpeljan tudi obrazec, ki upošteva poleg vrastka in dreves, ki prerastejo še sečnjo oziroma odvzem dreves iz debelinske stopnje, ki ga uporablja Schtitz ( 1989) za izračun števila dreves v uravnoteženem sta~u: Pk . Pk + e, k. nk+l = n~. ----In nk+l = n, . --, Jer Pk+l + ek+l Pk-1 pomeni: e; = posekana število dreves v % od stoječega števila dreves pred sečnjo; P; = vrastek izražen kot delež. ki v določeni dobi vraste v naslednjo višjo stopnjo (običajno izračunamo ta delež za dobo 1 leta). S pomočjo teh dveh obrazcev lahko izračunamo potrebno število dreves v poljubni stopnji, s tem da poznamo le število dreves v izhodiščni ali pa končni stopnji. Vrastek dreves v višjo stopnjo se običajno izračuna na osnovi ugotovljenega debelinskega prirastka, odvzem pa se določi izkustveno. Ta model, ki upošteva prirastke po debelinskih stopnjah ter odvzem po debelinskih stopnjah je bolj primeren za analizo po izvršeni sečnji, ker je delež odvzema po stopnjah vnaprej zelo težko določiti (BONČINA 1994). Predstavlja pa ta model napredek v primetjavi z Liocourtovim zaporedjem, ker je manj splošen oziroma je bolj prilagojen rastišču ter rasti kakor tudi dejanski zgradbi gozda. V prebiralnem gozdu so vsekakor zanimive prirastne krivulje ter krivulje prehodnih dob, še posebej, če jih primerjamo s p1irastnimi krivuljami enomernih gozdov. Na grafikonu št. 15a in 15b so prikazani radialni debelinski prirastki za Pasje jame in Ortnek. Odvisnost prirastka od prsnega premera smo ponazorili z alometrijsko funkcijo, ki ima za analizirani lokaciji naslednje vrednosti: Pasje jame Ortnek i,. = 5,286 d 1°/s2 (R= 0,402'~*) i,. = 0.744 d 1°~%o (R = 0,744***) Kot je razvidno iz grafiko na 15a in 15b, so razlike med radialnimi prirastki pri istem prsnem premeru veliko večje v Pasji jami kot v Ortneku. Raztros vrednosti je še posebej velik pri tekačih in zmagovalcih. Pri tekačih je ta raztros razumljiv, pri zmagovalcih pa je posledica različne vitalnosti. Posamezne jelke imajo močno presvetljene krošnje zaradi t. im. propadanja jelke. Prilagojena krivulja danim podatkom ima v Ortneku večji nagib, kar je običajno v prebiralnih gozdovih. Večji debelinski prirastki v višjih debelinskih stopnjah se zrcalijo v padajoči krivulji števila dreves s prsnim premerom (Liocourtovo zaporedje). Drevesa v Pasjih jamah imajo pri manjših prsnih premerih večji radialni ptirastek kot drevesa v Ortneku ter obratno, manjši Preglednica 9: Vrednosri parametrov višinskih krivulj v prebiralnem gozdu (H = višina v m, D =prsni premer v cm). [{lb/c 9: Parameter values of height curves in selection forest ( H = height in m, D = dimne ter ar breast height in cm) PASJE JAME H *(1 ( b*D))*' 1 3 -=a -exp1-· "'c+ , Dr. vr. n R2 a b c srn 157 0,962 38,960657406 0,035739786 1,510075563 je 264 0,945 41,499980849 0,031845942 1,440099473 bu 412 0,952 37,136224613 0,031563433 1,015789863 ORTNEK H *(1 ( b*D))*' 1 3 -=a -exp~- .'i'c+ , Dr. vr. n R2 a b c srn 157 0,972 34,577379448 0,068265031 2,164770577 je 264 0,973 32,095960169 0,065801956 1,945266159 GozdV 60 (2002) 7-9 309 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Grafikon 15a: Radialni prirastek glede na prsni premer Grafikon 15b: Radialni prirastek glede na prsni premer drevesa (Pasje jame -smreka, jelka) drevesa (Ortoek -smreka, jelka) Gmph 15a: Radium increment bydbh (Pasjejame-spruce, fir) PASJE JAME ORTNEK :: 1! :~kk ~~- t~ 50! l 1 i 1 40 1 40! j 30 1 o g 30 l ! " 1 1 "1 1 " 1 l "1 1 0 o,_l -s -~0--15_2_0 -25_3_0_3_5 -~0-4-5 -50_5_5-60_6_5-70_7_s__,ao 0 0 5 , 0 , 5 20 25 30 35 -4 0_ 4_ 5 - 50_ 5_ 5_60_6_5-70_7_5 ~o prsno premer (cm) prirastek pri večjih prsnih premerih. To je posledica manjše lesne zaloge v Pasjihjarnah (čakalci in tekači imajo več svetlobe) ter boljših rastišč v Ortneku. Čeprav je v PasJ"i jami H za J·elko in smreko top nekoliko višji kot v Ortneku, je rodovitnost (proizvodna sposobnost rastišč) v Ortneku višja. To neskladje nastaja zaradi izračuna H10r v prebiralnih gozdovih, ker vzamemo v izračun vsa drevesa debelejša kot 50 cm. Razumljivo, da je pri takem izračunu Hlop višji tam, kjer so ciljni premeri višji. Zato je takšen način izračuna H10P v prebiralnih gozdovih neustrezen oziroma neprimeren za ugotavUanje proizvodnih sposobnosti rastišč (ustrezen pa je za ugotavljanje modelov zgradbe). To lahko razberemo tudi iz višinskih krivulj, ki so predstavljene na grafikonih 16a in 16b. Pri prsnem premeru 45 cm imata tako s mre ka kot jelka v Pas jih Grafikon 16a: Višinske krivulje v prebiralnem gozdu Graph 16a: Height curves in selection fores 1~-r 1 bl ! . ----t--f---1--t---+-i---+---t--b~f"!=--- : 1 1 .! 1 ~~~-~~~~~-+--~-~~-+-+--f-~--+-~ 5 10 15 310 \ 20 25 30 35 40 45 50 prsni premer (cml 55 60 es 10 75 eo prsni premer (c:m) jamah višino izpod 30m, v Ortneku pa nad 30m (snu·eka celo 32,5). Višinsko krivuljo smo ponazorili s funkcijo Y = a(l-exp(bxW + 1,3. Ker smo pri izračunu parametrov uporabili veliko število dreves in je prilagoditev izjemno dobra, predstavljamo tudi vrednosti parametrov v preglednici 9. Iz grafikona je razvidna sigmoidna oblika višinske krivulje, izjema je bukev, kjer se višina povečuje glede na prsni premer de gr esi v no (kri vu] ja nima prevaja). Bukev ima drugačen vzorec višinske rasti kot snu·eka in jelka, ki v času zavrte višinske rasti priraščata še vedno nekoliko v debelina. Tako ima bukev v Pasjih jamah pri 10 cm prsnega premera dimenzijsko razmerje R = 111,5 pri srnreki 76,4 in pri jelki 76,9. Grafikon 16b: Višinske krivulje v prebiralnem gozdu Graph lob: Height curves in selection forest 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 prsni premer {cm) 70 75 81 GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda Pri 50 cm prsnega premera pa se te vrednosti 4. Čeprav so čakalci zastopani predvsem v skoraj izenačijo; tako znaša p1i bukvi R = 61,3, pri nižjih višinskih in debelinskih stopnjah in zma- smreki R = 61,7 in jelki R = 62,4. Zanimivo je, da govalci predvsem v višjih, so posamezne stopnje, so tudi v Ortneku dimenzijska razmerja pri jelki in v katerih se nahajajo drevesa vseh treh socialnih snu·eki precej podobna razmerju v Pasjih jamah, položajev. Frekvenčna porazdelitev števila dreves čeprav je lesna zaloga bistveno večja. Tako znaša glede na prs~1 premer in glede na drevesno višino to razme1je pri prsnem premeru 50 cm pri s1meki ima na večini analiziranih ploskev obliko pada- R = 66,9 in pri jelki R = 62,2. joče ga poligona; na nekaterih ploskvah se pokaže Če prime1jamo višinsko krivuljo prebiralnega t. im. grba ali pribitek števila dreves v srednjih gozda z višinsko krivuljo enomernih gozdov so debelinskih stopnjah. To so tiste-ploskve, ki imajo višine v prebiralnem gozdu p1i istih prsnih premerih večjo skupino enomernejšega tanjšega debeljaka. nižje in sicer zaradi učinka vetra ter pomanjkanja 5. Z rastjo in razvojem dreves se spreminja stranske konkurence (utesnjenosti) med zmagovalci socialna in debelinska zgradba, zato je konstantnost (KENK 1997). zgradbe prebiralnega gozda prej izjema kot pravilo. 6. ZAKLJUČKI Na osnovi analize, ki smo jo izvedli na šestih raziskovalnih ploskvah v jelovjih, kjer je matična podlaga kremenov peščenjak in 6 ploskvah v jelovem bukovju na apnencu, smo prišli pri analizi zgradbe prebiralnih gozdov do naslednjih zaključkov: l. Čeprav so bile vzorčne ploskve razmeroma majhne (velikost 30 x 30 m), so glede skupnega števila dreves, ki raste na teh ploskvah razmeroma homogene. Koeficient variacije v številu dreves na apnencu znaša 18,0%, na silikatu pa 27,7%. 2. Na rastiščih združbe Bazzanio-Abietetum sta v drevesnem sestavu smreka in jelka z neznatno primesjo bukve, jerebike in javorja. Na rastiščih združbe Omphalodo-Fagetwn festucetoswn pa je med drevesnimi vrstarn.i močno zastopana bukev; njen delež v lesni zalogi znaša od 13,7% do 77,9%. Za ugotavljanje deleža drevesnih vrst v prcbiralnih gozdovih so 9 arov velike ploskve mnogo pre­ majhne. 3. V jelovo-bukovem gozdu je od povprečnega števila dreves (vsi primerki, ki imajo 50 cm višine in več), to je 3.138 dreves/ha, 85% čakalcev, 10% tekačev in 5% zmagovalcev. V jelovo-smrekovem prebiralnem gozdu pa je v povprečju 3.763 dreves na ha, od tega 88,6% čakalcev, 5% tekačev in 6,4% zmagovalcev . Čeprav je pomlajevanje na silikatu običajno bolj obilno, paje število tekačev tu manjše kot v jelovo-bukovem gozdu in to zaradi večje lesne zaloge. Po posameznih ploskvah so velike razlike predvsem v številu tekačev. Za vpogled v socialno zgradbo sestoja je velikost ploskve 9 arov premajhna. GozdV 60 (2002) 7-9 Zato je nesmiselno vztrajati na normalah ali modelih, čeprav so poučni in uporabni predvsem (kot večina modelov v gozdarstvu) v »raz­ jasnjevalne in pojasnjevalne« namene, to je, da si razjasnimo sebi in pojasnimo drugim, zakaj se je zgradba nekega prebiralnega gozda spremenila in v katero smer bodo potekale spremembe v prihodnosti ter kateri ukrepi bodo potrebni, da ne bodo imele spremembe preveč nezaželenih posledic (n.pr. izguba prebiralne zgradbe, izguba na kakovosti debel itd.). Pribitek oz. grba v frekvenčni porazdelitvi še ne pomeni ))zapeljanost« v prebiralni zgradbi, to moramo smatrati kot normalen pojav, še posebej, če zgradbo analiziramo na majhnih površinah. Prav tako se ta pribitek lahko pojavi na večjih površinah, kjer imamo zmagovalce v skupinah, ali pa del gozda z bolj enomerno zgradbo, ki se je že od svojega nastanka razvij al kot enomeren gozd. Tudi v najlepših prebiralnih gozdovih se bodo vedno našle skupine drevja, kjer je potekal razvoj preko socialnega sestopa in ne preko socialnega vzpona. Takšni primeri bodo pogosti -pravzaprav nujni - ko je v gozdu večja primes bukve. Bukev kot »Čredna vrsta« zahteva tekom svojega razvoja utesnjenost s strani in sicer od dreves enake višine, seveda, če želimo, da oblikuje debla, ki imajo visokokakovostne sortimente. Zato imamo v prebiralnem gozdu, kjer je večja primes listavcev, v bistvu kombinacijo prebiralnega in skupinsko postopnega gospodarjenja. Še posebej je to pomembno pri bukvi zaradi rdečega srca. Bukev ne sme biti čakalec kot n. pr. jelka in snu·eka, temveč se mora pomlajevati v manjših skupinah, ki se razvijajo po načelu socialnega sestopa in ob stranski zaščiti matičnih dreves. Čim večji je ciljni premer 311 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda (debelina drevesa), tem manjša je težava zaradi pribitkov števila dreves v srednjih debelinskih stopnjah. 6. Kakovostna zgradba analiziranih sestoj ev na ploskvi je zelo različna glede na drevesne vr.sto; tako so deleži kakovostnih drevesc do višine 1,30 m zelo različni in se gibljejo od 0% do 38% pri bukvi na silikatu ter 11 do 85% na apnencu ter od 0% do 100% pri jelki in smreki. Bukev je v teh najnižjih višinskih razredih slabše kakovosti kot jelka in snu·eka. P1i analizi kakovosti dreves, ki so debelejša kot 20 cm pa smo ugotovili, da je delež hlodov A kakovosti večji na rastiščih združbe Omphalodo-Fagetwn kot na rastiščjh združbe Bazzanio-Abietetum. Zaradi bukve pa je v jelovo­ bukovih gozdovih bistveno večji delež sortimentov D razreda. 7. Preverba uravnoteženega stanja je po­ kazala, da je to smiselno le na površini 0,54 ha in več, na manjših površinah so odstopanja prevelika. Za praktično uporabo je primeren preskus deležev lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih. Na osnovi ciljnega premera in višine lesne zaloge deležev· posameznih drevcsnih vrst ter proizvodne sposobnosti rastišč se ugotovijo optimalni deleži lesne zaloge in ti nam služijo pri preskusu trajnosti. Višine optimalnih lesnih zalog, ki so navedene v literaturi ~o verjetno za naše rastiščne razmere in . za· naše ciljne prem ere nekoliko preskromne. Pomlajevanje je zadovoljivo tudi ob višjih zalogah, če so v sestoju zelo debela drevesa, seveda pa je smiselno pridelovanje zelo debelih dreves le, če so izjemno kakovostna . V analiziranih ploskvah je to smiselno na ploskvah v Pasjih jamah pri smreki, ki daje les, ki je uporaben za izdelavo glasbenih instrumentov. 8. Krivulje debelinskih oz. radialnih prirastkov imajo takšno obliko, ki zagotavljajo oziroma omogočajo funkcioniranje gozda kot prebiralnega gozda (prehodne dobe se z večaojem debeline drevja zmanjšujejo). 9. Višinske k1ivulje kažejo, da ima bukev pri tanjših debelinah drugačen vzorec višinske rasti kot smreka in jelka. 10. Pri opredelitvi ali je nek gozd prebiralen ali ne, in ali lahko ta gozd funkcionira kot prebiralen gozd ali ne, ni zadostno zagotovilo, da imajo posamezni parametri vrednosti, ki so značilne za 312 prebiralni gozd, ker so le-te preveč odvisne od velikosti vzorca. Odločilna presoja je slika prebiraloega gozda, ki si jo lahko ustvarimo le ob samem ogledu gozda. Nek gozd funkcionira kot prebiralni gozd, kljub temu, da vsi kazalci kažejo, da ima velike odmike v zg(adbi, lahko pa imamo tudi nasproten primer, ko imajo kazalci vrednosti, ki so lastne prebiralnemu gozdu, vendar ne funkcionira. Šele z ogledom gozda in presojo ali imamo sposobne čakalce (vitalne), ki ob sprostitvi od zgoraj preidejo v tekače in ti v zmagovalce, lahko nek gozd opredelimo kot prebiralni gozd. Le malokateri gozd zahteva toliko izkušenj kot prebiralni gozd, zato lahko presojo oziroma uvrstitev nekega gozda izvede le gojitelj oz. načrtovalec z bogatimi izkušnjami na področju gojenja gozdov. 11. Prebiralna zgradba, kije predpogoj trajnega prebiralnega gospodmjenja, je v razvoju naravi prepuščenega gozda (pragozda) največkrat pre­ hodnega značaja in le stanje, ki se vzpostavi, če nastopijo določeni pogoji. Ta zgradba je le ena izmed neštetih fluktuacij v razvoju kompleksnega ekološkega sistema, ki ga imenujemo gozd. Teorija kompleksnih sistemov pa nas uči,· da so le-ti vedno spreminjajoči (JANTSCH 1992) in ravno stalno spreminjanje je tisto, ki omogoča kompleksnost. Fluktuacije, to so odmiki od uravnoteženega stanja, so analogne mutacijam v biologiji; težnja k stabilnosti pa ima podobno vlogo kot selekcija (PRIGOGINE 1987). Zato so spremembe v strukturi gozda potrebne, saj so prilagoditve na spremenjene razmere v okolju. Zato je vztrajanje na točno določeni struktmi gozda protinaravno. S prebiranjem (ukrepi} fluktuacije le usmerjamo, ne smemo pa jih preprečevati; usmerjamo jih tako, da ohranjamo tiste procese, ki so značilni za prebiralni gozd to so socialni vzpon, individualizacija, avtoncgovalnost in nenehno -pomlajevanje. Bistvo prebiralnega gospoda1jenja in z njim povezano kontrolno metodo, je najlepše ponazoril »oče modernega prebiralnega gozda« veliki in genialni Bio1ley, ko ga primerja z nenehnim eksperi­ mentiranjem. Vsak ukrep v gozdu je eksperiment, ki ga je potrebno vsakič na novo izvrednotiti. 12. Ciljni premer, ki ga določimo na osnovi rastišča, drevesnih vrst in goznogospodarskih ciljev, predstavlja zaželeno debelina, ki jo naj dosežejo le najkvalitetnejša drevesa. V primeru Pasjih jam (90 cm) so to smreke z lesom za glasbene instrumente; GozdV 60 (2002) 7-9 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda pri bukvi (70 cm) pa le tista drevesa za katera domnevamo- na osnovi krošnje in oblike debla (brez žmul, brez zaraslih ran in podobno)- da imajo debla, katerih les je funurske kakovosti. Vsa drevesa, ki so debelejša kot 50 cm in jih posekama , smatramo, da so dosegla ciljni premer, zato je ciljni premer vedno mišljen kot razpon od 50 cm do ciljne debeline D. Znotraj tega razpona pa posamezna drevesa posek amo takrat, ko dosežejo po enoti količine najvišjo vrednost. Le ob takšnem razumevanju ciljnega premera bo prebiralni gozd tudi ekonomsko učinkovit. 7 POVZETEK Prebiralna zgradba se v naravnem razvoju gozda pojavlja le občasno in sicer v mladostnem in razgraditvenem stadiju v t. im. prebiralni fazi. Izjema so le ekstremna rastišča, kjer ima ta faza trajni značaj. Zato zahteva prebiralno gospodarjenje in zanj potrebno ohranjanje prebiralne strukture stalno ukrepanje. Če enomerni gozd prepustimo naravi, bo njegov razvoj prešel vse tiste razvojne faze kot jih imamo v gospodarskem gozdu, če pa prebiralni gozd prepustimo naravi, bo na večini gozdnih rastišč prešel v enomernejšo obliko. Zato je za ohranjanje prebiralnega gozda mtino potrebno, da poznamo njegovo zgradbo. Da bi podrobneje spoznali zgradbo prebiralnega gozda in razlike v zgradbi, ki se pojavljajo kot posledica različnih rastišč in različne drevesne sestave, smo izvedli analizo na 12 ploskvah velikosti 9 arov (30 x 30 m). Ploskve nismo postavili naključno, temveč sistematično in sicer tako. da ležijo druga ob drugi. Na ta način je možno združevanje v skupinice (večje agregate). Takšno lociranje ploskev je potrebno zaradi tega, ker smo želeli ugotoviti, kolikšna je najmanjša površina, ki izkazuje uravnoteženo stanje prebiralnega gozda. Šest ploskev smo postavili v Ortneku (GE Mala gora, OE Kočevje), kjer je matična podlaga kremenov peščenjak (silikat), rastišča pa poraščajo fitocenoze, ki jih uvrščamo v Bazzanio-Abietetum. V drevesnem sestavu sta zastopani jelka in smreka z neznatno primesjo bukve in jerebike. Naslednjih 6 ploskev pa smo postavili v Pasjih jamah (GE Draga, OE Kočevje) na apnenčasti matični podlagi, rastišča pa poraščajo fitocenoze, ki so uvrščene v asociacija Om.phalodo-Fagetum festucetosum. Pregled najpomembnejših prirastoslovnih osnov nam daje naslednje informacije: GozdV 60 (2002) 7-9 l. Lesna zaloga. V Ortneku prevladujeta jelka in s1ru·eka s 96,4%. Lesna zaloga je v razmaku od 493 do 708 m'/ha. Koeficient variacije znaša KV% = 13,4. V Pas jih jamah pa je delež bukve v lesni zalogi kar 39.4%, ostalo pa sta jelka in stnreka. Lesna zaloga je v razmaku od 280 do 446 m'/ha, KV% = 16,4%. Glede višine lesne zaloge so analizirane ploskve še vedno homogene. V povprečju ima gozd v Pasjih jamah le 62% tiste lesne zaloge kot gozd v Ortneku. To je posledica velike primesi bukve. manj rodovitnih rastišč ter različnega ukrepanja. 2. Socialna zgradba. V Ortneku je število dreves in drevesc (50 cm višine in več) 3.763 na l ha. od tega 88,6% čakalccv. 5,0% tekačev in 6,4% zmagovalcev. Koeficient variacije pri številu dreves je 27,7%. Ploskev z najmanjšim številom ima le 2.678 dreves, najbogatejša pa 5.544 dreves. V Pasjih jamah pa je razpon v številu dreves od 2.111 do 3.822 v povprečju 3.137. Od tega je 85% čakalcev, 10% tekačev in 5% zmagovalcev; KV% = 18%. Nižja lesna zaloga ima za posledico večji delež tekačev. Ploskve velikosti 9 arov dajo dober vpogled v višino lesne zaloge, ne pa v socialno zgradbo. 3. Kakovostna zgradba. Pri kakovostni zgradbi smo analizirali kakovost drevesc do višine 130 cm (pretežni del čakalcev) ter kakovost debel dreves, ki imajo prsni premer 20 cm in več. Pri drevescih do višine 130 cm delež kakovostnih (nepoškodovanih ter takšnih, ki imajo izraženo glavno os itd.) varira od li% do 94% v Pasjih jamah in od O do 100% v Ortneku, če upoštevamo glavne tri oziroma dve drevesni vrsti. Izstopa bukev, ki je slabše kakovosti. Analiza dreves du 2.::: 20 cm pa je dala naslednje rezultate: Kakovostni razred A B c D Ortnek 3.2% 38,3% 27,0% 31,6% Pasje jame 13,8% 25,5% 19.4% 41,3% Po posameznih ploskvah so izredno velike razlike. Izstopa lokacija Pasjih jam, ki ima velik delež hlodov A razreda, vendar moramo teh 13,8% zmanjšati za 5,3 to je na 8,5%, ker smo podA razred zajeli tudi bukove hlade kakovosti L (na zunaj nismo mogli ločiti med blodi furnirske kakovosti in hladi za luščenec; po izkušnjah je v prebiral nem gozdu le kakovost luščenca) . Zaradi bukve je v Pasjih jamah večji delež lesa kakovosti D. Večji delež A razreda v Pasjih jamah (kljub zmanjšanju 313 Kotar, M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda zaradi bukve) pa je posledica izredno kakovostnih smrek (resonančni les). 4. Uravnoteženo stanje. Uravnoteženo stanje smo preskusili z Liocourtovim zaporedjem, Mi tscherlichovimi razmerji med debelinskimi razredi A : B : C ter razme1jem lesnih zalog v razši1jenih debelinskih razredih. Pri prime1javi dejanskih frekvenčnih poraz­ delitev z Liocourtovim zapored jem, se je pokazalo, da vse ploskve skupaj v Pasjih jamah predstavljajo vzorec iz populacije, ki ima enako frekvenčno porazdelitev kot Liocourtovo zaporedje > Xt~b) .. !o GozdV 60 (2002) 7-9 test the hypothesis that the plenter forest is in the equilibrium by means with the Liocourt sequence, the sample plot size should be 0,54 ha and more. The test of equilibrium by means with Mitscherlich's required number of trees in the enlarged diameter classes shows, that the sample plats No 3,5 and 6 in Ortnek and their pooling do not function as a plenter forest in the eguilibrium. The other plats in Ortnek and all of the plats in Pasje jame have appropriate number of trees in the classes B and C and to much trees in the diameter class A ( 7 -25 cm). The test of the equilib1i.um by means with portions of standing volume in the A, B and C diameter classes according to the model shows that in Pasje jame the relation A : B : C should be 20 : 35 : 45 the real portion in the class A is 18,6%. In Ortnek the relation among A : B : C should be 20 : 40 : 40 but the real portion in the class A is 9,7% only. For statement if the given forest will work as plenter forest or not, is not enough that structural characteristics and parameters have values, which are significant for theoretical models in equilibrium, because it js known, that the plenter forest has on the same site more equilib1ium states which pass over one after another. Deciding is the assessment if the forest has enough waiters (the trees in the lower social standing) of good vitality and quality and if the st:ructure of forest makes it suitable that the trees which are in the lower social standing ingrowth to higher social standings i.e. in the sprinters (the trees in the middle social standing) and winners (the trees in the upper social standing). Plenter forest is a dynamic complex system which can not by illustrated by the static models such as are Liocourt sequences, ideal proportions according to number of trees in dbh classes or ideal proportion according the growing stock etc. 8. ZAHVALA Iskrena hvala za sodelovanje in vso pomoč pri terenskem delu Janezu Andoljšku, spec., univ. dipl. inž. gozd. jz OE Kočevje. Prav tako se zahvaljujem tudi Leonardi Godler, univ. dipl.inž. les. za računalniško obdelavo podatkov ter Savini Terlep tehn. sod. za oblikovanje članka. Še posebej pa se zahvaljujem prof. dr. F. Gašperšiču za koristne nasvete in temeljit pregled prispevka. 315 Kotar. M.: Prirastoslovne osnove prebiralnega gozda 9. LITERATURA BoNčiN!\. A .. 1994. Prebiralni dinarski gozd jelke in bukve. Odd. za gozdarstvo BF, Strokovna in znanstvena dela l15. Ljubljana, 93 s. J ANTSCH, E .. 1992. Selbstorganization des Universums . Hanser Verlag, MUnchen-Wien. 464 S. KENK, G .. 1997. The Uneven-Aged Silvicullural System in the Coniferous Dominared Forests of the Black Forest. Proceedings of the IUFRO Interdisciplinary Uneven­ aged Management Symposium. p. 1-20. Ku::rAc. D .. 1965. Uredi vanje šuma. Nakladni zavod Znanje, Zagreb. 341 s. KoRPEI., š .. 1993 Vorkommen. Characteristik und Folge der Entwicklungsstadien -Phascn in den europaischen Urwaldern. -Mitt. Symposium Uber die Urwalder - 11-Zvolcn. S. 3-10. KoTAR. M., 1970. Določanje vrednosti in vrednostnega prirastka sestaja. Gozd. Vestn., 28 Šl. 5, s. 202-208. KOTAR. M., 1993. Pridelovanje visokokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. Gozd. Vestn., 51 št. 9. s. 370-383. Lr:mLJND(iUT , H .. 1945. Waldbauliche Untersucllungen i.iber den Aufbau von Plenterwaldern. Mitt. d. Schweiz. Anstalt fi.ir d. forstl. Versuchswesen. H. l. S. 220-296. LEJBijNDGUT , H., 1966. Die Waldpflege . Haupt-Verlag. Bern, 192 S. -316 MITSCIIERLICH , G .. 1952. Die Tannen-Fichten-(Buchen)­ Pienterwald. Schr. Reihe Bad. Forstl. Versuchsanst. Freiburg im Br. 8. S. 3-42. MITSCJJERLICH, G., 1961. Untersuchungen in Pleterwaldern des Schwarzwaldes. Allg. F.-u. J. Ztg .. 132 Jg. 3, S. 61-73. Jg., 4, S. 85-95. PRIGOGINE, G., N., l., 1987. Die Erforschung des Komplexen (Auf dem Weg zu einem neuen Verstandnis der Naturwissenschafren) . Piper. MUnchen, ZUrich, 385 S. PRODAN. M., 1949. Die theoretische Besrimmung des Gleicbgewichtszustandes im Plenterwalde . Schweiz. Zeitschr. f. Forstv.'. No 100. S. 81-99. Sci·IC:TZ, J. Ph .. 1989. Der Plenterbetrieb. Fachbereich Waldbau. ETH Ziirich, 53 S. ScHurL, I. Ph., 1992. Die waldhaulichen Formen und die Grenzen der Plenterung mir Laubbaumarten. Schwciz. Z. Forstw., 143, 6: S. 442-460. SGIOTZ. J. Ph., 1997. Condi[ions of Equj)ibrium in Fully Irregular, Uneven-Aged Foresr: The State-of-the Arl in European Plenter Forests. Proceedings of the IUFRO lnterdisciphnary Uneven-aged Management Sym­ posium, p. 455-467. ZJNGG, A. et al. 1997. Selection Forest -A Concepr for Sustainable Use: 90 Years of Experience of Growth and Yield Research Selection Forestry in Switzerland. Proceedings of the TUFRO Interdisciplinary Uneven­ agcd Management Symposium. p. 415-434. GozdV 60 (2002) 7-9 Znanstvena razprava GDK 221.4: 624: (497.12) Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju Treannent of selection forests in forest management planning Andrej BONČINA *, Tomaž DEVJAK** Izvleček Bončina, A., Devjak T.: OBRAVNAVANJE PREBIRALNIH GOZDOV V GOZDNOGOSPODARSKEM NAČRTOVANJU. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 53. Prevod v angleščino: A. Bončina. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Avtorja na podlagi pregleda literature in analiziranih primerov p1ikazujeta obravnavo prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju. Prebiralne sestoje je potrebno obravnavali kot poseben sestojni tip, glavni k.rite1iji so zgradba, socialni vzpon in prebiranje kot način dela. P1i analizi stanja hkrati analiziramo več informacij hkrati, najpomembnej še so debelinska struktura sesrojev. lesna zaloga in njena debelinska struklura, volumenskj prirastek, drevesna sestava, zasnova in negovanost. vitalnost in poškodovanost , pomladek. Odločitev za prebiranje mora biti argumentirana: prebiral no gospodmjenje je snuselno takrat, kadar je to optimalen način za doseganje ciljev gospodrujenja v danih razmerah. Zato na odločitev za prebiranje vplivajo ( 1) rastiščne razmere, (2) sedanja sestava in struktura gozdnih sestojev ter ~ih.ove razvojne značilnosti, (3) gospodarske in socialne razmere, (4) cilji gospodarjenja. Pri opredelitvi gozdnogojitvenega cilja za prebiralne gozdove upoštevamo(\) gozdnogospodarske cilje (funkcije gozda) in (2) razvojne značilnosti gozdnih sestojev v danih rastiščnih razmerah. Načrtovanje v prebiralnem gozdu naj temelji na kontroli: pomembno izhodišče je torej presoja dosedanjega razvoja prebiralnih gozdov (struktura, funkcioniranje) glede na izvedene ukrepe. Odloč itve za prihodnje gospodmjenje (gojitven! cilj, smernice, etat, gojitvena dela) so zato le ))korekcija« dosedanjega načrta -glede na pridobljene izkušnje, morebitne spremembe v strukturi sestojev, spremenjene zahteve do gozda itd. V prispevku je problematika načrtovanja prikazana na primeru prebiralnih gozdov v gospodarski enoti Draga. Ključne besede: prebiralno gospodarjenje, gozdnogospodarsko načrtovanje, analiza stanja, gozdnogojitveni cilj, gojitvene smernice, gospodarski razred, Abieti-Fagetum . Abstract Bončina , A., Devjak, T.: TREATMENT OF SELECTION FORESTS IN FOREST MANAGEMENT PLANNING. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. 7-8. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 53. Translated into English by A. Bončina. English language editing by Jana Oštir. The article discusses treatmenl of selection foresL~ in forest management planning, based on relevant literature and analysed cases. Selection forest should be registered as a distinct stand type in forest inventory; the main c1iteria for this categorisation are the tollowing: stand structure, social st:ructure and the selection (uneven-aged) silvicultural method. When analysjng and controlling selection forests, severa! different stand parameters have to be taken into account simultaneously: diameter st:ructure. distribution of growing stock per diameter classes. number of trees in the smallest diameter class considered, natural regeneration, tree species composition, vitality, growing stock and incremenl, quality, etc. The decision for the selection silvicullural method should be argued; it is suitable when it presents an optima! way to realise management objectives in particular conditions. The following criteria are of importance for the decision: (1) site conditions , (2) cunent stand structure and its devclopmental characteJistics, (3) economic and social circumstances, (4) management goals. When defining silvicullural goals for selection forests ( 1) management goals and (2) characteristics of st and development should be taken into account. Planning in selection forests should be based on the control method: analysis and assessment of stand development considering forest management up to now is an important starting point for a new plan. Planning decisions for future management (goa] s, measures, directives, allowable cut, etc.) should be understood as "corrections" of the previous plan-in the light of new experience, changes in stand structure and changes in demands towards foresLs. Fir-beech selection forests in the Draga forest management unit are analysed as a case study. Key words: selection forest management, forest management planning, assessment of stand structure, silvicuhural goals. silvicultural guidelines, management class, Abieti-Fogetum. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Prebiralno gospodmjenje ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo (HUFNAGL 1892, 1895; TREGU­ BOV 1 ČOKL 1957; POGAČNIK 1947), kijo lahko razdelimo v dve različni, vendar med seboj povezani veji. Prvo predstavlja urejeno prebiralno gospodar­ jenje, ki sta ga v veleposestniške gozdove visokega Krasa uvedla najprej Hufnagl in za njim še GozdV 60 (2002) 7-9 Schollmayer (1906). Drugo veja pa ima korenine v tradicionalni rabi gozdov, za katero nimamo veliko zgodovinskih virov, kasneje je doživela razmah kot izkustvena metoda v zasebnih (kmečkih) gozdovih, posebno celkih Pohorja in Zgornje Savinjske doline. *doc. dr. A. B. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, Večna pot 83, Ljubljana **T. D. univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije , OE Kočevje 317 Benčina , A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem nacrtovanju Največkrat jo imenujemo »kmečko prebiranje«, gozdove pa »kmečke prebiralne gozdove« (CEN­ ČIČ 2000, SGERM 1991 ). Odnos do prebiranje in prebiralnih gozdov se je na Slovenskem podobno spreminjal kot v Evropi. Če nekoliko prilagodimo Schi.itzovo ponazoritev odnosa do prebiranja in prebiralnih gozdov (SCHOTZ 2001), potem lahko prepoznamo naslednja tipična obdobja prebiral nega gospodarjenja v Slovenijj: • začetno obdobje, predvsem na prelomu 19. in 20.stoletja, in uveljavitev prebiralnega gos­ podarjenja v nekaterih veleposestniških gozdovih visokega krasa in v nekaterih kmečkih gozdovih na Pohorju in Zgornji Savinjski dolini; • obdobje uveljavitve in prevlade prebiralnega gospodmjenja na Slovenskem po drugi svetovni vojni; • obdobje (intenzivnega) opuščanja pre­ biralnega gospoda1jenja delno že v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih; • obdobje ponovnega zanimanja za prebiralno gospodarjenje v obdobju od devetdesetih let 20. stoletja do danes. Razlogov za spreminjanje odnosa do pre­ biralnega gozda je več (DIACI 1 ROŽENBERGAR 2002), zagotovo pa drži, da je prebiralni gojitveni sistem v slovenskem prostoru glede na njegove naravne, družbene in gospodarske razmere aktualen. Ocena sedanje površine prebiralnih gozdov v Sloveniji niso povsem zanesljive, predvsem zaradi načina klasifikacije gozdnih sestojev in sprememb v gozdarskem informacij s kem sistemu. Gibljejo se od 1% do 5% celotne gozdne površine (BONČINA 2000; MATIJAŠH: 1 BON­ ČINA 2002; ZGS 2000), vsekakor pa se bodo v naslednjih letih vrednosti spreminjale, ve1jetno nekoliko povečale. Prebiralno gospodatjenje so pogosto vrednotili zelo emocionalno in subjektivno; nekateri gozdmji so bili izrazito proti prebiranju, spel drugi izrazito zanj. Schutz (2001) meni, da ve1jetno nobena tema v gozdarstvu ni tako razburjala gozdarske strokovne javnosti kot prav prebiranje. Sedaj je primeren čas, da presojamo prebiralno gospodarjenje razsodno in argumentirano, upoštevaje njegove prednosti in slabosti. Ob ponovnem zanimanju za prebiralno gospodmjenje se zastavlja vprašanja, kako obravna­ vati prebiralne gozdove v gozdnogospodarskih načrtih, kako spremljati razvoj prebiralnih gozdov, kateri so ključni sestojni parametri za spremljanje 318 in načrtovanje, katere k1iterije je treba presojati, ko se odločamo za prebiranje itd. Zato bova v prispevku najprej definirala kriterije za opredelitev prebiral nih gozdov in se ob tem dotaknila problema klasifikacije sestojev. Potem bova opisala splošni koncept spremljave razvoja prebiralnih gozdov in pri tem opozorila na problematiko uporabnosti modelov. V nadaljevanju bova definirala ključne (sestojne) parametre za spremljavo in načrtovanje v prebiralnih gozdovih in na koncu opredelila prednosti in slabosti, ki jih moramo upoštevati, ko se odločamo za prebiranje. Omenjeno vsebino bova preverjala na izbranem ptimeru prebiralnih gozdov. 2 METODE DELA IN OBJEKT RAZISKAVE 2 METHODS OF WORK AND OBJECT OF RESEARCH Raziskava temelji na: • pregledu in študiju obsežne literature; • analizi gospodarskega razreda prebiralnih gozdov na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum festucetoswn (GR122) v gozdnogospodarski enoti (GE) Draga (KOŠIR et al. 2002). V prispevku namenoma uporabljava starejšo nomenklaturo gozdnih združb, saj so po njej poimenovani tudi aktualni gospodarski razredi v GE Draga. Analizirali smo podatke o strukturi sestojev, ki so zbrani v gozdarskem informacijskem sistemu Zavoda za gozdove Slovenije, meritve s stalnih vzorčnih ploskev v tem razredu (število vzorčnih ploskev, n = !50); • izkušnjah pri neposrednem delu s prebiral nimi gozdovi. GE Draga leži v dinarski fitogeografski regiji, oziroma v snežniško-risnjaškem distriktu severo­ zahodnega dinarskega podsektorja, ki spada v zahodnodinarski sektor ilirske province in evro­ sibirsko-severnoameriške regije (ZUPANČIČ et al. 1995). Nadmorska višina enote je od 500 m do 1255 m. V GE Draga prevladujejo državni gozdovi, saj zavzemajo 70% celotne gozdne površine. V njih so pričeli z načrtnim gospodarjenjem konec 19. stoletja, ko je Hufnagl uvedel prebiralno gospo­ darjenje (HUFNAGL 1892). Površina gospodarske­ ga razreda GR122 je 921,5l ha. V skupni površini prevladujejo naslednje združbe: Abieti-Fagetum GozdV 60 (2002) 7-9 Benčina, A. in Dev jak, T.: Obravnavanje prebiral nih gozdov v gozdnogospodarske m načrtovanju din. festucerosu.m (53,5% ), Neckero-Abietetum ( 13,7%), A-F din. mercurialetosum (8,9%) in druge oblike A-F din. (19,9%). V gospodarski razred so uvrščeni predvsem državni gozdovi jelke in bukve na višjih nadmorskih višinah, večjih strminah (poprečni nagib je 43%) in zelo skalo vi tih tleh, saj je poprečna pok1itost tal s skalami 31%, s kamenjem 36%, skupaj torej kar 67% površine tal pokrivajo skale in kamenje. Na apnenem substratu so se razvila plitva do srednje goloba tla -prevladuje kompleks rendzin in (plitvih) 1javih pokarbonatnih tal (Fitoceno]oški elaborat. .. 1965). Značilnost teh gozdov je ohranjena naravna struktura in sestava sestojev. Večji kompleksi teh gozdov so na Mošnjevcu, Debelem vrhu, Sušnem bregu pred­ vsem pa v Pasjih jamah in Medvedjaku . V teh gozdovih so poleg lesnoproizvodne vloge pou­ darjene še varovalna funkcija , saj je zaradi ekstremnosti rastišč kar na 317 ha valorizirana varovalna funkcija s prvo stopnjo poudarjenosti. Pomembne so še hidrološka, biotopska (rastišča divjega petelina, velike zveri) in dediščinska vloga teh gozdov. V razredu sta dva raziskovalna objekta za proučevanje dinarskega prebiralnega jelovo­ bukovega gozda (BONČINA 1992; POJE 2001). 3 PREBIRALNI GOZD IN KLASIFIKACIJA SESTOJEV 3 THE SELECTION FOREST AND STAND CLASSIFICATION Vsakršna klasifikacija sestojev je po svoje predmet dogovora in kriterijev, ki niso odvisni le od stanja sestojev, ampak tudi od namena uporabe, merila, intenzivnosti gospodarjenja itd. Splošni kriteriji za členitev in klasifikacijo sestojev so horizontal na in vertikalna struktura sestojev, oblika zmesi ter drugi sestojni znaki. Pravilnik o gozdnogospo­ darskih in gozdnogojitvenih načrtih (v na­ daljevanju Pravilnik 1998) govori o »razvojnih fazah oz. zgradbah sestojev«, kar ni najbolj posrečen termin, saj gre za različne vrste sestojev glede na njihovo obliko in nastanek. Primernejša izraza sta zato »Sestojni tipi« ali pa »vrste sestoj ev«. Pravil nik (1998) omenja deset »sestojnih tipov«, med njimi pa ni posebej opredeljen prebiralni gozd, še najbližje mu je sestojni tip »posamično in šopasto (tudi prebiralni) raznomerni sestoji«. ZGS je naknadno uvrstil GozdV 60 (2002) 7-9 prebiralni sestoj na seznam »sestojnih tipov« kot enajsti tip. Pri odločanju, kdaj sestoj omejiti in opisati kot prebiralni gozd, moramo izhajati iz opredelitve oziroma osnovnih značilnosti prebiralnega gozda. Zanj je značilna ( 1) specifična horizontalna in vertikalna struktura sestojev, saj na majhni površini uspevajo drevesa različnih višin in debelin. Sestoji so lahko raznomerni. vendar jih zato še ne moremo uvrščati med prebiralne , pomemben je namreč še drugi kriterij, ki opredeljuje razvojne značilnosti prebiralnega sestaja, to je (2) preraščanje dreves ali socialni vzpon. K omenjenima kriterijema lahko dodamo še tretjega, namreč da za prebiralne štejemo tiste gozdove, v katerih izvajamo (3) prebiranje; tako lahko med prebiralne uvrstimo tiste gozdove, ki nimajo povsem ustrezne zgradbe, vendar pa v njih izvajamo prebiranje oziroma prebiralno redčenje. Sestojna zgradba pomembno vpliva na po­ mlajevanje in potek rasti posameznega drevesa (SCHUTZ 2001 ). Prav v tem je pomemben razloček med prebiralnimi sestoji in sestoji pri skupinsko­ postopnem gospodatjenju (SPG). Rezultat SPG je lahko različna horizontal na struktura: ( 1) malo­ površinska, kjer se mozaično prepletajo deli sestaja (zaplate), katerih površina ustreza gnezdu (0, l-0,5 ha ali celo 0,05-0,5 ha), ali pa gre za (2) veli­ kopovršinsko raznomerne sestoje, kjer so površine posameznih elementov horizontalne strukture (zaplate) večje od 0,5 ha, tako da govorimo že o mozaiku sestojev. Če pa je površina posameznih sestojev določene razvojne faze večja od nekaj deset hektarjev, lahko govorimo o enomernih sestoj ih. Čeprav so med opisanima gojitvenima siste­ morna velike razlike, pa so v praksi pogoste težave pri razvrščanju sestojev. Kakšna je torej meja med skupinskim prebiralnim gospodarjenjem in (malopovršinskim) SPG. Schi.itz (2001) predlaga, da lahko v skupinsko prebiralno gospodarjenje uvrstimo sestoje, kjer drevje z enomerno zgradbo v strehi sestaja ne presega površine desetih arov. Predlagamo, da naj bo lO arov dejansko zgornja meja, če gre le za nekaj enomernih skupin drevja v prebiralnem gozdu. Sicer je kot kriterij bolj primerna nekoliko manjša površina (5 ar), posebno če so takšne površine skupin enomernega drevja bolj pogoste. Posamezno odraslo drevo zastira v prebiralnem gozdu 50 do 125 m~, kar pomeni, da 319 Benčina , A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospo darskem načrtovanju gre pri površini 1 O arov za skupino osmih do dvajsetih odraslih dreves. pri povr.~in 5 ar pa za skupino štirih do desetih odraslih dreves. To so seveda le okvirne vrednosti, saj se mora urejevalec sam zavestno odločiti za sestojni tip tudi glede na prihodnje gospodarjenje (prebiranje) v takšnih sestoj ih. Za dinarske jelovo-bukove gozdove je po naravi značilna izrazila vertikalna in horizontalna diferenciacija scstojne zgradbe. Ta se mozaično spreminja na majhnih površinah, kjer se deli s prebiralno zgradbo izmenjujejo s skupinami, gnezdi ali celo sestoji enomernega drevja. Zato je prav, da pri urejanju gozdov v istem odseku evidentiramo in opišemo tako prebiralne kot raznomerne sestoje; govorimo lahko le o odsekih s pretežno prebiralno zgradbo, v katerih bomo predvsem prebirati, m,anj pa (vendar tudi) gospodarili po načelih SPG in pa o odsekih s sestoji s preležno skupinsko-razno­ merna zgradbo. V vsakem primeru je treba vse sestojne posebnosti upoštevati pri detajlnem načrtovanju. Analizirani primer prebiralnih gozdov (GR122) v GE Draga kaže, da v skupni površini prevladujejo prebiralni gozdovi (78% celotne površine), prisotni pa so tudi enomerni sestoji različnih razvojnih faz ter malopovršinsko-raznomerni sestoji. 4 KONCEPT SPREMLJANJA IN NAČRTOVANJA V PREBIRALNIH GOZDOVIH 4 THE CONCEPT OF CONTROL AND PLANNING IN SELECTION FORESTS Za načrtovanje in gospodarjenje v prebiJalnem gozdu 1 potrebujemo ustrezne informacije. Uporabna vrednost infonnacij se odraža v celotnem načrtovalnem procesu (GAŠPERŠIČ 1995) -od analize stanja ter dose­ danjega razvoja in gospodarjenja z gozdovi, do opredelitve ciljev in ukrepov za prihodnje ravnanje. V nadaljevanju se bomo v zvezi s prebiralnimi gozdovi ' omejili predvsem na tri ključne faze načrtovalnega procesa, in sicer analizo stanja, opredelitev ciljev in < načrtovanje prihodnjega ravnanja. 4. 1 Analiza stanja 4. 