SLOVENIJA P ■з Ideološko l\ S - JI frekvenčno )j; I ill omejevanje I ■ INTERVJU Tim Simmons Več je stvari, ki nas povezujejo Vrnitev nočne more iz Srebrenice Gas delovanja politikov v slogu lomastenja ruskih tankov je v Sloveniji minil. Seveda pa je vprašanje, ali se bodo v LDS Ropa odkrižali ali pa bodo dopustili, da jih bo povozil... Odstop tiskovnega predstavnika vlade Jerneja Pavlina, odkrivanje napravilnosti v Skladu kmetijskih zemljišč RS, medijski napadi na kmetijsko ministrico Marijo Lukačič, čedalje večje napetosti znotraj liberalne demokracije in žalna slovesnost na Tehar-jah so bili dogodki, ki so zaznamovali pretekli teden. Pavlin je, ko je odstopil, ravnal načelno in odgovorno. Priznal je svojo napako in zanjo tudi odgovarjal. V nasprotju s številnimi funkcionarji in javnimi uslužbenci v preteklih letih, ki so se svojih položajev kljub nesposobnosti, zlorabam in napakam oklepali kot pijanec plota, je vladni tiskovni predstavnik pokazal evropsko politično kulturo, v kateri je prevzemanje odgovornosti merilo verodostojnosti in pokončne drže posameznika. Za afere, povezane s kmetijstvom, bi moral marsikdo odgovarjati, vendar za zdaj prav gotovo ne kmetijska ministrica. Slednja je na položaju pol leta in počasi stvari premika na bolje. Nedvomno se je mogoče strinjati s predsednikom vlade, ki ugotavlja, da so afere v kmetijstvu posledica "po-potresnih sunkov" zaradi izidov zadnjih parlamentarnih volitev. Po njegovo to ne zadeva neposredno sedanje koalicije, ampak gre za odgovornost tistih, ki so z državo upravljali v preteklosti. Pristojni organi tako preiskujejo dogajanje v zvezi z izgubljeno dokumentacijo o kmetijskih subvencijah in prodajo kmetijskih zemljišč. Pričakujemo, da bodo sprejeti potrebni ukrepi, ki bodo zadeve popravili, pa tudi to, da bo za morebitne nepravilnosti končno nekdo odgovarjal. Zadnjih štirinajst dni je večina medijev delovala neverjetno usklajeno, tako kot v "starih časih". V Pavlinovem primeru je zadevo sprožila Mladina, sledili pa so ji praktično vsi in vladnega tiskovnega predstavnika pribijali na križ. Ko je Pavlin odstopil, so našli novo tarčo - kmetijsko ministrico Marijo Lukačič in ji očitali vse mogoče. Pravi medijski orkester. Še enkrat se je pokazalo, da slovenski medijski prostor potrebuje spremembe... Spremembe se nedvomno dogajajo v Liberalni demokraciji Slovenije, ki po porazu na jesenskih dr-žavnozborskih volitvah tone čedalje globlje. Minuli tedön smo bili priče razkolu v ljubljanski LDS in odstopu Romana Jakiča, generalnega sekretarja stranke. Predsednik stranke Anton Rop se je po Jakičevem odstopu sprenevedal, da se je slednji za to odločil iz osebnih razlogov in zaradi želje, da bi se bolj angažiral v ljubljanski mestni politiki. Jakič je še isti dan Ropa demantiral in dejal, da je njegov odstop vsebinski. In kot je slišati, je odstopil predvsem zato, ker je z Ropom zaradi njegovih histeričnih (diktatorskih) izpadov praktično nemogoče delati. Na to kaže prigoda, ki jo je popisal profesor na FDV Milan Balažic, kolumnist Financ in član liberalne demokracije. Pretekli teden je v tem poslovnem dnevniku objavil kolumno, ki je bila kritična do Antona Ropa. Slednji ga je zato v navalu jeze takoj poklical. "Brez kurtoaznega uvoda mi je Tone s slogom ruskega tanka v nekajminutnem histeričnem izpadu s povzdignjenim glasom, ki