1 Analysis of current state 1 Nekateri predlogi za spremljavo in načrtovanje v prebiralnih gozdovih so bili že zapisani (BONČINA 320 2000). Sestavni dcl načrtovalne faze analiza stanja je tudi preve1janje trajnosti, v primeru gospodarskih razredov pa lahko govorimo o gozdnogojitveni analizi stanja (prebiralnih) gozdov. Takšna analiza lahko temelji na dveh različnih pristopih, in sicer: • primerjava dejanskih vrednosti izbranih sestojnih parametrov z referenčnimi . • spremljanje razvoja prebiralnih gozdov s pomočjo izbranih sestojnih parametrov. Pomembno je, da v gozdarskem načrtovanju uporabimo oba pristopa hkrati, pri tem pa damo veliko večji pomen drugemu pristopu. 4. l. 1 Referenčne vrednosti 4. 1. l Reference values Referenčne vrednostmi so lahko (BONČINA 2000, 2002) • idealne (optimalne, normalne) vrednosti; • mejne (kritične, minimalne, maksimalne) vrednosti izbranih scstojnih parametrov, ki še zagotavljajo nemoteno funkcioniranje prebiralnih .sestojev na določenem rastišču: • normativne vrednosti (npr. dopustna poško­ dovanost pomladka). Najbolje je, da referenčne vrednosti za različne sestojne parametre prebiralnega gozda ugotovimo na osnovi analize izbranih objektov in spremljave razvoja gozdov in gospoda1jcnja. Formalen način določanja referenčnih vrednosti, na primer Klepac (1961, 1997), ni primeren. Za referenčne objekte lahko izberemo sestoje, za katere vemo, da v njih že daljše obdobje izvajamo prebiranje, gozdovi nemoteno funkcionirajo in imajo ustrezno prebiral­ no strukturo. Najbolje je, da je takšen referenčni objekt celoten odsek, kar omogoča analizo dosedanjega razvoja sestojev s pomočjo gozdarskih evidenc in starih gozdnogospodarskih načrtov. Izmerjene vrednosti dopolnjujemo na podlagi spremljave razvoja gozdov in gospodarjenja. V okviru raziskovalnega projekta lA-3184 Prebiralni gozdovi v Sloveniji: razširjenost, struktura, načrtovanje in gospodarjenje smo že analizirali nekaj referenčnih objektov v jelovo-bukovih gozdovih in v jelovjih na kislih tleh (BONČINA 1992; DOLINAR 2002; KOTAR 2002: KUNSTEK 2002; POJE 2001; SKLEDAR 2002) Primerjava dejanskih vrednostih sestojnih parametrov z referenčnimi je piipomoček pri analizi stanja, primerjava je koristna v pojasnjevalne GozdV 60 (2002) 7-9 Bončina. A. in Devjak. T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem nacrtovanju namene. Referenčne vrednosti so okvirne in orientacijske, zato naj bo primerjava stanja prebiralnih gozdov z referenčnimi vrednostmi izhodišče za dobre gojitvene odločitve. 4. 1. 2 Kontrola 4. l. 2 Control z ana li z o izbranih sestoj nih parametrov spo­ znavamo razvojne značilnosti prebiralnega gozda, uspešnost izvedenih ukrepov, pa tudi razvojne tendence v strukturi in sestavi. Pri tem je koristno, da meJjene vrednosti izbranih parametrov dopol­ njujemo z opažanji in drugimi mehkimi infor­ macijami. Z analizo razvoja gozdov in gospodar­ jenja pridobimo izkušnje , ki jih vgradimo v prihodnje ravnanje z gozdovi . Gospodarjenja spremljamo tako, da evidentiramo posek in gojitvena dela, spremembo strukture sestojev pa ugotavljamo predvsem s pe1iodičnimi inventurami in pri tem presojamo, ali so spremembe ustrezne ali neustrezne. 4. 2 Pomembne informacije za spremljanje in načrtovanje v prebiralnih gozdovih 4. 2 Information relevant to control and planning in selection forests Za spremljavo in načrtovanje so pomembne informacije o sestojnih parametrih , ki so ključni za funkcioniranje prebiral nega gozda; pri analizi stanja jih lahko uporabimo za oba omenjena postopka (pog!. 4.1.1 in 4.1.2). Pomembno je, da presojamo spremembe različnih parametrov hkrati, saj obstajajo med njimi korelacije . Za spremljanje in načrtovanje v prebiralnih gozdovih so najbolj pomembne naslednje informacije: debelinska struktura, število dreves v najtanjši merjeni ucbelinski stopnji, lesna zaloga in njena debelinska struktura, drevesna sestava, pomlajevanje, prirastek, viLalnost in poškodovanost, kvaliteta, sestojne znsnove ter nekatere druge informacije. 4. 2. 1 Debelinska struktura 4. 2. 1 Diameter distribution V časih je načrtovanje v prebiral nih gozdovih temeljito na togi in shematski prime1javi dejanske debelinske strukture sestojev z idealno (optimalno, ravnotežno, normalno) debelinsko strukturo ali GozdV 60 (2002) 7-9 »normala «. Debelinska struktura sestaja, ki jo prikažemo s številom dreves po debelinskih stopnjah, ostaja še vedno ena izmed ključnih informacij , vendar pa ne edina. Dejanske vrednosti lahko plimeijamo z referenčno debelinsko struk­ turo, vendar je veliko bolj informativno , da presojamo spreminjanje debelinske strukture po desetletjih, saj nam takšen pristop omogoča podroben vpogled v razvojne značilnosti prebiralnih gozdov. Nekatere raziskave razvoja gozdov v zadnjem stoletju kažejo na velike spremembe v debelinski strukturi sestojev ali pa v debelinski strukturi posameznih drevesnih vrst (GAŠPERŠIČ 1967; CENČIČ 2000). Na določenem rastišču ni možne le ena »ideal­ na« debelinska struktura, saj je le-ta poleg rastišča odvisna tudi od drevesne sestave in ciljev gospo­ darjenja (SCHUTZ 2001; BON ČINA 1992). Mitscherlich (1952) je to množico različnih možnih stacionarnih stanj prikazal z možnimi razme1ji med tremi debelinski razredi (glej tudi KOTAR 2002). Eden od poznanih izkustvenih načinov določitve »ravnotežne debelinske strukture« je Schtitzov model, ki izhaja iz naslednjih predpostavk (SCHUTZ 2001): • v določenem času mora v določeno debelinsko stopnjo (i) vrasti enako število dreves, kot jih v tem obdobju v tej stopnji posekama, oziroma je preraste v naslednjo debelinsko stopnjo: n število dreves v posamezni debelinski stopnji, debelinske stopnje, P, intenzivnost preraščanja -odstotek dreves določene debelinske stopnje, ki v obdobju enega leta prerastejo v večjo debelinsko stopnjo, e; letni posek dreves v odstotku od celotnega števila dreves te debelinske stopnje, • za nemoteno funkcioniranje prebiralnega gozda je potrebno ustrezno število najtanjših dreves, ki jih še merimo. Število je v korelaciji z višino lesne zaloge; • posek je enak prirastku . Model lahko uporabimo za določitev ravnotežne debelinske strukture (glej BONČINA 2000; CENČIČ 2000; KOTAR 2002) lahko pa tudi za napovedovanje prihodnje strukture prebiralnega 321 Benčina . A. in Devjak. T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju imr1 i:i.Jdi o:-~1cnjen model za »ravnotežno« debelinsko slrukluro določene pomanjkljivosti rBACHOPEN 1999; HANEWINKEL 1999); i?.pG'>i·avimo lahko predvsem naslednje: (l) dt11očitev takšne krivulje je smiselna za p1 e(liralne gozdove, ki so ?.e tako ali tako blizu ':.~·a·vnotežja« in se v zadnjih desetletjih niso b1stveno spreminjali, (2) poznati je treba priraščanje di·e'.·es v debelina po debelinskih stopnjah ter imeti ;!Ci.Lančno evidenco poseka po debelinskih stopnjah vsaj za nekaj preteklih desetletij, (3) za izračun m.odcla moramo izkustveno določiti število dreves ;· najtanjši metjcni debelinski stopnji, od katerega j~ močno odvisen celotni izračun modela. Iz preglednice 1 je razviden pribitek dreves v ~:sdmi in osmi stopnji, kar je povsem ustrezno La i\Htkcioniranje prebiralnega gozda. Podatki ;Jakazujejo , da se bukev uspešno pomlajuje in intenzivno vrašča , saj je njeno število v tretji debelinski stopnji največje . Uspešno se uveljavljala ~uc i jelka in smreka, ki sta nosilki vrednostne produkcije. Druge vrste so v razmerah prebiralnega go., ~da manj uspešne, pojavljajo se pretežno v vrzelih 55 cm) pa je 40 % celotne zaloge. To je povsem primerljivo z GR122 v GE Draga, kjer znaša lesna zaloga 376 m1/ha (preglednica 2), delež debelega drevja (b.h.d.>55 cm) pa predstavlja 38% celotne zaloge. V GR 122 je bila lesna zaloga ocenjena na stalnih vzorčnih ploskvah (mreža 250 x 250 m), vrednost vzorčne napake znaša 6 %. V debelinski struktuti lesne zaloge je očitna velika razlika med iglavci in listavci, kar pa je po svoje upravičeno; kvaliteta bukve se z naraščajočimi dimenzijami dreves poslabšuje . Kotar (2002) je na podlagi raziskave sestojev na šestih ploskvah na rastišču Abieti-Fagetum festucetosum v Dragi določil modelno razmerje lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih, ki znaša: A (20% ), B (35%) inC (45%). Primetjava dejanskih vrednosti z referenčnimi torej nakazuje nekoliko visok delež zelo debelega drevja v GR 122, kar se odraža v nekoliko manjšem deležu tanjšega drevja (A razred). Noben model seveda ni apriori pravilen; primerjava in pojasnjevanje odstopanj pa prispeva k razumevanju prebiralnega gozda. 4. 2. 4 Drevesna sestava 4. 2. 4 Tree species composition Smiselnost in upravičenost prebiranja je pogojena z drevesne sestava. Za prebiranje so pomembne naslednje lastnosti drevesnih vrst: sencozdržnost, aksialna rast, naravna tendenca k diferenciaciji. Za mešane prebiral ne sestoje je aktualna »družlj ivost vrst« (SCHUTZ 2001) in poznavanje njihovih medsebojnih odnosov, na primer alelopatija, vpliv na prirastek, kvaliteto ali pomlajevanje (glej GAŠPERŠIČ 1974). Jelka in smreka sta primerni vrsti za prebiranje (SCHUTZ 2001). Za slovenske razmere je ·predvsem aktualno vprašanje gojenja bukve v prebiralnem gozdu; zanjo tradicionalno velja, da v čistih sestojih ni primerna za prebiranje, 324 v senci je njena rast plagiotropična (SCHUTZ 2001 ). Če bukev individualno uspeva v srednjem položaju prebiralnega gozda, potem razvije široko in pogosto zelo asimeLrično krošnjo z debelimi vejami (BONČTNA 1992). Pri enako velikem premeru je njena krošnja tudi dvakrat večja kot pri jelki ali smreki. Pri enako veliki krošnji pa iglavci dosegajo 4-5 krat večji prirastek, če upoštevamo pa vrednostni prirastek, potem gre za 5-lO krat večja vrednost (SCHUTZ 2001 ). Bukev je zato manj primerna za prebiranje; v prebiralnem gozdu jo je smiselno gojiti vsaj v skupinah ali gnezdih, medtem ko je prebiranje bolj aktualno za gojenje posamičnih iglavcev med bukvamL V analiziranem gospodarskem razredu (GR 122 v GE Draga) so deleži drevesnih vrst v skupni lesni zalogi naslednji: jelka (43,4%), bukev (32,9%), smreka (18,7%), gorski javor (2,4%), gorski brest ter druge vrste (0, 9%). To so povprečja, vrednosti deležev drevesnih vrst pa varirajo po odsekih v tem razredu: jelka (5 do 75%), bukev (5 do 85%), smrcka (5 do 51%) in gorski javor in druge vrste (O do l 0% ). Analiza prisotnosti bukve po posameznih odsekih tega razreda (n=68, površina je 922 ha) kaže, da je na 11% celotne površine delež bukve v lesni zalogi v intervalu od 0-24%, na 88% površine je delež bukve v intervalu od 25 do 29% lesne zaloge in Je 1% celotne površine ima delež bukve, ki je enak ali večji od 50 % lesne zaloge. S povečevanjem deleža listavcev se po mnenju avtorjev tega članka zmanjšuje primernost pre­ hiranja kot glavnega gojitvenega sistema v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih. saj postajajo elementi skupinsko-postopnega gospodatjenja primernejši. Kakršnokoli mejno vrednost- deleža iglavcev oz. listavcev v lesni zalogi -je težko določiti. Podatki z referenčnih objektov pa kažejo, da je v vseh dinarskih prebiral nih gozdovih, ki smo jih do sedaj analizirali, delež iglavcev vsaj 60% oziroma delež bukve je nekoliko manjši od 40%. To so zgolj izkustvene in orientacijske vrednosti, ki jih bo treba v prihodnosti preveriti. V acidofilnih jelovjih pa ima bukev še bolj podrejeno vlogo. Njen delež naj ne bi presegel 10% (KENK 1997) oziroma naj bi dosegel_največ 15%. Rezultati raziskav prebiralnih gozdov v referenčnih objektih, ki so pretežno locirani na rastišču Dryopterido-Abietetum in Bazzanio-Abietetwn, kažejo, daje delež bukve le nekaj odstotkov, v vseh analiziran ih primerih pa manjši od 1 O % lesne GozdV 60 (2002) 7-9 Bončina , A. in Devjak. T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju zaloge (CENČIČ 2000; DOLINAR 2001; KUNS­ TEK 2002: SKLEDAR 2002). Zagotovo pa je, da se njen delež (zelo) počasi povečuje. Kar nekaj zgodovinskih virov pa nakazuje možnost, da so bila sedanj jelovja v preteklosti močno spremenjena, predvsem paje zanimiva domneva, da so ta rastišča nekoč poraščati predvsem listavci (CENČIČ 2000: DOLINAR 2002). O postopnem povečanju deleža bukve na teh rastiščih kažejo tudi podatki iz primerljivih objektov v tujini, eden izmed takšnih so gozdovi Schwarzwalda (IUFRO-MEETING 2001). kjer je bila bukev praktično iztrebljena. njen sedanji delež pa zna~a že 26% in se še povečuje. V plihodnosti bo tudi pii nas aktualno gojitveno vprašaT\Je, kako ravnati z vraščajočo bukvijo v teh gozdovih. 4. 2. 5 Prirastek 4. 2. 5 Increment V začetnem obdobju urejenega prebiralnega gospodarjenja je bil tekoči volumenski prirastek ena od ključnih informacij in osnovno merilo za uspešnost gospodarjenja (BIOLLLEY 1920). Danes je njegov pomen za načrtovanje omejen, delno zaradi manjše zanesljivosti njegove ocene - posebno za posamezne drevesne vrste. Tekoči volumenski prirastek je uporabna informacija za načrtovanje donosov v prebiralnem gozdu, posred­ no pa kaže tudi na vitalnost drevja. Med višino lesne zalogo 1n prirastkom je le ohlapna odvisnost; nekateri ugotavljajo, da se volumenski prirastek z naraščajočo lesno zalogo povečuje do neke vrednosti (CENČIČ 2000), nekateri pa ugotavljajo negativno odvisnost (SCHUTZ 2001 ). 4. 2. 6 Pomlajevanje 4. 2. 6 Natural regeneration Kontinuirano pomlajevanje je ena od zahtev za nemoteno funkcioniranje prebiralnega gozda, zato potrebujemo informacije o pomladku, in sicer njegovi razširjenosti in gostoti, sestavi, po­ škodovanosti in višinski strukturi. Če nimamo me1jenih vrednosti s ploskev za analizo pomladka, si lahko pomagamo z ocenami iz opisov sestojev (opisov gozdov). Tudi pri tej informaciji lahko presojamo zgolj spreminjanje razširjenosti in sestave pomladku glede na izvedene ukrepe (kontrolni princip) ali pa primerjamo vrednosti o pomladku z referenčnimi vrednostmi, tako Duc ( 1991) navaja potrebno gostoto pomladka za GozdV 60 (2002) 7-9 nemoteno delovanje prebiralnega gozda po višinskih razredih. V načrtu za GE Draga je ta informacija nezadostna; na ravni posameznih gospodarskih razredov je na razpolago le ocena o razširjenosti in zasnovi pomladka. 4. 2. 7 Vitalnost in poškodovanost 4. 2. 7 Vitality and damages Slaba vitalnost drevja je lahko omejitveni dejavnik za izvajanja prebiranja. Zato je informacija o vitalnosti drevja uporabna , prav tako so koristni podatki o sanitarni sečnji v prebiralnem gozdu. V primeru analiziranega gospodarskega razreda (GR122) preseneča podatek, da je znašal obseg sanitarne sečnje, predvsem zaradi sušenja jelke. v preteklem desetletju kar 42% celotnega poseka. zaradi česar je bil posek precej večji od na­ črtovanega etata. Podatki o popisu osutosti krošenj za leto 2000 (GOZDIS 2000) kažejo, da je povprečna osutost jelke v kočevskem gozdno­ gospodarskem območju 39%, kar je nad slovenskim povprečjem; znotraj območja je stopnja osutosti največja prav v GE Draga. Stopnja poškodovanosti zaradi poseka in spravila je med vsemi gospodarskimi razredi v GE Draga največja prav v GR122: saj je 11,5 % vsega drevja poškodovanega, najbolj pogoste so poškodbe debla in koreničnika . Razlaga je delno v veliki starosti dreves, predvsem pa v velikih dimenzijah drevja, ki skupaj z ekstremnimi rastiščnimi razmerami vplivajo na zahtevnost poseka in spravila. 4. 2. 8 Kvaliteta 4. 2. 8 Wood quality Kvaliteta sortimentov bi bila koristna informacija, in sicer za presojo uspešnosti gospodarjenja in za prihodnje gozdnogojitvene odločitve. Kvaliteta je odvisna rastišča, drevesne sestave, debelinske strukture, ciljnih premerov in dosedanjega gospo­ darjenja. Schi.itz (2001) navaja, da je delež hlodovine v prebiralnih gozdovih celo okoli 75%. Za prebiral ni gozd je značilno. da so velike razlike med posameznim drevjem v vrednostni produkciji . Z vidika kvalitete je aktualno vprašanje debelin dreves. Po eni strani je zaradi enakomerne rasti smiselno gojiti drevje večjih debelin. Po drugi strani pa se lahko z naraščajočo dimenzijo dreves povečuje delež napak, ki razvrednotijo sortimente. Glede kvalitete so velike razlike med prebiralnimi 325 Bonč ina, A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju gozdovi, ki so nastali iz polpragozdov in pa tistimi. v katerih ž.e daljše obdobje izvajamo prebiranje. V slednjih je namreč jedro zgoščenih branik ožje. V analiziranem primeru- v GE Draga je bila kvaliteta drevja ocenjena na stalnih vzorčnih ploskvah. Koristno bi bilo. da bi jo clopo.lnili z oceno kvalitete sortimentov poseka. 4. 2. 9 Sestojne zasnove 4. 2. 9 Stand quality Z oceno sestojnih zasnov za izločene prebiralnc sestoje pri »opisu sestojev« lahko posredno ocenimo stanje štirih funkcij prebiralnega gozda, predvsem pa socialno strukturo prebiralnega gozda (GAŠPERŠIČ 1995). Sestojna zasnova je po­ membna kvalitativna informacije, ki dopolnjuje numerične informacije. Pravilnik (1998) ne predvideva ocene sestojnih zasnove v prebiralnih sestojih, zato bi ga lahko v tem pogledu dopolnili. 4. 2. 10 Druge informacije 4. 2. lO Other information Poleg informacij, ki jih pridobimo z inventuro gozdnih scstojev, so pomembne tudi tiste, ki omogočajo vpogled v dosedanji razvoj prebiralnega gozda in gospodarjenje z njimi. Pri opisovanju sestojev in pri delu s prebiralnimi gozdovi pridobimo nefonnalizirane -mehke informacije, kamor prištevamo vtise. občutke in izkušnje (GAŠPERŠIČ 1995), ki so pomembne za presojo stanja gozdov in prihodnje ravnanje. Na ravni gospodarskega razreda lahko namreč poprečne in sumarne vrednosti sestojnih parametrov zavajajo, saj lahko prikazujejo ugodnejšo (ali tudi drugačno) strukturo kot je v naravi. Prav z mehkimi infor­ macijami drugače vrednotimo merjene informaclie, kot bi jih sicer. 4. 3 Opredelitev gozdnogojitvenih ciljev za gospodarske razrede prebiralnih gozdov 4. 3 Setting of silvicultural goals for selection forests Gozdnogoj itveni cilj je model večnamenskega gozda v danih razmerah -to pomeni, da upo­ števamo (1) gozdnogospodarske cilje (vloge. funkcije gozda), ki odražajo zahteve lastnikov in javnosti do gozda, in (2) razvojne značilnosti 326 gozdnih sestojev v danih rastiščnih razmerah. Na ravni gospodarskega razreda opredelimo gozdno­ gojitveni cilj z naslednjimi elementi, ki določajo strukturo in sestavo ciljnega gozda (GAŠPERŠIČ 1995): (l) sestojna zgradba. (2) optimalna lesna zaloga. (3) drevesna sestava z načinom mešanja, (4) ciljna kvaliteta sortimentov drevesnih vrst, (5) drugi elementi. Nekatere dosedanje raziskave razvoja (prebiralnih) gozdov v Sloveniji (GAŠPER­ SIČ 1967) kažejo, da se ti kot celota spremir\iajo, spreminjajo pa se tudi zahteve do gozda, zato moramo cilj razumeti kot aktualno vodila za sedanje ravnanje z gozdovi. V analiziranem načrtu za GR 122 (GE Draga) je kot ciljna zgradba opredeljena prebiralna, mestoma tudi malopovršinsko-raznornerna zgradba, kar je povsem upravičeno. Ciljna drevesna sestava se le neznatno spreminja, delež jelke bo zaradi sušenja nekaj manjši, urejevalec upravičeno nekoliko povečuje delež smreke, ki bistveno prispeva k vrednostni produkciji in se hkrati uspešno po­ mlajuje. Optimalna lesna zaloga je 400 m~/ha, kar je delno povezano z varovalnim pomenom teh gozdov, delno pa tudi z ohranjanjem znatnega deleža jelke v ciljni drevesni sestavi. 4. 3. 1 Odločitev za prebiranje 4. 3. 1 Decision for selection forest management Prebiralna struktura je z nekaj izjemami vedno rezultat gospodarjenja- prebiranja. Zato mora biti odločitev za prebiranje argumentirana in ne emocionalna! Prebiralno gospodarjenje je smiselno takrat, kadar je to optimalen način za doseganje ciljev gospodarjenja v danih razmerah (BONČINA 1992, 1994). Na odločitev za prebiranje vplivajo različni dejavniki: • rastiščne razmere, ki na nek način določajo možnosti za prebiranje; • sedanje sestava in struktura gozdnih sestojev ter njihove razvojne značilnosti; • gospodarske in socialne razmere (npr. cena dela, socialnoekonomska struktura zasebne posesti); • cilji gospodarjenja oziroma poudarjene funkcije gozda. Nekate1i kot pogoj navajajo še: nizko številčnost divjadi in s tem nemoteno naravna obnovo, ustrezno odprtost z gozdnimi prometnicami, izobražen kader, ustrezno tehnologijo poseka in spravila (KENK 1997; GozdV 60 (2002) 7-9 Bončina , A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem nacrtovanju SPATHELF et aJ. 1997). Razen rastiščnih dejavni­ kov se vsi preostali dejavniki dinamično spreminja­ jo in vplivajo tudi na aktualnost prebiralnega gospo­ darjenja. Prebiranje je v slovenskem prostoru aktualno predvsem v naslednjih tip ih gozdov: • ckstremnejše variante dinarskega in pred­ alpskega jelovo-bukovega gozda; • jelovja na kislih tleh: • altimontanski zasmrečeni gozdovi in smre­ kovja; • nekateri gozdovi s poudarjeno varovalno (biotopsko in estetsko) funkcijo; • kot del sproščene tehnike gojenja gozdov v vseh gozdovih, posebno v nekaterih ))kmečkih gozdovih«. Za prebiranje se odločimo zavestno glede n:; njegove prednosti oz. slabosti v primerjavi ;-.; s.kupinsko-postopni m gospodarjenjem (SPG) it;_ drugimi gojitvenimi sistemi v konkretnih razmerah. Zato je koristno poznavanje nekaterih splošnil1 prednosti in slabosti prebiranja v primerjavi s sku pinsko-postopnim gospodcu:ienjem (preglednica 3). Razlogi za odločitev za prebiranje v GRJ22 v Dragi so naslednji: rastiščne razmere (nevarnmt zakrasovanja. velika skalovitost in plitva tla). izrazita naravna diferenciacija sestojev. zal~ · predstavlja prebiranje sonaravno obliko gospo­ dmjenja v danih razmerah , prebiral ni gozd kot ciljne_ podobna gozda ustreza opredeljenj kombinac-i _i: Preglednica 3: Presoja prebiralnih gozdov in prebiralnega gospodatjenja (PG) v primetjavi s skupinsko-raznorne rnimi sestoji in skupinsko-postopnim gospodarjenju (SPG): ( +) prednost: (-) slabost: (#) indiferentno 7lt/Jie 3: Assessment of selection cmd group irregular sheltenrood silviculturaf syste111: ( +) advantage: (-) disadt·muage: (#} indifference Kriterij Količinska produkcija lesa (#) Težavna primetjava, razlika ni signifikantna (različni viri). ·--- - --·---~-- ------·---------------------------- _, Vrednostna produkcija lesa ( +) Majhen delež tankega drevja in večji delež debelega drevja v celotni produkciji: pri PG je prd<'J 77% posekanega drevja s prsnim premera. večjim od 54 ern. pri SPG Je 37% (SCHOTZ 200! }. ( +) Poprečno pose kano drevo od l do 1,5 m-1 (SCHUTZ 2001 ), v analizirancm gospodarskem ,.:lzredu (GR122 v GE Draga) znaša poprečno posekano drevo v 2:.1dojih desetih letih 1,15 m·'. (-) Slabša kvaliteta lesa (koničnost, vejnatost, reakcijski les). tako daje pri SPG pri istem premcru večji delež hlodovine (KENK 1997; SCHUTZ 2001). (+) Spodnji del debla zelo kvaliteten (enakomerna rast. drobne veje v mladosti), zato večji delež visokovrednih sortimentov kot pri SPG (SCHUTZ 2001). (+) Čisti donos je večji za 19 do 47% (o~!~e_1 ·~~~ičt~~~--~~-~.9_ev) ~~-~E!"~~G ···--------------·- Stabilnost, varovalnost, okoljske vloge (+) Ugodno razme1je (h!D) med višino drevja in njihovim premerom (BON ČINA 1992; SCH(JTZ 2001). (-) Izjema so tanjša drevesa (3., 4. in 5. debelinske stopnje). Nevarnost predstavlja predvsem težak sneg, ki ogroža drevesa srednjega položaja (SCHUTZ 2001 ). ( +) Odpornost proti vetrolomu (SPATHELF et al. 1997) oziroma hitra obnova po vetrolomu. ( +) Stalno zastiranje tal! V pritalni plasti je v primerjavi s SPG večja izenačenost temperatur, sestojpa klima je bolj oceanska (BON ČINA 1992: ROBIČ 1992)-v poletju Wadnejša in pozimi toplejša kEma, transpiracija znatno manjša in gibanje vetra šibkejše (KERN 1966). ( +) Ni velikih sprememb sestoj ne mikroklime, vendar velike razlike med deli sestoja na majhni površini -ugodno za pomlajevanje (SCHOTZ 200 l ). (+) Manjša napadenost dreves z glivami (GRABER 1996). ( +) Večja diverziteta nekaterih živalskih vrst na primer ptic. (#) V prime1javi s SPG je večja temperaturna razlike v plasti krošenj, nekoliko večja zračna vlažnost in nekoliko nižja transpiracija (SCHUTZ 2001). (#) V p1ime1javi s SPG ni dokazane razlike v globini zakoreninjenja. (#) Vm·ovanj_<:._pred plazovi. -------- ·------------------- -_ GozdV 60 (2002} 7-9 327 Bončina , A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju Socialne vloge ( +) Estetska podoba prebiraloega gozda (KENK 1997). Gojitvene posebnosti (+) (+, -) (#) (-) (+) (-) (+, -) Manjši obseg gojitvenih del, izkoriščanje biološke avtomatizacije. Manj tankega drevja, kar lahko pomeni tudi manjšo možnost izbire (SCHUTZ 2001 ). Manjša diverziteta drevesnih vrst. Kvaliteta bukve je lahko problematična (KOTAR 1993; SCHUTZ 2001). Ohranjanje jelke. Gojenje listavcev Vzgoja debelega drevja; v splošnem je to prednost, zaradi tržnih razmer lahko tudi problem. Posek in spravilo (-) Posek in spravila sta bolj težavna. Zaradi vejnatosti, daljše razdalje ptivlačevanja in prisotnosti pomladka zahteva posek enako debelih dreves 25% več časa kot pri SPG (SCHUTZ 2001). ( +) Celotni stroški dela so zaradi večjega deleža debelega drevja p1ibližno enaki kot pri SPG. (-) Posek je zahteven, velika možnost poškodb pomladka , zato je potrebno visoko kvalificirano osebje s primernimi delovnimi sredstvi (KOŠIR 2002). Socialnoekonomske značilnosti ( +) Trajnost donosov je možno zagotavljati na majhni površini; minimalna obratovalna površina znaša od 0,3 do 5 ha (ocene različnih avtorjev). V tem intervalu je tudi poprečna velikost zasebne posesti v Sloveniji! ( +) Prilagodljivost. Cilji se hitreje spreminjajo kot gozdovi, zato je pomembna možnost prilagajanja gozdov (struktura, sestava) novim zahtevam do gozda (SCHUTZ 2001 ). ( +) Možen različen posek-enkrat več, drugič manj. V Sloveniji je pogosta zahteva lastnikov -gozd kot rezerva oziroma občasni donosi (dohodki) iz gozda. ciljev gospodmjenja (pridelovanje lesa + varovalna vloga+ biotopska vloga+ hidrološka vloga ... ). Zato predstavlja prebiranje, dopolnjeno tudi z elementi skupinsko-postopnega gospodarjenja optimalen način gospodmjenja v danih razmerah. 4. 4 Načrtovanje 4. 4 Planning V prebiralnem gozdu ni togega prostorskega in tudi ne časovnega reda. Med deli sestoj ev so pomembne gozdnogojitvene razlike; hkrati se lahko ti mozaično prepletajo s skupinsko-raznomerni sestoji. Načrtovanje razvoja oz. gojenja prebiralnih gozdov naj ne bo preveč podrobno , konkretne gojitvene odločitve o prebiranju je treba prepustiti revirnemu gozdarju . Prav primer prebiralnega gospodarjenja opozarja na pogosto preveč po­ udarjeno ločitev gojenja gozdov in urejanja gozdov. Gojenje gozdov predstavlja osrednje področje (nem.: Bereichsplanung) v gozdnogospodarskem načrtovanju. Organska povezava gojenja in načrtovanja je znana že iz Biolleyeva kotrolne 328 metode (BIOLLEY 1920). Še zlasti v prebiralnih gozdovih, ki predstavljajo sonaravno obliko gospodarjenja, je potrebna stalna spremljava gospodarjenja (posek, gojitvena dela, drugi izvedeni gozdnogospodarski ukrepi) ter razvoja gazela, ki ga ugotavljamo s periodičnimi inventurami. Pri urejanje gozdov moramo torej pravočasno opozoriti na pomembne spremembe v strukturi in funkcio­ niranju prebiralnega gozda ter na podlagi tega opredeliti okvirne usmeritve za prihodnje pre­ biranje. Te zadevajo predvsem štiri funkcije prebiranja, vplivajo pa tudi na določitev poseka ( etata) in obsega gojitvenih del. Urejanje gozdov mora tudi opozoriti na spremenjene cilje gospo­ daJjenja (vrste ciljev in njihov pomen), ki vplivajo na gozdnogojitvene odločitve . 4. 4. 1 Ciljni premer 4. 4. 1 Target diameter V gojitvenih smernicah je kot usme1itev koristno navesti ciljne premere za posamezne drevesne vrste prebiralnega gozda. Ciljni premer je okvirna GozdV 60 (2002) 7-9 Bončina , A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju vrednost, kar pomeni, da ne posekama vseh dreves, ki dosežejo določeno debelina, ampak predstavlja okvirno mejo, nad katero se predvsem glede na vitalnost in kvaliteto dreves odločamo o poseku drevja. Ciljni premer vpliva na določitev optimalne lesne zaloge; če želimo vzgajati sestoje z visoko lesno zalogo. potem je potrebno gojiti tudi drevje večjih dimenzij. Ciljni premer je lahko različen za posamezne drevesne vrste, ki gradijo prebiralni sestoj. Urejevalec je v načrtu za gozdove GR122 določil ciljni premer 90 cm, vendar upravičeno le za kvalitetne in vitalne osebke smreke ter jelke. 4. 4. 2 Obhodnjica 4. 4. 2 Interval of repeating cuttings Obhodnjica pomeni pogostnost izvajanja prebiranja v določenem prebiralnem gozdu. Dolžina ohodojice je odvisna predvsem od rastiščnih razmer, pa tudi od strukture sestojev in ciljev gospodmjenja. Tako je obhodnjica , na primer, v prebiralnih gozdovih Schwarzwalda od 5 do 10 let (KENK 1997), ker so rastišča zelo rodovitna in drevje intenzivno prirašča. Če bi bila obhodnjica v takšnih razmerah daljša, bi bil enkraten odvzem lesne zaloge (posek) zelo visok, kar bi negativno vplivalo na samo funkcio­ niranje prebiralnega gozda, hkrati pa bi narasel obseg poškodb sestaja. Spiecker (1986) meni, da se z enkratnim močnim posekom poslabša vitalnost dreves v sestoju. Schlitz (200 1) zato priporoča. da je ob ugodnih razmerah (odprtost , znanje, delovna sredstva) še sprejemljiva količina enkratnega poseka v prebiralnem gozdu od 60 do 80 m3/ha. Če sprejmemo to vrednost. potem je dolžina obhod­ njice v Sloveniji v intervalu od 5 do 20 let. V Dragi je obhodnjica praviloma deset let, kar je glede na količino poseka tudi ustrezno. Obhodnjica v prebiraloih smrekovo-jelovih gozdovih na rastišču Drypterido-Abietetwn pa naj bo krajša (5 do lO Jet). 4. 4. 3 Gojitvena dela in varstvena dela 4. 4. 3 Silvicultural and protection measures V prebiralnem gozdu ni prostorske urejenosti, saj na majhni površini uspevajo drevesa različnih dimenzij in položajev. Če sprejmemo to dejstvo, potem ne moremo načrtovati gojitvenih elel s površinskimi enotami. Bolje bi bilo, da bi govorili o negi prebiralnega gozda in jo načrtovali kar z normativom (ural ha prebiralnega gozda). Možno je, tako kot so ponekod prakticirali že v preteklosti, GozdV 60 (2002) 7-9 del nege opraviti med odkazovanjem drevja, saj v tem primeru lahko revirni gozdar usmetja izvajanje dela. V skupinskih prebiralnih gozdovih so skupine drevja s površinskim značajem (do lO ar), še bolj je to očitno v gozdovih . kjer prebiralna struktur{} prevladuje, vendar so prisotna tudi gnezda in skupine z enomerno zgradbo. V tem primeru lahko uporabimo površinske enote (ha) za načrtovanje gojitvenih del. V primeru GR122 so od gojitvenih del načrto­ vali: nego gošče (52,40 ha), pripravo sestaja (31 ,80), nego Jetvenjaka (19,60), potem pa .še nego drogovnjaka (lO, lO ha), le nekaj hektarjev paje nege prebiralnega gozda. V prebiralnem gozdu ne moremo govoriti o klasični negi letvenjaka. negi gošče itd. ampak o »negi prebiralnega gozda< <. Večino nege opravimo s posekom, vendar je potrebno poleg sečnje. ki vključuje drevesa s prsnim premerom, ki je večji od JO cm, izvesti tudi nekaj dodatne nege, ki obsega kombinacijo naslednjih dcl: posek konkurentov, uravnavanje zmesi, negativna selekcija ali celo rahljanje, pripravo za naravno obnovo. Podobno ugotavlja Duc pri analizi nege pomladka v prebiralnih gozdovih v Couvetu (SCHUTZ 200(), kar številni avtmji pa priporočajo tudi obžagovanje (SPATHELF er al. 1997: KENK 1997), s katerim občutno izboljšamo kvaliteto sortimentov. 4. 4. 4 Načrtovani posek 4. 4. 4 Planned cut Načrtovan posek v prebiralncm gozdu je odvisen od stanja gozdov. ciljev in predvsem od opredeljenih gojitvenih usmeritev (odločitev). Načrtovanje donosov v prebiralnem gozdu naj temelji na kontroli: izhodišče je presoja dosedanjega razvoja prebiralnih gozdov (struktura, funkcioniranje) glede na izvede ukrepe. predvsem posek. Pri tovrstni analizi moramo odgovoriti na vprašanja. kot so: ( 1) ali je bil dosedanji posek ustrezen po kollčini jn strukturi, (2) kakšne so spremembe v strukturi prebiralnih gozdov itd. Pri načrtovanju poseka torej ne začenjamo od začetka niti etata ne Načunamo«. ampak izhajamo predvsem iz dosedanjega gospo­ darjenja. tako da z novim načrtom samo »ko­ rigiramo« dosedanji posek. Ob tem pa moramo upoštevati morebitne spremembe pri prebiranju, ki smo jih opredelili v gojitvenih smernicah. Na­ črtovani posek lahko zgolj preverimo s splošnim etatnim obrazcem, ki temelji na dejanski in 329 Bončina , A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju optimalni lesni zalogi, prirastku in obdobju izravnave. Prirastek je lahko koristna informacija za načrtovanje poseka, vendar je njena uporabnost odvisna od zanesljivosti ocene. Posek je lahko večji, manjši ali enak prirastku. Če želimo ohraniti trenutno lesno zalogo prebiralnih sestojev, potem naj bo posek približno lO% manjši od prirastka; toliko je namreč okviren obseg naravnega od­ miranja drevja (KURTH 1994). V GR 122 znaša letni načrtovani posek 4,3 m31 ha, to pomeni 87% prirastka oziroma 12,2% lesne zaloge. Za prime1javo: v drugem, rastiščno nekoliko manj ekstremnem gospodarskem razredu (AF r.vpicum) prebiralnih gozdov v GE Draga znaša načrtovani posek 6,0 m ~/ha (83% prirastka), v območnem gospodarskem razredu prebiralnih gozdov v kočevskem gozdnogospodarskem ob­ močju pa 5,9 m'lha (78% prirastka). V preteklem obdobju je znašal etat v GR122 4,0 m3/h, vendar je bil zaradi večjega obsega sanitarne sečnje presežen (5,3 m3/ha). Razlog za sorazmerno nizek etat je ocena prirastka, ki znaša samo 5,0 m3/ha, drugi razlog je v ekstremnih rastiščnih razmerah (nadmorska višina, skalovitost, plitva tla, 30% gozdov z varovalno funkcijo na prvi stopnji pouda1jenosti). Znotraj odsekov so tudi površine, kjer ukrepi niso načrtovani (»brez ukrepa«), saj ni smisel no ali celo ni dopustno izvajati poseka ali graditi vlak (brlogi, grebeni, vrhovi itd). Te površine so delno določene že v gozdnogospodarskem načrtu, predvsem pa je to naloga detaj]nega izvedbenega načrta. 4. 4. 5 Podrobno načrtovanje 4. 4. 5 Detailed planning Na ravni sestojev lahko v gozdnogospodarskem načrtu določimo smernica za ravnanje s sestoji, morebitna gojitvena dela in etat. Sedanje smernice je treba dopolniti s smernicam: »prebiranje« in »prebiralno redčenje«. 4. 4. 6 Nekatere posebnosti- posebni ukrepi 4. 4. 6 Some special features- special measures V obravnavanem primeru (GR 122) se zaradi podarjenega varovalnega pomena teh gozdov postavlja vprašanja o smiselnosti ukrepanja na celotni površini teh gozdov. Mestoma so rastiščne razmere tako ekstremne (izjemna skalovitost, plitva tla itd), da je bolje, da na takšnih površinah ne 330 izvajamo ukrepov (ne gradimo gozdnih vlak, ni sečnje) in jih prepustimo naravnemu razvoju, saj tudi s prebiranjem ne bi ohranili rodovitnosti rastišč oz. varovalne funkcije gozda. Takšne razmere so površinsko omejene, tako da jih lahko opredelimo bodisi v gozdnogospodarskem načrtu ali pa v gozdnogojitvenem načrtu. V nekoliko manj ekstremih rastiščnih razmerah, kjer je prebiranje edini možni (dopustni) gojitveni sistem, pa se zastavlja naslednje vprašanja: ali je v takšnih rastiščnih razmerah, kjer je zaradi velike stopnje skalovitosti in plitvih tal nevarnost zakrasovanja, res potrebno spraviti vse sortimente iz gozda. Lesni opad namreč ugodno vpliva na rastiščne razmere dinarskih jelovo-bukovih gozdov in na naravno pomlajevanje (BONČINA 1992). S puščanjem manj vrednih sortimentov v gozdu bi občutno izboljšali pomlajevanje in prispevali k ohranitvi rodovitnosti rastišč, hkrati pa vetjetno ne bi zmanjšali čistega dohodka, saj so stroški za spravilo takšnih sortimentov lahko večji od prihodkov . 4. 5 Spremljava in kontrola 4. 5 Monitoring and control Prebiranje je sonaraven način ravnanja z gozdom. Gre za nenehno eksperimentiranje in uspeh je odvisen od tega, kako znamo pridobljene izkušnje uporabiti za prihodnje ravnanje (GAŠPERŠIČ 1970). Že od samih začetkov urejenega prebiralnega gospodarjenja ima spremljavo in kontrola velik pomen. Ta faza je manj pomembna pri golosečnem ali pa pri oplodnem načinu gospoda1jenje, medtem ko je nujna za prebiranje. Povezava: načrt-izvedba -spremljava in kontrola -(nov) načrt mora biti trdno sklenjena. Gospodarjenje spremljamo predvsem z evidencami izvedenih del, razvoj gozdov pa s periodičnimi inventurami in s stalnim opazovanjem gozdov. Poleg samega poseka po drevesnih vrstah in debelini bi bilo koristno spremljati tudi kvaliteto sortimentov, vsaj na ravni gospodarskega razreda bi bilo potrebno spremljati in arhivirati podatke o debelinski strukturi sestaja (števil dreves po debelinskih stopnjah in drevesnih vrstah). GozdV 60 (2002) 7-9 Bencina, A. in Devjal<., T.: Obravnavanje prebiral nih gozdov v gozdnogospodarske m načrtovanju 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSlONS Prebiralno gospodarjenje ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Čeprav je sedanji delež prehiralnih gozdov v Slovenije neznaten (okoli 4% celotne površine gozdov), pa je ideja prebiranja aktualna zaradi naravnih, socialnih in gospodarskih razmer. Pri urejanju gozdov je potrebna večja konciznost pri izločanju in klasificiranju sestojev, saj prebi­ ralnih sestojev ne gre enačiti z malopovršinsko­ raznomernimi. Sestojna zgradba sestojev se lahko mozaične spreminja, kar je značilnost dinarskih jelovo-bukovih gozdov. Zato je prav, da pri urejanju gozdov v istem odseku evidentiramo in opišemo tako prebiralne kot raznomerne sestoje. Pri odločanju, kdaj sestoj omejiti in opisati kot prebiralni gozd, moramo izhajati iz opredelitve oziroma osnovnih značilnosti prebiralnega gozda. Ključni kriteriji so ( l) specifična horizontalna in vertikalna struktura sestojev (2) preraščanje dreves ali socialni vzpon, (3) prebiranje (za prebiralne gozdove štejemo tiste, v katerih izvajamo prebi­ ranje). V skupinsko prebiralne gozdove lahko uvrstimo prebiralne sestoje, kjer drevje z enomerno zgradbo ne presega površine desetih arov. Analiza stanja prcbiralnih gozdov in tudi načrtovanje temelji na dveh različnih pristopih. Prvi izhaja iz primerjave dejanskih vrednosti izbranih sestojnih parametrov z referenčnimi (modelnimi) vrednostmi, drugi pa temelji na spremljavi in kontroli razvoja gozdov in gospodar­ jenja. V procesu načrtovanja lahko uporabimo oba pristopa hkrati, prednost pa naj ima drugi pristop -kontrola! Referenčne (modelne) vrednostmi za različne sestojne parametre lahko ugotovimo na osnovi analize izbranih objektov in spremljave razvoja gozdov in gospodarjenja. Primerjava dejanskih vrednosti sestojnih parametrov z referenčnimi je p1ipomoček za pojasnjevanje in boljše razumevanje prebiralnega gozda. Pri uporabi referenčnih vrednosti (modelov) je potrebno opozorilo o napačni uporabi modelov. V nekatelih deželah, na primer na Hrvaškem (KLEPAC 1962), so nanu·eč dejanske (poprečne) vrednosti sestoj nih parametrov primerjali s togimi modeli (normalami) in primerjava je bila osnova za odločanje, predvsem za določitev poseka, s katerim so stanje sestojev (v poprečju) želeli izenačiti z umišljenim modelom. GozdV 60 (2002) 7-9 Pri tem niso upoštevali, kako ti gozdovi dejansko funkcionirajo še manj pa so upoštevali sicer znatne razlike med sestoji istega obratovalnega razreda. Takšnim idejam so slovenski gozda.J.ji pravočasno nasprotovali, primer Nastran 1 Gašperšič ( l962), tako da se v slovenskem gozdarstvu tovrstni pristop v urejanju prebiralnih gozdov ni uveljavil. Za spremljavo in načrtovanje so pomembne informacije o sestojnih parametrih, ki so ključni za funkcioniranje prebiralnega gozda. Najbolj pomembne so: debelinska struktura sestojev (število dreves po debelinskih stopnjah in drevesnih vrstah), število dreves naj tanjše merjene debelinske stopnje. lesna zaloga in njena debelinska struktura, volumenski prirastek, drevesna sestava, zasnova in negovanost, vitalnost in poškodovanost, gostota, sestava in višinska struktura pomladka, kvaliteta sortimentov ter druge -posebno mehke infor­ macije. Prebiralna struktura je z nekaj izjemami vedno rezultat gospodarjenja- prebiranja. Zato mora biti odločitev za prebiranje argumentirana in ne emocionalna. Prebiralno gospodarjenje je smiselno takrat, kadar je to optimalen način za doseganje ciljev gospodarjenja v danih razmerah. Zato na odločitev za prebiranje vplivajo predvsem naslednji dejavniki: (1) rastiščne razmere (drevesna vrste, ekologija pomlajevanja, naravna diferenciacij itd.), (2) sedanje sestava in struktura gozdnih sestojev ter njihove razvojne značilnosti, (3) gospodarske in socialne razmere (npr. cena dela), ( 4) cilji gospodatjenja oz. poudarjene funkcije gozda. Za prebiranje se odločimo glede na njegove prednosti oz. slabosti v primerjavi z drugimi gojitvenimi sistemi. Prebiranje je v slovenskem prostoru aktualno predvsem v ekstremnejših variantah dinarskega in predalpskega jelovo­ bukovega gozda, jelovjih na kislih tleh, alti­ montanskih smrekovih gozdovih ter nekaterih gozdovih s poudarjeno varovalno funkcijo. Načrtova[\je razvoja prebiralnih gozdov ne sme biti preveč podrobno, konkretne gojitvene odločitve o prebiranju je treba prepustiti revirnemu gozdarju. Pri urejanje gozdov moramo pravočasno opozoriti na pomembne spremembe v struktuti in funkcio­ nira[\ju prebiralnega gozda ter na podlagi tega opredeliti okvirne usmeritve za prihodnje pre­ biranje. Načrtovanje v prebiralnem gozdu naj temelji na kontroli: pomembno izhodišče je torej presoja dosedanjega razvoja prebiralnih gozdov 331 Benčina , A ln Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju (struktura, funkcioniranje) glede na izvede ukrepe. med katerim.i je ključen posek. Odločitve za prjbodnje gospodar ~jenje (gojitveni cilj. smernice. etat, go_jitvena dela) so zato le »korekcija « dosedanje načrta -glede na pridob~jene izkušnje. morebitne spremembe v strukturi sestojcv, spre­ menjene zahteve do gozda itd. V prebiralnem gozdu opravimo večino nege s posekom, vendar je treba izvesti tudi nekaj dodatne nege. gojitveno delo imenujemo »nega prebiralnega gozda«, ki obsega kombinacijo naslednjih del: posek konkurentov. uravnavanje zmesi, negativno selekcijo ali celo rahljanje, pripravo za naravno obnovo. nekateri avtorji pa zagovarjajo tudi obžagovanje. Že od samih začetkov urejenega prebiralnega gospodmjenja imata spremljava in kontrola velik pomen. Ta faza je ključna za celoten načrtovalni proces in za uspešnost prebiranja kot sonaravnega načina gospodarjenja z gozdovi. 6 SUMMARY Selection forest management has a long and rich tradition in Slovenian forestry. Jts development can he divided into four typical periods: initial period (the end of the 19'" century). (2) period of dominance (the fifties and sixties of the 201h century), (3) period of renouncing selection management, and (4) the la.sl period -renewed affirmation of selection management. especially in the last decade. The question how to deal with selection forests in forest planning has therefore become important oncc again. This research is based on an overview of relevant 1 iterature, analyses of silver fir-becch selection forests in the Draga forest management unit, and practical experience in the management of these forests. Selection forest should be regarded as a distinct stand type in forest inventory; the main criteria derive from the main characteristics of selection forests, which are the following: horizontal and vertical stand structure, social structure and the selection (uneven-aged) silvicultural method. Group selection forests may encompass stands with cohorts of even-agcd trees with the area up to 0.05 ha, exceptionally up to 0.10 ha. Dinaric uneven-aged fjr-beech forests are characterised by patchy horizontal structure. Therefore it is neccssary to register even-aged and uneven-aged ("p1enter") 332 stands in the same sub-compartments and then to use the "free silvicultural system" combining e1ements of the selection and the group irregular shelterwood system. There are two main approaches to monitoring and planning in selection forest.s. The first is based on a comparison between actual and reference values of the particular stand parameters (indi­ cators). The second is based on monitoring and controlling ("methode du controle") relevant stand parameters without any models or reference values. Analysis of stand development with regard to forest management up to now is a starting point for a new plan. Both approaches should be combined in the planning process; however, the second one is more suitable. When controlling selection forest and planning , severa] di ffercnt stand parameters have to be takeo into account at the same time. The most important ones are: diameter structure, growing stock and its distribution per diameter classes, number of trees in the smallest diamcter class considered, natural regeneration . tree species composition , vitality, growing stock and incremcnt, quality. presence of plus-trees. and some ';soft" information. improving the numerical information. When defining silvicultural goals for selection forcsts ( 1) management goals (forest functions) , expressing public and private dcmands regarding forests, and (2) characteristics of stand development and site conditions should be considered . The selection (plenter) structure is, with some exceptions, always the result of silvicultural treatment the decision for the selection silvicultural system should be based on arguments and not on emotional feelings. The selection silvicultural system is the appropriate way to manage forcsts when it presents an optima! way to reahse management objectives in particular conditions. The following criteria are of importance when choosing the selection system as the main silvieultural system: (1) site conditions, (2) current stand structure in its developmental charactcristics, (3) economic and social circumstances , (4) management goals. There are also some other criteria of importance. e.g. density o{ ungulates, density of forest roads, availability of appropriate technology and skilled workers, ele. Decision for selection silvicultural system should be based on an cstimate of its advantages GozdV 60 (2002) 7-9 Bončina, A. in Devjak, T.: Obravnavan je prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju and disadvantages for chosen cases. Selection system in Slovenia is of high relevance to the following forest typcs; Dinaric and pre-alpine fir­ bcech forests, fir forests on acid substrates, upper­ montane spruce forests and in some forests where the protective function is of great importance. However , the elements of selection forests are an important and integral part of "free selection treatment " in all forests. this being adaptcd to particular stand and site conditions. Planning in selection forests should not be too detailed; decisions should be tnken by district foresters. The task of forest management planning in selection forests is to constantly register changes in the structure and functioning of selection forests and thcn to define appropriatc guidelines and measures for management in the future. Planning decisions for future management (goals, measures. directives, allowable cut, etc) should be understood as "'corrections" of the previous plan -in the light of new experience, changes in stand structure and changes in demands regarding forests. Most silvicultural treatment is done by regular selection cut; however, some additional tending measures , the so called ''tending of selection forests", need to be canied out. From the bcginning of selection forest manage­ ment. monitoring and control have been the key phases of the whole planning process and thcy stili remnin so. They prcscnt a condirion sina qua non for successful selection silviculture as a part of an ecosystem based forest management. 7 ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENT Prispevek je nastal v okviru aplikativnega raz­ iskovalnega projekta L4-3.I84 Prebiralni gozdovi v Sloveniji : razširjenost, struktura , načrtovanje in gospoda1jenje, ki ga financirata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za kme­ tijstvo, gozdarstvo in prehrano. 8 VIRI REFERENCES ANDOLJŠEK, J. et a1..1995. Gozdnogo spodarski načrt za enoto Grčarice za obdobje 1995-2004. Kočevje. BTOLLEY, H.E., 1920. L'amenegement des forets par la methode experimentale et specialement ln methode du controle. Attinger, Paris & Neucharel, 90s. GozdV 60 (2002) 7-9 BACHOFEN , H .. 1999. Glcichgewicht. Struktur und Wachsrum in Plenterbestanden . Schweiz. Z. Forstwes. 150, 5. s. 157-170. BONČINA. A .. 1992. Scruktura in rast prebira\nega dinarskega jelovo-bukovega go:~.da. Magistrsko delo. BF. Oddelek za gozdarstvo. Ljubljana. 113 s. BONČINA. A .. 1994. Prebiralni dinarski go7.d jelke in bukve. Strokovna in znanstvena dela 115, BTF. Oddelek za gozdarstvo. Ljubljana. 94 s. BONČTNA, A .. 1999. Stand dynamics of the virgin forest Rajhcnavski Rog (Slovenia) during the past century. Virgin forests and forest reserves in Cenrral and East European countries (Diaci. J, edt.). Proceedings of the invited lectures' reports presemed at the COST E4 management committee and working goups, Ljubljana, s. 95-110. BONČTNA, A., 2000. Načrtovanje v prebiralnih gozdovih -nekatere značilnosti, dileme in predlogi. Gozdarski vestnik 58, 2. s. 59-74. CENČIČ, L., 2000. Go~podarjenje z go1.dovi in razvoj sestojev v Lehnu na Pohorju. Magistrsko delo. BF. Oddelek za gozdarstvo , 170 s. DIACL J., ROŽENBERGAR. D., 2002. Uporaba novejših raziskovalnih dosdkov na področju gojenja prebiralnih gozdov. Gozdarski vestnik 60, 7-9, s. 352-365. DOLINAR, P .. 2002. Analiza raznoemrnih jelovih gozdov v Zali (GE Poljane). Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnov1jivc gozdne vire. ljubljana. DUC, P., 1991. Untersuchungcn zur Dynamik des Nachwuchses in Emmentaler Plenterwaldflachen. Schweiz. z. Forstwes. 142, s. 299-319. Fitocenološki elaborat za GE Podpreska , 1965. Inštitut za biologijo slovenske a.kademUc znanosti in umetnosti, Ljubljana 1964/65. GAŠPERŠIČ, F.. 1967. Razvojna dinamika mešanih gozdov jelke in bukvc na Snežniku v zadnjih sto letih. Gozdarski vestnik. 7-8. s. 202-237. GAŠPERŠIČ . F., 1970. Renesansa kontrolne metode. Gozdarski vestnik 5-6, s. 121-143. GAŠPERŠIČ . F., 1974. Zakonitosti naravnega pomJ ;~jevanja jelovo-bukovih gozdov na visokem krasil Snežniška­ Javorniškega masiva. Ljubljana, 133 s. GAŠPERŠIČ , F .. 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. BTF. Oddelek za gozdarstvo . 403 s. GOZDIS 2002. www.gozdis/popi.'\2000-2.htm GRABER. D., 1996. Die Kernfaule bei Fiche (Picea abie.1· Karst.) in der Schweiz noerdlich der Alpen. Beiheft zur Schweiz. Z. Forstv.·es. 79. GRABER, D .. 1996. Die Fichtenkernfaule in der Nord­ schweiz; Schadenausmass, okologischer Zusammcn ­ hange und waldbauliche Massnahmen. Schweiz. Z. Forstwes. 145, s. 905-925. HANEWINKEL, M .. 1999. Kritische Analyse von der Basis von G leichgewichtsmodellen hergeleiteten Zielreferenzen fUr Plenterwalder im Wuchsgebiet Schwarzwald . Allg:. Forst-u.-Ztg. 170, 5-6, s. 87-98. 333 .,, Boncina, A. in Devjak, T.: Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovan ju HUFNAGL, L., 1892. Wirtschaftsplan der Betriebsklasse 1, Gottenitzer Gebirge. Kočevje. HUFNAGL, L, 1895. Preborna šuma, njezina normalna slika, drvna zaliha, prirast i prihod. Šumarski list XIX, 4, (prevod: B.K.), s. 134-145. IUFRO-Meeting, 2001. Project working group 1.14.00 U neven-aged si 1 viclture. In-co ngress-tour. Forest district Todmos. Schwarzwald, Landesforstverwaltung, Todtmoos, 27. september 2001. KENK, G., 1997. The uneven-aged silvicullural systems in the coniferous dominated forests of the Black forest The IFURO interdisciplinary uneven-aged management symposium (ed. Emmingham, W.H.). Proceedings, s. 1-20. KERN K.G., 1966. Wachstum und Umwelrfaktoren im Schlag-und Plenterwald. Scriftenr. forstl. Abt. Univ. Freiburg i. Br. 5. KLEPAC, D., 196L Novi sistem uredivanja prebornih šuma. Poljoprivredno šumarska komora NR Hrvatske, sekcija za šumarstvo, Zagreb. 46 s. KLEPAC, D., 1997. Novi sistem uredi vanja prebornih šuma. Hrvatske šume. Ponatis (1961), Zagreb, 36 s. KOTAR, M., 1993. Pridelovanje visokokakovostnega Jesa in sonaravne gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. Gozdarski vestnik 51, 9. s. 370-383. KOT AR, M., 2002. Prirastoslovne osnove prebiral nega gozda. Gozdarski vestnik 60, 7-9. s. 291-316. KOŠIR, B., 2002. Tehnološke posebnosti pridobivanja lesa v prebiralnih gozdovih . Gozdarski vestnik 60, 7-9, s. 393-398. KOŠIR, P. et al., 2002. Osnutek gozdnogospodar skega načrta za GE Draga za obdobje 2001-2010. ZGS, OE Kočevje. KUNSTEK, A., 2002. Analiza prebiralnih gozdov v raziskovalnem objektu Smolatjevo v Lehnu na Pohorju. Diplomsko delo, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 43 s. K URTH, H., 1994. Forsteinrichtung , Nachhaltige Regelung des Waldes. Oeutscher Landschaft sverlag Berlin GmbH, 592 s. MITSCHERUCH, G., 1952. DerTannen-Fichlen- (Buchen) Plenterwald. Schriftenreihe der badischen forstlichen Versuchs-und Forschungsanstalt 8, Freiburg, 42 s. MITSCHERLJCH , G., 1961. Untersuchungen in Plemer­ waldern des Schwarzwaldes. Allg. Forst-u. J.-Ztg~ 132, 61-73, 85-95. MLINŠEK, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje gozdnogospo­ darskih organizacij v Ljubljani, 117 s. NASTRAN, Z., GAŠPERŠIČ. F., 1962. Prilog k raspravi o problemima nadaljnega gospodarjenja sa prebornim šumama. Osnove za koreferat uzete sa područja slovenskega Snežnika. Gozdnogospodarstvo Posrojna, Odsek za gojenje gozdov, Postojna, tipkopis, 28 s. POGAČNfK, A., 1947. O kontrolirani prebiralni sečnji. Gozdarski. vestnik 4, s. 173-176. 334 POJE, B., 2001. Razšitjenost domnevno avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) ter njen gospodarski in gojitveni pomen v enoti Draga. Diplomsko delo, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 46 s. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Ur. l. RS št.S/1998. ROBIČ, D., 1992. Vegetacijska tabela popi~ov sralnih raziskovalnih ploskev v Dragi s komentarjem. ROBIČ, D., ACCETTO, M., 2002. Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik 60, 7-9, 5. 343-351. SCHOLLMAYER , H., 1906. Direktiven fiir die Bestandes ­ aufnahme und die Betriebseinrichtung auf der F.C. Herrschaft Schneeberg. Kleinmayr- Bamberg, Laibach. SCHUTZ , J.Ph., 1989. Der Plenterbetieb. Fachbereich Waldbau. ETH Zihich, 54 s. SCHUTZ , J.Ph., 2001. Der Plenterwald und weitere Formen strukturierter und gemischter Wtilder. Parey, Berlin. ZGS. 2000. Podatki o gozdovih Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana, datoteka. SGERM, F .. 1991. Žage na lovrenškem Pohorju. Lovrenc na Pohorju (Mlinarič , J., Ožinger, A., Podvinski, Z.) Lovrenc na Pohorju, s. 197-236. SKLEDAR, B., 2002. Analiza razvoja in stanje prebiralnih gozdov na Sgermovi posesti. Diplomsko delo, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 46 s. SPATHELF, P., SPIECKER , H., ROGERS, R., 1997. What can we learn from selection forests. »Plenterwald «, in the Black forest? The IFURO interdisciplinary unene­ aged management symposium (ed. Emmingham, W.H.). Proceedings; s. 145-165. SPIECKER , H., 1986. Das Wachstum der Tanneo und Fichten auf Plenterwald -VersuchsWi.chen des Schwarzwaldes in der Zeil von 1950 bis 1984. AFJZ 157, s. 152-164. TREGUBOV, V., ČOKL , M. (edts), 1957. Prebiralni gozdovi na Snežniku . Vegetacijska in gozdno­ gospodarska monografija. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Strokovna in znanstvena dela 4. Kmečka knjiga, Ljubljana , 164 s. ZfNGG, A., ERNJ, V., MOHR, C., 1997. Selection forests - a concept for sustainable use: 90 years of experience of growth 3)1d yield research selection forestry in Switzerland. The IFURO interdisciplinary uneven-aged management symposium (ed. Emmingham, W.H.). Proceedings, s. 415-443. ZUPANČIČ, M., ŽAGAR, V., 1995. New views about the phytogeographic division of Slovenia, I.:... Razprave IV. razr. SAZU, 36, s. 3-30. GozdV 60 (2002} 7-9 Znanstvena razprava GDK: 232.311.2 + 174.7 Picea abies (L.) Karst + (497.12 Kočevsko) Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem Possibilities for conser\'ation of the genetic resources of the autochthonous Non-vay spruce (Picea abies (L.) Karsl.) in Kocevsko Robert BRUS ., Izvleček Brus, R.: Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem. Gozdarski Yestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini. ciL lit. 22. Prevod izvlečka v angleščino: Robert Brus. Prevod povzetka v angleščino: Jana Oštir. V članku so predstavljene najpomembnejše značilnosti avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem ter pomen in cilj ohranjanja njenih genskih virov. Kot najprimernejši način je predlagano in siru varovanje v okviru gozdnega genskega rezervata s površino najmanj 100 ha. Predlagana je izločitev še nekaj novih semenskih sestojev na območju avtohtone smreke. Oblikovanje genskega rezervata bi lahko služilo kot vzorčni primer pri oblikovanju podobnih gozdnih genskih rezervatov po vsej Sloveniji. Ključne besede: Picea abies (L.) Karst., navadna smreka, avtohtona smreka na Kočevskem, genski viri, gozdni genski rezervat, semenski sestoj. Abstract Brus, R.: Possibilities for conservation of the genetic resources of the autochthonous Norway spruce (Picea ahies (L.) Karsr.) in Kočevsko. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. 7-9. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 22. Summary translated into English by Jana Oštir. Abstracttranslated into English by Robert Brus. English Ianguage editing by Jana Oštir. The paper presents the most important characteristics of the autochthonous Norway spruce (Picea abies (L.) Karsl.) in Kočevsko as well as the importance and aims of conservation of its genetic resources. The most convenient in si tu conservation method suggested is the establishment of a forest gene reserve with a minimum area of lOO ha. The establishment of a forest gene reserve could be used as a case example for the establishment of similar forest gene reserves throughoul Slovenia. Key words: Picea abies (L.) Karst, Norway spruce, autochthonous Norway spruce in Kočevsko, genetic resourccs, forest gene reserve, seed stand. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Navadna smreka (Picea abies (L.) Kru·st. velja za genetsko razmeroma dobro diferencirano drevesne vrsto. Na območju njene naravne razširjenosti je v okviru vrste opisanih več različnih taksonov. Predvsem na osnovi oblike storževih lusk so opisani trije različki: P abies var. europaea Tepi., razširjen v Evropi, P abies var. acumniata Beck., razširjen v Karpatih in P abies var. obovata (Ledeb.) Fellm., razširjen v Aziji (SCHMIDT-VOGT 1987). Naštete različke pogosto obravnavajo tudi kot podvrste ali pa samo rase. Še mnogo večje je število opisanih oblik, saj jih KRUSSMANN (1972) navaja kru· 133. V Sloveniji so doslej v okviru vrste Picea abies opisali le nekaj nižjih taksonomskih kategorij. Poleg splošno razširjenega različka P abies var. europaea in zelo redkega različka P abies var. acwninata je nekaj raziskav na podlagi pelodnih analiz in primerjave storževih lusk pokazalo tudi možnost pTisotnosti smreke obovatnega tipa oziroma takoimenovane sibirske smreke (P abies GozdV 60 (2002) 7-9 var. obovata, pri nas obravnavana kot podvrsta P abies subsp. obovata (ŠERCELJ, CULIBERG 1995). Po taksonomskem rangu še nižje so tudi nekatere pri nas navajane oblike (forme), kot so kačja snu·eka (P abies f. virgata), pošastna smreka (P. abies f. monstrosa) (ERKER 1979, WRABER 1979) ter posamezna drevesa bekaste smreke (P abies f. viminalis) in smreke žalujke (P abies f. pendula). Splošno razširjeni obliki sta zelenoplodna (P abies f. chlorocarpa) in rdečeplodna s1meka (P. abies f. erythrocarpa). Večkrat omenjene so tudi različne stebraste ali piramidalne oblike navadne smreke (BRINAR 1972, ŠOLAR 1979, BRUS 1995). Poleg naštetih v Slovenskih gozdovih najdemo tudi tipe navadne smreke, ki se med seboj razlikujejo po oblikovanosti krošnje. To so Li. grivasta smreka, krtačasta ali .~četkasta smreka in ploskovejna smreka, pri katerih naj bi bila oblikovanost krošnje dedna (ZUPANČIČ 1992). * doc. dr. R. B., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000, Ljubljana, SLO 335 Brus, R.: Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (l.) Kar st.) na Kočevskem 2 RAZŠIRJENOST IN ZNAČILNOSTI AVTOHTON E SlVIREKE NA KOČEVSKEM 2 DISTRIBUTION AND CHARACTE­ RISTICS OF AUTOCHTHONOUS SPRUCE JN KOČEVSKO V literaturi večkrat omenjena je tudi t. i. avtohtona kočevska ali dragarska smreka (HUFNAGL 1892, PUNCER 1980, ACCETTO 1993, ZUPANČIČ , ACCETTO 1994, POJE 2001). Ker se je v veliki meri ohran.ila prav v prebiralnih gozdovih Gole­ niške, Borovške in Velike gore in ponekod Kočev ske gore oziroma v gospodarski enoti Draga, bomo na njenem primeru poskušali osvetliti pomen in možnosti ohranjevanja genskih virov ne samo avtohtone kočevske smreke. ampak tudi drugih še ohranjenih populacij avtohtone smreke pri nas. Glede na ugotovljeno starost nekaterih značilnih dreves, ki je bila med 320 in 400 let (ACCETTO 1993). je smreka na območju Goteniškega pog01ja nedvomno avtohtona. Od vnešene smreke neznanih provenienc na tem območju naj bi se raz.likovala po morfoloških značilnostih. kot so stegnjeno in polnolesno deblo, tanke, v spodnjem delu krošnje povešene veje, ki se vilajo, odebcljena nina in pri nekaterih drevesih izrazilo ozka krošnja (POJE 200 l ). ACCETTO (1993) poleg naštetih kot razpo7,navne znake navaja razmeroma ozko in globoko krošnjo ter izraziLcj.~o vzdolžno razpo­ kanost sko1je. Vendar tudi na rasLiščih. na katerih naj bi skoraj popolnoma prevladovala avtoh(ona srnreka in ki jih je kar 19 % (POJE 2001 ), mnoga drevesa ne kaž.ejo vseh na~tctih morfolo ških značilnosti ; zlasti redka so ozkokrošnjata drevesa. Ker je med drevesi s širšo krošnjo tudi mnogo starih, zelo vc1jetno prav tako avtohtonih dreves, pa je seveda upravi čeno vprašanje, alije vsako avtohtono drevo prepoznavno po naštetih morfoloških značilnostih (FOTOGRAFIJA 1 ). Avtohtona smreka, ki jo obravnavamo, je pomemben edi fikator asociacije Ribeso alpini­ Piceerwn in še nekaterih podobnih (ZUPANČIČ, ACCETTO 1994), močneje pa je prisotna na ekstremnejših in skalovitih rasLiščih in v sestojih, kjer je delež smreke manjši (POJE 2001 ). 3 TAKSONOMSKI POLOŽAJ 3 TAXONOMIC STATUS Vprašanje taksonomskega ranga avtohtone ko­ čevske smreke je zaenkrat še odprto. Čeprav namen tega prispevka nikakor ni njena taksonomska uvrstitev, morda ne bo odveč kratek razmislek o možnih ustreznih kategorijah. Taksonom ske kategorije, nižje od vrste, so naslednje (po VIDAKOVIC, KRSTINIC 1985): Vrsta (species, sp.) se navzdol hierarhično deli na nižje taksonomske enote: -Podvrsta (subspecie s, ssp., subsp.) je geografsko omejen dcl vrste oz1roma populacija, ki se genetsko in morfološke razlikuje od drugih podvrst iste vrste. Pri podvrstah so morfološke razlike, po katerih se razlikujejo, večje kot pri različkih. PRIMER: Picea abies subsp. obovara. -Različek ali varieteta (varietas, var.) pred­ stavlja geografsko omejen del vrste oziroma populacijo z jasnimi morfološkimi značilnostmi, ki pa so manjše kot pri podvrstah. Različki se morajo med seboj tudi genetsko razlikovati . Pri morfoloških Jastnostih gre na primer za razlike v dolžini iglic, barvi in obliki listov, obliki storžev itd. PRIMER: P abies var. obovata. -Oblika (forma, f.) je definirana z eno ali z manjšim številom morfoloških razlik in, to je bistveno , nima določenega areala ali določene geografske razši1jenosti. Predstavljajo lahko en sam osebek v naravi. PRIMER: Picea abies f. virgata -Sorta ali kultžvar je skupina rastlin, ki se od drugih rastlin v vrsti razlikujejo v nekaterih morfoloških znakih in jih gojimo, npr. v okrasne namene. Oblika postane sorta ali kultivar, ko jo začnemo gojiti in jo registriramo. PRIMER : Picea abies 'Aurea·. Poleg naštetih taksonomskih kategorij v gozdarstvu in populacijski genetiki uporabljamo še naslednje kategorije , ki pa niso povsem jasno uvrščene v rastlinski sistem: -Rasa je sistematska enota, nižja od vrste, ki jo lahko odkrijemo samo z vzgajanjem različnih provenienc v enakem okolju ali z genetskimi raziskavami. Podobna je podvrsti in različku , le da podvrsto in različek lahko opazimo že v naravnih populacijah, rase pa ne. Rasa je lahko geograf'lka ali Jokalna. Raso, ki se je prilagodila na okolje, imenujemo ekotip. -Ekotip je skupina rastlin neke vrste, ki je z določeno lastnostjo prilagojena na konkretno ekološko okolje. Ekotip je lahko klimatski, geografski, višinski ali edafski. Ekotip lahko odkrijemo samo s poskusom , ki poteka v enakem okolju. Brus, R.: Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abi es (L.) Karst.) na Kočevskem Vprašanje je. katero od naštetih kategorij bi lahko uvrstili avtohtono smreko na Kočevskem . Ker morfološki znaki niso dovolj jasno izraženi pri vseh avtohtonih drevesih in ker je območje geografske razširjenosti razmeroma majhno, se zdi, da sta ranga podvrste in različka zanjo previsoka. Zaradi geografske razširjenosti smrekove populacije pa ne prideta upoštev niti oblika niti sorta. Vidimo torej. da bi avtohtona kočevska smreka lahko predstavljala samostojno raso ali morda ekotip, to pa bi lahko zanesljivo potrdili le z obsežnejšim provenienčnim poskusom in s testiranjem njenih morebitnih genetskih razlik v prime1javi z drugimi smrekovimi populacijami. 4 GENETSKE RAZISKAVE 4 GENETIC RESEARCH Avtohtone smreke na Kočevskem dosedaj genetsko skoraj niso preučevali . Izjemaje raziskava BOŽIČA (2002), ki je s pomočjo izoencirnske analize preučil 26 populacij domnevno avtohtone smreke v Sloveniji in na Hrvaškem . Med analiziranimi populacijami je bila z območja Kočevske samo domnevno avtohtona populacija z vrha Goteniškega Snežnika (nm. v. 1250 -1300 m). Raziskava ni odkrila bistvenih genetskih razlik med populacUo z Goteniškega Snežnika in 4 populacijami s Snežnika in še 4 iz Gorskega Kotarja in z Velebita. po drugi strani pa je pokazala, da se omenjenih 9 populacij, ki tvmijo t.i. dinarsko skupino, genetsko nekoliko razlikuje od populacij iz alpskega območja in Trnovskega gozda. Če bi bi le v analizo vključene tudi vnešene populacije neznanega porekla, bi bik odkrite genetske razlike ve1jetno večje . Iz oJnenjenih dejstev lahko verjetno sklepamo, daje avtohtona smreka na območju Drage genetsko precej podobna tudi drugim avtohtonim popu­ lacijam smreke na širšem področju Kočevske in dinarskega sveta sploh. s katerimi si najve1jetneje deli skupno poreklo, ki sega vse do ledenoclobnih zatočišč na tem območju in na njihov skupni poledenodobni razvoj. Zaradi težke dostopnosti, zgodovinskih razlogov in precej zaostrenih klimatskih razmer, ki so preprečevale popolno prevlado bukve in jelke, je največ takšnih populacij ohranjenih prav na območju Drage oziroma Goteniške gore, čeprav nekaj skoraj zanesljivo avtohtonih populacij najdemo tudi v drugih delih dinarskega sveta. Na območju Kočevskega Roga, kjer sicer prevladuje vnešena snueka neznanega porekla. M. WRABER (1969) na primer opisuje smreko v Prelesnikovi koliševki kot avtohtono in pravi: 'Njena rast je subalpinska , se pravi. da so krošnje proti vrhu zašiljene, goste in tanke veje se rahlo povešajo in poraščajo deblo skoraj do dna, vse drevo pa je poraslo z lišajem.· Opis v veliki meri ustreza tudi opisu avtohtone kočevske s1meke. Podobne večje ali manjše avtohtone populacije navadne smreke so skoraj gotovo ohranjene tudi drugje v Sloveniji, vsaj v njenem dinarskem delu. Šele obsežnejša raziskava pa bi lahko pokazala, če morda ne bi bilo bolj smiselno govoriti o avtohtoni dinarski smreki. 5 OHRANJANJE GENSKIH VIROV AVTOHTONE SMREKE NA KOČEVSKEM 5 CONSERVATION OF THE GENETIC RESOURCES OF AUTOCHTHONOUSSPRUCEIN KOČEVSKO Ohranitev genetske variabilnosti je ključno za prilagajanje in preživetje vrst in celotnih eko­ sistemov v spreminjajočih se razmerah v okolju (MULLER-STARCK 1995). Ciljev ohranjevanja genskih virov v gozdarstvu je več , HATTEMER (1995) jih povzema v treh točkah: l. ol1l'anitev genetskega potenciala za razvoj želenih fenotipskih lastnosti; 2. ohranitev prilagodljivosti, to je sposobnosti populacij, da preživijo tudi v spremenjenem okolju 111 3. ohranitev čimvečje variabilnosti. V Evropi je smreka zelo pogosto najpo­ membnejša drevcsna vrsta v nacionalnih strategijah ohnmjevanja genskih virov (KOSKf 1993). Ker je v Evropi ohranjenih le malo avtohtonih populacij navadne smreke in ker je genetska variabi [nost v okviru vrste ogrožena, se je v programu EU­ FORGEN (Evropski program za gozdne genske vire). ki deluje v okviru IPGRI (Mednarodni inštitut za rastlinske genske vire) s sedežem v Rimu in v katerem sodeluje tudi Slovenija , na sestanku v Valsainu v Španiji oktobra 2001 izoblikovala ideja o vzpostavitvi vseevropske mreže gozdnih genskih rezervatov navadne smreke. Ohranitev genskih virov avtohtone smreke na Kočevskem in seveda tudi drugje v Sloveniji je Brus, R.:Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem pomembna ne le iz zgoraj naštetih, ampak tudi drugih razlogov; mednje gotovo lahko štejemo etične in estetske. Še toliko bolj, ker je avtohtona s1nreka naša dragocena naravna dediščina. Oce­ njujemo, daje za ohranjevanje njenih genskih virov daleč najprimernejše in situ ohranjevanje, torej ohranjevanje na mestu, manj primerne pa so zaenkrat različne ex situ metode. 5. 1 OHRANJANJE in situ 5. 1 ln situ CONSERVATION Jn situ ohranjanje je v bistvu le zagotavljanje kontinuitete populacij skozi generacije z namenom zagotavljanja evolucijskega potenciala genetskih struktur znotraj vrste. Pomembnejše kot fiksiranje obstoječih frekvenc genov in genotipov je pri tem zagotavljanje kar največje genetske variabilnosti tudi v vseh piihodf\iih generacijah. Uspešno in siru ohranjanje genskih virov mora izpolnjevati naslednje 3 osnovne pogoje (KOSKI et al. 1997): l. oblikovati je potrebno mrežo genskih rezervatov, ki bodo zajemali zadostno variabilnost znotraj vse vrste; 2. število posameznih genotipov, zajetih v populaciji, mora biti dovolj veliko, da populacija vsebuje večino njenega obstoječega genofonda; pri tem so ključni običajni, a bistveni geni; 3. pomladek mora izvirati iz oplojevanja med osebki iz populacije. Bistvena prednost in situ olu·a1~anja je dejstvo, da populacija že obstaja, zaradi česar za oblikovanje gozdnega genskega rezervata niso potrebni skoraj nikakršni stroški niti dolga leta čakanja na obrod. Navadna smreka je vetrocvetna vrsta, opra­ ševanje z vetrom pa nakjučni proces, za katerega so potrebne velike količine cvetnega prahu. Čeprav cvetni prah smreke lahko prepotuje velike razdalje, je oprašitev učinkovita na razmeroma majhnih razdaljah. Pri tem je potreben gost oblak cvetnega prahu, ki je zagotovljen le v dovolj velikih populacijah. V majhnih populacijah je koncentracija cvetnega prahu majhna, posledica pa je nezaželeno samoopraševanje (KOSKI et al. 1997). Cvetni prah smreke pada s hitrostjo 6 cm/s, na splošno pa prepotuje m·ajhne razdalje. Pri brezveterju kar 90 % peloda pade v razdalji 30-1 OO m od drevesa, zelo redek pa je raznos peloda do 3 km. Za majhne, 338 enako velike populacije, ki so medsebojno oddaljene 3,5 -4 km, lahko rečemo, da so medsebojno izolirane, v razdalji 1 km od sestoja pa koncentracija peloda ~e močno pade (VIDAKOVIC 1983, VIDAKOVIC 1 KRSTINIC 1985). S. l. 1 Izločitev gozdnega genskega rezervata 5. 1. 1 The establishment of a forest gene reserve Za ohranitev genskih virov avtohtone smreke na Kočevskem predlagamo oblikovanje enega ali več gozdnih genskih rezervatov, pri čemer naj bi vsak zavzemal površino najmanj 100 ha. V skladu s priporočili Euforgen (KOSKI et al. 1997) bi moral biti njegov najmanjši premer vsaj 400 m. Rezervat naj vsebuje populacije, v katerih je prisotna samo avtohtona smreka ali le-ta vsaj močno prevladuje . Sestoji so seveda lahko mešani. Če takšnega enotnega območja ni mogoče oblikovati, so v skrajnem primeru še sprejemljiva posamezna, do 10 ha velika jedra avtohtone smreke. V gozdnem genskem rezervatu in v njegovi neposredni bližini ne sme biti sestojev smreke neznanih provenienc, ki bi povzročali imig.racijo genov in s tem nezaželeno spremembo genetske strukture avtohtone po­ pulacije. Objektivna težava pri tem je, da morfološke značilnosti, kot so ozka krošnja, povešene veje in odebeljena rti na, niso dovolj jasno izražene pri vseh avtohtonih drevesih, ampak le p1i nekaterih. Zato bi bilo za lažjo identifikacijo avtohtonih dreves potrebno raziskati obstoj morebitnih še drugih razlikovalnih morfoloških znakov in si hkrati pomagati s sodobnimi genetskimi metodami. S. l. 2 Gospodarjenje v gozdnem genskem rezervatu 5. l. 2 Management in the forest gene reserve Oblikovanje gozdnega genskega rezervata skoraj v ničemer ne bi omejevale dosedanjega gospodatjenja z gozdovi, znotraj katerih bi bil izločen. Bistvena je zagotovitev naravnega pomlajevanja v rezervatu. Gozdnogojitvena sistema, kot sta prebiralno in malopovršinsko raznomerno gospoda'rjenje, ki ju v teh gozdovih uporabljajo, sta za to primerna. Dolgotrajno in ekstenzivno prebiranje, s katerim se prezgodaj izločajo najboljša zrela drevesa, lahko po mnenju nekaterih do neke mere zmanjša GozdV 60 {2002) 7-9 Brus, R.: Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem genetsko variabilnost populacije (KOSKI et al.i997). Omenjeni avtorji zato opozarjajo, da prebiralno gospoda1jenje za ohranjevanje gene­ fonda smreke ni najbolj primerno, če so za to na razpolago drugi načini. Toda ker že naravne razmere v enoti Draga ne dopuščajo grobih in močnih posegov. ocenjujemo, da je v genskem rezervatu popolnoma sprejemljivo tudi prebiralno gospodarjenje. Pri običajnih redčenjih je potrebno posvečati pozornost morfološkim znakom in v okviru sprejemljive intenzivnosti izločati drevesa nezna­ nega izvora, če jih je mogoče prepoznati po morfoloških znakih. S tem bomo preprečiti imigracijo genov neznanega porekla in mešanje genotipov v pomladku. Med in situ metode lahko štejemo tudi obnovo gozdov s sadnjo povsod tam, kjer je to zaradi objektivnih razlogov edini možni način obmove. Pri tem mora reprodukcijski material izhajati iz semenskih sestojev, izločenih po strogih kriterijih. ki zagotavljajo opraševanje s pelodom avtohtone smreke. Na območju razši1jenosti avtohtone smreke na Kočevskem sta v Registru semenskih sestojev registrirana samo dva sestaja navadne smreke, oba izločena v 90-ih letih prejšnjega stoletja (preglednica 1 ). Potrebno bi bilo ponovno preveriti kriterije, po katerih sta bila semenska sestaja izločena, še zlasti avtohtonost smreke, prav tako njuno velikost. saj površina semenskega sestoja z registrsko številko I-486 ne zadošča. Znotraj gozdnega genskega rezervata, najbolje v njegovem osrednjem delu, bi bilo potrebno izločiti šc nekaj novih semenskih sestojev. Površina semenskega sestoja za navadno smreko bi morala biti najmanj 5 ha. Sklep krošenj mora biti normalen do tesen, drevesa pa razporejena tako. ela je seme mogoče nabrati z najmanj 50, zaželjeno pa s 70 dreves, ki so med seboj oddaljena za najmanj eno drevesno višino. V mešanih sestoj ih, v katerih je smreka primešana le v manjših skupinah, le-te mcd seboj ne smejo biti oddaljene več kot 70 m. 5. l. 3 Zakonska osnova 5. l. 3 Legislation Oblikovanje gozdnih genskih rezervatov ne samo navadne smreke, ampak tudi drugih avtohtonih drevesnih vrst in njihovih populacij, zaenkrat kljub prizadevanjem še ni zakonsko podprto, saj njihovega oblikovanja ne predvideva ali opredeljuje niti Zakon o gozdovih niti pred kratkim sprejeti Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu ali njegovi podzakonski akti. Zato bi bilo potrebno, morda v okviru raziskovalnega projekta in v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije. pripraviti nacionalno strategijo varovanja gozdnih genskih virov (KRAIGHER et al. 2001) in ob tem pripraviti širša izhodišča in metodologijo za vzpostavitev mreže gozdnih genskih rezervatov po vsej Sloveniji. Ne glede na to, da gozdnega genskega rezervata za avtohtono smreko na Kočevskem še ni mogoče ustrezno registrirati, bi ga bilo potrebno čimprej začeti oblikovati z ustreznim gospodarjenjem. Dokler to ne bo drugače opredeljeno z zakonodajo, je dovolj. če se njegovo oblikovanje vključi v gozdnogospodarske in gozdnogojitvene načrte in predvidi ustrezno gospodarjenje. Tudi označitev na terenu zaenkrat ni potrebna. Preglednica l: Podatki o semenskih sestoj ih navadne stmeke na območju Go teniške gore (vir: Register semenskih sestoj ev, Gozdarski inštitut Slovenije). Tahle 1: Data on Nonvay spruce seed stands in the area of Goteni5~ka gora (source: Register of Seed Stands, Slovenian Forestry Institute). registrska številka 1-486 I-491 krajevna enota Draga ! Kočevska Reka gozd. gosp. enota ! Draga Gotenica leto izločitve 1993 1 1995 nastanek 1 avtohton avtohton površina (ha) 1,5 1 28,3 starost (let) 0-300 80-100 zgradba stopničasto prebiralen enorneren -prebiralen drevesna sestava srn 40%, bu 40 %, g. jav. 20 % srn 50%, bu 35%, je lO%, g.jav 20% GozdV 60 (2002) 7-9 339 Brus. R.:Mož:nosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem 5. 2 OHRANJEVANJE ex situ 5. 2 Ex situ CONSERVATION Ocenjujemo, da statičnih in dražjih ex situ metod. med katere štejemo semenske plan{aže, klenske nasade, žive arhive in genske banke, zaenkrat ni potrebno izvajati; izjema je le hramba semena iz izločenih in registriranih semenskih sestojev v semenski banki. 6 ZAKLJUČEK 6 CONCLUSION Čeprav zakon tega še ne predvideva, bi z ustreznim gospodarjenjem, ki skoraj ne zahteva dodatnih finančnih sredstev, lahko takoj začeli oblikovati gozdni genski rezervat avtohtone smreke na Kočevskem. Opisana izhodišča in načela, ki smo jih obravnavali na f\ienem konkretnem primeru in s pomočjo katerih bi lahko v prihodnosti prispevali k ohranjanju njenih genskih virov, bi lahko v prihodnosti uporabili tudi pri ohranjanju genskih virov drugih avtohtonih smrekovih populacij v Sloveniji, ustrezno prilagojena pa tudi pri ohranjanju genskih virov drugih avtohtonih drevesnih vrst. 7 POVZETEK Čeprav velja navadna Sim·eka za genetsko razmeroma dobro diferencirano drevesne vrsto, so doslej v Sloveniji opisali le nekaj njenih taksonomskih kategorij, nižjih od vrste. V strokovni literaturi so pogosto omenjane različne oblike (forme). Nekaj raziskav je pokazalo tudi možnost obstoja več podvrst navadne smreke pri nas; primer je v zadnjem času odkrita t.i. sibirska snu·eka (P abies subsp. obovata). V literaturi večkrat omenjena je tudi t.i. avtohtona kočevska ali dragarska snu·eka, ki se je ohranila v gozdovih, v veliki meri prebiralnih, Goteniške, Borovške, Velike gore in ponekod Kočevske gore. Vprašanje taksonomskega ranga avtohtone kočevske smreke je še odprto. Od vnešene smreke na tem območju se po navedbah raziskovalcev pogosto razlikuje po morfoloških znakih, kot so ozka krašnja, tanke in povešene veje, odebeljena rti na in polnolesno deblo. Ker je areal avtohtone smreke obenem razmeroma omejen na dinarsko območje, bi ji upravičeno prjpisali rang samostojne rase ali ekotipa. Za njeno zanesljivo taksonomsko uvrstitev pa bi bila potrebna obsežnejša genetska raziskava in dobro načrtovan provenienčni poskus. 340 Glede na to, da so avtohtone snu·ekove populacije tudi v evropskem merilu razmeroma redke, je ohranitev avtohtone kočevske smreke in njenih genskih virov zelo pomembno iz več razlogov: ne le zaradi kakovosti njenega lesa in boljše prila­ gojenosti na njenih rastiščih, ampak tudi zaradi ohranitve prilagoditvenega potenciala za evolucijo v prihodnosti . Za ohranjanje genskih virov avtohtone smreke je najprimernejša in daleč najcenejša in situ metoda z oblikovanjem t. i. genskih rezervatov, ki v ničemer ne omejt.Dejo gospodarjenja z gozdovi. Pogoj za to je naravno pomlajevanje in prebiralno oziroma malopovršinsko raznomerno gospodarjenje, ki se v teh gozdovih uporabljata že tradicionalno. ln situ metoda je lahko učinkovita predvsem tam, kjer obstajajo dovolj veliki (po priporočilih Euforgen vsaj 100 ha) in od sestojev neznane provenience dovolj izolirani sestoji, v katerih je prisotna samo avtohtona Simeka ali pa le-ta močno prevladuje. Če takšnih čistih sestojev ni, jih je potrebno poskušati oblikovati z gospodarjenjem, torej z izločanjem dreves neznanega izvora, in s tem preprečiti imigracije genov neznanega porekla. Med in situ metode lahko štejemo tudi obnovo gozdov s sadnjo povsod tam, kjer je to edini možni način. Pri tem mora reprodukcijski material izhajati iz semenskih sestojev, izločenih po strogih kriterijih, ki zagotavljajo opraševanje s pelodorn avtohtone smreke. Na območju razši1jenosti avtohtone snu·eke na Kočevskem bi biJo ob dveh že obstoječih semenskih sestojih priporočljivo znotraj genskih rezervatov, najbolje v njihovem osrednjem delu, izločiti še nekaj novih. Ocenjujemo, da statičnih in dražjih ex situ metod, med katere štejemo semenske plantaže, klanske nasade in genske banke, zaenkrat ni potrebno izvajati; izjema je le hramba semena v semenski banki. Opisana načela bi lahko uporabili tudi pri ohranjevanju genskih virov drugih avtohtonih snu·ekovih populacij v Sloveniji. 7 SUMMARY Although the N01·way spruce is regarded as a genetically well differentiated tree species, only some of its taxonomic categories, inferior to the species, have been desc1ibed in Slovenia to date. Technical literature has often spoken of various GozdV 60 (2002) 7-9 Brus, R.:Mož.nosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem forms of the Nm·way spruce. Some studies have pointed out the possibility of the existence of several subspecies of the Nm·way spruce in Slovenia; an instance is the recently discovered so called Siberian spruce (P abies subsp. obovata). Literature often mentions the so called autochthonous Nm·way spruce in Kočevsko or Norway spruce in Draga, which has been preserved in the forests (mostly selection forest s) of Goteniška gora, Borovška gora, Velika gora and in some parts of Kočevska gora. The taxonomic rank of the autochthonous Norway spruce in Kočevsko has not yet been resolved. According to researchers, the autochthonous spruce of this region often differs from the introduced spruce in morphological signs, such as narrow crown, fine and drooping branches, thicker stem base and slim stem. As the areal of the autochthonous Norway spruce is more or Jess restricted to the Dinaric region, this spruce could be described as an independent race or ecotype. In order to reach a reliable taxonomic classification, comprehensi ve genetic research and a well­ designed provenance tesl would be required. Considering that autochthonous Nm·way spruce populations are relatively ra re even on the European scale, the conservation of the autochthonous Norway spruce in Kočevsko and its genetic resources is very important for several reasons: not only because of the quality of its wood and better adaptability to the growing sites, but also for the preservation of genetic adaptability in the future. The most suitable and far cheapest method for conservation of the genetic resources of the autochthonous Norway spruce is the in situ method, which includes the establishment of gene reserves, which do not res tri et forest management in any way. A precondition is natural regeneration and selection management or uneven-aged forest management, which is traditional in the forests of the Kočevsko region. The in situ method is principally effective in areas where the stands are of sufficient size (according to Euforgen recommendations at least lOO ha) and are isolated from stands of unknown provenance. The isolated stands should consist of autochthonous Nm·way spruce only or in a very large degree. If such pure stands do not exist, we should attempt to form them by management, i.e. by eliminating trees of unknown provenance, and in this way inhihit the immigration of genes of unknown provenance. One of the in situ methods GozdV 60 (2002) 7-9 is forest regeneration by planting on sites, where this is the only possible approach. The reproduction material used should originate from seed stands, established according to strict criteria, which guarantee pollination with pollen of the autochthonous N01·way spruce. Beside the two existing seed stands of the autochthonous Norway spruce in the Kočevsko region, it would be desirable to establish some new seed stands within the gene reserves, preferably in their central parts. It is estimated that static and more expensive ex situ conservation methods, among which feature seed orchards, clone collections and gene banks, need not be implemented for the time being; an exception is the storage of seeds in a seed bank. The principles described could be used in the conservation of genetic resources of other autochthonous Norway spruce populations in Slovenia. 