ne trpi ugovora, razložil, da ne bo nikoli odstopil s predsedniškega položaja, še najmanj pa zaradi mojih kolumen. Naj si ne delam iluzij, da mu kaj morem. Da bo raje pustil, naj se LDS razbije na dvoje, 'mi' pa bomo pri tem ostali brez vseh poslancev, ki jih popolnoma nadzira. Na morebitnem kongresu he bi imeli nobene možnosti za prevzem LDS, sicer pa kongresa taktj ali tako ne bo sklical. Naj se ne zanašam na Školča, Anderliča in pLdobne, ki so že dokazali svojo popolno nesposobnost v vseh pogledih. In da tipi, kot moja malenkost, razbijamo stranko. Po Tonetu tega v prihodnje ne bom več počenjal kot član LDS. Ko mi ga je edinikrat uspelo ustaviti z vprašanjem, ali me bo vrgel iz stranke, je odvrnil, da se on s takimi umazanimi podrobnostmi ne bo ukvarjal, bodo že njegovi poskrbeli zame. Nato je vrgel slušalko in 'pogovor' je bil končan." Zgodba je nadvse poučna in pove veliko o tem, kakšen človek vodi liberalno demokracijo. V preteklih letih so liberalni demokrati največji opozicijski stranki pogosto očitali, da jo vodi človek, ki naj bi mu bili blizu nekakšni diktatorski prijemi, sedaj je povsem očitno, da se je njim zgodil "diktator". Ob vsem tem se zdi, da so bile Drnovškove besede izpred nekaj let, da se bodo pobili brez njega, prav preroške. Najbrž pa ni pričakoval, da bo ta "prerokba" veljala predvsem za njegovo nekdanjo stranko. Če je člane LDS prej povezoval oblastno-finančni interes, je tega s prihodom v opozicijo konec. Če so bili prej zaradi tega še pripravljeni trpeti avtoritarne izpade svojega predsednika, je danes prag njihove potrpežljivosti precej nižji. Čas delovanja politikov v slogu lomastenja ruskih tankov je v Sloveniji minil. Seveda pa je vprašanje, ali se bodo v LDS Ropa odkrižali ali pa bodo dopustili, da jih bo povozil... Metod Berlec slogu ruskega V Evropa da ali ne Kakor koli že obračamo položaj in iščemo prispodobe, dejstvo je, da je v Evropski zvezi nekaj zaškripalo. 11 Pavlinova "sporna" navodila 12 Eldeesov Titanik Dogajanje v Liberalni demokraciji Slovenije, največji opozicijski stranki, potrjuje napovedi, ki so jih na lanskem zadnjem kongresu stranke posredno in neposredno izrekali nekateri njeni člani, da kadrovska in programska prenova v stranki še ni končana. Nasprotno, zdi se, da se je šele začela. 16 Izhod iz začaranega kroga? Prejšnji petek so postali Brioni prizorišče dolgo pričakovane skupne seje hrvaške in slovenske vlade. Premierja Janša in Sanader obljubljata pozitivni premik v odnosih med državama, ki so bili v preteklosti pogosto precej načeti. 18 ieiizipji potrdili nepravilnosti 20 Nedotakljiva trdnjava 26 Frekvenčno 31 Vrnitev nočne more Krvavi dogodki, ki so se pred desetimi leti zgodili v Srebrenici, še dolgo ne bodo pozabljeni. Svetovno javnost je pretresel posnetek, na katerem so brutalni umori civilistov iz Srebrenice, ki jih je izvedla srbska paravojaška skupina. Čeprav sta potek dogodkov in število žrtev iz Srebrenice že dolgo znana, pa tistih, ki so odgovorni za morijo, roka pravice še ni dosegla. 