8 LITERATURA 8 BIBLIOGRAPHY ACCETTO. M., 1993. F1oristične zanimivosti z bolj ali manj znane Kočevske.-Proteus, 56, s. 102-107. BOŽIČ , G., 2002. Genetske raziskave naravnih populacij smreke (Picea abi es (L.) Karst.) v Sloveniji. -Doktorska disertacija . Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,· 136 s. BRINAR . M., 1972. Preizkušnja dednih zasnov svojevrstne smrekove izbranke.-Gozdarski vestnik, 30. s. 37-45. BRUS. R., 1994. Stebrasta snueka.-Gea. 4. 5, s. 22. ERKER, R., 1979. O sJmekah posebne vrste-brezvejnata smreka.-Gozdarski vestnik, 37, s. l75-J77. HATIEMER, H. H., 1995. Concepts and requirements in the conservation of forest genetic resources.-Forest genetics, 2, 3, s. 125-134. HUFNAGL, L., 1892. Wirlschaftsplan der Betriebsklasse l. Gottenitzer Gebirge. Gotsche. KOSKI, V.. 1993. Norway spruce gene conservation network.-2"~ Interim Reports on the Follow-up Work with the Strasbourg Resolutions , Helsinki. s. 41-45. KOSKI, V. 1 SKROPPA, T. 1 PAULE, L. 1 WOLF. H. 1 TUROK, J .. 1997. Technical guidelines for genetic conservation of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.). IPGRI, Rome, 42 s. KRAIGHER. H. 1 BOŽIČ. G. 1 GRECS, Z. 1 ŽITNIK. S., 2001. National S[rategy for sustainable use of forest genetic resources -scientific, professional and legislative basis, prob1ems and questions . V: Tagung der Arbeitsgemeinschaft fur Forstgenetik und Forst­ pflanzenzi.ichtung. Pirna. s. 61-68. KRUSSMANN, G .. 1972. Handbuch der Nadelgeholze. Berlin. Hamburg. 341 Brus, R.:Možnosti ohranjanja genskih virov avtohtone smreke (Picea abies (L.) Karst.) na Kočevskem MOLLER-STARCK, G., 1995. Protection of genetic vari ab ili Ly in forest trees.-Forest genetics, 2, 3. s. 121- 124. POJE, B., 2001. Razširjenost domnevno avtohtone smreke (Picea abies (L.) KarsL) ter njen gospodarski in gojitveni pomen v enoti Draga. Diplomsko elelo. Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 42 s. PUNCER. l., 1980. Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem .-Razprave IV. razreda SAZU, 22 (6). s. 401- 562. SCHMIDT-VOGT. H., 1987. Die Fichte. Band l. Verlag Paul Parey. Hamburg und Berlin. ŠOLAR, M .. 1979. »Čudne« smreke tudi na Bledu.­ Gozdarski vestnik, 37, s. 386-387. VIDAKOVIČ, M., 1983. Oplemenjivanje šumskog drveca. V (ur. Potočic. Z.): Šumarska enciklopedija. 2. Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb. s. 548-562. VIDAKOVTC . M. 1 KRSTTNTC. A .. 1985. Genetika i oplemenjivanjc šumskog drveca. Sveučilište u Zagrebu. Šumarski fakultet. 505 s. WRABER. M .. 1969. Subalpinski snnekov gozd na Kočevskem in njegova horolo~ko-ekološka pro­ blemarika .-Varstvo narave, 6. s. 91-104. WRABER. 1979. Kačja smreka pri Godoviču.-Proteus , 41, 5. s. 199-200. ZUPANČIČ, M., 1992. O genetski diferenciranosti pomembnejših drevesnih vrst v Sloveniji.-Zbornik gozdarstva in lesarstva 40, s. 73-88. ZUPANČIČ, M., ACCETTO. M .. 1994. Ribeso alpini­ Piceetum ass. nova v Dinarskem gorstvu Slovenije.­ Razprave IV. razreda SAZU. XXXV, 9. s. 151-175. Fotografija 1: Avtohtona smreka na Kočevskem (foto R. Brus) 342 GozdV 60 (2002} 7-9 Znanstvena razprava GDK: 221.4 + 101 :54: (497 :.14 Kočevsko) Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju z gozdovi Estimation of site conditions of the eh osen location and the ecological implications for selection forest management Dušan ROBIČ* in Marko ACCETTO** Izvleček Robič, D., Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiraJnem gospodarjenju z gozdovi. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 15. Prevod v angleščino: Jana Oštir. Predstavljene so rastiščne razmere na objektu, kjer je potekal terenski del seminarja "Prebiralni gozdovi in prebiralno gospodarjenje v Sloveniji" 19. septembra 2002. S petimi fitocenološkimi popisi je bila predstavljena konkretna vegetacija na objektu in njegovi bližnji okolici. V histogramu je prikazana tloristična podobnost med popisi, opravljena je bila tudi njihova dvo in tri razsežna ordinacija. Rastiščne razmere so ocenjene posredno s fitoindikacijo, ki nakazuje precejšnjo podobnost predstavljenega rastišča z rastišči fitocenoz iz asociacije Ribe so alpini-Piceetum . Prebiralno gospodarjenje je zaradi okoljskih funkcij in vlog gozda nujno zlasti v ekstremnejših oblikah jelovih bukovij, kjer opravUa trajno neprekinjena gozdna odeja pomembno protierozijsko in okotietvorno vlogo. Prebiralno gospodarjenje ni nujno povezano le z gozdovi s povda.tjenimi okoljskimi funkcijami in vlogami, primerno je tudi v gozdovih, kjer je pomembno trajno pridobivanje lesa na majhnih površinah. Ključne besede: jelova bukovja, ocenjevanje rastišč, prebi.ralno gospoda.tjenje, notranje okolje, protierozijska vloga. Izvleček Robič, D., Accetto, M.: Estimation of site conditions of the eh osen location and the ecological impl.ications for selection forest management. Gozdarski vestnik, Vol. 60/2002, No. 7-9. In Slovene, with abslract in English, lit. quot. 15. Translatcd into English by Jana Oštir. The article presents the site conditions of the location, where the field part of the seminar "Selection forcsts and selection forest management in Slovenia" took place on September 19, 2002. The real vegetation on the location and its neru· surroundings is presented by means of releves. The hystogram demonstrates the floristic similarity between the releves; a two-dimensional and three-dimensional ordination of the releves has also been done. Assessment of the site conditions has been effected indirectly by means of phytoindication. which shows a relatively high similarity between the site presented and sites with phytocoenoses of the association Ribeso alpini-Piceetum. Because of the environmental functions and roles of the forest, selection management is imperative especially in extreme site conditions in fir-beech mixed forest, where the uninterrupted forest cover performs an important role in soil conservation and creates the internat environment. Selection management is not necessarily associated only to forests with accentuated environmental functions and roles, but is also suitable in forests where the priority is permanent wood production on smaller surfaces. Keywords: fir-beech mixed forests, site estimation, selection management, interior environment of phytocoenoses, role of vegetation in soil conservation. 1 OCENA RASTIŠČNIH RAZMER V ODD. 26c GE DRAGA, OE KOČEVJE Obravnavani predel lahko vključimo v prostrano območje dinarskih jelovih bukovij Abieti­ Fagetum dinaricum, noveJsa sopomenka Omphalodo-Fagetum, ki so v Sloveniji razši1jena v višjih predelih obsežnega dinarskega sveta; od Kočevske na jugovzhodu, preko Notranjskega Snežnika, Mokreca, Krima, Nanosa, Hrušice do Trnovskega gozda na severozahodu. Obširno območje, ki kljub nekaterim skupnim ekološkim lastnostim, to je prevladt.Uoči karbonatni podlagi, večji nadmorski višini, hladnosti in večji na­ močenosti, kaže tudi na razlike. Te se kažejo v floristični sestavi jelovih bukov ij, najbolj očitno pa GozdV 60 (2002) 7-9 v pojemanju jugovzhodnoevropskih ilirskih elementov od jugovzhoda proti severozahodu našega dinarskega gorstva. Zato jih danes členijo na naslednje fitogeografske enote in podenote: l. Omphalodo-Fagetwn (Tregubov 1957, corr. Puncer 1980) Mar. et al. 1992 l. l var. geogr. Saxifraga cuneifolia Smina 2001 (Trnovski gozd) l. l. 1 subvar. geogr. Anemone trifolia Smina 2001 (zahodni del Trnovskega gozda) l. l. 2 subvar. geogr. Omphalodes venuz Surina 2001 (osrednji vzhodni del Tmovskega gozda) *mag. D. R.. Pugljeva 27. 1000 Ljubljana **prof. dr. M. A., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljub~iana 343 Robič , D. in Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju l. 2 var. geogr. Calamintha grandiflora Surina 2001 (Notranjski Snežnik, Javoroiki) L 2. l subvar. geogr. Dentmia pentaphyllos Su1ina 2001 (Nanos. Hrušica, Ravnik, Mokrec) l. 2. 2 subvar. geogr. Dentaria polyphylla Zupančič, Puncer 1995 ex S urina 2001 (Kočevska, Gorski Kotar) O rastiščnih razmerah poskusimo sklepati posredno z gozdno vegetacijo. Dva fitocenološka popisa (P 1 in P2) sta bila napravljena na samem objektu, tretji (P3) v neposredni bližini, preostala dva (P4 in P5) pa nedaleč stran v nekoliko širši okolici (Karta 1). Popisa Pl in P2 sta bila posneta na lokacijah z veliko površinsko kamnitostjo in skalnatostjo s prhninastimi rendzinami, medtem ko se je vegetacija preostalih treh popisov razvila na rjavih pokarbonatnih tleh. Iz floristične sestave lahko razberemo. da smo v domeni dinarskega jelovega bukovja, asociacije Abieti-Fagetum dinaricum oziroma Ompalodo­ Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria polyphylla (1.2.2), ki je dokaj razločno diferencirana in razčlenjena v različne subasociacije. Flmistična sestava popisov P 1 in še posebej P2 vsebuje več rastlin. ki indicirajo razvojne trende proti smrekovju Ribeso alpini­ Piceetum Zupančič, Accetto 1994, medtem ko je v preostalih treh ta trend očitno manj izražen. Tako lahko popisa P4 in P5 vključimo v subasociac~jo jelovega bukovja z dišečo lakoto A. -Fd. ga­ lietosum odorati, popis P3 v obliko jelovega bukovja s tevjem A.-F.d. hacquetietosum na dolomitu, medtem ko bi lahko popisa Pl in P2 obravnavali v okviru jelovega bukovja z za­ veščkom A.-F.d. neckeretosum. Iz analize florističnih podobnosti med popisi, ki jih ponazarja fenogram (slika 1) lahko sklepamo, da vseh pet popi sov združuje skoraj 50% podobnost. V fenogramu lahko razločimo dve glavni veji: prva s popisoma Pl in P2 in druga s preostalimi tremi popisi. pri čemer velja poudariti, da sta si najbolj podobni dvojici P4 in P5 (82%) ter Pl inP2(78%). V dvo-in trirazsežni ordinaciji fitocenoloških popisov (sliki 2 in 3) pa lahko zaznamo gradient razvitosti tal in trend razvoja vegetacUe. V dvorazsežni ordinacijski shemi (slika 2) se na Karta l.lzrez iz pregledne karte gospodarske enote Draga (OE ZGS Kočevje) z označenimi oddelki iz katerih so popisi (P 1, P2, P3, P4, P5). 344 GozdV 60 (2002) 7-9 Robič, D. in Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju 0.30 0.45 0.60 0.75 "~~ P2 P3 1 P4 P5 L ___ _ Slika l. Fenogram fitocenoloških popisov iz območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju, GO Draga, odd.22 in 26c. ( Prime1ja!ni postopek: Hornova modifikacija Morisiwvega koeficienta podobnosti za intervalne ocene). Legenda k vsem trem slikam: Vseh pet popisov lahko uvrstimo v dinarsko jelovo bukovje asociacije Abieti·Fagetum dinaricum oziroma Ompalodo­ Fagetum var.geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria polyphylla ( 1.2.2) z različnimi subasociacijami. P2 P1 P5 4 L_ Slika 2. Dvorazsežna ordinacija fitocenoloških popisov iz območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju, GO Draga, odd.22 in 26c. (Ordinacijski postopek: Analiza glavnih komponent, korelacijski koeficienti). 1.0~------------------------------------------~ 0.5 0.0- -0.5 P2 P1 P3 P5 P4 -1.0 -r-----------r------..---------..------~ 0.4 o:s o:s 0.7 0.8 Slika 3. Trirazsežna ordinacija filocenološkili popisov iz območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v Kočevju, GO Draga, odd.22 in 26c. (Ordinacijski postopek: Analiza glavnih komponent , korelacijski koeficienti). Pl in P2 predstavljata popisa dveh sestojev dinarskega jelovega bukovja z zaveščkom A.-Fd. neckeretosum neposredno na demonstracijskem objektu P3 predstavlja fitocenološl<.i popis dinarskega jelovega bukovja s tevjem A.-Fd. hacquetietosum v neposredni bližini P4 in PS sta popisa dveh sestojev dinarskega jelovega bukovja z dišečo lakoto A.-F.d. galietosum odorati iz širše okolice demon­ stracijskega objekta GozdV 60 (2002) 7-9 abscisni osi razločno pokaže razvojna težnja vegetacije, ki prehaja od jelovih bukov ij na desnem, proti smrekovjem na levem robu slike, popis P2 je tudi sicer po vrstni sestavi najbolj "picetalen". Na ordinati dvorazsežne ordinacije je nakazana razvitost tal, ki je večja ob spodnjem robu sheme (popisa P4 in P4) in se zmanjšuje proti zgornjemu robu sheme (popisa Pl in P2). V trirazsežni ordinaciji (slika 3) pa lahko na abscisi (daljša 345 Robi č, D. in Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospodarjenju stranica para le lograma) zaznamo sekvenc o razvitosti tal: popis P2 je na skrajnem levem robu in označuje najmanj razvita tla (prhninaste rendzine) , ki imajo obenem tudi največjo (80%) površinsko skalnatost. Na desnem robu je popis P4 na rjavih pokarbonatnih tleh, ki kot sklenjena talna odeja (površinska kamnitost je 0%) zvezno prekrivajo matični substrat. Ordinatna os (krajša stranica paralelograma) zopet nakazuje razvojno težnjo vegetacije, prava jelova bukovja so na spodnjem delu sheme, medtem ko sta bolj "smrekovi '' jelovi bukovji bolj na zgornjem robu sheme. Očitnega razločka med popisoma P4 in P5 ter popisom P3 na aplikatni osi pa s podatki, ki so na voljo, brez podrobnejših dodatnih analiz ni bilo mogoče ekološko pojasniti. Zaradi nakazanega razvojnega trenda je bilo smiselno opraviti fitoindikacijo konkretnih rastiščnih razmer z vrstami iz stanovitne kombinacije glede na frekvenčno porazdelitev indikacijskih ocen za svetlobo, toploto, kon­ tinentalnost podnebja , vlažnost in kemično reakcijo tal po ELLENBERGU (1992) (pre­ glednica 1). V prvi primerjalni skupini (j) je 25 fito­ cenoloških popisov iz oddelka 64a, ki je približbo tri kilometre južneje od izbrane lokacije, sicer pa iz iste gospodarske enote (ROBIČ 1992, BONČINA 1992), v drugi (j) pa 22 fitocenoloških popisov vključenih v asociacije Ribeso alpini-Piceetum (ZUPANČIČ et al. 1994). S korelacijo rangov smo paroma primerjali ranžirne vrste frekvenčnih porazdelitev indikacijskih ocen in ugotovili zelo tesne povezave med njimi: za indikacij o svetlobnih (r =0,964) in toplotnih (r =0,790) razmer, kon-tinentalnosti podnebja (r =0,869), za indikacije vlažnosti (r =0,821) in kemične reakcije (r =0,939) tal. Zato lahko ocenimo rastišče na obravnavanem objektu kot sveže, hladno do zmerno toplo, v oceansko-suboceanski klimi na slabo kislih, skeletnih prhninastih rendzinah na izjemno skalnatih površinah z dobro ohranjeno, strojeno (modalna vrednost pri. rastlinah sence in pol sence) gozdno vegetacijo . Kljub dokaj enotnem karbonatnem matičnem substratu je kraški relief zelo razbrazdan in vrtačast: gladke, največkrat dolomitne rebri prekinjajo strma in položna, vendar zelo skalnata terasasta pobočja, robovi prepadnih skokov in bolj ali manj izrazitih ter izpostavljenih reliefnih izboklin. Zato se lahko rastiščne razmere, z njimi pa tudi gozdna vegetacija, mozaično spreminjajo že na zelo kratkih razdaljah. Dinarsko jelovo bukovje se na tem območju pojavlja v pisani paleti raznovrstnih oblik, med katerimi želimo opozoriti na tiste, rekli bi lahko skrajnejše variante , ki naseljujejo izjemno skalnata rastišča v p1isojnih, večkrat tudi strmih pobočjih . V takšnih razmerah lahko prihaja kljub indicirani oceansko-suboceanski klimi in svežim tlem na rešetastem prepustnem podtalju do občasnega pomanjkanja vode, ki drobilcem in razgrajevalcem opada v tleh in na njih omejuje večjo aktivnost, kar povečuje kopičenje neraz:.. grajene organske snovi. V takšnih razmerah je lahko sklenjena, strukturirana gozdna odeja odločilni dejavnik, ki učinkovito soustvarja in ohranja fitogeno notranje okolje gozda in omogoča številnim Preglednica l. Frekvenčne porazdelitve (j1 ,f2) fitoindikacijskih ocen (lnd.oc.) za prvih pet in9ik"atov po Ellenbergu (L, T, K, Fin R) za dve skupini fitocenoloških popisov (j1 -----7 BONČINA 1992:25;/2 ~ ZUPANCIC et al. 1994: 159) Svetlobne razmere Toplotne razmere Kant. podnebja Vlažnost tal Kem. reakcija tal lnd.oc. f, f, f f~ f f, f f, f f, 1 l 1 o o o o o o o o 2 2 2 o 1 6 6 o 1 1 4 3 Il 12 3 12 17 16 o 2 1 5 4 15 18 4 15 15 19 4 10 2 9 5 6 16 14 11 1 12 24 18 3 6 6 5 7 5 1 1 8 7 21 4 6 7 4 7 1 1 o 1 1 3 11 12 8 o o o 1 o o 1 1 5 11 9 o 1 o o o o o 2 1 o x 1 2 18 24 5 4 8 8 17 13 348 GozdV 60 (2002) 7-9 Rob ič, D. in Accetto M.: Ocena rastiščnitl razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospoda~enju organizmom boljše razmere za uspevanje v sicer neprijaznem in surovem kraškem okolju. S tem je zagotovljeno delovanje (proizvodne funkcije) gozdnega ekosistema na primerni produkcijski ravni. 2. EKOLOŠKE IMPLIKACIJE PRI PREBIRAL NEM GOSPODARJENJU Z GOZDOVI 2.1 Dognanja s področja eksperimentalne fitocenologije Med rastlinami živečimi v fitocenozah in bio­ cenozah se je med evolucijo izoblikovala cela vrsta vzajemnih razmerij, ki označujejo skupnostno življenje organizmov na nadorganizemskih ravneh združevanja in jim dajejo svojevrsten pečat. V celotno dogajanje vnašajo novo kvaliteto značilno za skupnosti ali združbe organizmov. Moskovski profesor fitocenoJogije T.A. Rabotnov je v drugi polovici devetdesetih (RABOTNOV 1996) poso­ dobil starejšo Sukačevovo (SUKAČEV 1956) klasifikacijo vzajemnih razmerij med organizmi v skupnostih, ki mu je sicer rabila za izhodišče tako, da jih je razdelil v tri kategorije: kontaktna, transfitogena in transfitotrofna razmerja med družno živečimi rastlinami. V prvo kategorijo, med kontaktna razmerja (odnose) sodijo tista, pri katerih prihajajo družno živeče rastline v fizični stik z bližnjimi/sosednjimi rastlinami kot npr.: epifiti, liane, polzajedalci, zajedalci, zraščanje rastlin in njihovih delov, mehanično izrivanje/ odrivanje poganjkov, dušenje, prekrivanje (z opadom), bičanje z vejami ipd. Transfitotrofna so tista vzajemna razmerja med rastlinami v združbah, ki jih sooblikujejo fitofagi in fitoparaziti. Med transfitogena razmerja prištevamo v tem kontekstu tekmovanje (konkurenco) za vire (resurse), kot so svetloba (natančneje: v fotosintezi aktivna radiacija), mineralna hranila, ogljikov dvokis in kisik, tekmovanje za prostor, alelopatijo in kumulativno okoljetvorno učinkovanje (vplivanje) rastlin. Za naša razmišljanja je prav gotovo zadnje najpomembnejše. Vse rastline neke fitocenoze sicer sodelujejo pri soustvarjanju notranjega okolja združbe, vendar pa so med njimi nekatere, ki imajo okoljetvorno sposobnost najmočneje izraženo. Pravimo jim edifikatorji. V bukovjih so navadno bukve iz drevesne plasti tiste, od kate1ih so najbolj odvisne življenjske razmere v notranjosti GozdV 60 (2002) 7-9 gozdnih sestojev. Zato se je v njihovi evoluciji izoblikovala kombinacija rastlinskih vrst, ki so preživele in uspevajo prav v okolju, ki ga je sooblikovala bukev, saj je kot močan edifikator temeljito modificirala zunanje okolje. V smrekovjih srednje tajge, kjer je glavni edifikator smreka, so eksperimentalno dognali (KARPOV 1969), da je od njenega opada in koreninskega pleteža odvisna razširjenost in uspevanje rastlin iz zeliščne plasti. Upoštevaje, da je v smrekovjih tajge pretežna večina fiziološko aktivnih smrekovih korenin v opadu in v zgornjih horizontih tal, je bil zanimiv naslednji poizkus. Pri nespremenjeni zastrtosti tal z drevesnim.i krošnjami so z ozkimi jarki presekali površinski pletež smrekovih korenin, s čemer so izključili vplive snu·ekovih korenin na podrast nizkega in pri talne ga rastlinja v gozdu. Tretje leto so na poskusnih ploskvah, ki so jih redno analizirali že zaznali spremembe pri uspevanju nekaterih rastlin iz podrasti. Borovnica Vaccinium myrtillus je na izključitev smrekovih korenin reagirala tako, da se je podvojila dolžina letnih odganjkov, za polovico se je povečala srednja listna površina, srednja višina borovničevih grmičkov pa se je povečala za desetino. Zastiralna površina brusnice Va­ cciniwn vitis-idaea in dvolistne senčnice Maian­ themwn bifolium se ni spremenila, dasiravno se je število osebkov pri slednji nekoliko zmanjšalo. Močno se je povečalo obilje zajčje detelj ice Oxalis acetosella, naraslo je število novih poganjkov, povečali sta se višina osebkov in njihova skupna listna površina. Čeprav se je zaradi delnega prekrivanja listov zajčje deteljice nekoliko zmanjšala intenzivnost fotosinteze na enoto listne površine, se je skupna produkcija na osebek kar dvanajstkrat povečala. Ker se je hkrati bistveno zmanjšalo obilje nekaterih mahov, zlasti bleš­ čečega in šreberjevega sedja Hylocomium splendens, Pleurozium schreberi, je očitno, da so v senci zajčje deteljice mahovi prejemali premalo svetlobe za normalno fotosintezo, zato so skoraj izginili iz vrstne sestave. Ker smrekove korenine na teh objektih niso bile aktivne, se je v tleh povečala vsebnost kalcija, podvojila pa se je tudi količina rastlinam dostopnega dušika. Zato se je peto leto že pojavil malinjak Rubus idaeus, ki se je naslednje, t.j. šesto leto že razvil v pomembno, meter in pol visoko plast, ki je zastrla že več kot polovico (60%) talne površine. 347 Robič , D. ln Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke implikacije pri prebiralnem gospoda~en ju Fitogeno soustvarjanje notranjega okolja je v splošnem najmočneje izraženo v gozdnih življenjskih skupnostih. To še zlasti velja za prebiralne gozdove, katerih sestava in zgradba. pa tudi gozdnogospodarsko poseganje v njihove sestoje omogočajo rastlinam. da lahko s svojo prisotnostjo in življenjskimi aktivnostmi občutno in trajno modificirajo okoljske dejavnike tako, da ekotop preoblikujejo v biotop. Krepko in stanovitno notranje okolje, ki je splošna značilnost prebiralnega gozda, zagotavlja bolj ali manj nemoteno in trajno delovanje gozdnega ekosistema, hkrati pa implicira določene omejitve pri ravnanju z njim. 2. 2 Primerjalne mikroklimatske analize SCHUTZ (2001) se pii obravnavanju ekofizioloških posebnosti prebiralnega gozda sklicuje na Kernove raziskave iz Nemčije (KERN 1966). S prime1jalno analizo mikroklimatskih meritev v dveh enodobnih in dveh prebiralnih sestojih je dognal več·stvari. ki so pomembne za razumevanje dogajanja v prebiralnem gozdu. Dokaj stanovitna struktura prebiralnega gozda preprečuje vsakršno nenadno spreminjanje mikroklimatskih razmer v gozdu, kjer prevladuje tudi večja variabilnost na manjših površinah, kar seveda omogoča nemoteno pomlajevanje. V prostoru drevesnih krošenj so v prebiralnem gozdu večje temperaturne razlike, nekoliko večja je tudi vlažnost zraka, transpiracija pa je nekoliko manjša kot v enodobnem gozdu. V višjih predelih z manj blagim podnebjem in srednjim] letnimi temperaturami med 5 in 6 stopinjami Celzija so ekofiziološke razmere za priraščanje v prebiralnem gozdu slabše kot v enodobnem. Ugotovitev velja zlasti v normalnih letih, ko je toplota omejitveni dejavnik. V toplejših letih ali na nižje ležečih lokacijah paje prednost na strani prebiralnega gozda. V letih, ki so v klimatskem oziru normalna, dosega povprečna širina branike v prebiralnem gozdu 91% od dolgoletnega povprečja, medtem ko je v suhih in toplih letih večja (122%). Skupni učinki mikroklimatskih dejavnikov blizu gozdnih tal prebiralnega gozda se kažejo v bolj izenačenih temperaturnih razmerah·, sestojna klima je bolj oceanska, se pravi poleti hladnejša in pozimi toplejša od tiste v enodobnem 348 gozdu. Tudi vlažnost zraka je v prebiral nem gozdu večja, transpiracija je dosti manjša, pa tudi premikanje zraka v gozdnem sestoju je v prebiralnem gozdu šibkejše. Iz povedanega sledi, da so ekofiziološke razmere v prebiralnem gozdu ugodnejše, zato pa je tudi pomlajevanje in razvoj mladovja v prebiralnem gozdu boljše. 2. 3 Posebnosti rastišč z veliko površinsko kamnitostjo in skalnatostjo karbonatnih substratov visokega krasa Na visokem krasu dinarskih gora pogosto, še zlasti na krednih in tudi jurskih apnencih, srečujemo veliko površinsko kamnitost in skalnatost, ki je najbolj očitna na kraških goličavah v bližnji soseščini in je znana kot "ljuti krš''. Na ogozdenih površinah je pojav manj zaznaven, še zlasti če jih gledamo od daleč. V notranjosti gozdnih sestojev pa opazovalčevemu očesu ne uide velika površinska kamnitost in skalnatost. ki zaradi zmanjšane preglednosti vzbuja občutek divjine, skrivnostnosti in nelagodnosti. V ohranjenih gozdnih sestojih s strojeno plastjo drevesnih krošenj je golo svetlo apneno skalovje manj očitno. ker je največkrat prekrilo s preprogami in zavesami raznovrstnih mahov in jetrnjakov, tako da ga površni opa­ zovalec marsikdaj prezre in mu ne pripisuje posebnega pomena. Mahovi predstavljajo posebnost v svetu rastlin. Njihova zunanja podoba je majhna, neugledna, ko bi ne uspevali v manjših ali večjih blazinicah jih ne bi niti opazili. Njihovo vegetativno telo predstavlja haploidni gametofit in je precej močneje razvit od sporofita, ki ne zmore avtotrofnega načina življeJ\ia in parazititra na gametofitu. Čeprav so mahovi v pretežni večini prilagojeni na kopenski način življenja, jim je za uspešno spolno razmnoževanje nujno potrebna voda kot medij, po katerem anteridiji priplavajo do arhegonijev in jih oplodijo. Poleg spolnega, je pri mahovih zelo pogosto tudi vegetativno razmnoževanje, za katerega poznavalci menijo, da je tako raznovrstno kot nikjer v svetu rastlin, razen pti glivah, če jih smemo prištevati k rastlinam. Če spore, ki so dokaj trdožive, padejo na vlažen in primerno osvetljen substrat, že v nekaj dneh vzklijejo nitaste predkali ali protoneme, ki so že avtotrofne in se čez čas ravijejo v gametofite z rizoidi, stebeki in lističi. GozdV 60 (2002) 7-9 Robic, D. in Accetto M.: Ocena rastiščnih razmer na izbrani lokaciji in ekološke irnplikacije pri prebiralnem gospodarjen ju Mahovi uspevajo na vseh celinah, enkrat obilneje, drugič skromneje, manjkajo le v pustinjah s kloridnimi in sulfatnimi solmi, pa tudi na neustaljenih substratih so redki. Za objedanje in pašo v glavnem niso zanimivi, pa tudi žuželke, bakterije in glivejih ne ogrožajo preveč. V gozdovih jih najdemo na deblih in po vejah dreves, po gozdnih tleh, na panjih in podrticah, še posebej pa na skalah in kamnih pod zastorom drevesnih krošenj, kjer uspešno kljubujejo konkurenci drugih rastlin iz gozdne podrasti. Letni prirastki ma hov so neznatni: l-2 mm do največ par centimetrov. Mikroklima gozdnega sestaja jim očitno zelo ustreza tako, da se polagoma v dolgih desetletjih, po skalovju in kamnih tako obilno razrastejo, da praktično prekrijejo skalnato divjino kraškega sveta. Ta zelena iluzija pa ni trajna. Že zaradi nestrokovenega poseka dreves, se preproge in zavese mahov v sončni pripeki posušijo, nalivi dežja jih odplaknejo in v nekaj tednih nam zraste pred očmi golo skalovje, ki se v desetletjih in morda celo v stoletjih ne bo več obras}o. Prebiralni način gospoda1jenja z gozdom je najboljši porok za to, da se bo kljub p---Prebiralni gozd smreke in jelke (Schallenberg) -o-Prebiralni gozd bukve (Langula) Slika 5: Debelinski prirastek zastrrih dreves glede na temeljnico nadrastlih dreves v prebiralnih sestojih iglavcev (smreke in jelke) in bukve (prirejeno po SCHUTZ 2001 a) 360 Schlitz (200 1 a) je ugotovil, da je so zastrta drevesa v bukovem prebiralnem gozdu bolj občutljiva na povečevanje temeljnice nadraslih dreves. kot drevesa smreke in jelke v jelovo-smrekovem gozdu. Značilen padec prirastka zastrtih dreves je v primeru prebiralnega bukovega gozda ugotovil pri temeljnici starega sestaja nad JO m2/ha. Podoben padec je v jelovo-smrekovem prebiralnem gozdu ugotovil pri temeljnicah starega sestoja večjih kot 25 m2/ha (slika 5). SchUtz (2001 a) na podlagi primerjave sklepa, da dosežemo uravnoteženo stanje, ki zagotavlja trajno pomlajevanje, pri nižji temeljnici in lesni zalogi. Za doseganje ravnovesne zgradbe in zagotovitev ustreznega pomladka so zato potrebni pogosti posegi v zgornji sloj. Skupno lesno zalogo naj bi tako zmanjšali na 200-250 m1/ha, kar je približno pol manj kot v primeru iglavcev. Raziskave v vzhodni Nemčiji so pokazale, da doseganje ravnovesne zgradbe v bukovih sestojih ni mogoče. če temeljnica preseže 27 m2/ha, oziroma je lesna zaloga sestaja večja kot 300 m·'l ha, saj v takih razmerah popolnoma zavremo priraščanje dreves s premerom okoli 10 cm (SCHUTZ 200lb). Postavlja se vprašanje, ali s tako nizko lesno zalogo še v polni meri izkoriščam o rastiščni potencial. oziroma ali drevesa s p1irastkom GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci, J. in Roženberga r, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju -gojenja prebiralnih gozdov kompenzirajo izgubo temeljnice? Primerjava priraščanja prebiralnih in enodobnih bukovih sestojev v istem kompleksu gozdov je, kljub veliki razliki v lesni zalogi, pokazala le za 0,5 m'lhalleto manjši prirastek v prebiralnem sestoju. Nekatere izkušnje iz slovenskih prebiralnih gozdov z večjim deležem bukve kažejo, da je možno gospodmiti z nekoliko večjimi zalogami, kot jih omenja Schtitz (BONČINA 1994). Na maksimalno še primerno lesno zalogo imajo vpliv tudi lokalni rastiščni pogoji, kar daje pobudo za nadaljnje raziskave na tem področju. Pomemben element prebiralnega gospoda1jenja z bukvijo je tehnika pomlajevanja. Že Matthes (cit. po SCHUTZ 200la) je leta 1910 zapisal svoja opažanja v Thtiringenu (Langula), da je pomladek bukve v malih vrzelih ( 1-2 drevesi) plagiotropne razrasti. Velikost vrzeli, ki jo priporoča je zato 3-4 are. Schtitz (200 1 a) priporoča vzgojo bukve v švicarskih jelovo-bukovih gozdovih v skupinah ( 10 arov) do gnezdih in hkrati dodaja, da je tak način vzgoje kompatibilen z individualno vzgojo iglavcev, ki so med temi skupinami . Po njegovem mnenju se tudi mladja začetne velikosti 10, 20, 30 arov postopoma vključujejo v skupinsko prebiralno gospodrujenje. Slednje je vetjetno posledica dejstva, da je v večjih vrzelih ugodnejše razmc1je med robom in odprto površino , kar pomeni, da je lateralno zaraščanje manj izrazito. Isti avtor uvršča sestoje z večjimi skupinami mladja v tako imenovani mešani sistem, kot vrsto skupinskega prebiranja. 3. 5 Ekonomski vidiki prebiralnega gospodarjenja z listavci Pri uvajanju določene vrste gospodarjenja so pomembne tudi informacije o ekonomskih po­ sledicah , ki jih bo tako gospodarjenje imelo. Primerjava sortimentacije poseka v nemških gozdovih v revirju Langula (prebiralno) in Ershausen ( enomerno) ni pokazala bistev nih razlik. Če upoštevamo premere, ki so bistveno večji v Languli, je v splošnem v prebiralnem gozdu manj seč nje tankega lesa,. kar verjetno povečuje eko­ nomsko učinkovitost tovrstnega gospodarjenja. Razlika v korist prebiranja je še večja, ker je spodnji premer za pozitiven učinek redčenja pri bukvi bistveno višji kot pri iglavcih (SCHUTZ 200la). Nekatere primetjave ekonomske učinkovitosti GozdV 60 (2002) 7-9 različnih režimov gospodarjenja v čistih bukovih sestojih na Danskem dajejo v določenih primerih prednost prebiralnem gospoda1jenju pred enodob­ nim. Po mnenju avtorjev je boljša ekonomska učinkovitost prebiralnega gospoda1jenja možna, če v prime1javi z enodobnim gospodarjenjem, naraste povprečna cena stoječega drevja vsaj za 10 %, oziroma naraste povprečni premer vsaj za 17 %. V primerih, kjer ti pogoji niso izpolnjeni, je enodobni sistem gospodarjenja v Danskih bukovih gozdovih ekonomsko učinkovitejši (TARP et al. 2000). Iz raziskav v čistih bukovih gozdovih na področju hrvaškega Gorskega Kotarja, Like in Primmja je razvidno, da prebiralno gospodatjenje v teh gozdovih ni primerno, saj so negativne posledice takega gospodmjenja večje od njegovih prednosti . Primerjava med prebiralnim in eno­ dobnim načinom gospoda1jenja je pokazala slabšo kvaliteto mladja, večjo ekscentričnost in krivost debel, večjo rogovilavost, večje število živih in rmtvih vej na deblu ter večjo poškodovanost debel v prebiralno gospodarjenih bukovih gozdovih. Avtor za te gozdove predlaga skupinsko postopni način gospodarjenja (ŠAFAR 1967). Tudi drugi hrvaški gozdarski strokovnjaki kategorično odklanjajo možnost prebiralnega gospodmjenja v čistih bukovih sestojih (MATIC et al. 1996). 4 GOZDNOGOJITVENO NAČRTOVANJE IN IZVEDBA V PREBIRALNIH GOZDOVIH Nega prebiralnih gozdov in še posebej gozdov v prevzgoji zahteva skrbno gozdnogojitveno na­ črtovanje. Glavna razloga sta v zahtevnosti dela in tveganju. Za prebiralno gospodmjenje je značilna zapletenost dela, saj gre za časovno in prostorsko združevanje več funkcij nege (vzgoja, zgradba, pomlajevanje in izkoriščanje proizvodnih spo­ sobnosti). Poudarki posamezni funkciji nege se v prostoru malopovršinsko spreminjajo, saj se z nego p1ilagajamo zgradbi gozda in ciljem gospodarjenja . Prevzgoja enomernih gozdov v prebiralne pa poleg zahtevnosti dela vključuje veliko stopnjo tveganja. Leibundgutje leta 1952 zapisal,daje gojitveno načrtovanje v prebiralnih gozdovih , zaradi opustitve prostorskega reda enostavnejše, kot pri skupinsko postopnem gospodarjenju. Vetjetno je imel v mislih 361 Diaci, J. in Roženbergar , D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov enomerne prebiralne gozdove iglavcev, ne pa gozdov v prevzgoji in prebiralnih gozdov jelke in bukve, kot jih poznamo pri nas. Tudi slike prebiralnih gozdov po propadanju jelke, takrat še niso bile pogoste. Leibundgut (1952. 1953) se zavzema za enotno načrtovanje na osnovi kontrolne metode pri obeh sistemih gospoda1jenja , vendar nasprotuje združevanju gojitvenih sistemov, saj naj bi le konsistentnost dela vodila do uspeha. Mlinšek je v knjigi Sproščena tehnika gojenja gozdov (1968) zapisal, da postaja gozdnogojitveno načrlovanje v prebiralnih gozdovih nemočno, ker ni časovnega in prostorskega reda. Vendar v istem viru poudruja. da ni svobode (gojenja- op. p.) brez načrtnosti. V mislih je imel ve1jetno, podobno kot Leibundgut (1952) drevesne prebiranje in homo­ gene sestojne razmere. V kasnejših skriptah iz gojen ja gozdov (1993) je zapisal, da idejno ni razlik v gozdnogojitvenem načrtovanju pri gozdno­ gojitvenih sistemih, ki temelje na načelu nege. Tudi Bončina ( 1994) in Kotar (1994) se, zaradi za­ htevnosti dela v prebiralnem gozdu, zavzemata za gozdnogojitveno načrtovanje . Načrtovanje obsega iste korake kot v okviru skupinsko postopnega gospodrujenja in sproščene tehnike gojenja gozdov. Pri fazi informiranja dodajamo še analizo preteklega gospodmjenja z vidika izvajanja štirih gozdnogojitvenih funkcij (MLINŠEK 1992). Izhodišča določanja dolgoročnih ciljev in izločanja načrtovalnih enot so podobna kot pri skupinsko -postopnem gospodarjenju . Načrtovalne enote imajo dolgoročni značaj in pretežno obsegajo enake oz. primerljive rastiščne oz. rastiščno-sestojne predele gozdov. Tako bomo na primer na rastišču jelov ih gozdov, zaradi razlik v ekologiji, drevesni sestavi in rastnih značilnostih , ločeno obravnavali sestoje na rastiščih jelke in okroglolistne lakote ( Galio-Abietetum) in sestoje na rastiščih jelke in trokrpega mahu (Bazzanio­ Abietetum) . Kartiranju rastišč in karti načrtovalnih enot je smiselno posvetiti več časa , saj je rezultat natančnega dela z manj širni dopolnitvami uporaben še več desetletij. Pri izločanju negovalnih enot se osredoločamo na kratkoročne gozdno gojitvene cilje in združujemo tiste površine prebiralnega gozda, ki pomenijo podobno gojitvene ukrepanje. Pri tem nam je v pomoč analiza preteklega gospodarjenja z vidika izvajanja štirih gozdnogojitvenih funkcij. Ne združujemo razvojnih faz gozda, temveč homogene 362 prebiralne sestoje s podobno (neuravnoteženo) zgradbo in razvojno problematiko . V isto negovalno enoto uvrščamo na primer dvoslojne sestoje, sestoje s problemi pri pomlajevanju , sestoje brez srednjega položaja, poškodovane sestoje in podobno. V negovalnih enotah določimo ukrepe upoštevaje zadane cilje in rezultate analize izvajanja štirih gozdnogojitvenih funkcij. Poudarke pri ukrepanju določimo tistim funkcijam nege, ki so se ne­ zadovoljivo izvajale v preteklosti. Karta negovalnih enot v prebiralncm gozdu je namenjena evi­ dentiranju stanja gozdov v določenem trenutku za potrebe kontrolne metode, prostorskem razlikovanju različnih tehnik ukrepanja ter lociranju dodatnih gojitvenih del in posebnih ukrepov za zagotavljanje splošno kmistnih funkcij gozda. Namen ponazoritve procesov obnove sestojev v smislu prostorskega reda (transportna meja), v primeru prebiralnega gospodarjenja odpade. Pri izločanju načrtovalnih in negovalnih enot se izogibamo drobljenju sestojev, da bi ohranili preglednost in zagotovili racionalnost ter učinko­ vitost načrta . Enomerne sestoje namenjene prevzgoji v okviru istega rastišča, lahko obravna­ vamo kot sarnostoj no negovalno enoto, če ne obsegajo znatnejših površin. Podobno velja za rastiščne posebnosti in manjše predele gozdov s poudarjenimi funkcijami. Na racionalnost pri gojitvenem načrtovanju nas opozarjajo izkušnje Švicarjev, ki v posamično grajenih prebiralnih gozdovih ne izločajo posebnih negovalnih enot. Osnovna enota za kratkoročno ter srednjeročno načrtovanje in izvedbo del je oddelek. V primerih prelivanja več gozdnogojitvenih sistemov, pri prevzgoji ali v primeru skupinskega prebiranja, pa izločajo negovalne enote v smislu zgoraj na­ vedenega (SCHUTZ 2002). Pri odkazilu upoštevamo gojitvene cilje in usmeritve za štiri funkcije nege ter pristopamo iz velikega v malo. Odkazilo izvajamo po majhnih, preglednih in problemsko homogenih celicah gozda, vendar· pri tem ne smemo izgubiti občutka za celotno ncgovalno in načrtovalno enoto. Pomemben korak načrtovanja v razmerah današnje organiziranosti gozdarstva p1i nas je kont!ola sečnje v prebiralnem gozdu. Izkušnje kažejo, da brez prisotnosti revirnega gozda1ja pri sečnji ne gre. Upanje na motivacijsko vlogo odločb in razum­ ljivost označb na drevju, se lahko hitro preobrne v razočaranje ob opustošenju sestoja. Izdelan načrt s GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci, J. in Roženbergar , D.: Uporaba: novejsih raziskoval nih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov prikazom stanja v času izdelave, nam je v veliko pomoč pri zadnjih, vendar izjemno pomembnih korakih načrtovanja -presoji uspešnosti in racionalizaciji. 5 ZAKLJUČKI V zadnjem desetletju smo priča protislovju, ko po eni narašča zanimanje za prebiral no gospodmjenje, po drugi strani pa je delež uradno izkazanih prcbiralnih gozdov vedno nižji. V Švici se je po uradnih podatkih druge deželne inventarizacije gozdov delež prebiralnih gozdov zmanjšal iz 8,4% pri prvi inventarizaciji na 8.0% (BRASSEL 1 BRANDLI 1999). Slovenija pri tem ni izjema. Nujno bo zato izdelati enotna merila za opredelitev prebiralnih gozdov v Sloveniji, pri katerih ne bomo upoštevali samo zgradbe in razvoja gozda, ampak tudi odločenost še naprej prebiralno gospodariti (MITSCHERLICH 1961). Na ta način bo mogoče uskladiti podatke v načrtih z dejanskim stanjem v gozdovih in prebiralno gospodaljenje postaviti na mesto, ki mu pripada. Kot prebiral ne gozdove je smiselno obravnavati tudi enomernejše gozdove v prevzgoji. lqer smo mnenja, da lahko s prebiranjem uresničujemo cilje gospodmjenja. Takšne možnosti obstajajo najclovih rastiščih. kjer se je v preteklosti izgubila prebiralna zgradba zaradi propadanja jelke, napačnega odkazila ali neodkazila . Upoštevati je potrebno tradicionalno navezanost nekaterih lastnikov na prebiralno gospodarjenje in dejstvo, da jim je površinska nega mladja tuja. V alpskem in predalpskem območju smo večino gozdov na rastiščih jelke in bukve spremenili v pretežno čiste gozdove srmeke. Pri uvajanju teh sestoj ev v obnovo se pogosto razvijejo zanimive raznomerne zgradbe, še posebej v negovanih sestojih, kjer je jelka vsaj delno ohranjena in na silikatni podlagi. Tudi v teh prime1ih bi veljajo razmisliti o ustreznosti oživljanja prebiralnega gospodarjenja. V altimontanskih in subalpinskih gozdovih iglavcev že nm·avne razmere vplivajo na oblikovanje gorskih prebiralnih zgradb. Novejše študije pomla­ jevaf\ia na ptimer na Pokljuki kažejo (DIACI et al. 2000, PISEK 2000), da se pomladek ugodno razvjja v malih vrzelih in da večje presvetlitve niso potrebne. Poleg tega potrebe po varovalnih, naravovarstvenih in socialnih vlogah gozda prav v teh področjih naraščajo; o možnostih prebiralnega gospodaljenja na GozdV 60 (2002) 7-9 teh rastiščih pa se ne pogovrujamo. P1imeri iz Italije, Slova~ke in Švice kažejo na piimernost prebiralncga gospodmjenja v takšnih razmerah. Problematika prebiralnega gospodarjenja z listavci je v Sloveniji močno prisotna, saj pred­ stavljajo dinarski prebiralni gozdovi jelke in bukve nekakšen prehod med prebiralnimi gozdovi iglavcev in listavcev. Izkušnje prebiranja v teh gozdovih kažejo drugačno sliko kot izkušnje in izsledki raziskav v čistih bukovih gozdovih, še posebej kar se tiče epinastije in uravnotežen ih lesnih zalog (BON ČINA et al. 2002). Preveri ti tuje izkušnje na tem področju predstavlja zanimiv raziskovalni izziv. Druga tema, ki pogosto sproža neutemeljene razprave in kliče po temeljiti študiji je donosnost prcbiralnega gospodarjenja v pri­ merjavi s skupinsko postopnim na rastiščih dinarskih jelovo-bukovih gozdov. Tuje in domače izkušnje potljujejo umestnost detajlnega gojitvenega načrtovanja v prebiralnih gozdovih. Načrtno delo se bo še posebej obrestovalo pri prevzgoji sestojev ter preverjanju uspešnosti in racionalizaciji. Gojitvene načrtovanje v prebiralnih gozdovih pogosto zajema zasebne. kmečke gozdove, kjer je vloga načrta tudi usmerjati lastnika v potrebna, smiselna gojitvena dela in ga odvračati od brezplodnih, vendar zelo pogostih ukrepov v smislu kleščenja čakalcev, čiščenja gozdnega roba itd. V tej skupini gozdov se kaže tudi potreba po vključevanju inventarizacije, ureditvenih, sečno­ spravilnih in obratoslovnih vsebin v gojitvene načrte, oziroma potreba o razvoju enovitih načrtov za gozdni obrat (kmetijo). Mnogi razlogi govorijo v prid oživljanju prebiralnega gospodarjenja, ki naj poteka postopno in strokovno utemeljeno. Zavedati se je potrebno napak iz preteklosti in nepredvidljivega razvoja zdravstvenega stanja pri jelki -graditeljici prebiralnih sestojev. Jelka je v Sloveniji na robu naravnega areala in je v bližnji preteklosti že doživela propadanje, ki se lahko, glede na napovedi o spremembah klime, ponovi. 6 ZAHVALA Članek je nastal v okviru raziskovalnih projektov U3184 in V4-0444-0l, ki jih financirata Ministr­ stvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zahvaljuj eva se Urošu Kolarju za obdelavo skic in fotografij. 363 Diaci, J. in Roženbergar, D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov 7 LITERATURA KONEČNIK, K. 1 ZAPLOTNIK, V., 2001. Pragozdni AMMON, W., 1951. Das Plenterprinzip in der Wald­ wirtschaft.- Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, s. 160. BONČINA, A., 1994. Prebiralni dinarski gozd jelke in bukve.-Strokovna in znanstvena dela 115, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, s. 94. BONČINA. A., 2000. Načrtovanje v prebiralnih gozdovih -nekatere značilnosti, dileme in predlogi.-GozdV. 58. 2, s. 59-74. BONČINA, A. 1 DlACl, J. 1 CENČfČ. L.. 2002. Compari­ son of the two main types of selection forests in Slovenia: distribution, site conditions, stand structure, regeneration and management.- Forestry, 75, 4, s. 365-375. BRASSEL, P. 1 BRANDLI, U.B. (ur.). 1999. Schwei­ zerisches Landesforstinventar. Ergebnisse der Zwei­ taufnahme 1993-1995. WSL, Haupt. Bern, Stuttgart, Wien. s. 442. BRINAR, M., 1969. Vpliv svetlobe na razvoj bukovega mladja.-Zbornik- Research reports. 7, s. 61-144. DIACL J.. 1997. Experimentelle Felduntersuchungen zur Naturverjiingung kiinstlicher Fichtenwaldern auf Tannen-Buchenwaldstandorten ( Homogyno sylvestris­ Fagetum) in del\ Savinja-Alpen (Slowenien) mit besonderer Beriicksichtigung der Ansamungsphase und Einleitung der Faktoren Licht. Vegetation. Humus und Kleinsauger. ZUrich: Beiheft zu den Zeitschriften des Schweizerischen Forstvereins, 80, s. 19l. DIACI, J., 2001. Izbrana poglavja iz gojenja gozdov II. Študijsko gradivo za študente 4. letnika univerzitetnega študija gozdarstva.- Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 2001, s. 138. DIACI, J. 1 KUTNAR, L. 1 RUPEL, M. 1 SMOLEJ, L 1 URBANČIČ , M. 1 KRAIGHER. H., 2000. Interactions of ecological factors and natural regeneration in an altimontane Norway Spruce (Picea abies (L.) Karst.) stand.-Phyton (Horn), 40, 4, s. 17-26. DUC. Ph .. 199l. Untersuchungen zur Dynamik des Nachwuchses im Plenterwald.- Schweiz. Z. Forstwes. 142, 4, s. 299-319. GAŠPERŠIČ, F.. 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi.- Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Ljub~jana, s. 403. HARTMAN , T. 1 KASTELIC, A. /TURK, V.. 1985. Gozdni rezervati Slovenije -Pragozd Pečka .-Ljubljana , Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, s. 75. HARTMAN, T., 1987. Gozdni rezervati Slovenije- Pragozd Rajhenavski Rog.-Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Biotehniška fakulteta, s. 99. KENK, G. 1 GUEHNE, S., 2001. Management of transformation in central Europe.- Forest Ecology and Management 151, 1-3, s. l07-ll9. KNOKE. T. 1 PLUSCZYK, N .. 2001. On economic consequences of transformation of a spruce (Picea abi es (L.) Karst.) dominated stand from regular into irregular age structure.-Forest Ecology and Management 151, 1-3, s. 163-179. 364 rezervat Strmec -raziskave zgradbe naravnega gozda in primer:java izbranih metod.-Ljubljana , Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vjre, s. 107. KOTAR, M., 1994. Gojenje gozdov: Ekologija gozda in gozdoslovje . Učbenik za študente višješolskega študija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, s. 149. KORPEL , Š., 1982. Degree of Equilibrium and dynamicaJ Changes of the Forest on Example of Natural Forests of Siovakia.-Acta facultatis forestalis, 24. s. 9-31. KORPEL , Š., 1995. Die Urwa1der der Westkarpaten .­ Stuttgart, Jena, New York, Gustav Fischer Verlag. 310 s. KOSTLER , J. N., 1956. Allgauer P1enterwaldtypen.­ Forstw. Cbl. 75, s. 423-458. KRAJČIČ. D., 1999. Obseg bioloških vlaganj v gozdove v Sloveniji.-Zb. gozd. lesar. 59, s. 33-54. KRČ, J. 1 DIACI, J., 2001. Ocenjevanje nujnosti negovalnih del v mlajših razvojnih fazah gozda z metodo večkriterialnega vrednotenja .-Zb. gozd. lesar. 65, s. 59-81. LAHDE, E. /LAIHO, O. 1 NOROKORPI, Y., 1999. Diversity­ oriented silviculture in the BoreaJ Zone of Europe.-Forest Ecology and Management 118, 1-3, s. 223-243. LEIBUNDGUT, H., 1952. Rolle und Grundlagen der Planung beim schweizerischen Femelschlag -und Plenterbet1ieb .-Allgemeine Forst-und Jagdzeitung 123, 4, s. 93-100. LEIBUNDGUT, H., 1953. Beitrag zur Anwendung und zum Ausbau der Kontrollmethode im PJenter- und Femclschlagwald .-Schweiz. Z. Forstwes. 1/2, s. 10. LElBUNDGUT, H., 1972. Struktur eines Emmentaler Plenterwa1des .-Forstw. Cbl. 91. 4, s. 222-237. LEJBUNDGUT, H.. 1984. Die Waldpflege: unter Mit­ verwendung von "Auslese-durchforstung als Erzie­ hungsbetrieb bochster Wertleistung" von Walter Schadelin. Verlag Paul Haupt Berne, Stuttgart, s. 216. MATIC, S. 1 ORŠANIC. M. 1 ANIC, L, 1996. Bukove šume Hrvatske i njihovo ~jesto u kompleksu šuma središnje i jugoistočne Europe.- Zagreb, Hrvatske šumarsko društvo. 1, s. 97-104. MAYER, H., 1984. Waldbau auf soziologisch -oko­ logischer Grundlage .-Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, New York. s. 5i4. MINOTTA. G. 1 PINZAUTI. S., 1996. Effects of light and soil fertility on growth. leaf clorophyll content and nutrient use efficiency of beech (Fagus Sylvatica L.) seedlings.­ Forest Ecology and Management, 86, s. 61-71. MITSCHERLICH. G., 1961. Untersuchungen in Plenter­ waldern des Schwarzwaldes.- Allg. Forst-u.J .-Ztg. 132, 3, s. 61-73; 85-96. MLINŠEK . D .. 1964. Sušenje jelke v Sloveniji -prvi izsledki.-GozdV, 4-6, s. 145-159. MLINŠEK , D .. 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege.-Poslovno združenje gozdnogospo­ darskih organizacij v Ljubljani, s. 117. MLINŠEK , D., 1972. Ein Beitrag zur Entdeckung der Postojna Kontrollmethode in Slowenien.- Forstw. Cbl, 91, 4, s. 291-296. GozdV 60 (2002) 7-9 Diaci, J. in Roženbergar , D.: Uporaba novejših raziskovalnih dosežkov na področju gojenja prebiralnih gozdov MLINŠEK, D., 1981. Nevarnost populacijsko-genetske osiromašil ve pri drevesnih vrstah v gozdnih sestojih.­ GozdV, 39, 4, s. 167-171. MLINŠEK, D., 1992. Gojenje gozdov ri: Gozdnogojitveni sistemi.- BF, Oddelek za gozdarstvo, Študijsko gradivo. MLINŠEK, D., 1959. Untersuchungen uber den Zustand und die Pflege der Bauernw~ilder in Pohorsko Podravje (Slowenien).~ Promotionsarbeit. Celje, ZUrich, s. 84. PISEK, R., 2000. Naravno pomlajevanje subaJpinskega smrekovega gozda na Pokljuki.- Univerzitetno diplomsko delo, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, s. 83. PRELC, F. 1 VESELIČ, Ž. J JEŽ, P., 1993. Rast jelke (Abies alba Mili.) se izboljšuje.- GozdV, 7-8, s. 314-331. PRPIC, B., (gi. ur.), 2001. Obična je la (Abies alba Mil l.) u Hrvatskoj.- Akademija šumarskih znanosti. Hrvatske šume. Zagreb, s. 895 ROŽENBERGAR, D., 2000. Razvojne značilnosti sestojev v pragozdnih ostankih Pečka in Rajhenavski Rog.­ GozdV, 58, 3, s. 53-55. SAGHEB-TALEBI, K., 1995. Study of some characteJistics of young beeches in the regeneration gaps of irregular shelterwood system (Femelschlag).- Mogenstrup, Denmark, Forskningscentret for Skov&Landskab, s. 105-116. SAGHEB-THALEBI, K., 1996. Quantitative und quali­ tative Merkmale von Buchen-jungwuechsen (Fagus sylvatica L.) unter dem Einfluss des Uchtes und anderer Standortsfaktoren.- Beiheft zur Schweizerischen Zeitschrift fUr Forcswesen, 78. s. 219. SCHMIDT , M. 1 SCHUTZ, J.-Ph. 1 GADOW , K., 1997. Strukturanalyse in vier Plenteruberfiihrungsbestanden.­ Schweiz. Z. Forstwes. 148, 5, s. 335-352. SCHUTZ , J.-Ph., 1989. Der PJenterbetrieb .-Fachbereich Waldbau, Zurich, s. 54. GozdV 60 (2002) 7-9 SCHUTZ, J.-Ph., 1994. Geschichrlicher Hergang und aktuelle Bedeutung der Plenterung in Europa.- AH. Forst-und J. Ztg. 165, s. 106-114. SCHUTZ . J.-Ph., 200la. Der Plenterwald und weitere Formen strukturierter und gemischter Walder.- Parey, Berlin, 207 s. SCHUTZ, J.-Ph., 2001 b. Opportunities and strategies of transforming regular forests to irregular forests.-Forest Ecology and Management lSJ, 1-3, s. 87-94. SCHUTZ, J.-Ph .. 2002. Ustni vir. Mašun. 9. 7. 2002. ŠAFAR, J., 1967. Funkcionalno oblikovanje bukovih sasmjina na Dinaridima.- Šumarski list, 91, s. 198-204. TARP, P. 1 HELLES, F./ HOLTEN-ANDERSEN , P. 1 BO LARSEN , J. J STRANGE, N., 2000. Modelling near­ natural silviculturaJ regimes for beech -an economic sensitivity analysis.- Forest Ecology and Management, 130, 1-3, s. 187-198. WELANDER, N.T. 1 OTTOSON, B., 1995. Influence of photosyntetic photon flux density on growth and transpiration in seedlings of Fagus sylvatica.- Tree Physiology , 17, s. 133-140. WELANDER, N.T. 1 OTTOSON, B., 1997. The influence of shading on growth and morphology in seedlings of Quercus ro bur L. and Fagus sylvatica L.-Forest Ecology and Management , 107, s. 117-126. ZARIC, N. J SCHNEIDER, 0., 1992. La foret jardinee - Balades au bois des Fees.-Association Region Val-de -Travers, Couvet, s. 15. ZEIBJG, A .. 2001. Uickenstorungmuster eines montanen illyrischen Buchenurwaldes der Assoziation Isopyro­ Fagetum im Reservat Krokar der Borovška Gora im sudwestlichen Slowenien .-Diplomarbeit. -Dresden, Fakultat Forst-, Geo-und Hydrowissenschaften der Technischen Universitat Dresden, s. 92. 365 Znanstvena razprava GDK: 221.4 + 902. (497.12 * 12 Lehen na Pohorju) Prebiralni gozd in prebiramo gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju Selection forest and selection forest nwn.agement : case exmnple: Lehen on Pohorje Ljuban CENČIČ ~ Izvleček Cenčič, L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje: primer Lehen na Pohorju. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini , z izvlečkom v angle ščini, cit. lit. 20. Prevod v angleščino: Jana Oštir. V prispevku so prikazani rezultati analize razvoja Pogačnikovih prebiralnih gozdov v Lehnu na Pohorju od leta 1909 do 1992, ter razvoj gojenja gozdov na območju Lehna. Gozdove v gospodarski enoti Lehen smo zaradi dokumentiranega razvoja Pogačnikov ih gozdov izbrali kot reprezentanti ven primer jelovih gozdov za celotno Dravsko Pohorje. Prebiral no gospodarjenje , ki je bilo v povojnem obdobju prevladujoč način gospodarjenja, je danes v gozdarski praksi zapostavljeno . Opredeljena je primernost prebiralnega gospodarjenja na Dravskem Pohorju. Podani so napotki za usmerjanje prihodnjega razvoja gozdov na rastišču Gali o rotundifolii-Abietetwn . V jelovjih na Dravskem Pohorju je primerna le sproščena tehnika gojen ja gozdov, v okviru katere bosta imela zaradi ekologije teh rastišč osrednje mesto negovalno prebiralno gospodarjenje ter skupinsko­ postopno gospodarjenje. Ključne besede: Pohorje, Lehen, gozdni posestnik, Pogačnik Edvard, jelov gozd, prebiralno gospodarjenje, razvoj sest~jev, zgodovina gozdarstva, gospodarjenje z gozdom. Abstract Cenčič, L.: Selection forest and selection forest management: case ex.ample: Lehen on Pohorje. Gozdarski vestnik, Vol. 60/ 2002, No. 7-9. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 20. Translated into English by Jana Oštir. The article presents the results of an anaJysis of the development of the "Pogačnik" forests at Lehen on Pohorje from 1909 to 1992, and of the development of silviculture in the Lehen area. The forests in the management unit Lehen have been chosen asa representative example of silver-fir forests for the whole Dravsko Pohorje, owing to the well documented development of the "Pogačnik" forests. Selection management, which was the prevalent management system after World War Il, is neglected in contemporary forestry practice. The author explains the suitability of selection forest management on Dravsko Pohorje. He al so provides ad vice and instructions for guiding and managing future forest development on the site unit Galio rotundifolii­ Abietetum. In the silver fir forests of Dravsko Pohorje, only the free silvicultural system is appropriate. Due to the ecology of the sites, the major roles in the free silvicuhural framework will be assumed by selection management and the group irregular shellerwood system. Key words: Poh01je, Lehen, Pogačnik Edvard. silver fir forests, selection management, forest stand development, forestry history, forest management. 1 UVOD Jelovja na nekarbonatni podlagi so dominantna kategmija gozdov na Dravskem Pohmju. Zavze­ majo osrednji kompleks Dravskega Pohmja na površini 10.700 ha. Ekonomski pomen teh gozdov je bil v preteklosti izjemen. Tudi danes je ta kategorija gozdov ekonomsko zelo pomembna . Med jelovji na Dravskem Pohorju je daleč najpomembnejše rastišče Galio rotundifolii­ Abietetum (v nadaljevanju DA). Proizvodna sposobnost rastišč na Dravskem Pohmju je najslabše izrabljena prav v gozdovih na jelovih rastiščih (CENČIČ 2000). Tekoči volu­ menski prirastek teh rastišč dosega le 68 o/o proizvodne sposobnosti rastišč, ki imajo največjo proizvodno sposobnost in zavzemajo v skupni površini gozdov na Dravskem Pohmju največji delež. Slaba izkoriščenost zelo visoke proizvodne 388 sposobnosti rastišč v jelovjih na nekarbonatni podlagi (predvsem DA) kaže tudi na probleme , ki so se nakopičili v teh gozdovih. Za jelovja na nekarbonatni podlagi želimo ugotoviti razvojne značilnosti ter opredeliti možnosti usmerjanja razvoja teh gozdov v prihod­ nosti. Predvsem želimo razrešiti dilemo, ali je prebiralno gospodarjenje, ki je bilo v povojnem obdobju prevladujoč način gospodarjenja in je danes v aktualni gozdarski praksi zapostavljeno, primeren način gojenja teh gozdov. Kot reprezen­ tantiven primer jelovih gozdov za celotno Dravsko Pohorje smo zaradi dokumentiranega razvoja Pogačnikovih gozdov in druge obsežne dokumen­ tacije izbrali gozdove v gospodarski enoti Lehen. * mag. L. C., univ. dipl. inž. gozd., ZGS, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, SLO GozdV 60 (2002) 7-9 Cenčič , L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju Pogačnikov gozd v Lehnu ima na Pohorju 3 PREDMET RAZISKAVE najdaljši dokumentiran razvoj. Gre za primer prebiralnega gospodarjenja z avtohtono obliko kontrolne metode, ki ga lahko postavimo ob bok takratnemu najbolj naprednemu prebiralnemu gospodarjenju v Franciji in Švici. Pogačnikov prebiralni gozd z velikim prirastkom, bujnim naravnim pomlajevanjem in dokumentirano tradicijo je kasneje postal predmet posebnih preučevanj (izločitev gozdov za raziskovalni objekt leta 1948 in ustanovitev GE Lehen za raziskovalni objekt leta 1950) ter vzor povoj nemu gospodarjenju z gozdovi. Hkrati želimo, da bi pričujoča raziskava prispevala k splošni popularizaciji pozitivnih vrednot naše gozdarske preteklosti na Pohorju, kot so: trajnostno orientirano kmečko gospoda1jenje z gozdovi, primer avtohtone uporabe kontrolne metode na Pogačnikovem posestvu ter ureditev raziskovalnega gozda v Lehnu na Pohorju. 2 METODE DELA Raziskava temelji na podatkih o odsekih, ki so najnižja ureditvena enota. Razvoj Pogačnikovih prebiralnih gozdov v Lehnu smo prikazali za obdobje od leta 1909 do leta 1992. Analizirali smo oddelke 1-4 in 7-14. Analiza ne vključuje oddelka 5, v katerem je večji enodobni sestoj, ter oddelka 6, v katerem je sestoj, ki je nastal na opuščenem pašniku. Za leto 1909 so zajeti le oddelki 1-4 in 7- 9. Za analizo razvoja teh gozdov smo uporabili: • Pogačnikovo dokumentacijo o gospoda1jenju in razvoju gozdov do leta 1948, kot jo je uredil Gozdarski inštitut Slovenije (GIS); • podatke GIS ter meritve in evidenco gozdno­ gospodarskih načrtov po letu 1948. Na ravni celotne GE Lehen na Pohorju smo analizirali razvoj prebiralnih gozdov. V podrobnejšo analizo razvoja prebiralnih gozdov smo od 37 odsekov, ki so bili v načrtih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLG) za GE Lehen uvrščeni v gospodarski razred prebiralnih gozdov, zajeli le 25 odsekov, ki so imeli večino obdobja 1956-1992 prebiralno zgradbo. Za analizo smo uporabili podatke in evidence iz načrtov gospodarske enote. Skupna površina anahziranih prebiralnih sestojev je bila povprečno 252 ha. GozdV 60 (2002) 7-9 Predmet raziskave so Pogačnikovi prebiral ni gozdovi v Lehnu na Pohorju in prebiralni gozdovi celotne gospodarske enote Lehen, ki leži na delu območja katastrske občine Lehen. Preteklo gospodarjenje z gozdovi na Dravskem Pohorju je vplivalo tudi na stanje in razvoj gozdov v Lehnu. Povojna usmeritev slovenskega gozdarstva, v kateri je bilo prebiralno gospodarjenje sprejeto za glavno obliko gospo­ darjenja, je spodbudilo takratne vodilne slovenske gozdarske strokovnjake k raziskovanju prebiralnega gospodarjenja. Gozdarski inštitut Slovenije je pod vodstvom V. Tregubova izbral pet raziskovalnih objektov (vzomi prebiralni gozdovi) za preučevanje prebiralnega gospodarstva (TREGUBOV 1950). Objekti so bili izbrani na silikatni podlagi in na visokem Krasu. Med temi objektije p1ipadlaosrednja vloga bivšim gozdovom Edvarda Pogačnika v Lehnu na Pohorju. Pogačnikovim gozdovom ( 195 ha) so priključili še nekaj sosednjih razlaščenih gozdnih posestev (241 ha) ter oblikovali gozdnogospodarsko enoto Lehen, ki je bila leta 1950 z odločbo ministra za gozdarstvo razglašena za raziskovalni objekt Inštitula za gozdno in lesno gospodru-stvo Slovenije za znanstveno preučevanje prebiralnih gozdov po kontrolni metodi gospodarjenja . Gospodarska enota Lehen leži v osrednjem delu Dravskega Pohorja na nadmorskih višinah med 450 in Ll50 m. Velika večina gozdov je v montanskem vegetacijskem pasu. Zaradi razmeroma izenačenih ekoloških razmer je vegetacijska podoba gozdnih rastišč v GE Lehen dokaj enotna. Prevladujeta rastišči jelovega gozda s praprotmi (Galio rotundi­ folii-Abietetum), ki obsega 52 % površine enote in pohorskega gorskega bukovega gozda ( L-F var.geogr. Cardamine trifolia abietetosum). Ostale gozdne združbe so manj razši1jene, saj obsegajo le 13 % površine enote. Po podatkih gozdnogospodarskega načrta enote Lehen za obdobje 1967-76 je bilo prebiral nih gozdov 380 ha ali 87 %, uvrščeni so bili v obratovalni razred A (prebiralni gozdovi). Razen Pogačnikovega posestva je bilo v sestavi GE Lehen še nekaj razla~čenih posestev. Podoba teh prebiralnih sestoj ev je bila precej raznolika ter je ob razlastitvi odražala značilnosti gospodatjenja v preteklosti. Sestoji, ki so nastali pretežno s pogozditvijo ali zaraščanjem opuščenih kmetijskih površin, so bili uvrščeni v obratovalni razredE (enodobni gozdovi). Leta 1967 je bila njihova površina 58 ha. 367 li r f f d 3 Cen čic, L.: Prebiral ni gozd ln prebiral no gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju 4 RAZVOJ GOSPODARJENJA V POGAČNIKOVIH GOZDOVIH Dobo intenzivnega gospodarjenja v jelovjih na Dravskem Pohorju lahko razdelimo na tri tipična obdobja (CENČIČ 2000, 2002). Prvo obdobje, ki traja od zaključka fevdalnih odnosov do konca 2. svetovne vojne, je obdobje kmečkega prebiranja. Drugo obdobje od leta 1948 do konca šestdesetih let je obdobje prebiral nega gospodatjenj a. Za tretje obdobje, od konca šestdesetih Jet do leta 1990, je značilen prehod na skupinsko-postopno gospo­ darjenje; to je obdobje opuščanja prebiralnega gospodarjenja. V Pogačnikovih gozdovih in gozdovih GE Lehen na Pohorju ugotavljamo podoben razvoj gozdno­ gojitvene misli kot na širšem območju Dravskega Poh01ja. Za gospodarjenje z gozdovi v Lehnu so značilna tri obdobja: • obdobje Pogačnikovega gospodmjenja od leta 1906 do druge svetovne vojne; • obdobje raziskovalnih del in gozdnogospo­ darskih načrtov IGLG ( 1948-1982); • obdobje po letu 1982, ki nastopi zaradi spremembe koncepta gospodarjenja z gozdovi v gospodarski enoti Lehen. 4. 1 Edvard Pogačnik in njegovo gospodarjenje z gozdovi Edvard Pogačnik se je rodil kot kmečki sin 17. ap1ila 1877 v Cerknici . Bil je bančni uradnik. Leta 1906 je kupil v Lehnu na Pohorju tJ.i nekdanja kmečka gozdna posestva s skupno površino 128 ha. Leta 1918 je dokupil še nekdanje Ambroževo posestvo s površino 67 ha ter tako zaokrožil svoje 195 ha veliko gozdno posest v Lehnu. Les iz svojih gozdov je predeloval na dveh žagah venecijankah. V letu 1934 je nad Podvelka zgradil tovarno lepenke in Iesovine, ki pa v glavnem ni predelovala lesa iz Lehna. V tovarni lepenke je zaposloval od 120 do 130 delavcev, pri gozdnih delih in na žagah pa je bilo zaposlenih okoli 30 stalnih delavcev (Gozdnogospodarski načrt.. . Lehen ... 1967). Nekaj let preden je Pogačnik kupil posestvo v Lehnu, je moral rešiti problem, kako gospodariti z gozdom v Menišiji blizu Cerknice . Pogačnik (1947) navaja, da je kot nestrokovnjak v strokovnih knjigah zaman iskal navodila, kako gospodariti z gozdovi 368 Slika 1: Edvard Pogačnik iglavcev, kjer niso primerne sečnje na golo. Z opazovanjem gozdov je p1išel do spoznanja, da je uspeh možen le, če se na dani površini vzgoji čim več zdravih dreves z dobro rastjo. Preptičan je bil, daje le s prebiralno sečnjo mogoče trajno in postopno odstranjevati bolna in slabo rastoča drevesa. Na začetku prejšnjega stoletja je lahko le v kmečkih gozdovih našel vzor za prebiralno gospodmjenje. Pogačnik ni bil gozdarski strokovnjak in kot tak ni poznal teorije prebiralnega gospodatjenja, ko je uvedel na svojem posestvu prebiral no gospodmjenje in kontrolno metodo. Po več kakor petindvajsetih letih prebiranja na osnovi kontrolne metode je dobil v roke nemški prevod Biolleyeve knjige o kontrolni metodi-Die Forsteinrichtung auf der Grundlage der Erfahrung und insbesondere das Kontroll­ vofahren, ki je bila natisnjena leta 1923. Ugotovi] je, da je njegov način gospodarjenja skladen z Biolleyevo metodo. Ko je leta 1906 Pogačnik kupil gozdno posestvo v Lehnu, je bilo stanje gozda precej slabo. Pred približno 30 leti je bilo posekana skoraj vse kvalitetnejše drevje, nato pa je bil gozd prepuščen naravnemu razvoju. Pod posameznimi košatimi drevesi se je bohoti lo pregosto mladje, grmovje ter površine zapleveljene z robido. Iz strukture GozdV 60 (2002} 7-9 Cenč ič, L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju Slika 2: Lehen na Pohorju. takratnih sestojev lahko sklepamo, da so pre­ vladovali mladi sestoji. Leta 1946 so Pogačniku na osnovi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji posestvo odvzeli. Leta 1948 je Gozdarski inštitut Slovenije osnoval raziskoval-no postajo, ki je imela prostore v Pogačnikovi vili v Lehnu, ter postavil Edvarda Pogačnika za njenega vodjo. Po smrti E. Po­ gačnika, l. novembra 1962, in odprodaji sta­ novanjske hiše je bila raziskovalna postaja ukinjena, ne pa tudi raziskovalni objekt. Po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji (1991) je bilo posestvo Edvarda Pogačnika v Lehnu vrnjeno njegovim dedičem. V nadaljevanju navajamo kratek opis Pogač­ nikovega gospodarjeJ~a z gozdovi: • Prvi ukrep po prevzemu posestva v Lehnu je bil enak kakor na Notranjskem; odstranil je večino bolnega in slabega drevja. S tem je izvedel sanitarno funkcijo prebiranja, ki je bila zaradi dolgega obdobja, ko se v sestojih ni ukrepalo, najbolj potrebna. • Po odstranitvi večine nekvalitetnega in bolnega drevja je zaradi spremljave razvoja gozdov Pogačnik notranje razčlenil svoje gozdove na oddelke (»dele«). Meje oddelkov so bile naravne GozdV 60 (2002) 7-9 (grebeni, potoki, poti) ali pa so potekale po mejah parcel. Pogačnik notranje razčlenitve svojih gozdov ni bistveno spreminjal. Današnja členitev oddelkov se razen v prvotnih oddelkih 5, lO in li sklada s Pogačnikovo razdelitvijo . • Pogačnik je po oddelkih izvajal me1itve sestojev s polno premerbo. Meritve oddelkov so si sledile v obdobjih orl 7 do 15 let. Prvo meritev leta 1909 in zadnjo leta 1938 je izvedel v enem letu. Vmesne me1itve je izvajal več let. Lastnik je prernere meril v višini 2m od tal, na sredini prvega hlada. Meritveni prag leta 1909 in 1938 je bil 13 cm, pri vmesnih meritvah pa 26 cm. Najbolj popolna je meritev iz leta 1938, ko so izkazane vse drevesne vrste. Pri predhodnih me1itvah sta jelka in Sinreka izkazani skupaj, za ostale drevesne vrste pa ni podatkov. Opisani način meritev sestojev otežuje natančnejše vrednotenje podatkov tega pionirskega dela na področju kontrolne metode na Pohol]u. Lesno zalogo je Pogačnik izračunaval po lastnih lokalnih deblovnicah, ki so izkazovale neto lesno maso glede na premere drevja na višini dveh metrov. • Pogačnik je na svojem posestvu v Lehnu posvečal posebno skrb neprekinjenemu pomla­ jevanju gozdov, torej funkciji pomlajevanja. Ni izvajal posebnih ukrepov za pomlajevanje, ampak 369 11 Slika 3: Prebiralni gozd na Pogačnikovem posestvu v Lehnu. je spontanemu pomladku omogočil razvoj. »Ako ni v neposredni bližini dovolj zdravega mlaja, je bolje pustiti taka (poškodovana in nekvalitelna) drevesa. kol tvegati razvoj ostroge ali grmovja. V enem prihodnjih obhodov bo podmladek že na razpolago.<< ... »Posekajo se zdrava drevesa. ne glede na debelino, ako že ovirajo rast več zdravih mladih dreves pod njimi ... « (POGAČNIK 1947). Gozdne delavce je stimuliral, da so pri sečnji in spravilo pomladek čim manj poškodovali. Veje so morali zlagati na kupe ob deblih stoječih dreves, da niso ovirale razvoja pomladka. • S številnimi poskusi je ugotovil, da je najpiimernejša obhodnjica 4 do 5 Jet. • Pogačnik je zagovmjal, da so za prebiranje najbolj ptimcrni gozdovi jelke ali jeJ ke s primesjo smreke. Listavci, pomešani med smreko in jelko, so dobrodošli . Večji delež listavcev pa ni zaželen. • Optimalna lesna zaloga, ki jo je Pogačnik določil za svoje gozdove v Lehnu, je 240-300 m~/ ha: »Pri večji lesni zalogi in prevelikem številu debelih dreves ni mogoče odgajati dovolj zdravega podmladka v potrebni starostni razporeditvi« (POGAČNIK 1947). Glede na sicer nizko določeno optimalno "lesno zalogo je bil ciljni premer drevja (50 cm) ustrezno določen. Drevesa nad 50 cm je posekal, ker bi sicer po sečnji debelih dreves nastale 370 prevelike vrzeli, na katerih bi se utegnila razviti rob ida. • Vodil je natančno evidenco o posekanem drevju nad 26 cm premera. Lesno maso pose kane ga drevja je ugotavljal po istih deblovnicah , kot jih je uporabljal za polno premerbo. Na osnovi polne izmere drevja .in evidence posekanega drevja je prirastek ugotavljal po kontrolni metodi. Tako ugotovljeni prirastek je predstavljal neto p1irastek smreke in jelke premera nad 26 cm. Pogačnik se je do takšnih rezultatov lahko dokopal s tem, da je kmečko prebiranje ople­ menitil z lastnimi spoznanji, ki jih je pridobil z dolgoletnimi izkušnjami ter s kontrolno metodo, ki jo je samostojno razvil, neodvisno od Biolleya . Pogačnikovo prebiralno gospodarjenje je po­ memben pojav v obdobju kmečkega prebiranja na območju Dravskega Pohmja. Zaradi svoje vsebine pa to obdobje znatno presega. Pogačnikov prebiralni gozd z velikim prirastkom, bojnim naravnim pomlajevanjem in dokumentirano tradicijo je šele kasneje postal predmet posebnih preučevanj (izločitev gozdov za 'raziskovalni objekt leta 1948 in ustanovitev GE Lehen za raziskovalni objekt leta 1 950) ter vzor povoj nemu gospodmjenju z gozdovi. GozdV 60 (2002) 7-9 Cenčič , L.: Prebiralni goz:d in prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju 4. 2 Raziskovalna dela in gozdnogospodarski načrti IGLG Gozdarski inštitut Slovenije je po izločitvi gozdov v Lehnu za raziskovalni objekt leta 1948 začel z ureditvenimi deli. Začeli so izvajati polno premerbo sestojev pod vodstvom V. Tregubova. V letih 1948 in 1949 so premerih Pogačnikove oddelke, do leta 1953 pa so izvedli premerbo celotne gospodarske enote. Do izdelave načrta pa je prišlo šele leta 1956, ko so pod vodstvom M. Čokla izvedli terenska dela potrebna za izdelavo načrta. Načrt za obdobje 1957- 1966 je izdelal M. Čokl, ki je izdelal še dva obnovitvena načrta za obdobji 1967-1976 in 1977- 1986. Ti načrti, zlasti prvi in drugi, v marsikaterem pogledu znatno presegajo nivo običajnih gozdno­ gospodarskih načrtov. Glavni namen izločitve raziskovalnih gozdov v Lehnu je bil » ... dognati tisto obliko in tisti način gospodarjenja s prebiralnimi gozdovi jelke in smreke na severni strani Pohmja, pri katerih je pričakovati čim večji donos teh gozdov« (ČOKL 1967). Gozdovi v Lehnu niso bili samo raziskovalni objekt, temveč so bili hkrati tudi gospodarski gozdovi, s katerimi je gospodarila Gozdno gospodarstvo Maribor po predpisih gospodarskega načrta, ki gaje izdelal ali odob1il Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. Zato je bila glavna usmeritev gospodarjenja prevedba gozdov v čim donosnejše prebiralno obliko (ČOKL 1959). V nadaljevanju bomo iz prvih treh povojnih načrtov navedli le tiste poglavitne značilnosti načrtov, usmetitve in določbe za gospodarjenje ter rezultate raziskav, ki se nanašajo neposredno na gospodatjenje z gozdovi: • Podrobno je bila analizirana zgodovina gospodatjenja z gozdovi v enoti, zlasti kompleks Pogačnikovih gozdov. Gozdove so podrobno geološke (V. Gregorič), pedološko (M. Kodrič), fitocenološko (V. Tregubov in M. Župančič) in sestojno kartirali (V. Tregubov). • Določili so boniteto gozdov (Gozdno­ gospodarski načrt... Lehen ... 1959 in 1967), homogenost sestojev glede na variabilnost te­ meljnice in delež jelke po odsekih ter kvaliteto drevja in zdravstveno stanje sestojev po odsekih (Gozdnogospodarski načrt.. . Lehen ... 1959). • Lesno zalogo v sestojih so ugotavljali s polno premerbo vseh odsekov razen mladih enodobih GozdV 60 (2002) 7-9 sestojev. Meritve so bile v letih od 1948 do 1953, 1956, 1966, 1976. Prirastek je bil praviloma ugotovljen po kontrolni metodi. • Sestoje so uvrstili v dva obratovalna razreda1: v obratovalni razred prebiralnih sestojev (razredA) so uvrstili vse sestoje razen izrazito enodobnih sestojev. V prebiralne sestoje so bili uvrščeni tudi enomerni sestoj i. V obratovalni razred enodobnih sestojev (razred B) so bili uvrščeni umetni nasadi ter poraščeni pašniki. Analize stanja in razvoja gozdov ter smernice in načrt za gospodarjenje so bili podani po teh dveh obratovalnih razredih, ki ·pa nista dobro odražala značilnosti posameznih rastišč in sestojev. • Poseben poudarek je bil posvečen ugo­ tavljanju uravnovešenosti prebiralne strukture prebiralnih sestojev. Uravnovešeni prebiralni sestoji so bili tisti, pri katerih je bila vrast dreves v posamezne debelinske stopnje iz nižjih debe­ linskih stopenj večja, katje bilo preraščanje dreves v višje stopnje. Če pa je bilo preraščanje dreves večje od vrasti, je bila prebiralna struktura sestaja neuravnovešena . Na tej podlagi so lahko šablonsko določili uravnovešen posek, to je posek, pri katerem se struktura sestojev ne bi spremenila. Analiza sestojev v letu 1956 je pokazala, da sestoji niso bili uravnovešeni. V večini oddelkov je primanjkovalo tankega drevja, viški drevja pa so bili v srednjih debelinskih razredih, zato so torej ti sestoji imeli značilnosti enomerne strukture. V nekdanjih Pogačnikovih in Tavžičevih gozdovih je bila prebiralna struktura ustreznejša . • Določitev višine optimalne lesne zaloge in njene strukture za prebiralne sestoje je bil eden od osnovnih raziskovalnih ciljev, vendar tega dejansko niso ugotovili. Zgolj za orientacijo so določili višino optimalne lesne zaloge po Susmelovem pravilu (Gozdnogospodarski načrt... Lehen ... 1967), ki bi naj znašala v obratovalnem razredu prebiralnih gozdov v povprečju 376 m3/ha. • Za enodobne sestoje je bila predvidena premena v skupinsko-raznodobno zgradbo, ki bi se naj pričela pri sestojni starosti 80 let, s pomladitveno dobo 40 Jet. Kot uvod v pomladitev teh sestojev je bilo predvideno presvetlitveno redčenje. Če skupinsko-raznodobna oblika ne bi 1 V načrtih se uporablja terrnin »gospodarski razred«, vendar sta po vsebini to obratovalna razreda. Zato tudi uporabljamo termin obratovalni razred. 371 11 Cenčič, L.: Prebiralni gozd ln prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju ustrezala, bi nadaljevali s premene v prebiralne sestoje. V mlajših enodobnih sestojih je bilo predpisano izbiralno redčenje . • Množično propadanje jelke je po letu 1960 nezadržno napredovalo, tako da je ta pojav tudi na Pohorju postal izreden gojitveni in gospodarski problem, ki je ogrozil trajnost gozdov. V nobenem od načrtov ni bil ta pojav temeljiteje ovrednoten ali opisan. V načrtu za obdobje 1977-1986 je naveden kot eden od ciljev gospodarjenja, da je potrebno pospeševati smreko kot vitalnejšo drevesne vrsto. Navedeno je tudi, da » .. .je računati z nadaljnjim pešanjemjelke kot glavne graditelj ice prebiralnih sestojev.« (Gozdnogospodarski načrt.. . Lehen ... 1979, str. 16). Podrobnejših smernic glede ukrepanja v hirajoč ih jelovih sestoj ih v načrtih ni bilo. • Od sredine šestdesetih let je zaradi izjemnega obsega hirajočih jelk predstavljal znaten delež sečnje v gozdovih enote odstranjevanje oslabelih dreves ter sanitarna sečnja, ne glede na gojitveni pomen posameznih osebkov. Zaradi »izgube« evidence sečnje je težko oceniti, ali je močno preseganje etata v obdobju 1967-1976 bilo vsaj deloma upravičeno zaradi sušen ja jelke ali pa gre v celoti za nedopustno špekulacijo v raziskovalnem gozdu. Ker optimalna lesna zaloga ni bila določena, je bil generalni cilj v vseh načrtih ohraniti ali izboljšati obstoječo prebiralno strukturo pri obstoječih lesnih zalogah. Šele ko bi dosegli uravnovešene strukture sestojev, bi lahko ugotovili njihovo kvaliteto in proizvodno sposobnost ter prešli v iskanje novih ustreznejših oblik teh prebiralnih sestojev. Tak cilj je odraz mehanističnega in numeričnega gospo­ darjenja. Zasledovati uravnoteženo strukturo sestojev kot cilj je zgrešeno, saj gre v prebiralnem gozdu za dinamično , stalno spreminjajoče se ravnotežje med lesno zalogo, pomlajevanjem, deležem debelega drevja, drevesne sestavo in možnosto preslojevanja (BONČINA 1992). 4. 3 Sprememba koncepta gospo­ darjenja z gozdovi v gospodarski enoti Lehen po letu 1982 Gospodarjenje z gozdovi v enoti s sečnjo dreves v zgornjem sloju ter močnim preseganjern etata v obdobju 1967-1976 , ko je bila sečnja znatno večja 372 od tekočega prirastka, je z izredno močn im pojavom sušen ja jelke privedlo do naslednjega stanja gozdov: sestoji so postali na večjih površinah vrzelasti, mreža nosilcev funkcij se je osiromašila, sprožena je bila obnova sestojev s smreko, populacija jelke je bila vrednostno in fiziološko osiromašena, nastale so površine z bujno razvito pritalno vegetacijo. Takšen razvoj gozdov je seveda oddaljevanje od idealnih prebiralnih sestojnih zgradb ter je narekoval preusmeritev v načinu gospodmjenja. Na osnovi dogovora strokovnjakov Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete in Gozdnega gospodarstva Maribor je Biotehniška fakulteta izdelala Spremembo gozdnogospo­ darskega načrta za gospodarsko enoto Lehen na Pohorju (1982). Sprememba gozdnogospodarskega načrta je bila odmik od raziskovalnih ciljev, ki so bili zastavljeni v povojnem obdobju, ko je prebiralno gospodarjenje veljalo v Sloveniji za edino ustrezno obliko. Kritiko dotedanjega gospodarjenja ter usmeritev za bodoče gospodatjenje, ki sta bila podana v spremembi gozdnogospodarskega načrta, lahko strnemo v naslednje točke: • V gospodarskih načrtih IGLG so bili z izjemo enodobnih smrekovih sestojev vsi ostali gozdovi uvrščeni v enoten obratovalni razred prebiralnih gozdov z enotnim ciljem. V Spremembi načrta je bilo glede na specifične rastiščne razmere in razvojne procese sestojev oblikovanih sedem gospodarskih razredov. Za posamezne gospodarske razrede je bila opravljena analiza dinamike sprememb na osnovi podatkov treh povojnih načrtov in določeni diferenciran i gozdnogojitveni cilji in smernice . • Zavrnili so do takrat uveljavljeno obliko prebiralnega gospodarjenja . Sprememba načrta je predvidevala uvajanje skupinsko-postopnega gospodarjenja in gojitvene prebiranje, kjer so bile zgradbe sestojev prebiralne. • Povečati bi bilo potrebno obseg obnove sestojev in gozdnogojitvenih del z ukrepi, kot so spopolnitve naravnega mladja, nega naravnega mladja ter nega umetno obnovljeni~ ali spopol­ njenih površin. • Za usmerjanje razvoja gozdov v skladu z oblikovanimi gozdnogojitvenirni cilji in smer­ nicami je bilo določeno detajlno gojitvene načrtovanje. GozdV 60 (2002) 7-9 Cenčič , L.: Prebiral ni gozd il) prebiral no gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju Gozdnogospodarski načrt za obdobje 1987-1996 je izdelalo Gozdno gospodarstvo Maribor. Cilji in smernice so bili po gospodarskih razredih obli­ kovani v skladu z usmeritvami območnega gozdnogospodarskega načrta in Spremembo gozdnogospodarskega načrta (1982). Dotedanji obratovalni razred A (prebiralni gozdovi) je bil razdeljen v tri gospodarske razrede s skupno površino 364 ha. Kljub temu da so bile prebiralne strukture sestojev še ohranjene, je bilo predvideno le skupinsko-postopno gospodarjenje. »Menjanje bil koncept gospoda1jenja v osnovi in prilagojen stanju gozdov -propadanju jelovih sestojev. Prebiralno gospodarjenje je bilo zamenjano s skupinsko-postopnim gospodatjenjem« (Gozdno­ gospodarski načrt.. . Lehen ... 1989, str. 35). Zaradi prevladujočega strokovnega mnenja o nepri­ mernosti prebiranja ter takratnega sistema izdelave gozdnogospodarskih načrtov , ki ni dopuščal pri opisovanju sestojev razvojnih faz različnih gojitvenih obratov v istem odseku, prebiralne zgradbe sestojev niso bile prikazane . Uvrščene so bile v različne razvojne faze. Normalna lesna zaloga je bila določena v višini 381 mJ/ha. Lesna zaloga Jesnoproizvodnih sestojev v enoti je bila 334 m3/ha. Lesne zaloge prvič niso bile ugotovljene s polno premerbo vseh sestojev . Leta 1986 je polna premerba zajela le 35 % gozdov v enoti (152 ha). Zaradi kontinuitete spremljave razvoja gozdov v enoti pa so bili leta 1992 izme1jeni sestoji, ki niso bili premetjeni leta 1986. Pri analizah v tej raziskavi smo uporabili podatke zadnje meritve. Do leta 1982 so dosledno prebiralno gospodarili (GORIČAN 1997). Po letu 1982 je Gozdni obrat Podvelka izvajal predvsem sečnjo slučajnih pripadkov zaradi še vedno močnega sušenja jelke. Po letu 1982 pa so redne sečnje izvajali predvsem v okviru skupinsko-postopnega gospodarjenja. Podobno kot na širšem območju Dravskega Pohorja po letu 1970 se tudi v GE Lehen prebiralno gospodarjenje ni uveljavilo , kljub temu da je generalna odločitev za prebiralno gospodarjenje na teh rastiščih povsem ustrezna. Celo v GE Lehen, ki je bil raziskovalni objekt za preučevanje prebiralnih gozdov, so opustili prebiranje ter prešli k skupinsko-postopnemu gozdnogojitvenemu sistemu. 5 RAZVOJ POGAČNIKOVIH PREBIRALNIH GOZDOV OD LETA 1909 DO 1992 Iz dokumentacije o gospodarjenju s SVOJlml gozdovi, ki jo je po 2. svetovni vojni Pogačnik izročil Gozdarskemu inštitutu Slovenije, je možno analizirati razvoj njegovih gozdov od leta 1909. 5. 1 Razvoj lesne zaloge Povprečna lesna zaloga prebiralnih sestojev se je v obdobju Pogačnikovega gospodarjenja od leta 1909 do leta 1948 povečala s 191 m3/ha na 303 m3/ha. Leta 1948 je bila povprečna lesna zaloga že višja od optimalne lesne zaloge, kot jo je opredelil Pogačnik (240-300 m1/ha). Od leta 1948 do 1966 se je hektarska lesna zaloga povečala od 303 na 404 m3/ha ali za 5,6 m.1fha letno. Razvoj lesne zaloge po letu 1967 ni potekal v skladu s ciljem, kot je bil opredeljen v Preglednica 1: Razvoj lesne zaloge in njene debelinske strukture ter sestave drevesnih vrst v Pogačnikovih prebiralnih gozdovih. Leto ugotavljanja: 1909 1938 1948/9 1956 1966 1976 1992 Lesna zaloga (m3/ha) 191 259 303 357 404 338 340 Število dreves (Niha) 684 668 596 614 579 431 356 Srednje drevo (m:~) 0,28 0,39 0,51 0,58 0,70 0,78 0,96 Delež I. d.r. v LZ 0,63 0,50 038 0,33 0,25 0,19 0,13 Delež IL d.r. v LZ 0,36 0,49 0,58 0,58 0,59 0,59 0,52 Delež III. d.r. v LZ 0,01 0,01 0,05 0,09 0,15 0,22 0,35 Delež smreke v LZ 1 1 1 0,26 0,28 0,36 0,45 Delež jelke v LZ 1 1 1 0,71 0,69 0,60 0,49 Delež o.i. v LZ 1 1 1 0,01 0,01 0,01 0,02 Delež listavcev v LZ 1 1 1 0,02 0,02 0,03 0,05 Povr;šina (ha) 95 157 157 155 155 155 153 Meritvei!LQrag (cm) 15 10 10 10 10 10 10 GozdV 60 (2002) 7-9 373 11 Cenčič, L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju načrtih IGLG-ohraniti obstoječe lesne zaloge ter izboljšati prebiralno strukturo. Orientacijska optimalna lesna zaloga, ki je bila za prebiralne gozdove v enoti določena v povprečju 380 m3/ha, je bila leta 1966 presežena, saj je znašala 404m3/ ha. Že leta 1976 pa se je lesna zaloga zaradi izjemno močnih sečenj drastično znižala na 338 m3/ha. Povprečna višina lesne zaloge je ostala v naslednjih 16 letih kljub manjšemu obsegu sečnje skoraj nespremenjena. 