34 Več je stvari, ki nas povezujejo 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks; 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik; Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: BOBO Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Če je Charles Darwin definiral naravno selekcijo prek evolucije, potem pretep sodi v poglavje o boju za obstanek. Pogovor s Timom Simmonsom Britanci imamo drugačno miselnost od mnogih drugih, imamo drugačno zgodovino in kulturo in morda nas tudi zaznavajo kot drugačne. Dejansko pa je več stvari, ki nas z Evropo povezujejo, kot pa tistih, ki nas razdvajajo. Mislim, da se Rokavskemu prelivu včasih daje prevelik pomen. Nismo druga celina, smo otok na robu Evrope ... Zavezništva in delitve Veselični šport Zmanjšuje se ugled kmetij stva Alojz Sok, predsednik odbora DZ za kmetijstvo in vodja poslanske skupine NSi Kako bi ocenili delovanje vašega odbora in kakšni so njegovi cilji za prihodnost? Kmetijska politika je bolj ali manj del skupne evropske kmetijske politike. Večino odločitev, ki so pomembne za kmetijstvo, sprejema evropska komisija. V času prilagajanja Slovenije EU je odbor DZ za kmetijstvo sprejemal številne zakone oz. uskladil našo kmetijsko zakonodajo z evropskim pravnim redom. Sedaj ko smo polnopravni člani EU, je dela na zakonodajnem področju bistveno manj. Zaradi tega seje v dosedanjem delu naš odbor veliko več ukvarjal s tematskimi vsebinami, kot so obdavčitve v kmetijstvu, problemi rej-skih organizacij, lovstva... skratka, obravnaval je splošno stanje v kmetijstvu. V tem času je ministrstvo za kmetijstvo začelo pošiljati v DZ tudi predloge zakonov in do konca leta jih bo odbor obravnaval kar nekaj: za veterino, vinarstvo, sklad kmetijskih zemljišč, davčno zakonodajo itd. Kar se tiče dosedanjega dela, lahko rečem, da je delo odbora potekalo gladko, brez nesoglasij med pozicijo in opozicijo. Kako komentirate dejstvo, da se v zadnjem Času na področju kmetijstva odkriva toliko novih afer? Se s tem zmanjšuje ugled slovenskega kmetijstva? Kmetijstvo je zelo kompleksno in izredno težavno področje. Na tem segmentu se je nakopičilo veliko težav že v prejšnjem sistemu, nekaj pa tudi po demokratičnih spremembah zaradi fevdalizacije kmetijskega ministrstva. Očitno pa je, da je sedanja menjava na vrhu omogočila, da nekateri nakopičeni, vendar utišani problemi tako ali drugače prihajajo v javnost. Afere, če jih tako imenujemo, so bile tudi že prej; naj spomnim na nedokončano zgodbo o klo-ramfenikolu v mleku. Vsekakor pa novejše afere, ki so povezane z neobstojen! evidenc o finančnih transakcijah v letih 1991 do 2000, ter obtožbe na račun sklada kmetijskih zemljišč močno zmanjšujejo ugled slovenskega kmetijstva. Se zlasti zato, ker javnost težko razume, da so subvencije del evropske kmetijske politike in jih Slovenija izvaja tako kot vse države članice EU. Ker gre za veliko denarja, mora jav- nost vedeti, kam ta dejansko gre. Zato imajo zadnje afere tudi pozitivno plat - da se morebitne nepravilnosti odpravijo. Kako resno jemljete obtožbe g. Milana Kustra, nadzornika Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki obtožuje predvsem vidne Clane SLI3, da so se s prekupčevanjem z zemljišči denarno okoristili? V odboru za kmetijstvo čakamo na poročilo nadzornega odbora sklada, ki je dolžan poročati DZ. Poročila prejšnjih let so sicer vsebovala opozorila na nekatere težave pri delu sklada, nikoli pa v njih ni bilo opozoril na nepravilnosti, o katerih govori g. Kuster. Te nepravilnosti so tolikšne, da jih bo treba dokazati oz. ovreči. To pa je seveda delo za organe pregona, ki že raziskujejo očitane nepravilnosti. Sam ne želim