5. 2 Razvoj debelinske strukture sestojev V obdobju Pogačnikovega gospodarjenja se je močno spremenila debelinska strutura sestojev, v kateri se je močno povečal delež srednjedebelih dreves (preglednica 1 ). Leta 1909 je imelo drevje l. debelinskega razreda 63 % delež v lesni zalogi (meritveni prag je bil 15 cm), leta 1948 pa le še 38 % (meritveni prag 10 cm). Število dreves na enoto površine se je zmanjševalo, povprečni volumen dreves pa povečeval. Kot je razvidno iz preglednice 1 ter grafiko na 1 se je tudi po letu 1948 debelinska struktura občutno spremenila, saj se je povečeval delež debelega drevja ter zmanjševal delež tankega drevja. Leta 1948 je bil v celotni lesni zalogi sestojev delež drevja 3. debelinskega razreda (nad 50 cm) 5 %, leta 1992 pa že 35 %. V istem obdobju se je delež drevja l. debelinskega razreda (do 30 cm) zmanjšal od 38 o/o na vsega 13 %. Povprečni volumen dreves se je celotno obdobje povečeval, število dreves na enoto površine pa se je zmanjševalo. S. 3 Prirastek sestojev Pogačnik je določil tekoči prirastek po kontrolni metodi z upoštevanjem poseka. Povprečni letni tekoči prirastek drevja nad 15 cm premera je v obdobju od leta 1939 do 1949 znašal kar 12,0 m~/ha. V štirih oddelkih je bil višji od 13 m3/ha. Tudi v obdobju med 1920 do 1938 je bil v analiziranem kompleksu gozdov prirastek visok, saj se je skokovito dvignil od 5, 7 m3/ha v predhodnem obdobju na 9 ,O m·l/ha. Na osnovi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov smo ugotovili, da je v obdobju od leta 1957 do leta 1992 prirastek znašal povprečno 11,0 m3/ha. Iz grafikon'a 2 je razvidno, da je bil v povprečju prirastek v Pogačnikovih prebiralnih sestojih najvišji v obdobju 1967-1976, ko je znašal kar 374 13,1 m3/ha. V tem obdobju je bil prirastek kar v treh odsekih celo višji kot l5 m3/ha, v nobenem odseku pa ni bil prirastek manjši od 10,0 m~/ha. Po letu 1976 je prirastek sestojev nazadoval predvsem zaradi manjših lesnih zalog, sušen ja jelke in večjega deleža debelega drevja. 5. 4 Posek Na podlagi Pogačnikove evidence sečenj smo ugotovili, da je v 40 letih posekal 182 m3/ha ali povprečno letno 4,5 m3/ha, torej znatno manj kot je bil tekoči prirastek, ki je bil določen po kontrolni metodi. Pogačnik se je zavedal, da so razen akumulacije lesne zaloge za povečevanje finančnih učinkov potrebni tudi ustrezni nego­ valni ukrepi. V obdobju od leta 1957 do leta 1992 je bilo pose kano 61.190 m3, kar pomeni, da je posek znašal letno povprečno 1.700 m~ ali 11,0 m~/ha. V 36letih je bilo posekano povprečno 395 m3/ha, kar predstavlja nekaj več, kot je bila v tem obdobju povprečna lesna zaloga. Posek je bil v tem obdobju popolnoma enak kakor prirastek. Kljub temu da je bil posek realiziran natanko v višini prirastka, je bila po 36 letih lesna zaloga analiziranih sestojev manjša za l7 m3/ha. Napaka v oceni p1irastka je torej znašala 0,47 m3/ha letno oz. okrog 4 %. Prirastek je bil najverjetneje precenjen zaradi odmrlega drevja, ki je ostalo v gozdu in ni bilo evidentirane. Zaradi majhnega deleža listavcev in gojitvenega cilja, s katerim je bilo predvideno povečanje deleža listavcev v gozdovih, je bil posek listavcev izredno majhen. V obdobju od leta 1957 do leta 1992 so posekali vsega 381 m3 listavcev, kar predstav_lja 0,62 % celotnega poseka. Realizacija poseka je bila v ureditvenem obdobju 1967-1976 znatno nad predpisanim etatom. V ostalih obdobjih so bile sečnje izvedene v manjšem obsegu, kot je bil predpisani etat. 5. 5 Razvoj drevesne sestave Pogačnikovih prebiralnih sestojev Gozdovi v Lehnu imajo osiromašeno naravno drevesno sestavo. Leta 1956 je bil v Pogačni.kovih gozdovih delež smreke in jelke v lesni zalogi sestojev 97 %. Delež ostalih iglavcev, predvsem rdečega bora, je bil 1 %. Bukve in ostalih listavcev paje bilo 2 %. Leta 1992 se je skupni delež srmeke GozdV 60 (2002} 7-9 Cenčič , L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju in jelke v lesni zalogi zmanjšal na 94 %. Zaradi pospeševanja listavcev pa se je njihov skupni delež povečal od 2 %leta 1956 na 5 %leta 1992. Nazadovanje jelke, ki je (bil) splošen pojav na Dravskem Pohotju in v srednji Evropi, je bilo v Pogačnikovih gozdovih precej izrazito. Znradi pešanjn vitalnosti in njenega propadanja je jelko nadomestila smreka. V jelovjih je bila sprememba drevesne sestave gozdnih sestojev izrazita in če bi se ta trend nadaljeval, bi lahko prišlo do zasmrečenjn jelovij. Od leta 1938 do leta 1966 se deleža smreke in jelke v celotni lesni zalogi nista spreminjala . Po letu 1966 pa se je začel precej povečevati delež smreke na račun hirajoče jelke. Leta 1956 sta bili smreka in jelka v razmerju 27:73, leta 1992 pa sta se deleža obeh drevesnih vrst v celotni lesni zalogi sestojev že skoraj izenačila pri razme1ju 48:52. 5. 6 Razvoj prebiralne zgradbe gozdov Razvoj prebiralne zgradbe sestojev smo presojali posredno z analizo razvoja debelinske strukture sestojev po posameznih odsekih in urcditvenih obdobjih. Za prebiralno strukturo sestoja je tipična J porazdelitev, pri kateti se pri vsaki višji debelinski stopnji zaradi specifičnih socialnih razmer zmanjšuje število osebkov. Podatki kažejo, da so imeli sestoji po letu 1938 debelinsko strukturo, ki je značilna za prebiralne sestoje. To je razvidno tudi iz grafiko na 3, v katerem je prikazan razvoj debelinske strukture v Pogač­ nikovih prebiralnih gozdovih. Ob prevzemu posestva so prevladovali mladi sestoji. Prebiralne zgradbe so bile prisotne le fragmentarna, saj je primanjkovalo debelih dreves. Pogačnik je veči­ noma izvajal. vsaj prva desetletja, le sanitarno sečnjo, pospeševal je pomlajevanje in funkcijo prebiralne zgradbe. S temi ukrepi je prevedel prevladujoče mlade sestoje v stopničasto grajene prebiralne sestoje. Tudi relativno kratka obhodnjica od 4 do 5 let ki jo je Pogačnik izkustveno določil kot najustreznejšo, nakazuje na prevladujoči delež mladih sestojev, v katere seje bilo zaradi intenzivne rasti mladih osebkov potrebno s sečnjo pogosteje vračati. Od leta 1956 do leta 1976 se je zgradba gozdov močno spremenila. Kljub temu da je po usmeritvah načrtov bilo potrebno posegati predvsem v srednji debelinski razred, se je ta razred okrepil. Zaradi GozdV 60 (2002) 7-9 tega se je na frekvenčnih krivuljah pojavil pribitek (višek) dreves s premerom okrog 40 cm. Zmanjšal se je delež tankih dreves ter povečal delež debelega drevja. Očitna je zlasti redukcija števila tanjših osebkov. Zgradba sestoj ev se je leta 1992le nekoliko razlikovala od strukture leta 1976. Delež debelega drevja se je ponovno okrepil. Povečalo se je tudi število najdebelejših dreves. Podrobnejša analiza razvoja debelinske strukture -je pokazala, da je bil potek razvoja debelinske strukture po različnih odsekih zelo podoben. Število najtanjših me1jcnih dreves, ki je dober indikator delovanja prebiral nega gozda (SCHUTZ 1989), je bilo leta 1976 in 1992 manj kot 100 osebkov na hektar. kar kaže na motnje v delovanju prebiralnega gozda. Leta 1976 in 1992 debelinska struktura sestojev po odsekih sicer nakazuje prebiralno strukturo sestojcv, vendar nekateri odseki niso imeli več homogene sestojne zgradbe. Struktura sestojev po odsekih je predstavljala večkrat sumarne podatke za različne sestoje v odsekih. ki so naslali zaradi velikih sečenj po letu 1967. Zato smo leta 1992 ugotavljali sestojno zgradbo v Pogačnikovih prebiralnih gozdovih s kartiranjem sestojev. S terenskim popisom smo ugotovili, da so pre­ vladovali sestoji s prebiralno zgradbo, njihov delež je znašal 72 %. Delež enomernih in cnodobnih sestojev je bil 22 %, delež mladovja pa 6 %. 5. 7 Vpliv višine lesne zaloge na tekoči prirastek prebiralnih sestojev S podrobno analizo razvoja prebiralnih sestojev v gospodarski enoti Lehen smo ugotavljali vpliv višine lesne zaloge na tekoči prirastek . V sestojih na rastišču DA nastopi kulminacija prirastka pri lesni zalogi 470 m'/ha. Ob kuhninaciji znaša ptirastek sestojev na tem rastišču 12,3 m 1/ha. Na kompleksu jelovij na nekoliko ekstremnejših rastiščih (Bazzanio-Abietetum) pa nastopi kulmi­ nacija prirastka pri lesni zalogi 430 m'lha in znaša 9,5 m3/ha. Dejanski tekoči prirastek lesa 9,8 m.lfha, ki so ga dosegali prebiralni sestoji v Lehnu v obdobju od leta 1957 do leta 1992 na rastišču DA, kaže na razmeroma slab izkoristek visoke proizvodne zmogljivosti tega rastišča. Vzrok je v prenizkih lesnjh zalogah, hiranju jelke ter v močnih sečnjah v obdobju od leta 1967 do leta 1976. 37!5 11 Cenčič , L.: Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje : primer Lehen na Pohorju Grafikon 1: Razvoj lesne zaloge in 1\iene debelinske strukture v Pogačnikov ih gozdovih. 450 400 :nad 50 cm _ _..----- Ci 350 •30-50 cm ..c M-300 ·: 10-30 cm .§. C1l 250 tn ..Q 200 C1l N ~ 150 (/j 100 <1l ..J 50 o L 1909 1938 1948/9 1956 1966 1976 1992 Leto ugotavljanja Grafikon 2: Razvoj prirastka in izvršenega poseka v Pogačnikovih prebiralnih gozdovih. 20 ,, -~ 18 -s-Prirastek 16 -~Posek 1 \ Ci 14 1 \ :E 1 \ M 12 _§, ~ 10 (1) -(/j 8 ~- Cll ... ....... "i: 6 -~ - c.. .._ -~ 4 2 o O':l co O':l 20 o - - 1---- a. r-- ef!. 15 10 5 ri,.:J 1--- o '--'--- - r-- --1-- r- 1---- t---.-------1-- ,___ '---'--i Q Rampoha • Rog o Poljane Do 100 100-125 125-150 Nad 150 Gm/ha 60 50+----- --~ ~ 40 ;u; ~ 30 +---------·····-···--·-! a. ?fi 20 1o+------1 6-20 GozdV 60 (2002) 7-9 21 -30 31 -40 Razdalja zbiranja O Rampoha 1---- ---·----- --------~ ~ • Rog O Poljane Nad 40 38!5 lil Košir, B.: Tehnološke posebnosti pridobivanja lesa v prebiralnih sestoj ih pride v poštev, saj so vlake na krasu polne vertikalnih in horizontalnih krivin, ki niso primerne za daljša bremena. Na vseh izdelanih kosih lesa naredimo na prednjem koncu glede na smer vlačenja še enojni ali dvojni obrobek s čemer olajšamo privlačevanje lesa. Omeniti moramo še gozdni red, ki je sicer strogo določen s predpisom. Mogočna drevesa v pre­ biralnem gozdu imajo velike krošnje, posekamo pa jih takrat, ko je v okolici že dovolj kandidatov naslednje generacije . Sečnih ostankov je zato veliko, pogosto so napoti in jih moramo zložiti na ustrezna mesta v sestoju. To naj bodo takšna mesta, ki ne bodo v oviro ne rastočemu drevju ali mladju, pa tudi ne ovira pii tej ali pri naslednji sečnji . V teh sestojih obravnavamo drevje -bolj kot sicer - individualno, tu šteje vsako drevo in tako moramo gledati tudi na mlado drevje, pa naj raste v skupinah ali posamično . Z gozdnim redom se da pri tem veliko pomagati. 5 ODPRTOST GOZDOV V predelih, kjer še nimamo zgrajenih traktorskih vlak moramo upoštevati nekaj osnovnih znanj glede odpiranja sestojev z vlakami. Glede na to, da so kraški tereni v teh sestojih skaloviti in vrtačasti, moramo gledati v prvi vrsti na terenske značilnosti in ne na morebitno večjo ali manjšo koncentracijo sečnje. Tu prevladuje listast sistem traktorskih vlak z mnoginU križišči in izrazito stmkturo glavnih ter stranskih vlak. Načelo v teh sestoj ih je, da nenehno gospodatimo po vsej površini in noben večji del površine ni za dalj časa izločen iz proizvodnje . Vlake imajo zato izrazito trajen značaj, za razliko odpiranja enodobnih sestojev, kjer lahko vlake po končani končni sečnji za več desetletij izgubijo svoj pomen. Na težkih terenih je omejeno število mest oz. položajev za izvedbo traktorske vlake. Osnovno odpiranje sestojev z neko minimalno mrežo vlak je tako sorazmerno hitro doseženo, težave pa nastajajo pii zgoščevanju omrežja vlak, kjer naraščajo posegi v gozdna tla in stroški. Izračun optimalne odprtosti zato ni preprost in ga je pogosto bolje nadomestiti s pojmom minimalne tehnične odprtosti, ki dejansko omogoča spravilo lesa z vse površine. Na 8.157ha gozdov visokega krasa v Roškem masivu so bile izmerjene vse stalne vlake (FINK 1996, AUGUŠTIN 2000). Na tem območju je okoli 15% površine gozdov, ki so uvrščeni v prebiralno gospodarjenje. Iz slike vidimo porazdelitev površin glede na gostoto vlak in izračun ano razdaljo zbiranja lesa. Revirji za katere prikazujemo podatke so v državni lasti in pred­ stavljajo t.i. stabilne enote. Ocenjujemo, da je osnovno omrežje vlak zgrajeno, vendar lahko iz slike povzamemo, da bo še potrebno zgoščevanje omrež­ ja saj so na kraških terenih povprečne razdalje zbiranja lesa nad 20m težko dosegljive . V preteklih letih smo ocenjevali poškodovanost drevja v sestoj ih zaradi pridobivanja lesa in pri tem ugotavljali vrsto drugih značilnosti delovišč (KOŠIR 1998, 2000). Med drugim smo ugotavljali tudi odprtost sestojev z vlakami, pri čemer smo ločevali načrtovane vlake od pobegov trakt01ja na brezpotje (nenačrtovane vlake, preglednica 3). Iz preglednice vidimo kakšne so povprečne gostote, pa tudi to, da v skupinsko prebiralnem gospodar­ jenju (sestoji na visokem krasu) gostote ne odstopajo od povprečja. V razpravi o potrebni gostoti vlak ne nastopajo le stroški gradnje in zbiranja lesa, temveč tudi razmislek o poškodbah drevja in o moteni površini tal zaradi traktorskih vlak. Večja gostota vlak pomeni tudi večji delež motene površine, ki se pri nas giblje nekako med 2 in 6%, na težkih terenih je ta odstotek blizu 6%. To vsekakor ni zaželjeno , vendar moramo po drugi strani pretehtati dve dejstvi. Večja gostota vlak pomeni pri poškodbah drevja v sestoju dvoje: manj poškodb v samem sestoju in nekaj več poškodb drevja ob samih vlakah. Poškodbe drevja ob vlakah so odvjsne od količine lesa, ki ga spravljamo po vlaki ter od elementov vlake ter bremena. Pri večji gostoti vlak je posamezna vlaka v povprečju manj obremenjena, vendar zato narašča delež motene površine. Količina lesa nara šča od panja do stranske in Preglednica 3: Gostote vlak glede na vrsto gospodarjenja (m/ha) (meritve po vsej Sloveniji) Vrsta gospodarjenja Načrtovane vlake Nenačrtovane vlake · Skupaj Enodobno 163 59 222 Skupinško prebiralno 154 51 204 Skupinsko raznodobno 126 35 161 Povprečje 150 49 199 386 GozdV 60 (2002) 7-9 Košir, B.: Tehnološke posebnosti pridobivanja lesa v prebiral nih sestoj ih nato glavne vlake. Glavne vlake naj imajo zato čimbolj ugodne elemente, saj ti najmočneje vplivajo ne le na poškodbe okolice, temveč predvsem na stroške dela. Nasploh velja, da se v načelu izogibamo ostrim krivinam, protivzponom in podobno, čeprav je prav v naj težjih terenih to često zelo težko izvedljivo brez velikih zemeljskih del (FURLAN, KOŠIR 2001). V vseh primerih pa je smotrno puščati na kritičnih mestih ob vlakah višje panje, ki branijo preostali del sestaja pred poškodbami, pa rudi vsako poškodovano drevo ni potrebno takoj posekati. Načelo puščanja višjega panja se lahko obnese tudi v sestoju, če želimo ohraniti drevo blizu izrazite smeri piivlačevanja. 6 TRG Ob podmeni, da bomo v nekatetih drugih sestojih pričeli uporabljati strojno sečnjo, moramo pri­ čakovati, da bodo stroški dela na enoto proizvoda v prebiralnih sestojib višji kot drugod. V prebiralnjh sestojih je pestrost sortimentov po kakovostni, drevesni in debelinski sestavi večja kot v enomernih sestojih. Tu najdemo praktično vse sortimente, ki jih lahko da posamezna drevesna vrsta. Krojenje lesa ima zato posebno težo. Spomniti se moramo, da pri kvalitetnejših listavcih na polovici dolžine debla v povprečju dosežemo s pravilnim krojenjem že okoli 90%, pri iglavcih pa okoli 70% vrednosti drevesa (PERKO 1995). Pomembne pa so izjeme po kvaliteti, kjer lahko z napačnim krojenjem naredimo veliko škodo. Vrednost lesa, ki ga pridobimo iz gozda je odvisna od tržnih razmer in spretnosti, s katero gozdarji oz. lastniki gozdov prodajajo svoj les. Današnje razmere niso posebej naklonjene prodaji zelo vrednih ali po kakovosti in dimenzijah zelo posebnih sortimentov. To je trenutno dejstvo, ki ni naklonjeno gojenju velikih dimenzij v prebiralnih gozdovih . Na Hrvaškem so v daljšem časovnem obdobju (SUŠNJAR 2002) ugotovili, da je optimalna dimenzija jelke iz sestojev z bolj ali manj prebiralno strukturo, če je merilo vrednost po enoti prostornine (Gorski Kotar) 52,5cm. Debelejše drevje ima sicer večjo vrednost, ker ima večjo prostornino, vendar izgublja na vrednosti po lm\ čeprav njegove dimenzije še vedno naraščajo. Glede na rastne sposobnosti posameznih rastišč in drevesnih vrst in glede na obstoječe lesne zaloge bi kazalo razmišljati o dvojem: bodisi zadrževati GozdV 60 (2002) 7-9 sečnje najdebelejših dreves pod fiziološkim optimumom dokler se razmere na trgu ne spre­ menijo, ali pa pričeti s podjetniško iniciativo aktivno spreminjati razmere na trgu. Velike dimenzije so brez dvoma motnja v primarni predelavi, če gredo isto pot kot ves ostali les. Če pa bi v ta namen razvili posebne predelovalne linije in posebne končne izdelke, bi lahko dosegli boljši izkotistek kakovosti tega lesa. Ne nazadnje se je potrebno zavedati tudi tega, da so kakovostni prebiralni gozdovi redkost, biser, ki bi ga morali znali kot takega tudi prodajati. Promocija lesa iz teh gozdov bi morala biti ena izmed nalog vseh: ZGS, lastnikov in izvajalcev v gozdni proizvodnji. Pri tem bi morali znati poudariti tisto, kar drugim manjka- funkcijo varstva narave, estetsko funkcijo, vrstno raznolikost itd. Hlod, ki leži ob cesti ne zna pripovedovati svoje zgodbe. To mora zanj narediti nekdo drug. 7 REFERENCE AUGUŠTIN, A. 2000 Stanje odprtosti gozda z gozdnimi vlakami v revirju Rampoha.- Univerza v Ljubljani, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, diplomsko delo, 44 s. FINK, J. 1996 Razvoj in stanje odprtosti gozda z gozdnimi vlakami v rcvi1ju Rog.-Univerza v Ljubljani, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, diplomsko delo, 39 s. KOŠIR. B. 1998. Poškodbe gorskih smrekovih sestojev zaradi pridobivanja lesa. -XIX. gozd.štud.dnevi, Zb. referatov, Logarska dolina, marec 98, Univerza v Ljubljani , Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 95-107. KOŠIR, B. 2000 Primerjava rezultatov modela poškodb drevja v sestoju zaradi pridobivanja lesa in rezultatov terenskih opazovanj. -Z. gozd. in les., 62, s. 53-86 MEDVED, M./KOŠIR., B. 2002. Varno delo pri sečnji.­ ZGDS, Gozdarski nasveti, Ljubljana, 92 s. FURLAN. F., KOŠIR, B. 1998. VaJno delo s traktmji pri spravilu lesa.-ZGDS, GozdaJski nasveti, Ljubljana, 80s. PERKO, F. 1995. Gojenje gozdov.- ČZD Kmečki glas, Ljubljana, s.l37. PRELESNIK, A. 1986. Pogled na Hufnaglovo zamisel prebiralnega gospodarjenja na slovenskem visokem krasu. -GG Kočevje, Kočevje, 22 s. STREL, G. 2002. Vrednostna in količinska analiza poseka v dobovih gozdovih (Krakovski gozd). -Univerza v Ljubljani, BF, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, diplomsko delo, 36 s. SUŠ NJAR, M. 2002. Neke značaj ke kakvoce stabala obične jelc (Abies alba, MILL.) u gospodarskoj jedinici »Belevina« nastavnog -pokusnog šumskog objekta Zalesina. -Sveučilište u Zagrebu -Šumarski Fakultet, Magistrsko delo, Zagreb, s. 91. 387 111 ~------------ -------Strokovna razprava GDK: 22l.4: (497.12) Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovr šinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Distribution , structure and co1nposition of selection (plenter) and uneven-aged forests in Slovenia Dragan MATIJAŠIC*, Andrej BON ČINA** Izvleček Matijašic, D., Bončina, A.: Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 9. Prevod v angleščino : Matijašic in Bončina . Leklura angleškega besedila: Jana Oštir. V prispevku je prikazan razvoj razširjenosti prebiralnih gozdov v obdobju po drugi svetovni vojni ler opisano današnje stanje, struktura ter perspektive prebiralnih in malopovršinsko raznomernih sestojev v Sloveniji. Pri zbiranju, urejanju ter analizi podatkov smo uporabili dva osnovna vira. Pregled zgodovinskega ('azvoja razširjenosti prebiralnih gozdov smo zbrali na osnovi podatkov prve inventure leta 1946-1947 ter iz vseh obstoječih območnih načrtov treh desetletnih obdobij (1971- 1980, 1981-1990 in 1991-2000) . Površina prebiraJnih gozdov se je v povojnem obdobju zmanjšala s 707.982 ha na 11.679 leta 2000. Analiza sedanje razširjenosti in značilnosti prebiralnih gozdov temelji na bazi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije. Skupna površina prebiral nih ter malopovršinsko raznomemih gozdov v Sloveniji je 43.474 ha oz. 3,8% površine vseh gozdov. Popolni pregled vseh površin prebiralnih gozdov bo končan leta 2007, ko bo zaključen desetletni ciklus inventure gozdov na sestojni ravni. Glede na ekološke, rastiščne in gospodarske razmere so naj primernejši pogoji za pospeševanje prebiralnega gospodarjenja v izbranih jelovo bukovih gozdovih v Kočevje, Novo mesto in Postojna ter v nekaterih smrekovo-jelovih gozdovih v Nazarjah, Sl. Gradcu in Mariboru. Ključne besede: prebiralni gozd, raznomemi gozd, gojit veni sistem, površina prebiralnih gozdov, struktura sestojev, drevesna sestava, gozdnogospodarska območja. Slovenija. Abstract Matijašic, D., Bončina, A.: Distribution, structure and composition of selection (plenter) and uneven-aged forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, 60/2002, št. 7-9. Slovene, with abstract in English, lit. quot. 9. Translated into English by Matijašic and Bončina . English language editing by Jana Oštir. The paper presents the development of distribution of selection forests in the period after World War II and the current structure and perspectives of selection forests and uneven-aged forests in Slovenia. Two main sources were used for collecting, editing and analysing the data. The overview of historical development of selection forests was done on the basis of the first forest inventory data from the years 1946-1947 and of all existing regional management plans for three 10-year periods (1971-1980, 1981-1990, 1991-2000) . According to the collected data, the surface of the selection forests decreased during the post-war period from 707,982 ha (!947) to 1 L679 ha (2000). The analysis of the present prevalence and characteristics of selection forests is based on the database of the Slovenian Foresl Service. An inventory and analysis show that at p('esent the total surface of selection and uneven-aged forests is 43,474 ha or 3.8 % of all forest surface. The overview of the surfaces of selection forest s will be comp le ted in the year 2007, when the l 0-year inventory cycle of forest stands is completed. Considering the ecological , stand and economic conditions, the most suitable conditions for stimulating selection forest management are present in selected fir-beech forests in the Kočevje, Novo mesto and Postojna regions and in the fir-spruce forests of the Nazarje, Slovenj Gradec and Maribor regions. Key words: selection forest, uneven-aged forest, silvicultural system, distribution of selection forests, stand structure, tree species composition, forest management regions, Slovenia. 1 UVOD Odnos do prebiral nega gospodaljenja se je v zadnjem stoletju dvajsetega stoletja zelo spreminjal. Po­ vojnemu obdobju navdušenja je sledilo obdobje razočaranJa in opuščanja prebiral nega gospodarjenja, tako v Sloveniji kot tudi v širšem srednjeevropskem prostoru (SCHUTZ 2001). Danes so pogoji gospo- 368 darjenja z gozdom izjemno zapleteni, saj se ob neugodnih gospodarskih pogojih spreminjajo zahteve lastnikov gozdov, pojavljajo se nove z-ahteve javnosti *D. M. univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana **doc. dr. A. B. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, Biotehniška fakulteta. Večna pot 83, 1000 Ljubljana GozdV 60 (2002) 7-9 Matijašic, D. in Bončtna, A.: Razširjenost , struktura in sestava prebiralnih in malopovrš insko raznomernih gozdov v Sloveniji do gozda.'_ Id _so pogosto_tu~i na~protuj~če. P~ebiralno Prvi del podatkov 0 prebiral nih gozdovih gosp~~aiJ~nJ~ l_ahko zruad1 SVOJih ~na~Ilnostl, k~t st_a, ~redstavljajo podatki, ki so bili zbrani pri gozdnih na ~:.Imet tiaJ~ostno_ gospo~aiJenJe ~a maJhnih mventurah za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov povtsl~ah,_ relativno mzek vlozek v goJitvena dela, s prvim letom veljavnosti od 1992 do 1997. Podatki v doloce~1h _ razmerah ~redstavlja optimalen način so zbrani na ravni odsekov po navodilih tedaj crospodafjenJa z o-ozdovt 1" . . o o · ve Javnega Prav1lntka o gozdnogospodarskih 2 NAMEN IN OPREDELITEV PROBLEMA načrtih iz leta 1986. Le ta je med ostalim predpisoval tudi zbiranje podatkov o razvojni fazi >>prebiratni gozd«. V analizo smo vključili tiste Osno~ne značilnosti prebira1nih gozdov so odseke, v katerih so gozdovi, opredeljeni kot (SCHUTZ 2001 ): prebiralni, zavzemali vsaj 30% površine celotnega • prebiralni gozdovi so relativno redkj in zavzemajo majhne ali celo nepomembne gozdne površine; • u·adicionalen ati klasičen sistem prebiranjaje razširjen le v gozdovih z večjim deležem jelke, pretežno v gorskem in visokogorskem vegetacij­ skem pasu; • prebiralni gozdnogojitveni sistem se pocrosto . . c tzvaJa fragmentarna -na majhnih površinah. V razi ska vi smo podali kratek zgodovinski pregled razširjenosti prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji ter analizirali sedanjo razšiijenost tipičnih prebiralnih gozdov kot tudi ostalih malopovršinsko raznomernih sestojev. Hkrati smo analizirali sedanjo strukturo in sestavo prebiralnih gozdov in posamezno ter šopasto raznomernih gozdov ter nakazali območja, v katerih je lahko prebiralno gospodarjenje še posebej aktualno. 3 METODE DELA Pri zbiranju, urejanju ter analizi podatkov smo uporabili dva osnovna vira. Pregled razvoja razširjenosti prebiralnih gozdov v preteklih desetletjih smo analizirali na osnovi podatkov iz območnih načrtov za naslednja desetletna obdobja: 1971-1980, L981-1990 in 1991-2000. Prve podatke o razširjenosti prebiralnih gozdov iz obdobja po drugi svetovni vojni smo povzeli po elaboratu Inventarizacija gozdov 1946 in 1947. Analiza sedanje razširjenosti in strukture prebiralnih gozdov temelji na bazi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS 2001). Podatki so zaradi metodologije zbiranja v povprečju stari pet let. Zaradi spremembe načina klasifikacije sestojev v razvojne faze oziroma sestojne tipe smo skupne podatke o prebiralnih gozdovih v Sloveniji zbrali iz treh delov . GozdV 60 (2002) 7~9 odseka. Tako smo analizirali skupaj 1.308 odsekov s skupno površino 33.149 ha. Drugo skupino podatkov o prebiralnih gozdovih predstavljajo tisti podatki, ki so bili podlaga za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov v obdobju 1998-2001. Ti podatki so zbrani skladno z veljavnim Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdno­ gojitvenih načrtih (1998), ki predpisuje zbiranje informacij na ravni gozdnih sestojev, ki jih klasificiramo v deset razvojnih faz oziroma zgradb sestojev. Skladno s Pravilnikom (1998) so prebira1ni. gozdovi uvrščeni v sestojni tip »malopovršinsko raznomerni (tudi prebiral ni) sestoji<<. Ker Pravilnik ni predvidel posebnega sestojnega tipa zgolj za prebiralne gozdove, so na Zavodu za gozdove Slovenije leta 1998 z internim aktom desetim sestoj nim tipom dodali še enajstega, kije rezerviran za tipične prebiralne sestoje. Na podlagi teh podatkov so bili do leta 2001/2002 izdelani načrti za skupaj 86 gozdnogospodarskih enot, ki pokrivajo približno 35% površine vseh gozdov. Pri analizi prebira ln ih gozdov smo uporabili nekatere podatke, ki so zbrani le na ravni odsekov (nadmorska višina nagib, gozdna združba, lastništvo, kamnitost: skalnatost, kamnina). Tako smo analizirali 1.532 odsekov s skupno površino 29.450 ha. Tretji del informacij o prebiralnih gozdovih, ki smo jih analizirali, predstavljajo evidence poseka po vrstah sečnje. Uporabili smo podatke o evidencah sečenj za sedem let (od leta 1995 do leta 2001 ). Delež sanitarnih sečenj ter poseka oslabelega drevja, ki smo ga analizirali za tri glavne drevesne vrste prebiralnih gozdov (snu·eka, jelka in bukev) srno uporabili kot posreden kazalec vitalnosti prebiralnih gozdov. 389 lili Matijašic, D. in Bončina , A: Razši~enos t, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomern ih gozdov v Sloveniji 4 REZULTATI 4. 1 Spreminjanje površine gojitvenih sistemov V povojnem obdobju - v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih, se je površina gozdov s prebiralnim gospodaJ.jenjem zmanjševala. Sbinjamo se lahko z mnenjem (BONČINA 2000), da spre­ membe zgradbe gozdnih sestojev ve1jetno niso bile tako velike in očitne, kot kažejo številke, saj je šlo predvsem za spremembe v načinu razvrščanja gozdov. V prvem povojnem obdobju namreč še niso poznali skupinsko-postopnega gospodrujenja, zato je bila odločitev za prebiralno gospodarjenje predvsem nasprotovanje in alternativa golosečnemu sistemu, saj večina gozdov ni bila primerna za prebiranje. Šele v sedemdesetih letih se je postopoma uveljavilo skupinsko-postopno gospodrujenje. 4. l. 1 Površina prebiralnih gozdov v Sloveniji leta 1947 Površina gozdov, na kateri so v povojnem obdobju dejansko prebiralno gospodarili, nam ni znana. V prvi inventuri slovenskih gozdov je zapisano, da se na približno 85% površine vseh gozdov gospodari na prebiralen način (lnventarizacija gozdov 1947). Če ta odstotek primerjamo s takrat ugotovljeno celotno površino gozda v Sloveniji v istem elaboratu (832.920 ha), lahko ugotovimo, da je bilo leta 1947 predvideno prebiralno gospodarjenje na skupni površini 707.982 ha. V študiji so še posebej poudarili, da ne obravnavajo samo zasebnih gozdov, temveč tudi državne oz. bivše veleposestniške gozdove. Avtor elaborata navaja, da je na podlagi švicarskih in francoskih analiz potrebno določiti »pravilno ali normalno strukturo prebiralncga gozda«~ ki naj bi imela sledečo strukturo lesne zaloge po razširjenih debelinskih razredih: v prvem debelinskem razredu naj bo 15% lesne zaloge, v drugem 50% in v tretiem 35% celotne lesne zaloge. 4. l. 2 Površina prebiralnih gozdov po letu 1947 Leta 1971 so bili izdelani prvi območni gozdno­ gospodarski načrti, ki omogočajo celostni vpogled v tedarDe stanje slovenskih gozdov. Po teh podatkih je bilo v »prebiralno obratovanje« uvrščenih skupaj 248.539 ha gozdov, v »prebiralno ali skupinsko prebiralno obratovanje« pa 101.132 ha. Ker se v dostopnih preglednicah oba podatka praviloma ptikazujeta ločeno in se torej ne prekrivata, lahko sklepamo, da je bila takratna površina prebiralnih gozdov v Sloveniji 349.671 ha, kar predstavlja 36,3% celotne površine tedanjih gozdov. Največ prebiralnih gozdov je bilo izločenih v gozdno­ gospodarskih območjih Kranj, Novo mesto in Maribor (več kot 80 % takratne površine gozdov), medtem ko v Tolminu, Sežani in Murski Soboti tega gozdnogojitvenega sistema niso omenjali. V državnih gozdovih so velik delež nekdanjih prebiralnih gozdov uvrstili v sistem skupinsko­ postopnega gospodrujenja (Postojna), medtem ko v zasebnih gozdovih pogosto omenjajo »kmečko prebiranje« kot dejanski način gospodarjenja v zasebnih gozdovih (Bled, Brežice). Naslednja inventura slovenskih gozdov , ki je bila podlaga za izdelavo območnih gozdno­ gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1990, kaže Graf l. Spreminjanje površine prebiralnih gozdov v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni 800000 700000 600000 500000 ~400000 300000 200000 100000 390 o 1940 .. 7(1 17Q8? """""' ~ ~ i ~ 1 1950 1960 -·- -........... ~9.671 1 ~ 1 ~ j 19.986 1 ~b.294 1 1.6~ 43.474 1970 1980 1990 2000 2010 leta GozdV 60 (2002) 7-9 Matijašic, D. in Bončina, A.: Razši~enost , struktura in sestava prebiralnlh in malopovršinsko raznomem ih gozdov v Sloveniji Kana 1: Današnja razširjenost malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji nadaljnje zmanjšanje površin gozdov s prebi­ ralnim gospodarjenjem, saj je površina pre­ biralnih gozdov leta 1981 znašala 127.086 ha. To je bilo obdobje intenzivnega uvajanja skupinsko­ postopnega gospodarjenja, ki je bil glede na stanje gozdov in rastiščne razmere v splošnem tudi primernejši gozdnogojitven] sistem. Podatki o spreminjanju površin prebiralnih gozdov potrjujejo, da je v tem obdobju prišlo dejansko do popolne zamenjave gojitvenih sistemov. Tako se je površina gozdov s prebiralnim gospo­ darjenjem v območju Kranj zmanjšala s 85,3% na 1,8% celotne površine, v območju Novo mesto z 88,8% na 3,7% in v območju Maribor z 80,9% na 20,2%. Bili pa so tudi primeri, ko so nekatera območja prvič po letu 1947 omenjala skupinsko prebiralno gospodarjenje (na primer območje Tolmin). Po podatkih iz območnih načrtov 1991-2000 je leta 1990 površina gozdov s prebiralnim gospo­ darjenjem dosegla svojo najnižjo vrednost v povojnem obdobju. V takratnih območnih načrtih prebiralnemu gospodmjenju, razen v Kočevju in Postojni, niso namenjali veliko pozornosti. V večini območij so se odločili za prehod na skupinsko­ postopno gospodarjenje- tudi v tistih gozdovih, ki so bili včasih uvrščeni med prebira1ne. Skupna prikazana površina prebiralnih gozdov v Sloveniji je bila leta 1990 10.294 ha - v območju Kočevje 5.685 ha in v območju Postojna 4.609 ha. V nekaterih gozdnogospodarskih načrtih območij so omenjali fragmentame ostanke prebiral nih sestojev, Preglednica 1: Pregled razširjenosti prebiralnih gozdov v nekaLerih sredi~jeevropskih državah (SCHUTZ 2001) Država Površina (ha) Odstotek celotne gozdne površine (%) Avstrija 60.000 <2,0 Nemčija 60.000 <2,0 Slovenija 43.000 3,8 Švica 50.000 5,3 GozdV 60 (2002) 7-9 391 Ili Matijašic, D. in Benč ina , A.: Razširjenost , struktura in sestava prebira/nih ln malopovršinsko raznomern ih gozdov v Sloveniji Kana št. 2: Razširjenost prebiralnih gozdov v sred1~eevropskem prostoru (po Schutz, 2001) predvsem v območjih s tradicijo prebiranja (na primer Nazarsko gozdnogospodarsko območje). nekateri načrti pa omenjajo, da hirajoča jelka onemogoča nadaljevanje tradicije prebiranju (na primer območje Maribor). V osnutku območnih načrtov 2001-2010 se tipični prebiralni sestoj kot sestojni tip evidentirani na skupni površini 11.679 ha, kar predstavlja 1,0% površine vseh gozdov. Dejanska površina je večja, saj sem niso všteti malopovršinsko raznomerni gozdovi ter raznomerno struktUiirani sestoji, ki tudi vključujejo prebiralne sestoje. Tipičnih prebiralnih sestojev je največ na Kočevskem (49,5% površine vseh sestojev v Sloveniji) , v Nazarjah (31,9%), Novem mestu (11,5%) in Mruiboru (6,2%). LEGENDA 1. Francoska Jura (CH) 2. Kanton Neuenburg (CH) 3. Emmental (CH) 4. Schwarzwald (O) 5. Področje Bregenz (A) in Allgau (D) 6. Prebiralni bukovi gozdovi v deželi Thi.iringen (0) 7. Prebiralni smrekovo jelovi gozdovi severovzhodne Slovenije 8. Jelovo bukovi gozdovi Dinarskega pogorja v Sloveniji 4.1. 3 Karta sedanje razširjenosti prebiralnih gozdov v Sloveniji in primerjava z nekaterimi srednjeevropskimi deželami V analizi sedanje razširjenosti in strukture prebiralnih gozdov srno vključili sestojna tipa »tipični prebiralni gozdovi« in »posamično in šopasto raznomerni gozdovi« (glej poglavje 3). Oba sestojna tipa v nadaljnjem besedilu obravnavamo skupaj ter jih imenujemo >>malo­ površinsko raznornerni gozdovi«. Iz karte 1 je razvidno, da so malopovršinsko raznomerni gozdovi razširjeni predvsem v gozdnogospodarskih območjih Bled, Kočevje, Postojna, Novo mesto, Brežice, Nazarje, Slovenj Gradec in Maribor. >>Tipični prebiralni gozdovi« so zastopani predvsem v območje Kočevje, Postojna, Nazarje in Maribor, medtem ko v Preglednica 2. Površina malopovršinsko raznomernih gozdov po gozdnogospodarskih območjih 11 "" ~ li (.) ro "" o o o o o E ., "O .... ..... -~ "" c ">' ~ r: o .D "" '2 = -~ o "[? ..0 o c !:! 8 [::j .~ ;:1 ~ a:i ~ o o o ~ ~ Q) ;;56 Cl., ~ z co z či) U') Površina (ha) 232,5 17757,3 251,0 1.172.4 2.696.1 5.496,3 1.446.3 2.242,6 1.134,6 3.552,3 7.207,6 285,5 43.474,3 Delež(%) 0.5% 40,8% 0,6% 2,7% 6,2% 12.6% 3,3% 5,2% 2,6% 8.2% 16,6% 0,7% 100,0% 392 GozdV 60 (2002) 7-9 Matijašic, D. in Bončina , A.: Razširjenost, struktura in sestava prebiralnih in malopovrš insko raznomern ih gozdov v Sloveniji Preglednica 3. Pregled gozdnih združb (v%) v malopovršinsko raznomernih gozdovih po gozdnogospodarskih obmo čjih -o <1> as Omphalodo-F age rum Omphalodo -Fagerum var. geogr. Anemone tri{olia Neckero Abieretum Oalio ro_rundifolii-Abi etetum Bazzanio Abiererum Bleclmo Faf.(etum Luzulo Fa~etum , Querco Luzulo Fagerum Hacquetio Fa~etllm Lal/ii o orvalae-F agetum var. geogr. Dentaria penraphvlios Anemono 1 r!foliae- F agetum 47,7 Ostale gozdne združbe 52,3 Skupaj 100,0 ostalih območjih (Bled, Kranj, Brežice ... ) prevladujejo skoraj izključno kmečki raznomerni sestoji. Po najnovejših podatkih (SCHUTZ 200 l ), zavze­ majo prebiralni gozdovi v srednji Evropi približno 400.000 ha. V preglednici 1 so prikazani deleži gozdov v nekaterih srednjeevropskih državah. 4. 2 Značilnosti sedanje razširjenosti malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji 4. 2. 1 Po gozdnogospodarskih območjih Današnjo razširjenost malopovršinsko raznomernih gozdov smo povzeli iz baze podatkov o slovenskih gozdovih, ki jo vzdržuje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS 2001) Sedanja razširjenost teh gozdov znaša 43.474 ha, kar predstavlja 3,8% površine vseh slovenskih gozdov (preglednica 2). Malopovršinsko raznomerni gozdovi se pojav­ ljajo predvsem v dveh ločenih geografskih območjih- v Dinarskem pog01ju in severovzhodni Sloveniji. Površina »tipičnih prebiralnih gozdov« v južni Sloveniji (območja Postojna, Kočevje in Novo mesto) zavzema skupaj slabo četrtino vseh malopovršinsko raznomernih gozdov Slovenije, medtem ko je v severovzhodni Sloveniji (Nazarje, Slovenj Gradec in Maribor) teh gozdov 11.894 ha oziroma 27 ,3%. vseh malo površinsko raznomernih gozdov. V gozdnogospodarskih območjih Bled, Brežice, Kranj, Sežana in Ljubljana je prikazan predvsem sestojni tip »posamično in šopasto raznomerni gozdovi«. Odsotnost malopovršinsko GozdV 60 (2002) 7-9 «J G) 8 11.) .... . ...., c ~~ ';::;' -~~ o ~o = ~~ o o .o c. ~N "; ·;::: > ti> [;3 > "" ::::1 o o o 11.) <1> ~o "' ·~o ~ o.. ::.:: z E d3 z ~ GO er., 62,0 90,5 57,8 5,0 17,0 7,0 L.6 9,2 5,8 2,4 6,6 5,1 0,2 0,9 1,3 0,3 31,2 4,8 42,2 3,4 8,6 1,? 14,3 7.2 3,6 3,4 -1,8 0,2 0,1 17,3 17,5 2,0 2,1 27,1 22,4 24,5 2.4 7,0 4,3 8,6 26,7 12,9 3,3 0,1 3,3 6,3 4,0 8,4 0,1 16,8 2,1 1,9 18,2 27,1 1,6 29,8 64,9 16,3 38,3 20,4 30,9 36,7 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 raznomernih sestojev v Murski Soboti je glede na rastiščne razmere in fitogeografski položaj pričakovana, medtem ko je to v Celju posledica načina razvrščanja sestojev v preteklosti. 4. 2. 2 Rastiščne razmere v gozdovih Oceno rastiščnih razmer smo opravili glede na zastopanost gozdnih združb v tistih odsekih, v katerih je delež malopovršinsko raznomernih gozdov presegel trideset odstotkov njegove površine. Rezultati analize ocene so prikazani v preglednici 3. Ocenjujemo, da so gozdne združbe, ki so primerne za prebiralno gospodarjenje predvsem Omphalodo-Fagetum, Omphalodo­ Fagetum var. geogr. Anemone trifolia, Neckero­ Abietetum, Galio rotundifolii-Abietetum in Bazzanio-Abietetum. Če pogledamo razširjenost prebiralnih gozdov po posameznih območjih, potem ugotovimo, da v območju Postojna 69% vseh prebiralnih in malopovršinsko raznomernih gozdov uspeva na rastiščih Omphalodo-Fagetum in Neckero-Abi etetum, v območju Kočevje 97% na rastišču Omphalodo-Fagetwn, Neckero-Abietetum in Galio rotundifolii-Abietetum, v območju Novo mesto je 60% prebiralnih gozdov na rastišču Omphalodo-Fagetwn, Neckero-Abiet etwn in Galio rotundifolii-Abietetum, v območju Nazarje je 53% gozdov na Omphalodo-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia, Galio rotundifolii-Abietetwn in Bazzanio-Abietetwn in v območju Maribor je 55% prebiralnih gozdov na rastiščih Omphalodo­ Fagetum, Galio rotundifolii-Abietetum in Baz.zanio­ Abietetum. 393 Matijašic. D. in Bončina . A.: Razširjenost . struktura in sestava prebiralnih in malopovrsinsko raznomernih gozdov v Sloveniji Preglednica 4. Pregled površin (ha) malopovr šinsko raznomernih sestojev po 200-metrskih višinskili pasovih < ~ ::::? "' '"' z ~ ~ ·-c g 1) c o -~ 'i? u Č5 ~.:: "' ~ '§ ::> -~ § c <) <.> ., .::;, )~ ;> tl c > ""2 -~ ..c ;N ., >"O ';;j ~~ o ;:;; ~ ;; :=> > g_ o i!5 ~ ::l o o e u z ~8 :::2 ....l ~ !- :.J' Cl. :.::: z c:: ~C/) C/) (Jl do 200m o o o o o o 14 118 o o o o 132 0,3% 200 do 400rn o o !3 34 o o 230 673 6 41 813 o 1.810 4,2% 4{) 1 do 600rn o 53 26 152 o 5 259 970 580 650 1.075 204 3.974 9,1 o/o 601 do 800rn 61 549 11 366 94 419 626 352 204 1.025 2.987 78 6.772 15,6% 801 do 1000 m o 1.699 75 219 954 2.393 312 129 -132 826 1.844 3 8.586 19,8% 100 l do !200m 79 2.259 81 128 1.031 2.526 5 o 175 522 445 -o 7.251 16,7% \201 do 1400m 17 1.505 22 200 249 149 o o 14 119 43 o 2.318 5,3% 1401 do l600m 76 3.815 o 62 368 4 o o 25 171 o o 4.521 10,4% več kot 1600 o 7.878 23 Il o o o o o 199 o o 8.111 18,7% Skupaj 232 17.757 251 1.172 2.696 5.496 1.446 2.243 1.135 3.552 7.207 285 43.474 100% Povprečna nrnv 1.140 1.495 993 898 \.088 995 646 473 705 885 699 559 1.095 Preglednica S. Pregled nagibov terena (stopinje) malopovršinskih raznomernih sestojev po območnih enotah (v ha) ~ "' ., "' § '"' ., ·§ ~~ '2 '§ '2 ~ c c. ~ > o o ~ ;:J o o o cl; !-i!5 :.J' Cl. :.::: z Do 10° o 463 15 27 11 105 222 od 11°do20° 33 2.182 4 355 308 1.861 1.019 od 21° do 30° 179 4.228 31 441 1.384 1.775 17!1 od 31° do 40v 17 5.823 27 311 897 1.206 16 več kot40° 3 5.061 174 38 96 550 11 Skupaj (ha) 232 17.757 251 1.172 2.696 5.497 1.446 Povprečni nagib 25 34 42 25 28 26 4. 2. 3 Prebiralni gozdovi po nadmorskih višinah in nagibih V preglednici 4 je prikazana porazdelitev gozdov po višinskih pasovih ter gozdnogospodarskih območjih. Povprečne nadmorske višine, ki so izračunane kot tehtane srednje vrednosti glede na površino, kažejo na nekaj zanimivih izsledkov. Tako lahko ugotovimo povprečno višje nadmorske višine prebiralnih sestojev v območju jugozahodne Slovenije (Dinarsko pogorje), kjer se gibljejo od 646 m pri Novem mestu do 1.140 m v Tolminu. Povprečne nadmorske višine prebiralnih in malopovršinsko raznomernih sestoji v severo­ vzhodni Sloveniji pa zavzemajo vrednosti od 699 m v Mariboru do 885 m v Slovenj Gradcu. Če izvzamemo podatke za območje Bled (v katerem so v malopovršinsko raznomerne gozdove vklju­ čene tudi vege površine gozdov na gozdni meji) se 70% vseh malopovršinsko raznomernih gozdov nahaja v višinskem pasu med 600 in 1.200 m. 394 16 < o z ., -~ ::; ~5 "' C:l:l c: u ;;... (.) '" ., o .::;, ~ ~ >"o:::> ·;; ~~ o ~ l:J .52 e ....l cD u z C/) C(j 2: ~C/) C/) (Jl !96 210 2!1 508 21 1.806 841 406 101 1.609 94 8.792 875 296 1.035 3.331 168 13.921 271 162 1.380 1.194 3 11.307 59 60 1.008 566 o 7.647 2.242 1.134 3.552 7.208 286 43.473 21 20 36 25 20 29 Povprečni nagib malopovršinsko raznomernih gozdov znaša 29". Večja odstopanja od povprečnega nagiba so le pri Kranju ( 42") in Sl. Gradcu (36"), medtem ko so gozdovi na območju Dolenjske (Brežice, Novo mestu) po pličakovanju bolj položni (nagibi pod 20'} Razlaga za presenetljivo nizek povprečni nagib v Nazarjah je v tem, da so prebiralni gozdovi razširjeni predvsem v območju Homa, kjer je tudi nizka povprečna nadmorska višina. 4. 2. 4 Lastniška struktura malopovršinsko raznomernih gozdov Analiza strukture prebiralnih gozdov po lastništvu predstavlja trenutno oceno stanja. Natančne površine gozdov, ki je v procesu denacionalizacije že prešla v zasebno last, ni mogoče ugotoviti. Podatki o lastništvu prebiralnih gozdov 'kažejo zelo podobno sliko kot velja za vse slovenske gozdove, saj je slabih 30% vseh prebiralnih gozdov v državni lasti, in sicer največ v območju Kočevje ( 45% vseh državnih prebiralnih gozdov), okoli 10% v območju GozdV 60 {2002) 7-9 Matijašic, D. in Bonč ina , A.: Razširjen ost, struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomern ih gozdov v Sloveniji Preglednica 6. Pregled lastniške strukture malopovršinsko raznomernih gozdov (v ha) o "' "' o El c:: c:: "' c I lastništvo .E ·~ z .[ o 1l > "' o o ~ ~ o iii :J' Il.. ~ z Zasebni 136 8490 188 892 1.879 2.126 544 Osmle pravne o o 12 o 58 J 1 osebe Drža,·ni 96 9267 St 281 759 3.367 900 Občinski gozdovi o o G o o o 2 Skupaj 232 17.757 251 1.172 2.696 5.497 1.446 Postojna, v Novem mestu, Mariboru in Sl. Gradcu. Največji delež zasebnih prebiralnih gozdov (več kot 6.000 ha) je v območju Maribor, saj je tam 36% vseh zasebnih prebiralnih gozdov, manj pa v območju Slovenj Gradec, Postojna, Kočevje in Brežice. 4. 3 Struktura in sestava sedanjih malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji 4. 3. 1 Drevesna sestava Drevesna sestava malopovršinsko raznomernih gozdov v Sloveniji potrjuje tezo, da v tovrstnih gozdovih Srednje Evrope prevladujejo tri drevesne vrste: smreka, jelka in bukev. Tako je delež jelke v lesni zalogi vseh analiziranih rnalopovršinsko raznomernih gozdov 17,2%, smreke 39,7% in bukve 26,7%. Podroben pregled strukture drevesnih vrst je predstavljen v preglednici 7. ~ ::: z o ., lil "2u .2 12!3 "' l) "' 'f? " " ·~ ;> ~N >""' li ~~ o !:! d :l o e ....l ca z Vi O :.:'E ~Ul U) U) 1.897 1.049 2.886 6.307 197 26.591 58 l o 85 o 218 287 85 666 816 89 16.664 o o o o o 3 2.242 1.135 3.552 7.208 286 43.474 Iz podatkov je razvidno, da glede na drevesno sestavo v nekaterih območjih (npr. območje Brežice) nikakor ne moremo govoriti o tipičnih prebiralnih gozdovih. Tukaj so v analizo zajeti predvsem malopovršinsko raznornerni gozdovi nižinskega in giičevnatega pasu, na kar kažejo tudi specifične rastiščne razmere (preglednica 3). Tipična drevesna sestava prebiralnih gozdov je opazna v gozdnogospodarskih območjih Postojna, Kočevje, Novo mesto, Nazarje in Maribor. V Slovenj Gradcu je zaradi načina gospodarjenja v preteklosti (zasrnrečenje) delež jelke v skupni lesni zalogi izjemno nizek (le 3,1 %). 4. 3. 2 Lesna zaloga in debelinska struktura Ocena lesne zaloge in debelinske strukture je zaradi metodološkega razloga le približna ocena, saj smo v analizo vključili celotne odseke. V vseh območjih so lesne zaloge malopovršinsko raznomernih Preglednica 7: Deleži drevesnih vrst v lesni zalogi malopovršinsko raznomernih gozdovih po območjih(%) C':l o o o 1-< ....... Drevesna c:: ';;;:' '6' (.) o ·~ o o (.) ·~ o o .a C':l (': "O o ;> t; ;N >"' ·~ ~o Q., vrsta o >(.) o ~ o E: t;O := CE o o o o e:O ~ ..:.: Q.. ~ z s z č/)~ oo TJJ Srn reka 58,7 20,4 18,1 20,3 8,0 58,7 61,2 39,5 34,1 39,7 Jelka 3,3 39,8 38,2 25,5 2,6 21,4 3,1 25,2 6,7 17,9 Bor 1,3 2,6 0,3 0,9 5,9 5,7 11,2 5,0 5,2 3,2 Macesen 6,1 0,0 O,C 0,0 0,6 0,6 5,0 0,6 1,2 2,4 Ostali iglavcl o 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 Bukev 28,1 32,1 36,9 33,0 44,7 7,9 11,4 15,2 32,9 26,7 Hrast o 0,0 0,1 6,6 14,7 2,2 1,C 3,9 3,2 2,3 PI. list. 1,4 4,5 6,2 4,8 4,6 1,4 5,8 3,5 7,2 3,8 Dr. tr. list. 0,7 0,5 0,2 8,5 17,1 1,8 0,8 5,2 8,7 3,3 Meh. list. 0,4 0,1 0,0 0,4 1,5 0,3 0,4 1,8 0,7 0,7 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,C 100,0 100,0 100,0 GozdV 60 (2002) 7-9 395 ili Matijasic , D. in Boncina, A.: Razširjenost , struktura in sestava prebiralnih in malopovrš insko raznomernih gozdov v Sloveniji Preglednica 8: Lesna zaloga (m3/ha) malopovršinskih razoomernih in njena debelinska struktura( %) \GG Območje ad too 30cm !Nad 30do Več kot LZ (rr?/ha) S09m 50 cm. iglavci 22 Bled listavci 49 iglavci 20 Postojna lista v ci 41 ig1avci 16 Kočevje lista v ci 21 iglavci 17 Novo mesto lista v ci 30 iglavc~ 39 Brežice listavci 46 ig1avci 34 Nazarje Ii stavci 50 iglavci 37 Sl. Gradec listavci 56 iglavci 23 Maribor li stavci 37 iglavci 33 Ostala GGO Jist~vci 45 iglavci 24 Skupaj Lista v ci 39 gozdov razmeroma visoke, njihova ocenjena povprečna vrednost je 260 m3/ha. Nižje vrednosti lesnih zalog beležimo v območjih Tolmin, Bled. Kranj, Brežice in Sežana, kjer so lesne zaloge v intervalu od 68 m3/ha (Sežana) do 242 m3/ha (Brežice) . Najvišje lesne zaloge prebiralnih gozdov so v Kočevju (387m3/ha), medtem ko so v Postojni, Mariboru, Novem mestu, Nazarjah in Slovenj Grad­ cu nekoliko nižje (od 264m3/ha do 306 m'lha). Povprečna debelinska struktura lesne zaloge prebiralnih gozdov za celotno Slovenijo znaša p1i iglavcih A(24%) : B(51%) : C(25%) ter pri listavcih A(39%) : B(45%) : C(l6%). Debelinska struktura malopovršinsko raznomernih gozdov se med območij znatno razlikuje, tako je največji delež 54 23 43 8 201 50 30 49 11 269 47 38 52 27 387 46 37 46 24 291 46 15 41 13 242 57 10 40 10 299 48 15 37 7 264 50 27 46 17 306 54 13 43 12 69 51 25 45 16 260 debelega drevja (povprečni prsni premer je večji od 50 cm) v skupni lesni zalogi v območjih Kočevje in Novo mesto, in sicer 37 oz. 38% pii iglavcih ter 27 in 24% pri listavcih. Za gozdove območij Nazarje in Sl. Gradec je značilen visok delež tanj šega drevja listavcev (50 oz. 56% lesne zaloge v debelini do 30 cm), kar kaže na vraščanje listavcev in verjetno povečevanje njihovega deleža v skupni lesni zalogi v prihodnosti . Delež debelega drevja je znaten tudi v mariborskem gozdnogospodarskem območju. 4. 3. 3 Pomlajevanje Oceno pomlajevanja smo izvedli na podlagi inventure deleža in strukture pomlajene površine Preglednica 9. Deleži smreke, jelke, bukve v pomladku malopovršinsko raznomernih gozdov ~ o c:l <':S ~ ~ ... c:l c ';;:' E ~ 4) .2 u o '(;' "§ o u "!? 4) ~ .Cl d "O 4) ;N ;:."O ·ra ~ c. o ~ 'It) ;:.. e N o ;-s = o o <':S o ..:.: co ::..:: z ~ z v.i<3 :::E IJJ S mre ka 27,2 30,4 34,1 23,0 50,4 66,4 41,8 38,6 43,0 Jelka Ni 4,1 19,2 t0.7 10,5 1,8 4,8 29,2 3,9 podatka 19,3 Bukev 54,8 45,7 30,6 42,7 11,9 10,4 14,1 48,8 23,3 396 GozdV 60 (2002) 7-9 Matlja§lc, D. ln Benčina , A.: Rwlrjenost , struktura ln sestava preblralnlh ln malopovršlnsko raznomernlh gozdov v SloveniJI Preglednica 10. Prikaz snnitumega poseka in poseka oslabelega drevja smreke, jelke in bukve v mnlopovršinsko raznomernih gozdovih. ~ G.) lo 8 G.) ~ l ·~ '>' s 'f ~§ J ] s )~ ;J::l ~ = ~ ~ S mre ka 28% 27% 24% Jelka 27% 29% 36% Bukev 29% 10% L 1% pri prebiralnih in malopovršinsko raznomernih sestojih. To informacijo pridobimo ob inventuri gozdov za obnovo načrtov gozdnogospodarskih enot od leta 1998 naprej. Podatek predstavlja oceno deleža drevesnih vrst v pomladku malopovršinsko raznomernih gozdov. Pri analizi smo prikazali deleže treh glavnih drevesnih vrst (preglednica 9). Očitno je, da je delež jelke v pom1adku, povsod zelo nizek. Njen delež se giblje večinoma med 4 in 10%, izvzeta je območje Kočevje z 19% in Maribor z 29%. V Dinarskem pogorju (Postojna, Kočevje in Novo mesto) v pomladku prevladuje bukev, v severozahodnem delu Slovenije pa smreka. 4. 3. 4 Vitalnost Vitalnost je ocenjena na podlagi deleža sanitarnih sečenj ter poseka oslabelega drevja treh nosilnih drevesnih vrst v sedmih letih, od leta 1995 do 2001. Upoštevana površina pri pose ku je bila 44.444 ha. Po­ datke smo primeJjali med območji. (preglednica lO). Če spregledamo nekatere izjemne dogodke (visok delež sanitarnega poseka smreke v Tolminu, Brežicah in Kranju je posledica poseka zaradi 1ubadarjevih sušic ter zaradi hudih poškodb po vetrolomu v devetdesetih letih) je opazna razlika v vitalnosti jelke v območjih Postojna, Kočevje in Novo mesto na eni strani, kjer je visok delež sanitarnega poseka (tudi do 40% v Postojni) ter nižjega deleža ( 14% do 23%) v območjih Nazarje, Slovenj Gradec in Maribor 5. RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Prebiralno gospodarjenje ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Odnos do prebiranja se je spreminjal -od obdobja navdušenja do obdobja razočaranja in streznitve ter popolnega opuščanja GozdV 60 (2002) 7-9 ~ ~-~ -l = z Cll Cll 30% 29% 24% 24% 17% 22% 27% 39% 11% 20% 14% 23% 19% 31% 11% 8% 6% 14% 4% 14% 12% prebiralnega gospodarjenja. Prebiralno gospodar­ jenje ima nekatere prednosti in slabosti v primerjavi z drugimi gojitvenimi sistemi, vsekakor pa je aktualno za slovenske razmere. V prihodnosti se je treba za prebiranje odločati povsod tam (BON­ ČINA/DEVJAK 2002), kjer je to najbolj racionalna oblika gospodarjenja, upoštevaje naravne razmere (rastišča in sestoj ne razmere) ter cilje gospodarjenja, ki določajo, katere funkcije gozda borno pospe­ ševali. Ocena površine prebiralnih gozdov ter posa­ mezno in šopasto raznomernih gozdov še ni popolna, saj bodo inventure gozdov na ravni gozdnih sestojev dokončane do leta 2007. Kjub temu lahko trdimo, da je površina prebiralnih gozdov v Sloveniji v vsakem primeru nizka, če jo presojamo glede na možne površine za prebiranje in tudi prednosti, ki jih tak obrat ponuja. Vetjetno bo kazalo v prihodnosti nekoliko povečati delež prebiralnih gozdov, kar je izziv za gozdarsko stroko. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da gre za zahteven gojitveni sistem, saj lahko ob nestro­ kovnem ravnanju poslabšamo sestojne zasnove gozdov. Vsekakor so ideje prebiralnega gospo­ darjenje aktualne tudi v vseh gozdovih, v katerih v okviru svobodne tehnike gojenja gozdov kombi­ niramo elemente skupinsko-postopnega in prebi­ ralnega gospodarjenja. Potencialno površino (BONČINA 2000) prebi­ ralnih gozdov lahko opredelimo na osnovi sledečih parametrov: delež jelke v lesni zalogi slovenskih gozdov je 9,9%, dinarski in predalpski jelovo­ bukovi gozdovi zavzemajo 14,1% celotne površine gozdov, jelovja in srnrekovja pa 6,3%, relief je izjemno razgiban, poprečni nagib v slovenskih gozdovih je 21 stopinj, varovalna funkcija pa je poudrujena na dob1i peti ni celotne gozdne površine. Po nekaterih ocenah (BONČINA 1 DIA CI 1 CENČIČ 397 111: Matijašic, D. in Boncina, A.: Razširjenost , struktura in sestava prebiralnih in malopovršinsko raznomern ih gozdov v Sloveniji 2002) je prebiranje kot gojitveni sistem aktualno na približno 15% celotne površine slovenskih gozdov. Povečanje površine prebiralnih gozdov v Sloveniji ogroža predvsem slaba vitalnost jelke in ponekod tudi divjad, ki selektivno vpliva na pomlajevanje posameznih drevesnih vrst. Iz sestave drevesnih vrst, debelinske strukture in deleža drevesnih vrst, deleža sanitarnih sečenj in strukture podmladka je očitno, da se bo delež jelke v prihodnjih desetletjih še naprej zmanj­ _ševal. V prihodnosti je treba na osnovi razpoložljivih podatkov identificirati območja, kjer je prebiralno gospodarjenje optimalen način gospodarjenja glede na naravne danosti in cilje gospodatjenja. To so predvsem nekateri predeli v območjih Postojna, Kočevje, Novo mesto, Nazarje, Sl. Gradec in Maribor. Relativno visok sanitarni posek oz. posek oslabelega drevja povsod nekoliko otežuje načrtno prebiralno gospodarjenje s temi gozdovi -še posebej je to značilno za sklenjene gozdne komplekse Dinarskega pogorja. 398 Popolni pregled tipičnih prebiralnih kot tudi ločen pregled malopovršinsko raznomernih sestojev bo končan leta 2007, ko bo zaključen desetletni ciklus inventure gozdov na osnovi enotnega klasifikacijskega ključa. 6 VIRI BONČINA , A., 2000. Načrtovanje v prebiralnih gozdovih -nekatere značilnosti, dileme in predlogi, Gozd. vest. 58 : 2, Ljubljana BONČINA, A., DIACI, J., CENČIČ , L., 2002. Comparison of the two main types of selection forests in Slovenija : distribution, site conditions, stand structure, regene­ ration and management Forestry 75,4,s. 365-375. SCHUTZ , J. P., 2001. Der Plenterung und weitere Formen strukturierter und gemischter Walder, Parey , Berlin Inventarizacija gozdov 1946-1947, Anonymus . Načrti gozdnogospodarskih območij 1971-1980, 1981-1990. 1991-2000. Načrti gozdnogospodarskih območij 2001-2010 (osnutki), september 2001. Pravilnik o gozdnogospodarskih načrtih , 1984, MKGP . Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, l998, MKGP. Baza podatkov o gozdovih, Zavod za gozdove Slove­ nije, 2002. GozdV 60 (2002) 7-9 Strokovna razprava GDK: 221.4 + 923.4 : (497.12 * 10 Zgornja Savinjska dolina) Prebiralno gospodarjenje v kmečkih gozdovih Zgornje Savinjske doline Vid PRELOŽNIK* Izvleček Prispevek se ukvarja z dolinskimi smrekovo-jelovimi gozdovi Zgo(nje Savinjske doline, kjer se gospodari prebiralno ali pa so za to ugodne razmere. Te gozdove tvorita zlasti dve jelovi združbi, ki se med sabo prepletata: Galio-Abieretum in Bazz.anio­ Abietetum. Težišče je na gozdovih med Savinjo in Dreto (Hom), kjer so najbolj značilrli kmečki prebiralni gozdovi v dolinL V prvem delu je opisan zgodovinsk.i razvoj teh gozdov. Primerjalna analiza nam pokaže, da obstajajo bistvene razlike med dolinskimi in hribovskimi gozdovi, ki izhajajo že iz same poselitve. Dolinski deli so bili prej poseljeni, tam je večja gostota prebivalstva, delež gozdov je manjši, več je skupnih gozdov. Kmetije so imele premalo gozda za kritje vseh svojih potreb, zato so imeli kmetje večinoma služnosti (paša, sečnja drv ... ) v škofijskih gozdovih. Pri takšni mali posesti gozd ne more biti stalen vir dohodkov, ampak se vanj močneje poseže samo v primeru večjih potreb, na 20 do 50 let. Uveljavljen način gospodarjenja so bile zato '·colske" sečnje. Dedovanje je še danes glavni razlog za premočne sečnje, s katerimi se zmanjšuje lesna zaloga. Poleg colskih sečenj pa je bilo posebej pri manjši posesti značilno tudi »kmečko« prebiranje. V drugem delu smo analizirali gozdnogospodarske načrte in izdelane gozdnogojitvene načrte v območju značilnih prebiralnih gozdov (Hom). Predvsem smo ugotavljali, ali je v stanju sestojev in predvidenih usmeritvah omenjen prebiralni gozd. Analiza izdelanih gozdnogojitvenih načrrov nam kaže, da so v večini oddelkov izločene negovalne enote prebiralnih gozdov. Tudi usmeritve za prebiralno gospodmjenje so v teh oddelkih primerno določene. V nekaterih oddelkih pa načrti ne omenjajo prebiralnega gospodarjenja kljub temu, da so na delu površine sestoji opredeljeni kot raznomerni (prebiralni). Načrti tudi ne omenjajo prebiralnega redčeqja. V tretjeril delu smo podali usmeritve za načrtovanje in gojitveno ravnanje v teh gozdovih. Pravih prebiralnih sestojev z značilno zgradbo je sicer malo, aje možno prebiral no gospodariti na večjem delu raznomernih sestojev. Zato je potrebno bolj uveljaviti strokovno prebiralno gospodarjenje. Zaradi težnje po povečanju deleža prebiralnih gozdov pa moramo primerno pozornost posvetiti tudi strokovno zelo zahtevnemu in raznolikemu prebiralnemu redčenju. 1 UVOD V Zgornji Savinjski dolini so primerni za prebiralno gospodarjenje zlasti mešani smrekovo-jelovi sestoji na jelovih rastiščih (Galio-Abietetum in Bazzanio­ Abietetunt), ki so pretežno v zasebni lasti. Prebiralni gozdovi so tu nastali predvsem zaradi načina gospoda1jenja v preteklosti, ko so po močnih sečnjah (tako imenovane colske sečnje) sledila obdobja, ko se je lesna zaloga kopičila in se je sekalo le malo (»prebiralno«) ali pa nič . Ti gozdovi niso rezultat načrtnega gozdmjevega dela, ker so gozdarji še pred petimi desetletji poudarjali le golosečno gospodarjenje, pa tudi kasneje niso imeli posebnega posluha za prebiralno gospodmjenje. V prispevku je najprej prikazan kratek zgodo­ vinski pregled gospodarjenja z gozdovi v tem območju . Predvsem pa je namen prispevka analizirati, kako so v naših načrtih obravnavani prebiralni gozdovi. Zato smo za celotno gozdno­ gospodarsko območje prikazali razvoj gozd­ nogospodarskega načrtovanja in spreminjanje sistemov gospodmjenja. Ožje območje, kjer so analizirani gozdnogojitveni načrti, pa obsega GozdV 60 (2002) 7-9 gozdove med Savinjo in Dreto (predel Hom), kjer so najbolj značilni kmečki prebiral ni gozdovi in tudi najbolj značilna jelova rastišča v dolini. Na podlagi tega pregleda in analiz smo podali usmetitve za načrtovanje in gojitveno ravnanje v teh gozdovih . Pravih prebiral nih sestojev z značilno zgradbo je sicer malo, a je možno prebiralno gospodariti tudi na večjem delu raznornernih sestojev (na primernih jelovih rastiščih). Zato je potrebno bolj uveljaviti strokovno prebiralno gospodmjenje. 2 KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V Zgornji Savinjski dolini ni bilo večje industrije, ki bi potrebovala les (glažute, fužine), zato se začne močneje posegati v gozd z razvojem lesne trgovine in splava1jenja. Zgornja Savinjska dolina je eno od pomembnejših splavarskih območij v Sloveniji. *V. P., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje 399 IH Preložnik, V.: Prebiral no gospodarjenje v kmečkih gozdovih Zgornje Savinjske doline Prva omemba splavarstva v tej dolini je že iz 15. stoletja (BAŠ 1974). Začetek intenzivnega splavar­ jenja pa je 18. stoletje, ko so se uredile politične razmere in so splavarili les na Hrvaško in v Slavonijo. K naglemu razvoju splavarjenja je gotovo pripomoglo, da so imeli kmetje gozdove v svoji lasti že pred zemljiško odvezo. Zato so lahko prosto prodajali les, kupovali pa so tudi škofijskega in ga splavljali. Les postane najpomembnejši proizvod doline že do začetka 19. stoletja (KURET 1989). Konec 18. stoletja je poročevalec zapisal, da so zaradi lesne trgovine in živinoreje tukajšnji kmetje med najbolj premožnimi na Spodnjem Štajerskem (Kuret 1989). Kot izrazito splavarski kraji so navedena vsa naselja od Mozirja do Ljubnega oz. Savjne (ob Savinji) in od Nazarij do Bočne (ob Dreti). Prav v tem delu, kjer je središče splavarstva, se nahajajo tudi značilni prebiralni sestoji najelovih rastiščih. Konec L8. stoletja in še posebej v L9. stoletju začnejo plaviti les tudi iz višjih predelov (Ljubno, Luče, Solčava). Po gospodarskem položaju lahko bistveno ločimo hribovske (po površini velike in mogočne) kmete >>planince« od dolinskih kmetov »po­ ljancev«, ki so se poleg tega, da so imeli mnogo boljše pogoje za poljedelstvo in živinorejo, ukvarjali tudi s preprodajo in predelavo lesa. Zaradi lažje dostopnosti so se večje tržne sečnje v dolinskih gozdovih začele že dosti prej kot v hribovju. Dolina je bila prej in močneje poseljena. Tu prevladuje za razliko od hribovja, kjer so kmetije pretežno v celkih, poselitev v zaselkih (kmetija ima več ločenih kosov gozda). Gozdna posest je precej manjša kot v hribovitih delih in kmetije imajo običajno premalo gozda za kritje vseh potreb, zato so večinoma imele služnosti v škofijskih gozdovih (paša, drva, stelja ... ). Potreba po trajnostnem gospodarjenju se zato prej pojavi v dolinskih gozdovih. Knez (1963) deli kmečko posest v Zgornji Savinjski dolini glede na gospodarjenje na naslednje skupine. Del kmetov ima zelo ohranjene gozdove, v katerih malo ali nič ne seka, prav tolikšen del kmetov pa gozd čuva in močno poseže vanj samo ob predaji posestva (posek vseh dreves nad 7., 8. colo debeline) za izplačilo dedičev. Večina kmetov pa išče v gozdu stalne dohodke in prebira (seka zlasti najdebelejše drevje). 400 Pri majhni posesti pa gozd ne more biti stalen vir dohodkov, ampak se vanj močneje poseže občasno, v primeru večjih potreb (vsakih 20 do 50 let). Posebej za dolinske predele so bile zato poleg prebiranja značilne zlasti "colske" sečnje. 3 PREGLED NAČRTOVANJA V GOZDOVIH V veleposestniških (škofijskih) gozdovih se je začelo načrtovati že konec 18. stoletja, ko so bili ti gozdovi v državni lasti zaradi zamenjave s posestvom Stična. Iz tega obdobja imamo razme­ roma dober opis gozdnih reviljev (KURET 1989). Trajnost se je poskušala zagotavljati z razdelitvijo rev irja na sečne proge glede na obhodnjo in s prvimi pogozdovanji. Ohranjena je tudi karta Menine iz leta 1793, ki kaže delitev na sečne proge z označenimi leti predvidene sečnje. Uvajanje načrtnega (golosečnega) gospodarjenja po takrat uveljavljeni nemški šoli je bilo težavno zlasti zaradi nasprotovanja podložnikov, ki niso hoteli sprejeti monokultur in so s pašo uničevali mlade nasade. Nasprotovanje izhaja tudi iz razlike v samem gospodarjenju z gozdovi. Kmetje so po poročilu iz tega obdobja (konec 18. stoletja) gospodarili z gozdovi nepravilno, prebiralno, kar je bila za takratnega gozdnega mojstra »predsodkov polna navada domačinov« (MAČEK 1985). V veleposestniških gozdovih se je gospodmilo golosečno in nimamo tradicije prebiralnega gospodarjenja kot v nekaterih drugih območjih. Prebiralno gospodarjenje je bilo sicer res pred­ videno kot poseben obratovalni razred v zaprtih predelih s težavnim spravilom in v varovalnih gozdovih (Bestandes-Karte 1892). Ker pa je bilo tu namesto golosekov predvideno zlasti izsekavanje iglavcev, ne moremo govoriti o načrtnem pre­ biralnem gospodarjenju. V vseh nižinskih gozdovih, ki so za prebiranje bolj primerni in so tudi sestoji večinoma označeni kot prebiralni (»Plenter­ waldartige Bestaende«), pa se je gospodarila golosečno. V prvih gozdnogospodarskih načrtih za kmečke gozdove so bili skoraj vsi gozdovi uvrščeni v sistem prebiralnega gospodarjenja, čeprav 'so opisovalci ocenili (Ureditveni načrt Bočna 1960, Ureditveni načrt Rečica 1960), da imajo gozdovi večinoma prehodno zgradbo med enodobnim in prebiralnim gozdom. GozdV 60 (2002) 7-9 Prelož.nik, V.: Prebiralno gospodarjen je v kmečk ih gozdovih Zgornje Savinjske doline [%'%011 območje analize -gozdovi na jelovih rastiščih (GR 30) Slika 1: Raziskovalno območje in gozdovi iglavcev na jelovih rastiščih v OE Nazarje Z obnovami gozdnogospodarskih načrtov se prebiralno gospodarjenje kot sistem opušča, povečuje pa se delež skupinsko postopnega gospodarjenja. Kot osnovni razlog za opuščanje prebiralnega gospoda1jenja je navedeno (območ­ ni načrt 1971 ), da imajo ti gozdovi prehodnih oblik med enodobnim in prebiralnim gospo­ darjenjem močno razvojno težnjo proti eno­ mernim gozdovom. Že sam nastanek mnogih sestojev namreč izključuje prebiralno zgradbo (smrekovi sestoji na bivših pašnikih, novinah) in v večini sestojev je delež jelke premajhen. V teh razlogih se navaja tudi neprimerno (previsoko) določen etat, ki ni ustrezal enodobni oziroma prehodni zgradbi sestojev in to je pripeljalo do pre s vetlitve, predčasnega pomlajevanja in zmanjšanega kvalitetnega prirastka sestojev. Kritično pa lahko ocenimo dejstvo, da se je prebiranje kot sistem gospodarjenja ukinilo tudi na primernih rastiščih in v smrekovo-jelovih sestoj ih razgibanih zgradb, kjer je gotovo možno prebiralno gospodariti. Na ta način se strokovno prebiralno gospoda1jenje ni dovolj uveljavilo. V močno razdrobljeni zasebni posesti pa je tako še danes težko uveljaviti strokovno gosoda1jenje in se zaradi različnih potreb lastnikov v nekaterih sestojih preveč seka (in tudi nenačrtno), v drugih sestojih pa skoraj nič. GozdV 60 (2002) 7-9 V območnem načrtu za obdobje 1991-2000 imamo na drugem mestu med temeljnimi problemi zapisano tudi močno oslabljeno vitalnost jelovih sestojev, zato je predvidena pospešena sanacija jelovih pomlajencev. Ker načrt pri določitvi etata sploh ni upošteval prebiralnih gozdov (ampak so vsi prebiralni in podobni sestoji uvrščeni v pomlajence), je bil določen bistveno previsok etat. Realizacija sečnje v jelovih gozdovih je v obdobju 1991 do 2000 tako le 56%, kar je precej nižje od pov­ prečja v območju -75 % (območni načrt 2001-2010). Deloma pa je za to kliva tudi črnogleda ocena stanja jelovih sestojev, ki je izhajala iz hi ranja jelke v preteklosti. Namesto nadaljnjega sušcnja pa se je vitalnost jelke močno popravila. 4. PREGLED IZDELANlll GOZDNO­ GOJITVENlll NAČRTOV V ožjem območju (predel Hom) smo analizirali še gozdnogojitvene načrte. To območje leži v dveh gozdnogospodarskih enotah (GE): Gornji Grad (veljavnost načrta 1994-2003) in Nazatje (1993-2002). Skupna površina gozdov z izdelanimi gozdno­ gojitvenimi načrti v tem območju znaša 728 ha. Gozdovi so večinoma uvrščeni v območni gospodarski razred (GR) 30: Gozdovi iglavcev na jelovih rastiščih (območni načrt 2001-2010). V celotnem gospodar- 401 lili Preložnik, V.: Prebiral no gospodarjenje v kmečkih gozdovih Zgornje Savinjske doline Preglednica l: Izdelani gozdnogojitveni načrti po letih (število) gozdnogojitveni načrti do leta 1994 s prebiralnimi sestoji o z raznomerni sestoji 1 brez preb., raz11. sestojev 3 skupaj 4 skem razredu je 15% površine opisane kot prebiralrii gozd. Samo v tem območju pa je delež prebiraln1h sestojev (po načrtih GGE) višji in znaša 28%. Pri gozdnogojitvenih načrtih smo presojali, kako je opisano stanje: ali so izločeni tudi raznomerni oziroma prebiralni sestoji in ali je v ukrepih predvideno prebiralno gospodarjenje. Skupaj smo analizirali 33 načrtov (oddelkov). V 25 oddelkih (površina 531 ha) je v načrtu GGE izločena posebna razvojna faza za prebiralne gozdove. Prebiralni gozdovi so povsod izločeni le na delu površine oddelka in običajno ne prevladujejo. Delež prebiralnega gozda v teh oddelkih znaša od 6 do 80% (povprečno 39%). V gozdnogojitvenih načrtih pa je delež prebiralnih in raznomernih gozdov skupaj nižji ter znaša 32%. V analizi smo upoštevali samo oddelke, kjer se pojavljajo prebiralni gozdovi v načrtu GGE. Gozdnogojitveni načrti so v GGE Nazarje večinoma izdelani pred letom 1998, v GGE Gornji Grad pa po letu 1998. Posebej pri starejših načrtih je stanje sestojev deloma tudi nejasno opisano (kmečki raznodobni gozd, raznodobni gozd) ali pa so opisane različne prehodne oblike (sestoji v obnovi -prebiralni sestoji, raznomerni sestoji - prebiral ni sestoji). Tudi te sestoje smo glede na opise negovalnih enot razvrstili v dve skupini: prebiralne in raznomerne sestoje. V starejših načrtih, izdelanih do leta 1990 (3 načrti) , niso izločene posebne negovalne enote za prebiralne ali raznomerne sestoje. V takratnem načrtu GGE prebiralno gospodatjenje ni bilo predvideno in tudi prebiralni gozdovi niso bili izločeni. Pri dveh novejših načrtih, kjer tudi ni 1994 do 1998 1998 do 2002 skupaj 4 10 14 2 3 6 1 1 5 7 14 25 prebiralnih, in raznomernih sestojev, pa gre za različno oceno stanja sestojev med revirnirn gozdarjern in opisovalcem. Po letu 1994, še posebej pa po letu 1998 pa že prevladujejo načrti s prebiralnimi in raznomernirn.i sestoji. V gozdnogojitvenih načrtih so izločene negovalne enote prebiralnih sestojev na površini 98 ha, negovalne enote raznomernih (raznodobnih) sestojev pa na površini 70 ha. Tudi po številu oddelkov prevladujejo načrti s prebiralnimi sestoji (14 oddelkov) . Gozdnogojitvenih načrtov, kjer so omenjeni samo raznomerni sestoji, pa je 6. Med načrti, ki imajo negovalne enote prebiralnih in raznomernih sestojev, jih večina tudi vsebuje primerne ukrepe za prebiralno gospodmjenje (na primer pospeševanje pomlajevanja, ohranjanje prebiralne zgradbe ali prebiralne sečnje). Predvsem pri raznomernih sestojih pa se ne predvideva prebiralnega gospodarjenja, ampak so določeni takšni ukrepi, kot za gospodarjenje z enomernimi sestoj i. Običajno so v načrtih ločene načrtovalne enote za prebiralne in enomerne gozdove. Posebej pri raznomernih sestojih pa so postavljeni enotni dolgoročni cilji, ki so razmeroma grobi (na primer skupinsko raznodobni do skupinsko prebiralni gozd). Tudi v gozdnogojitvenih načrtih, kjer se med splošnimi usmeritvemi omenja postopno pre­ oblikovanje sestojcv v smeri prebiralnega (ali raznodobnega) gozda, niso predvideni posebni ukrepi za doseganje tega cilja. Prebiralno redčenje se ne omenja. Na podlagi te analize gozdnogojitvenih načrtov lahko zaključimo, da so starejši načrti (do leta 1994) Preglednica 2: Usmeritve za prebiralno gospodarjenje v gozdnogojitvenih načrtih površina delež prebiralnih gozdov število (ha) (po načrtu GGE v%) oddelkov načrti s prebiralnimi, raznomernimi sestoji 4l3 39 20 • usmeritve za prebiralno gosp. 312 41 15 • brez usmeritev za prebiralno gosp. 101 29 5 načrti brez prebiralnih, raznomernih sestojev ll8 39 5 skupaj 53l 39 25 402 GozdV 60 (2002) 7-9 Preložnik , V.: Prebiral no gospodarjenje v kmečkih gozdovih Zgornje Savinjske doline zapostavljali prebiralno gospodatjenje, ki pa je bilo tudi v takratnih gozdnogospodarskih načrtih le omenjeno. Po letu 1994 in še posebej po letu 1998 pa načrti že vsebujejo negovalne enote za prebiralne (raznomerne) sestoje in večinoma tudi primerne usmeritve za prebiralno gospodmjenje. 5. USMERITVE ZA NAČRTOVANJE IN GOSPODARJENJE S PREBIRALNIMI SESTOJI Meje med posamezni mi sistemi gospodarjenja so v kmečkih gozdovih težko dol oč lj ive, prav tako kot je večkrat težko opredeliti razvojne faze ali zgradbo sestojev. Izredno pomembno pa je, da se z načinom gospodarjenja dobro prilagajamo pestrim sestojnim in rastiščnim razmeram na teh naših najbolj rodovitnih rastiščih. Ker gre za majhno in srednjo kmečko posest, kjer lastniki pričakujejo stalne donose iz gozda in so ob tem izpolnjeni tudi drugi pogoji (za prebiranje primerna rastišča, sestoji in odprtost gozdov), je vsekakor potrebno uveljaviti načrtno prebiralno gospodarjenje na čim večji površini. Pričakujemo, da se bo pri obnovah načrtov GE povečal delež prebiralnih sestojev v gospodarskem razredu gozdov na jelovih rastiščih iz sedanjih 15% na 25%. V tem ožjem območju (Hom) pa lahko pričakujemo, da bo delež prebiralnih gozdov med 40% in 50% (sedaj v načrtih GE 28%). Velike razlike v rastiščnih in sestojnih značil­ nostih (ter proizvodni sposobnosti) obravnavanih jelovih gozdov zahtevajo oblikovanje ločenih gospodarskih razredov za združbi Galio-Abiete­ tum in Bazzanio-Abietetum. Ker fitocenološka kartiranja ne odražajo zadosti pestrih ·rastiščnih razmer v teh intenzivno gospodarjenih in spre­ menjenih sestojih, jih bo treba dopolniti še z rodovitnostjo (rastiščni indeksi), talnimi tipi in značilnostmi reliefa. Kot poseben gospodarski razred z bistveno drugačnimi cilji in usmeritvami bi bilo potrebno ločiti sestoje na izravnanih legah, na psevdogleju, kjer je običajno delež bora večji. V obravnavanih kmečkih gozdovih je malo pravih prebiralnih sestojev z značilno zgradbo, veliko pa je sestojev prehodnih oblik z bujnim pomladkom. Ker želimo v teh rastiščnih in sestojnih razmerah povečati delež prebiralnih sestojev, lahko uporabimo tehniko prebiralnega redčenja. GozdV 60 (2002} 7~9 Prebiralno redčenje (>>Plenterdurchforstung«, SCHUETZ 1989) je način redčenja, ki spreminja enomerne sestoje v prebiralne. Ker pomlajevanje na teh rastiščih ni problematično in imajo sestoji večinoma že prehodne oblike med enomerno in prebiralno zgradbo, je ta način primeren in ni tako dolgotrajen kot pri izrazito enodobnih sestojih. Vseeno je to strokovno zelo zahtevno opravilo, manjka nam pa tudi izkušenj. Prebiralno redčenje bomo lahko uporabljali v naslednjih primerih: • mlajši smrekovi sestoji, prizadeti ali ogroženi od snegolomov in ostalih ujm (kjer se že točkovno pojavlja pomlajevanje), • starejši enomerni snu·ekovo- jelovi sestoji, ki jim peša vitalnost, • smrekovo- je lovi sestoji prehodnih oblik, kjer drevesa v zgornjem sloju niso enako stara in se pomladek že pojavlja v večjih ali manjših skupinah. Težave se lahko pojavijo zlasti zaradi prebujnega pomlajevanja na celotni površini, kar vodi v dvoslojnost in nezaželeno enomernost dreves v spodnjem sloju. Odkazilo v prebiralnem gozdu in še posebej p1i prebiralnem redčenju je zelo zahtevno. Zato bo v območju potrebno organizirati še kakšno delavnico na temo prebiralnega gospodrujenja, in to ne samo za gozdarje, ampak tudi za lastnike gozdov. Prav tako pa bo potrebno tudi poenotiti ocenje­ vanje stanja pri gozdnogojitvenih in gozdno­ gospodarskih načrtih. Iz različnih opredelitev stanja (prebiralni sestoji ali sestoji v obnovi) lahko izhajajo tudi bistveno različni ali celo napačni ukrepi. 6. VIRI BAŠ, A. 1974. Savinjski sp1avatji. Ljubljana, Cankarjeva založba: str. 273. sir. Bestandes-Karte der zur Firstbischoflichen Herschaft Oberburg in Suedsteiermark gehoerigen Wae\dern . II. Forstbezirk. III. Wirtschafls-Bezirk. 1892. Dosegljivo v arhivu Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje. BONČTNA, A. 2000. Načrtovanje v prebiralnih gozdovih -nekatere značilnosti, dileme in predlogi. Gozdarski vestnik 58, št.2: str. 59-74 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Nazarje 2001-2010. 2001. Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije. OE Nazarje; Osnutek. Gozdnogospodarski načrt območja Nazarje 1991-2000 . 1992. Nazarje, GG Nazarje. 403 lili Preloznil< , V.: Prebiral no gospodarjenje v kmeckih gozdovih Zgornje Savinjske doline Gozdnogospodarski načrt za enoto Gornji Grad 1994-2003. Nazruje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. Gozdnogospodarski načrt za enoto Nazarje 1993-2002. Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje. KNEZ, A. 1963. O gospodarjenju z gozdovi v gornje­ grajskem območju. Gozd V 21, št. 1: str. 22-42. KURET , I. 1989. Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Ljubljana, SAZU: str. 262-299 . MAČEK, J. 1985. Gospodarjenje z gozdovi na državnih gospoščinah v Sloveniji v XVIH. stoletju. V: Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu , Gozdarski študijski dnevi 1985. Ljubljana , Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo : str. 75-81. MARINČEK, L., PUNCER , 1.. ZUPANČIČ, M. 1983. Vegetacijska in rastiščna analiza za G.E. Gornji grad­ zasebni gozdovi. Ljubljana , Biološki inštitut SAZU. SCHUETZ, J. P. 1989. Der Plenterbetrieb . Fachbereich Waldbau. Zuerich, ETH: str. 54. Ureditveni načrt 1959-1968 . Gosp. Enota: Bočna-zasebni sekwr. Nazarje. GG Celje. Ureditveni načrt 1959-1968. Gosp. Enota: Rečica- zasebni sektor. Nazarje, GG Celje. Sklepi Sklepi posvetovanja Prebiralni gozd in prebiralno gospodarjenje v Sloveniji Tradicija prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji Prebiralno gospodatjenje ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo, ima samostojno mesto kot sistem gospodarjenja, kot način razmišljanja je sestavni del drugih sodobnih gozdnogojitvenih sistemov. Spreminjanje površine prebiralnih gozdov in potreba po enotni klasifikaciji Površina prebiralnih gozdov v načrtih se je v zadnjem stoletju močno spreminjala in ni bila realen pokazatelj stanja gozdov in gospodatjenja. Podobni trendi so značilni tudi za druge srednjeevropske države. Vzroki za opuščanje prebiralnega gospodarjenja so raznovrstni , prav tako je oživljanje prebiralnega gospodarjenja v zadnjem desetletju rezultat mnogih dejavnikov. Sedanja površina prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskih načrtih je nizka in ve1jetno ni povsem skladna s stanjem v naravi. Potrebno bo izdelati enotno klasifikacijo gozdov, ki bo upoštevala rastišče , zgradbo in razvoj sestoja ter odločenost za nadaljnje prebiralno gospodarjenje . Na tak način bo mogoče ustrezno ločevati prebiralne od drugih raznomernih gozdov. Pri opredelitvi prebiralnih sestojev se osredotočamo na proces preslojevanja in tekače, ki so pogosto najšibkejši člen . Poleg števila, je v ospredju ocena njihove vitalnosti in kakovosti . Klasifikacija sestojev temelji na terenskem ogledu gozda in izkušnjah . Posebno pozornost zato posvečamo praktičnem delu in izpopolnjevanju načrtovalcev . 404 Razlogi in možnosti za oživljanje prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji Razlogi so si v Srednji Evropi in pri nas zelo podobni: velika stopnja združeva~a ekonomskih, varovalnih in socialnih funkcij pri prebiralnih gozdovih, uporaba izkušenj prebiralnega redčenja pri prevzgoji enomernih nasadov smreke, postopno usklajevanje populacij velikih rastlinojedov s prehransko kapaciteto gozdov, izboljšanje vitalnosti pii jelki in zaostrene ekonomske razmere. Prav zadnji razlog je pomemben za srednjo in malo posest, kjer izkušnje kažejo, da s prebiranjem zaradi ostre selekcije v mlajših razvojnih fazah bistveno znižamo stroške za neposredno nego (npr. redčenja). Na področju prevzgoje enomernih gozdov v prebiralne smo v Sloveniji naredili premalo. V bodoče bo nujno zastaviti načrtno delo, ki naj obsega izobraževanje , raziskovalno in praktično delo (mreža referenčnih objektov). Skupine gozdov, kjer bi bilo v prihodnje smiselno s prebiranjem uresničevati cilje gospodarjenja so naslednje : jelovja, kjer se je v preteklosti izgubila prebira]na zgradba, zasmrečeni predalpski jn dinarski gozdovi smreke, jelke in bukve ter altimontanski in subalpinski gozdovi iglavcev. Pozornost življenjski moči jelke, ki je ogrožena tudi zaradi divjadi Jelka je osnovna graditeljica prebiralnega gozda. Kljub delnem izboljšanju vitalnosti v zadnjem GozdV 60 (2002) 7-9 Sklepi desetletju, nakazujejo trendi razvoja slovenskih gozdov nadaljnje upadanje njenega deleža. Odločitve za prebiranje naj bodo strokovno utemeljene in naj upoštevajo nepredvidljiv razvoj življenjske moči jelke. Stroki je v preteklem obdobju, s prilagojenim ukrepanjem in načrtnim ohranjanjem oslabljenih dreves, uspelo ohraniti populacijo jelke, zato mora tudi v prihodnje na tem področju aktivno delovati. Ni opravičila za nedejavnost na primeru velikih gostot rastlinojedov, ki v pragozdovih in gospo­ darskih gozdovih še vedno onemogočajo naravno pomlajevanje jelke. V prehodnem obdobju pred­ lagamo individualno in skupinsko zaščito narav­ nega mladja jelke in vnos s sadnjo, kjer je najbolj ogrožena. Relativnost razvrščanja gozdov na gozdnogojitvene sisteme in smiselnost kombinacij V naravi obstaja neskončno različnih kombinacij sestojnih tipov in rastišč. Vsaka kombinacija zahteva posebno, razmeram p1ilagojeno gojitvene ravnanje. Gozdnogojitveni sistemi so le pripomoček za uspešnejše gospodmjenje, zato naj ne utes~ujejo ustvarjalnosti gojitelja. V okviru sproščene tehnike gojenja gozdov je smiselno kombinirati elemente različnih sistemov. Načrtovanje v prebiralnih gozdovih temelji na kontrolni metodi Kontrolna metoda se osredotoča na spremljavo razvoja gozda kot celote. Primerjava porazdelitve frekvenčnih premerov s krivuljo uravnoteženega stanja je le preverjanje enega izmed mnogih kazalnikov razvoja gozda, na kar opozatjajo tudi avtorji različnih modelov (Meyer, Prodan, Schtitz). Modeli so koristni v pojasnjevalne namene. Izkušnje kažejo, da frekvenčna krivulja po izgledu uravnoteženega prebiralnega gozda pogosto izkazuje pribitek, oziroma je sedlaste oblike. Uporabo modelnih frekvenčnih krivulj je zato smiselno dopolnjevati z uporabo frekvenčnih klivulj uravnoteženih prebiralnih gozdov v naravi na primerljivih rastiščih. Presoja uspešnosti gospo­ darjenja bo popolna le ob upoštevanju razvoja ostalih kazalnikov kot so na primer: zmes drevesnih vrst, prirastek po masi in vrednosti, vitalnost, GozdV 60 (2002) 7-9 pomlajevanje in prisotnost odmrlega drevja ter ključnih, redkih in ogroženih vrst. Načrtovanje etata mora temeljiti na vzorčnem odkazilu. Zapletenost prebiralnega gospodarjenja, tve­ ganja pri prevzgoji in kontrola gospodarjenja zahtevajo detajlno gojitveno načrtovanje. Po­ membna vloga gojitvenega načrtovanja v zasebnih, kmečkih prebiralnih gozdovih je spodbujati in usmer:iati lastnika v izvajanje potrebnih in smiselnih gojitvenih ukrepov, zato nastaja potreba po vključevanju inventarizacije, ureditvenih, sečno­ spravilnih in obratoslovnih vsebin v gojitvene načrte, oziroma potreba o razvoju enovitih načrtov za gozdni obrat (kmetijo) . V državnih gozdovih je v razmerah današnje organiziranosti gozdarstva izjemno pomembna prisotnost (kontrola) načrto­ valca pred in pri sečnji v prebiralnem gozdu. Prebiralno gospodarjenje z Iistavci v Sloveniji V Sloveniji prebiralno gospodarjenje v čistih sestoj ih listavcev nima tradicije. Dinarski prebiralni gozdovi jelke in bukve predstavljajo nekakšen prehod med prebiralnimi gozdovi iglavcev in listavcev, medtem ko se usmeritve za prebiralno gospodarjenje, ki prihajajo iz srednjeevropskega prostora nanašajo na sestoje, kjer je delež listavcev nižji od 10%. Izkušnje in hipoteze o rasti bukve v prebiralnih zgradbah je smiselno upoštevati, oziroma preverjati v naših razmerah. Zanimivi so na primer izsledki glede epinastije pri bukvi in usmeritve o uravnoteženih lesnih zalogah, ki so značilno nižje kot kažejo naše izkušnje. V splošnem se zdijo usme1itve o vzgoji bukve v skupinah, krajšem obdobju zastrtosti (epinastija, rdeče srce) in malopovršinskem prepletanju skupinsko postopnega (bukev) in prebiralnega gospodarjenja (jelka) ustrezne. Mnenja smo, da manjka celovita ekonomsko-ekološka študija o upravičenosti prebiralnega ali skupinsko postop­ nega sistema na rastiščih dinarskih jelovo-bukovih gozdov. Prebiralno gospodarjenje in biotska pestrost Pogosto je zapisano, da prebiralno gospodrujenje pospešuje sencozdržne vrste in na ta način manjša vrstno raznolikost. Vendar novejše raziskave v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih kažejo, da so v 405 iiii.....__ __ ~ ___ ______::__Sklepi splošnem svetlobne razmere v prebjralnih gozdovih ugodnejše, kot v poprečju v pragozdovih, kjer prevladujejo višje zaloge in optimalna razvojna faza. Poleg tega prebiralno gospodarjenje po­ membno prispeva k ohranjanju avtohtonih popu­ lacij, kot je razvidno na primeru kočevske smreke in na ta način ugodno vpliva na genetsko pestrost. V Sloveniji je delež prebiralnih gozdov izjemno nizek, tako da omenjeno vprašanje nima po­ membnejše teže. Ohranitev genskih virov avtohtone smreke Ohranjena populacija avtohtone smreke na Kočevskem je v veliki meri rezultat malo­ površinskega, prebiralnega gospodarjenja in naravne obnove sestojev. Načrtna ohranitev populacije zahteva oblikovanje gozdnega genskega rezervata velikosti 100 ha in novih semenskih sestojev. Omenjena odločitev zahteva le minimalne prilagoditve načina gospodarjenja. Sečnja in spravilo v prebiralnih gozdovih Pri odločitvah o bodočem prebiralnem gospodrujenju je potrebno upoštevati, da zahteva optimalno odpt1ost s trajnimi gozdnimi prometnicami. Spravilo z žetjavi je sicer mogoče, kot kažejo izkušnje Švicmjev, vendar bistveno dražje. Poleg manjšega deleža neposredne nege, je znatna gospodarska prednost prebiralnega gospodarjenja velik delež močnejših sortimentov. Sečnja debelega lesa zahteva motomanualno delo. Zaenkrat je namreč masa strojev za sečnjo, ki obvladujejo velike dimenzije sortimentov prevelika. V tem pogledu je za prihodnost prebiralnega in sonaravnega gospodatjenja nasploh, velik problem ·pomanjkljivo izobraževanje in pomanjkanje pomladka pii gozdnih delavcih. Zakaj "problema" debelega lesa ne bi spremenili v prednost? Visoka lesna zaloga v prebi.ralnem gozdu zagotavlja varnost v ekološkem in ekonomskem pogledu. Visoka lesna zaloga je povezana z velikimi debelinami dreves. V se ključne drevesne vrste, ki grade pre bir alno zgradbo gozda so pod vržene razvrednotenju kakovosti lesa s stm·o~~o, posredno pa z debeline. Pii bukvi gre za rdeče srce, pri srmeki za trohnobo, pti jelki za kolesivost. Potrebno je proučiti rastišča in sestojne 408 razmere, v katerih je možno s starostjo (debeline) povečevati vrednost lesa in kjer je nevarnost razvrednotenja kakovosti lesa manjša. Poleg razvrednotenja kakovosti, predstavlja v zadnjem času na tržiščih Srednje Evrope že sama debelina sortimentov oviro pri prodaji. Žagarska industrija se je v preteklih desetletjih posodabljala s tehnologijo severnih dežel. Poleg tega se stroški negovanja mlajših razvojnih faza (redčenja) v enomernih gozdovih z uvajanjem strojne sečnje bistveno nižajo, kar zopet ogroža sonaravne gospoda1jenje, usmerjeno v negovanje močnejših dimenzij in še posebej prebiralno gospodarjenje. Odločitve o sečni zrelosti dreves, oziroma ciljnih premerih, je zato smiselno pojmovati intervalno, kajti vrednost sortimentov vrhunske kakovosti še vedno narašča s premerom. V primeru današnje organiziranosti gozdarstva je smiselno pospeševati izmenjavo informacij med načrtovalci in izvajalci, kaj ti le na ta način bo sklenjen kompromis med diktaturo trga in ohranjanjem stabilnih in naravnih gozdov. Stroka pa mora rešitve na tem področju iskati tudi širše in predvsem bolj ·smelo, od opozoril državi, da naj spodbuja obnovo dela žagarske industrije v predelavo močnejših sortimentov, do certificiranja in iskanja posebnih tržnih niš pri okoljsko osveščenih potrošnikih. Prebiralno gospodarjenje daje možnosti za promocijo debelega lesa in ustvarjanje blagovne znamke. Poleg tega omogoča ohranjanje nekate1ih živalskih vrst, ki so ogrožene na Evropskem nivoju, zato je tak način gospodarjenja mogoče uporabiti za promocijo slovenskih gozdov in sonaravnega gospodarjenja. Potreba po trajnem izobraževanju o prebiralnem gospodarjenju Zapletenost in zapostavljenost prebiralnega gospodarjenja v bližnji preteklosti, nareku je ta izobraževanje o osnovah prebiralnega gospo­ darjenja. Izobraževanje naj vključuje vse vidike prebiralnega gospodarjenja, mora biti praktično usmerjeno in naj zajame vodje odsekov in krajevnih enot, revirne gozdarje ter tudi izvajalce, lastnike gozdov in naravovarstvenike v področjih Slovenije, kjer je prebiranje tradicionalno prisotno. Cilj izobraževanja je prenesti prebiralno gospodarjenje na operativni nivo. Skupina za oblikovanje sklepov posvetovanja Gotenica, 19. september 2002. GozdV 60 (2002) 7-9 Stališča in odmevi Ali potrebujemo drugačne, tuje negovalne modele za pridobivanje boljše kakovosti (bukovega) lesa? 1 UVOD V članku z naslovom "Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa", mag. Mitja Cimperšek poleg zelo bogatega zgodovinskega pregleda rabe bukovine in gojitvenega »vprašanja« bukve, kakor tudi pregleda strokovnih temeljev (nastanka) kvalitete ali razvrednotenja bukovega lesa, prikaza primerov dveh sestoj ev, katerih vrednostna struktura bukovine ni dosegla pričakovanj, predstavlja svoje, deloma nasprotujoče si poglede na način gos­ podarjenja z bukovimi gozdovi, skupaj s predlogom vpeljave »novega« (danskega) negovalnegamodela, mimogrede pa navrže še kritiko slovenske gozdar­ ske politike, organizacije in gospodarjenja z gozdovi. Glede na veliko zanimivost bukove problematike za slovenske razmere, ki je očitno, tudi po štiridesetih letih sodobne, sonaravne Mlinškove gozdarske šole, še vedno odprta, bi vsekakor veljalo o predstavljenih stališčih in predlogih tudi obširneje strokovno razpravljati. Naj v temle odmevu prispevam nekaj glavnih misli k tej (morebitni) razpravi. Pri tem bi se najprej rad spomnil, kako je sonaravne in večnamensko gospodarjenje ter nekatere, z njima povezane določbe in usmeritve - skladno s slovensko gozdarsko doktrino -definiral Zakon o gozdovih -ZOG (1993) in Programu razvoja gozdov v Sloveniji- PRG (1996). 2 STRATEŠKA IZHODIŠČA 2. 1 Temelji slovenske gozdarske zakonodaje Po ZOG je "sonaravno gospodarjenje način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biološkega ravnotežja". Izbira dreves za možni posek je opredeljena kot "gojitvene - negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek". Pomembna je tudi načelna določba ZOG, po kateri zakon "zagotavlja sonaravne ter več- GozdV 60 (2002) 7-9 namensko gospodatjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij". Gre torej -skladno s slovensko gozdarsko doktrino in paradigmo -za zelo zahtevne, ekološko in ekonomsko celovite opredelitve, ki imajo zakonsko težo in jih je tako potrebno tudi uporabljati. Težko bi jim še kaj bistvenega dodali, brez spremembe ZOG (in regresije v tem pogledu) pa jim ne moremo in ne smemo ničesar niti odvzeti. To seveda velja tudi konkretno, ko npr. razpravljamo o izbiri morebitnih novih, po svojih značilnostih eno-in ne večnamenskih gojitveno-negovalnih modelov. 2. 2 Temelji slovenske gozdarske politike in paradigme Nacionalno strategijo (politiko) trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi precej podrobno opredeljuje PRG. Preobsežna bi seveda bilo navajati vsebino posameznih sonaravnih usmeritev (politik), zapisanih v tem dokumentu, pravzaprav uradnem "katekizmu" slovenske gozdarske doktrine in politike, za katerega je upati, da ga vsi gozdarji dobro poznamo. 2. 2. 1 Gozdnogojitvene usmeritve Za potrebe razprave o problematiki gospodmjenja z bukovimi gozdovi naj direktno povzamem in izberem le nekatere, po moje najbolj bistvene usmeiitve PRG, in sicer: -"na dobrih rastiščih je sonaravno in gospo­ darno vzgajati debelo in kakovostno drevje, ki daje gozdu mehansko in biološko stabilnost, ga bogati v pogledu opravljanja splošno kmistnih funkcij in zagotavlja primerne gospodarske učinke gozdov; -intenzivirati je treba nego z redčenji v doraščajočih sestojih (letvenjaki in drogovnjaki), še posebej v sestojih listavcev; -gozdove je treba obnavljati naravno in malopovršinsko; naravno obnavljanje naj praviloma poteka pod zastorom starejšega drevja, s primerno dolgimi pomladitvenimi dobami; 407 1111 Stališča in odmevi ~------------ --------------- -gozdnogojitveni ukrepi morajo biti skrbno načrtovani (gozdnogojitveno načrtovanje). Ali je, npr. zaradi ožjih ekonomskih interesov, potrebno te ekološko in ekonomsko usklajene usmeritve v PRG korigirati? Ali tem usmeritvam, ki sicer na splošno veljajo tudi za bukove gozdove, sploh lahko - v pogledu nege in kakovosti (gozda in lesa) -še kaj dodamo? Težko. Prepričan sem tudi, daje nro~~e , če sta le način (naravne) obnove in zasnove sestojev ustrezna 1 racionalna ter obstaja možnost, in seveda denar, za ustrezno, intenzivnejšo nego sestojev, uresničevati tudi tako visoko­ zahtevne cilje glede kakovosti (lesa) kot si jih postavlja mag. Cimperšek, znotraj naših, že preizkušenih modelov nege 1 redčenj. V pogledu obnove oziroma načina gospodmjenja z gozdovi pa strategija PRG med drugim postavlja tudi določene splošne okvire in omejitve, kijih mora naše gojenje spoštovati . Hitre, zlasti velikopovršinske obnove sestojev, brez primerno dolgo trajajoče zaščite mladja s strani zastara odraslega drevja, PRG vsekakor ne dopušča. To enako velja tudi za bukove sestoje. S tem je predlagani, »ekspresni« danski model gotovo v popolnem nasprotju. 2. 2. 2 Višina in intenzivnost sečenj PRG določa tudi politiko v zvezi z višino bodočih sečenj. Tako predvideva, da bi se "zmerna intenziteta sečenj morala nadaljevati tudi vnaprej, kar bi v obdobju naslednjih tridesetih let omogočilo povečanje lesnih zalog za več kot tretjino, prirastka pa za četrtino<<. Hkrati PRG predvideva tudi »povečevanje največjega možnega letnega poseka, ki naj bi v treh desetletjih enakomerno narasel na 3.6 m11ha in leta<<, pri čemer bi bila »po količini dosežena 84 odstotna izkoriščenost gozdnih rastišč, okrepile pa bi se tudi ekološke funkcije gozdov«. Predstavljena politika ohranjevalnega izko­ riščanja proizvodnega potenciala slovenskih gozdov je bila sprejeta s konsenzom celotne gozdarske stroke, in je bila potrjeno tudi z nacionalnim interesom, izraženim preko Državnega zbora. Če bi jo želeli spremeniti, bi jo torej morali skozi Državni zbor. Te usmeritve PRG so še vedno veljavne in obvezujoče in so gotovo tudi nadalje aktualne, konkretne številke glede višine možnih sečenj Državnega zbora ob višjih lesnih zalogah in prirastkih od pričakovanih, ki jih sedaj ugotavljamo v slovenskih gozdovih -pa so 1 bodo posledično 408 tudi višje. Tako je že bil možni posek tudi višje načrtovan v predlogu območnih načrtov za obdobje 2001-2010. Ni torej razumljivo, zakaj naj bi bila »slovenska gozdarska politika v vedno večjem razkoraku z nacionalnimi ekonomskimi interesi<<. Razumem pa, daje objektivno v precejšnjem razkoraku še vedno dejanska in ten zi vnost gospodarjenja z gozdovi in obseg sečenj, ki v razkoraku tudi sicer vedno bo. Če bi država imela proračunski denar, bi na podlagi sprejetega PRG lahko precej odločneje stimulirala intenzivnost gospodarjenja (npr. preko subvencio­ niranja redčenj, ki so usmerjena v kvaliteto, ki sicer mora biti lastnikov, posredno pa je tudi nacionalni interes). Pri tem pa se moramo s strani narodno­ gospodarske funkcije zavedati krute realnosti, lastniške in parcelne razdrobljenosti slovenskih gozdov, kjer prav velika intenzivnost, tako kot nekdaj s »skupnim << gospodarjenjem, nikoli ne bo možna, efektivna površina gospodarskih gozdov pa bo dejansko bistveno manjša in gozdovi bodo tam pod večjim pritiskom . Sicer pa, ali naj se npr. zgledu jemo po Avstriji, kjer se bruto seka okrog 19,5 mio kubičnih metrov (5 m3/halleto), njeno gospodatjenje pa je, kljub sonaravni Mayerjevi šoli, še vedno precej bliže golosečnemu, sedaj sicer v manjšem merilu, kot sonaravnemu sistemu. Absurdno pri tem je, da so vsi avstrijski gozdovi sedaj tudi že PEFC certificirani, pri nas v Sloveniji pa se niti nosilci certifikacije, zlasti lastniki gozdov in lesna industrija, še nimajo interesa organizirati, čeprav nacionalni (državni) interes obstaja. Država je npr. že poskrbela 1 financirala pripravo strokovnih izhodišč1 za PEFC certifikacijsko shemo, nosilec certifikacije pa pač-po pravilih certifikacijskih shem, ki so »prostovoljne « in nevladne, država sama ne more biti. Prav v tem se med drugim kaže ekonomski interes, ki ga zaenkrat ni prav pri tistih, ki bi morali biti njegovi nosilci. Zaradi tega tudi blagovne znamke »lesa iz Slovenije << še dolgo ne bo, če bo sploh kdaj, četudi bi si jo država in gozdarska stroka še tako želeli, saj gre pri tem za izrazito tržno in ne administrativno sfero. 1 Študija »Strokovne podlage za vključitev Slovenije v PEFC certifikacijsko shemo (FERLIN et al., 2002) je dostopna na HTTP Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano . GozdV 60 {2002) 7-9 Stališča in odmevi Ali je torej -iz čistih podjetniško-ekonomskih razlogov -potrebno usme1itve PRG glede višine in intenzitete sečenj korigirati? Ali je res potrebno - z vidika kakovosti lesa preiti na >>ekspresne « modele dela z bukovim gozdom? Menim, da nikakor ne. 2. 3 Nasprotujoči naravovarstveni interesi Ko govorimo o intenziteti gospodarjenja z gozdovi in višini sečenj, za katero smo si najbrž vsi gozdarji enotni, da je dejansko zelo nizka 1 prenizka -nas gozdarje po drugi strani lahko zaskrbljujejo tudi predlogi nekaterih nasprotnih, »naravovarstvenih« namer in usmeritev. 2. 3.1 Varstvena območja (NATURA 2000) Slovenija -skladno z EU okoljskim pravnim redom -npr. pripravlja omrežje NATURA 2000, t.j. predloge za posebna območja ohranjanja in/ali varovanja (Special Conservation Areas) evropsko pomembnih habitatnih tipov in/ali vrst. Samo za varstvena območja za ptice, po t.i. ptičji direktivi (iz leta 1979) je poseben razvojni projekt, ki ga je po naročilu MOPE pripravil DOPPS, predvidel skoraj četrtino slovenskega ozemlja, le-to pa zajema zlasti največja gozdna območja (gre predvsem za državne gozdne kompJekse), kjer se tudi sicer predvidevajo regijski parki. Predlogi nekaterih varstvenih usmeritev za ta območja gredo celo v smeri dodatne izločitve iz gospodarjenja velikih površin, npr. 50 (Snežnik) ali 100 km2 (Kočevje). Varstvena območja naj bi se izločala tudi za druge, evropsko pomembne živalske vrste (med njimi npr. medveda in volka), zlasti pa tudi za habitatne tipe (po naše rastišča), katerih je v naših gozdovih kar velik delež. V NATURA območjih, kasneje tudi razglašenih s strani Vlade, bi se tako lahko znašlo več kot tretjina slovenskih gozdov, v katerih se že sicer mednarodno primerljivo zelo sonaravne gospodari, vključno z sorazmerno majhnimi intenzitetami sečenj. Naslednja stopnja je tako lahko samo še rezervatno varstvo preko prepuščanja gozdov naravnemu razvoju z ostro razmejitvijo do preostanka gospodarskih gozdov -seveda v nasprotju z našo gozdarsko strokovno doktrino, našim gozdarskim pravnim redom in nacionalno gozdarsko strategijo 1 politiko. GozdV 60 (2002) 7-9 2. 3. 2 Prenos lastništva državnih gozdov ali (dela) rente upravljavcem zavarovanih območij In še ena ključna stvar je, ki nas gozdarje v tem trenutku lahko zelo zaskrbljuje. Preko najnovejših predlogov sprememb/dopolnitev naravovarstvene zakonodaje (Zakona o ohranjanju narave, 1999) prihaja do poskusov, da bi nam državne gozdove (njihovo lastništvo/upravljanje) naravovarstvo kar odvzelo oziroma -če to prvo ni mogoče -da bi nam odvzelo »le« rento iz državnih gozdov (npr. njeno polovico), v katerih se predvidevajo zavarovana območja (parki). Ta renta torej naj ne bi šla nazaj v gozdna vlaganja (npr. v nego/ redčenja), ampak naj bi se prelila kar k uprav­ ljavcem bodočih parkov -za financiranje par­ kovnega upravljanja in parkovnih dejavnosti (namesto proračunskih sredstev, ki jih ni). Ti politično močno podprti poskusi potekajo žal brez prave, široke vednosti gozdarjev, nenazadnje tudi tistih (npr. podjetij), ki imajo nad gozdovi pretežno ekonomske interese. Kaj bi zgoraj omenjeno pomenilo za naše sonaravne gozdarstvo, seveda ni potrebno posebej razpravljati. Različni klici po prevelikem povečevanju intenzitete gospodarjenja z gozdovi, ki se sklicujejo na nacionalno-gospodarske interese, pa vsekakor dobijo svojo protiutež tudi v omenjenih naravo­ varstvenih namerah. Sonaravne usmerjenemu, zmernemu gozdarstvu pa takšni ekonomsko in naravovarstveno nasprotujoči si interesi pravzaprav lahko celo ustrezajo. 3 STROKOVNO- ORGANIZACUSKA IZHODIŠČA 3. 1 Ekološka merila za ohranjenost in (so)naravnost gozdov in gospodarjenja Danes so za presojo ohranjenosti ali naravnosti ekosistemov /habitatnih tipov že uveljavljena nekatera temeljna ekološka merila, in to celo v okviru EU pravnega reda (glejte npr. merila za oceno ohranjenosti NATURA 2000 območij v EU Direktivi o habitatih flore in favne, 1992). Za gozdove se tako ohranjenost/naravnost lahko ocenjuje na podlagi: (a) prisotnosti značilne naravne sestave drevesnih vrst, (b) ohranjenosti značilne sestojne zgradbe (v vertikalnem in horizontalnem pogledu), (c) prisotnosti značilnih, za živalske vrste pomembnih habitatnih sestavin (npr. mrtvega 409 Stališča in odmevi stoječega in ležečega lesa) in (d) značilnih ekosistemskih funkcij in/ali procesov (npr. naravnega izločanja, naravnega pomlajevanja itd.). Sonaravne gospodatjenje z gozdovi -če naj bi bilo res ekološko -preprosto predstavlja pri­ lagajanje naravnim ekosistemskim strukturam in funkcijam (obratno vsaj ne-razdiranje le-teh), zlasti s posnemanjem in izkoriščanjem naravnih procesov. Prav slednje je pomembno ne samo v ekološkem, temveč tudi, in še kako, v ekonomskem smislu. Na podlagi zgornjih meril je zato razmeroma lahko- če seveda poznamo strukturo in funkcijo različnih tipov naravnih gozdov (mnoge imamo zastopane v naših gozdnih rezervatih) -ocenjevati tudi sonaravnost našega konkretnega gozdnogojitvenega ravnanja, nena­ zadnje pa tudi ustreznost različnih usmeritev in modelov, tudi takšnih, ki so predstavljeni/ predlagani v članku, o katerem je razprava. 3. 2 Slovenska šola sonaravnega gojenja bukve Z nego bukovih gozdov imamo v Sloveniji že precej dolge in bogate izkušnje, in tudi svojo šolo (v okviru nje npr. dolenjsko), ki je po IUFRO kongresu v letu 1986 tudi širše mednarodno poznana. Zato res ne bi kazalo nanjo kar pozabiti ter zdrveti po tuje (npr. danske) metode in modele gospodarjenja z bukovim.i gozdovi. V okviru naših uveljavljenih načinov izbiralnih redčenj in izkušenj se namreč lahko, v okviru ekoloških meril, zelo sproščeno prilagajamo -tako po pogostnosti, intenziteti in drugih vidikih- tudi najzahtevnejšim ekonomskim ciljem. Ko bi pri tem le bilo dovolj sredstev za intenzivno nego/redčenja na raz­ polago?! Tudi pri delu z odraslimi bukovimi sestoji in njihovo obnovo imamo gotovo dovolj lastnih, rastiščno specifičnih izkušenj, s tem, da nikakor ne zavračamo tujih znanstvenih in praktičnih izsledkov. Bi pa naše starejše in novejše izsledke vsekakor bilo enkrat koristno, urejeno proučiti in predstaviti, in morda naše strokovne poglede -glede ekološko in ekonomsko usklajenega načina gospodarjenja z bukovimi gozdovi -tudi poenotiti. Glede same negelredčenja bukovih sestojev pa sem·prepričan, daje to že bilo st01jeno v preteklosti (npr. na gojitvenem seminarju v Straži, v letu 1981), kar pa ne pomeni, da bi 410 takšen seminar ne veljalo kmalu ponoviti oziroma to znanje osvežiti. 3. 3 Organizacija gozdarstva Ali je slovensko gozdarstvo, da bi strokovno uspešneje usmc1jalo razvoj gozdov, res potrebno celovite »strokovne in organizacijske prenove«? V se kakor se strinjam, da je razvoj organizacije in stroke absolutno potreben, ne pa da je potrebna njena popolna prenova. Naj pri tem (po letu 1997) ponovno omenim le eno ključno stvar. Strokovno delo javne gozdarske službe, ki žal ni sama deležna rezultatov svoje (štiridesetletne) nege, gotovo ne more biti prav preveč stimulirana v praksi, kjer rezultate tega dela žanjejo drugi. V tem je gotovo največji problem sedanje organizacijske razdelje­ nosti upravljanja/gospodarjenja v državnih gozdo­ vih oziroma opravljanja le servisne vloge s strani Zavoda za gozdove Slovenije. V tem je tudi največji razkorak z Leibundgutovo in Mlinškovo doktrino gospodarjenja z gozdovi. Če že govmimo, da bi bil v gozdarski organizaciji potreben razvoj na bolje, potem bi bil končno potreben premik zlasti v tem pogledu. Dejansko stanje pa je tako, da se premiki, kot že omenjeno, poskušajo na drugi, naravo­ varstveni strani, gozdarstvo pa pri tem nemo zre in čaka. Ekološke in ekonomske funkcije v državnih gozdovih bi bile tako pri usmerjanju v praksi - v kolikor morda sedaj niso -zelo hitro med seboj usklajene, odpadla pa bi tudi nevarnost prehoda njihovega upravljanja h kakšnernu drugemu, npr. parkovnemu upravljavcu. No, če bi slednji bil kar Zavod, omenjeni sporni naravovarstveni predlogi niti ne bi bili napačni. 4 ZAKLJUČEK Gospodarjenje z bukovirni gozdovi, ki bi sicer temeljile na naglem obnavljanju celotnih sestojev (prekratkih pomladitvenih dobah, kakršna je bila npr. praksa do začetka osemdesetih let) in bi imelo za posledico veliko homogenizacije drevesne sestave in sestojnih zgradb, ki ne bi upoštevalo zakonitosti naravnega izločanja in njemu prila­ gojene izbire števila kandidatov/nosilcev funkcij pri redčenjih, ki bi temeljila na izjemno majhnem številu takšnih izbranih osebkov/soliterjev ter na zelo močnih redčenjih, takšnih, ki bi bila značilna za t.i. dansko šolo, je vsekakor, na podlagi GozdV 60 (2002) 7-9 Stališča in odmevi predstavljenih ekoloških meril, ne-sonaravne, prav gotovo pa - z vidika rizikov v pogledu stabilnosti in naravnih motenj -ne bi moglo biti trajnostno niti v ekonomskem smislu. Na podlagi teh meril ni torej težko oceniti, da predlagani danski gozdnogojitveni model -če bi ga uporabljali tako kot je opisan -ne ustreza ekološkim merilom sonaravnosti niti v pogledu sestojne zgradbe, niti v smislu (vsaj minimalne) prisotnosti starejše faze (in razgradnje), niti v posnemanju naravnih (npr. izločitvenih, obno-vitvenih) procesov. Res pa je, da bi ga z ustrezno malopovršinsko prilagoditvijo rastiščnim in strukturnim razmeram -tako kot kakšen drugi - lahko približali idealnejšemu modelu sonaravnega ravnanja z bukovim gozdom. Vendar slednje lahko - v kolikor in kjer to še nismo -veliko uspešneje storimo kar z našim(i), ponekod že štiri desetletja preizkušanim(i) modelom(i), ki bi naj ga(jih) le oplemenitili s tujimi izkušnjami in izsledki. Franc FERLIN Gozdarski inštitut Slovenije Gozdarstvo v času in prostoru -------- ----------------· ~ 25. SVETOVNO PRVENSTVO GOZDARJEV- 25.-28. SEPTEMBER 2002, LOCKERBIE, ŠKOTSKA Odšli v upanju -vrnili se z bronom Slovenska ekipa gozdnih delavcev, ki je bila izbrana na 3. državnem tekmovanju gozdnih delavcev v Kočevju 18. maja letos, v sestavi: Bogdan AMBROŽIČ iz Sanabora, s.p. gozdarskih storitev, Janez ZRIMŠEK iz Dobca, delavec pri GG Postojna, Robert ČUK iz Podlaaja, delavec pri GG Postojna in mladinec (junior) Anton CVETEK, dijak, doma iz Bohinjske Bistrice in vodstvom vodje ekipe, TREBEC Adolfa, iz Zavoda za gozdove Slovenije, OE Postojna ter tehnični pomoči VADNU Marjana ter SAMEC Borisa, oba s Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, se je v času od 25.-28. septembra udeležila 25. svetovnega tekmovanja gozdarjev v Lockerbie na Škotskem . Tekmovanje je bilo izvedeno v treh dneh v petih preizkušnjah: • podiranje drevesa na 15 m oddaljen cilj (čim natančneje zadeti cilj -količek); • menjava verige in obračanje letve motorne žage; • kombinirano prežagovanje dveh hlodov, ki ležita pod različnimi koti; • precizne prežagovanje hlodov na podlagi ( pri tem pa ne zarezati v podlago); • kleščenju oz. obvejevanju drevesa. Med 27 ekipami se je naša uvrstila na 17. mesto. Zmagala je ekipa Avstrije, sledi ji Nizozemska, tretja je Estonija, četrti so bili Nemci, peti Švedi, šesti Latvijci. GozdV 60 (2002) 7-9 Robert Čuk (Foto: Sergej Trebec) Takega tekmovanja smo se udeležili šele tretjič in že posegli po medaljah. Brez njih so ostale večje in uglednejše države, saj je med 27 ekipami le 7 ekip domov odšlo z medaljo. 411 Gozdarstvo v času in prostoru Slovenski tekmovalci (Foto: Sergej Trebec) V posamičnih uvrstitvah je Robert ČUK zasedel 3. mesto v preizkušnji podiranja drevesa na cilj, sicer paje v seštevku vseh petih preizkušenj pristal na 43. mestu, s 1.375 točkami. Zlata medalja se mu je izmuznila le za pičli cm ali eno sekundo. Janez Zrimšek je osvojil skupno 39. mesto (s 1.395 točkami) in Bogdan Ambrožič skupno 55. mesto (s 1.293 točkami). Zmagovalec je bil Nemec Gottflied Schadlich s 1.623 točkami, drugi Avstrijec Josef Bitschnau s 1.612 točkami, tretji Švicar Balz Recher s 1.605 točkami. V mladinski konkurenci (ta bila na sporedu letos prvič) je med osemnajstimi nastopajočimi, naš "junior", Anton CVETEK zasedel odlično osmo mesto. Pri tem je potrebno povedati, da so zmagovalci tisti, ki se s takimi tekmovanji ukvatjajo že pol- 412 profesionalno, temu primerni so seveda tudi rezultati. Naši tekmovalci izhajajo iz delavskih vrst. To so delavci, ki so natančni in pridni pri delu. Vendar to ne zadostuje za skupno zmago na svetovnem tekmovanju . Možno pa je doseči posamično uvrstitev, seveda ob velikem osebnem vložku, kar je nedvomno dokazal naš Robert ČUK, z "zlatim" tretjem mestu v posamični preizkušnji. Za konec: Izboljšali smo rezultate preteklih dveh tekmo­ vanj, stkati nove vezi in poglobili stara znanstva. Pridobili smo še ogromno novih izkušenj in veliko znanja, kar nam bo nedvomno omogočilo doseči še boljše dosežke na naslednjem 26. svetovnem tekmovanju gozdarjev leta 2004 v Italiji. Adolf TREBEC vodja slovenske ekipe GozdV 60 {2002) 7-9 Protest vladi ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENUE VEČNA POT 2 1000 LJUBLJANA -Vlada republike Slovenije -predsednik dr. Janez Drnovšek -:Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano -minister Franci But -Državni zbor-Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Odbor za finance in monetarno politiko -Državni zbor-Poslanske skupine Ljubljana 11. 10. 2002 PREDJ\'IET: Nesprejemljiv odnos Vlade in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do gozdov in gozdarstva. Spoštovani. V postopkih sprejemanja so Gozdnogospodarski načrti območij za obdobje 2001-2010, s katerimi so ob upoštevanju usmetitev iz Programa razvoja gozdov Slovenije (sprejel Državni zbor leta 1996), ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v območju določijo funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje, cilji gospoda1jenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve in ukrepi za doseganje ciljev. Po podatkih območnih gozdnogospodarskih načrtov je v Sloveniji 1.142.124 ha gozdov, lesna zaloga je 266,7 milijonov kubičnih metrov, letni prirastek pa je 6,7 milijona kubičnih metrov. Prva stopnja poudatjenosti ekoloških funkcij zajema 277.974 ha gozdov, prva stopnja poudarjenosti socialnih funkcij pa 167.608 ha gozdov, kar kaže na potrebno izredno občutljivost ravnanja z gozdovi v Sloveniji. Analiza gospodarjenja z gozdovi v obdobju 1991-2000 kaže naslednje: l. Posekana je bilo 76% možnega poseka (72% pti listavcih in 78% pri iglavcih), ali 23.209.515m3. Načrtnega negovalnega poseka je bilo 61%, 31% sanitarne ga, 8% količin pa je bilo posekanih zaradi drugih razlogov (krčitve, nedovoljen posek ipd.). 2. Gojitvena in varstvena dela so bila realizirana takole: obnova 43% (1.934 ha letno) in nega 44% GozdV 60 (2002) 7-9 ( 10.625 ha letno) v skromnem obsegu, le varstvo je doseglo 96% načrtovanega. Izvedba negovalnih del v zasebnih gozdovih je v obdobju 1994-2000 z velikimi napori dosegla vzpenjajoči trend in se približevala načrtovanim potrebam, z zmanjše­ vanjem sredstev iz državnega proračuna za te namene pa so se trendi v zadnjih letih obrnili v negativno smer. 3. V obravnavanem obdobju je bilo zgrajenih le 213 km gozdnih cest ali tretjino zgrajenih med leti 1981-1990. Za obdobje 2001-2010 so načrtovani naslednji ukrepi: 1. Načrtovan možni letni posek 4.101.056 m3 (61% p1irastka) . 2. Načrtovani potrebni letni obseg gojitvenih in varstvenih del pa je naslednji: obnova s sad njo 671 ha, priprava sestaja za naravno nasemenitev 2.147 ha, nega gozdov 17.079 ha in varstvo pred rastlinojedo divjadjo 1.500 ha. Obseg potrebne obnove se v primerjavi z realizacijo v preteklem desetle~u poveča za 884 ha letno ali 46%, obseg potrebne nege letno pa za 6.454 ha ali 61%. Za izvedbo načrtovanih del, za zagotovitev trajnosti gozdov ter ekološke, socialne in pro­ izvodne funkcije ter za zagotovitev drugih obvez iz Zakona o gozdovih in na njegovi osnovi sprejetih predpisov pa so potrebni kadrovski in finančni pogoji. Prav teh pogojev pa Vlada republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne zagotavljata: l. Ob povečanem možnem poseku za obdobje 2001-2010, ter povečanju nujno potrebnih gojitvenih in varstvenih del, ter vse večji poudar- , jenosti ekoloških in socialnih vlog v gozdovih, ob 413 Protest vladi nespremenjenih zakonskih obvezah MKGP in Vlada Republike Slovenije za leto 2002 z reba­ laosom proračuna zmanjšujeta sredstev za javno gozdarsko službo za 99 milijonov tolarjev (pre­ računano na zaposlene za 21 oseb). Ob enakem številu zaposlenih javni gozdarski službi rebalans proračuna za leto 2002 namenja manj sredstev kot so jih imeli v letu 2001. Mnogo ptizanesljivejši so na MKGP in Vladi do zaposlenih v javnih kmetijskih svetovalnih službah, ki jim rebalans proračuna za leto 2002 v primerjavi z letom 200 l namenja za 3,2% več sredstev. Še bolj drastično je znižanje sredstev v rebalansu proračuna za leto 2003, ko je za javno gozdarsko službo namenjeno še manj sredstev kot že z rebalansom za leto 2002, oziroma 348 milijonov manj, kot je predvideval sprejeti proračun za leto 2003. Izraženo v po­ trebnem zmanjšanju števila zaposlenih je to 69 oseb. Tudi tu je pri javnih kmetijskih svetovalnih službah namenjeno v letu 2003 za 6,3% več sredstev kot v letu 2002. Kako je mogoče, da se brez sprememb obvez, ki jih javni gozdarski službi nalaga zakonodaja in ob vse večjih obvezah, ki jih pred javno gozdarsko službo postavljajo novi gozd­ nogospodarski načrti območij, krči denar zanjo? Mogoče gre za pritiske za organiziranje gozdarske svetovalne službe v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije? Vendar to nima nobenih strokovnih in zakonskih argumentov; tudi po morebitni zaposlitvi določenega števila gozdarjev v okviru svetovalne službe kmetijsko-gozdarske zbornice, zakonsko in dejansko vse dosedanje naloge javne gozdarske službe ostanejo javni gozdarski službi. Nobeno sprenevedanje o možnem prenosu določenih nalog javne gozdarske službe na gozdarsko svetovalno službo v okviru kmetijsko-gozdarske zbornice brez temeljite spremembe Zakona o gozdovih ni možno. Gozdarski svetovalci pri kmetijsko-gozdarski 414 zbornici pa imajo vrsto kmistnih vlog pri zastopanju svojih članov in njihov status in financiranje je potrebno reševati ločeno od javne gozdarske službe. 2. Ob povečanih potrebah po vlaganjih v gozdove in povečanem možnem poseku v slo­ venskih gozdovih pa državni proračun zmanjšuje obseg sredstev za sofinanciranje in financiranje vlaganj v gozdove. Mačehovski odnos države do gozdov in gozdarstva lepo pokažeta dva podatka: v letu 1999 so proračunska sredstva za vlaganja v gozdove znašala 903 milijone tolaijev, za leto 2002 pa je namenjeno le še 699 milijonov tolarjev. Rezultat tega so v vse manjši meri opravljena potrebna gozdnogojitvena dela v gozdovih, dolgoročna investicija, ki lahko zagotovi viso­ kovrednostno proizvodnjo lesa na odličnih rastišč ih, ki v slovenskih gozdovih prevladujejo, hkrati pa zagotavlja stabilnost gozdov in optimalno oprav­ ljanje njihove ekološke in socialne vloge. Zmanj­ ševanje sredstev za vlaganja v zasebne gozdove na drugi strani najbolj prizadene hribovska in gorska območja, kjer je največ gozdov in kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost ter se srečujemo z demografskimi težavami. Pričakujemo, da bosta tako MKGP kot Vlada na osnovi tehtnih argumentov, ki smo jih nanizali, korigirala v korist 1.142.124 ha gozdov, svoje z veljavno zakonodajo in potrebami gozdov ne­ združljive odločitve. Državni zbor pa prosimo, da ob sprejemanju rebalansa proračuna z dopolnili korigira, ne­ razumljive z veljavno zakonodajo in potrebami gozdov nesprejemljive predloge Vlade RS. S spoštovanjem Zveza gozdarskih društev Slovenije Predsednik mag. Franc PERKO GozdV 60 (2002) 7-9 Književnost Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400 000 Biološki inštitut ZRC SAZU je izdal Vegetacijsko karto gozdnih združb Slovenije v me1ilu 1:400.000, ki je opremljena tudi s komentarjem. Avtorja komentarja sta Lojze Marinček in Andraž Čarni, avtorji priredbe merila 1 : 400.000 pa so Andraž Čarni, Lojze Marinček, Andrej Seliškar in Mitja Zupančič. Digitalizacijo, generalizacjjo in karto­ grafsko obdelavo je izvedel Marjan Jarnjak. Fitocenološka karta v merilu 1 :400.000 je bila izdelana na osnovi vegetacijske karte l: 250.000, ki jo je priredil Andrej Seliškar iz vegetacijskih kart l. 50.000. Karta je posodobljena v smislu novih spoznanj v gozdni fitocenologiji in novega kodeksa o poimenovanju gozdnih združb ter ustrezno prirejena manjšemu merilu. V priloženem komen­ tarju je vsaka gozdna združba oziroma tip gozda predstavljen v slovenščini in angleščini. Združba je označena s slovenskim in strokovnim imenom. Na kratko so opisane ekološke razmere združb, njihova razširjenost v Sloveniji, razpon nadmorskih višin, relief, klimatske razmere in edafske lastnosti. Rastlinski inventar združbe je podan z diagnostično kombinacijo rastlinskih vrst, ki so opisane v štirih plasteh: drevesna, grmovna, zeliščna in mabovna. Na kratko je opisana tudi biotska stabilnost gozdne združbe in njena razvojna dinamika. Podani sta prevladujoča gojitvena oblika in njihov gospodarski oziroma naravovarstveni pomen. Na koncu opisa vsake združbe pa so navedeni še literaturni viri. Poleg vegetacijske karte v tiskani obliki je na CD-romu tudi digitalna verzija karte in sicer v AV A V.eOO, .shp in co ver obliki, ki je namenjena predvsem uporabnikom geografskih informacijskih Kaj je zapisano v branikah Konec junija je v domačih logih izšla nova knjiga -dolgo pričakovana tovrstna literatura -pod naslovom Zapisano v branikah, Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas. Njen avtor je Franc Perko. Izid knjige je omogočilo Gozdarsko društvo _Postojna ob sodelovanju in pomoči Zavoda za gozdove Slovenije OE Postojna in Gozdnega gospodarstva Postojna d.d. GozdV 60 (2002) 7-9 sistemov (GIS). V atributni tabeli so poleg osnovnih podatkov o velikosti poligonov tudi podatki o združbah s slovenskim in strokovnim imenom ter literaturnim virom. Vegetacijske karte se bodo razveselili vsi, ki se ukvarjajo z inventarizacijo naravnih danosti in uporabljajo fitocenološke karte gozdnih združb kot osnovo pri raznovrstnih posegih v naravo. Še zlasti pomembna pa je vegetacijska karta v gozdarstvu, saj je gozdna združba tista, ki označuje funkcijo gozda in določa način gospodmjenja. Na podlagi gozdnih združb se opredeljuje gozdno rastišče, ki se kot podlaga uporablja pii gozdarskem načrtovanju, pri normativih za sečnjo in spravilo, opredeljevanju razmerja med gozdom in divjadjo ter v gozdarski ekonomiki za vrednotenje proizvodne sposobnosti rastišč. Seveda pa je treba povdariti, da je ·vegetacijska karta 1:400.000 zgolj preglednega značaja. Za delo na terenu so potrebne karte večjega merila 1:5.000 ali 1:10.000. Vendar pa so tiste s katerimi razpolaga gozdarska stroka delno zastarele in nepopolne. Nova spoznanja in posodobljena imena gozdnih zdmžb, ki jih zajema nova vegetacijska karta bodo prav gotovo pomemben in dobrodošel dodatek ter predvsem dobra podlaga za nadaljne delo. Vegetacijsko karto s komentarjem in CD­ romom lahko naročite oz. kupite na Založbi ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. Naročila sprejemajo tudi po telefonu 01/4706-464 in elektronski pošti: »zalozba@zrc-sazu.si«. Cena kompleta je 5.660 SIT. Petra KOŠIR Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC-SAZU Uvodoma lahko preberemo: »Gozdovi bi bili lahko slovenski simbol. Poklivajo več kot polovico slovenske pokrajine in so skupaj z gozdnato krajino njena bistvena prvina. Še toliko bolj to velja za postojnsko gozdnogospodarsko območje, ki ga skoraj tri četrtine pokrivajo gozdovi.« Knjiga je vsebinsko razdeljena na mnoga področja. Najprej pouda1ja splošno zgodovinsko 41!5 J rlH no v IJ g• ra št pl se n; kl pr m zr 2( še OL sr t:n TI n~ le ol za ja ne M sv SI za dc sh de sl1 sp ja' slt teJ Ge Književnost dogajanje, ki je bilo pomembno za razvoj gozdov ter nas seznanja z lastništvom, gozdarsko zakono­ dajo in začetki urejanja gozdov. Veliko pozornosti je v knjigi namenjeno snežniškim gozdovom, gozdovom posestva Windischgraetz, razvoju gozdnogospodarskih kart na postojnskem območju, razvoju tehnologije pridobivanja lesa, organiziranosti gozdarske službe in zgodovini lovstva. Iz knjige lahko ob izbrani slikovni opremi izvemo tudi vse o prvi slovenski gozdarski šoli v Sloveniji, da je Postojna rojstno mesto Kranjsko-primorskega gozdarskega društva in še veliko drugih zanimivosti. Franc Perko je svoje dolgoletne izkušnje , raziskovanja in prizadevanja strnil v dragocen prispevek, pomemben tudi v slovenskem merilu. Že leta 1966 se je zaposlil pri Gozdnem gospo­ darstvu Postojna in tam ostal vse do upokojitve. Aktjvno je sodeloval na mnogih področjih in se podpisal pod mnoge strokovne publikacije in knjige. Desetletja svojega poklicnega življenja je posvetil gozdovom in gozdarstvu in poskrbel, da je velik delež tega pomembnega raziskovalnega dela ostal zapisan v branikah preteklosti. Knjiga prinaša veliko zanimivega branja tako za strokovno podkovane bralce kot za laike, ki se bodo prvič lahko poglobili v njeno vsebino. Knjiga Zapisano v branikah je na ogled in naprodaj na sedežu Gozdarskega društva Postojna. Polona ŠKODIČ V Gozdarskem vestniku št. 3 in 5-6/2002 je pomotoma izpadla avtorica prevodov in lektur v angleškem jeziku Jana Oštir. Za neljubi pripetljaj se ji opravičujemo. Gozdarski vestnik, LETNI K 60 • LETO 200 2 • ŠTEVILKA 7-9 Gozdarski vestnik, VOLU ME 60 • YEAR 2002 • NUMBER 7·9 Glavni urednik/Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor 1 E ditorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Ko1ar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1 000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov .si Domača stran: http:/ ;www.dendro.bf.uni-lj .si/gozdv.h1ml TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 1 O števil k/ 1 O issues per year Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna naročnina 7.000 SIT. za dijake in študente 4.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 50 EURO. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAS Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA Mnenja·avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Urednik Dinarski prebiralni gozd. Foto: A. Bončina 41· 416 GozdV 60 (2002) 7-9 GOZDARSKE SMUČARSKE PRIREDITVE V ZIMI 2002-2003 1 . Evropske gozdarske tekme v nordijskem smučanju (EFNS) 34. EFNS bodo od 4-8,. marca 2003 v Obergomsu Wallis Švica Informacije in prijave sprejema Janez KONEČNIK, ZGS-OE Kočevje, Rožna 39, 1330 Kočevje. tel.: 01-895 04 OO; GMS: 041-657 388; E-mail: janez.konecnik@zgs.gov.si Zaradi pravočasne rezervacije bivanja pohitite s prijavami­ zadnji rok 15. december 2002. Na internetu uradna stran www.efns.de 2. Smučarske tekme gozdarjev treh dežel Alpe-Adria Tekme Alpe-Adria bodo februarja ali marca 2003 v Italiji. Natančen kraj in čas bo znan pozneje. Prijavite se preko gozdarskih društev. 3. Slovenski gozdarski smučarski dan Prireditev, ki naj bi bila v Logarski dolini je odpadla in se prenaša na zimo 2002-2003. Razpis bo objavljen. 4 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d. Gubčeva 15, 8000 Novo mesto Telefon: h. c. 07 33 21 065 Kakovostno in po ugodnih cenah: opravljamo sečnjo in spravilo lesa; izvajamo gozdnogojitvena in varstveno dela; projektiramo, gradimo in vzdržujemo gozdne ceste in vlake; -odkupujemo les na ponju in kamionski cesti; izdelujemo in prodajamo žagan in tesan les; projektiramo in izvajamo hortikulturno in vrtnarsko dejavnost; -proizvajamo in prodajamo vse vrste cvetja, lončn_ic, okrasnih grmovnic in dreves. Se priporočamo!