dajati vrednostnih sodb, dokler ne bodo očitana dejanja potrjena oz. ovržena. Še vprašanje o izgubljenih podatkih v zvezi dodeljevanjem subvencij kmetijskega ministrstva. Menite, da so se v preteklosti subvencije res delile "po domače" in so zaradi tega dokumenti skrivnostno izginili? Dejstvo je, da je kmetijske subvencije do ustanovitve Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, to je do leta 2000, določalo Poslovno združenje za prehrano na podlagi letnih vladnih uredb. Ta gospodarska družba je vsako leto podpisala pogodbo z ministrstvom in je poslovala mimo zakona o upravnem postopku, kar pomeni, da ni izdajala odločb in sklepov. Poslovno združenje za prehrano tudi ni imelo javnih pooblastil. Finančna sredstva so se z odobritvijo ministrstva za kmetijstvo izplačevala prek hra-nilno-kreditnih služb pri kmetijskih zadrugah na podlagi skupnih seznamov. Posebne evidence se torej niso izdelovale in tudi komisije, ld bi odločale o prispelih vlogah, niso delovale, kot bi po odredbi morale. Ali je šlo pri tem za interes ali nevestnost, je tež ko odgovoriti. Zdajšnja vlada in odbor za kmetijstvo pa vztrajata pri stališču, da je treba evidence izdelati za nazaj. Ta čas se zdi, da je to mogoče, saj večina podatkov od leta 1995 po zagotovilih agencije obstaja. S pomočjo zadrug in HKS naj bi bilo mogoče vzpostaviti tudi evidenco za obdobje od leta 1991 do leta 1995. Upam, da bo mogoče objaviti seznam, tako kot je objavljen za dobitnike sredstev Sapard. Gregor Drnovšek Državna žalna slovesnost na Teharjah (Stran 10) Proti filtriranju novic (Stran 15) Bolni ali leni? (Stran 22) Študentski vrtiljak (Stran 24) Poplava tekstila (Stran 28) Veliko duševno bolnih (Stran 30) Naša umetnost v Chicagu (Stran 39) Zupančičeve nagrade 2005 (Stran 40) Preganjanje Cerkve (Stran 42) Praznik sitni (Stran 46) Batmanova nova vloga (Stran 48) Vse je v glavi (Stran 55) Slakova ošabnost (Stran 59) Kmet in cesar (Stran 62) Spomeniki revolucionarjem! (Stran 65) Sporna nagrajenka (Stran 66) Ropovo preračunavanje Finančni strokovnjak in nekdanji finančni minister Anton Rop je izračunal, da je gospodarska rast v prvem trimesečju letošnjega leta padla za 40 odstotkov, za kar naj bi bila kriva sedanja vlada. Če vemo, da se slabi ali dobri ukrepi vlade na področju uravnavanja gospodarske rasti pokažejo šele po več mescih, včasih pa tudi letih, je jasno, da je za padec gospodarske rasti, če je do njega res prišlo, kriva njegova vlada. Mogoče pa bi bilo bolje, če bi se Rop ukvarjal z lastno stranko, zanj očitno pretežke izračune pa bi za nekaj časa prepustil tistim, ki se na to spoznajo. tri pike... Oropani Poletje je čas za preživljanje prostih dni ob morju in nič čudnega ni, da so tudi naši politiki z mislimi že pri dopustih. Zato jim lahko oprostimo, če jim v splošni raztresenosti včasih kakšna misel malo hitreje odbrzi iz glave, kot bi jim sicer. Nekaj takega se je menda zgodilo pri prvem vladnem piarovcu Jerneju Pa-vlinu zaradi nekakšne elektronske pošte, s katero naj bi bil pozival tiskovne predstavnike z ministrstev, naj čim manj komunicirajo s tednikom Mladina. A to še nič - ko bi le vedeli, kako letijo misli iz (še vedno) prvaka LDS Antona Ropa, ki je znan po svoji veliki iskrenosti. Tako je lani poslancu Francu Kanglerju po mobilnem telefonu povedal nekaj sočnih, zlobneži pa pravijo, da tudi na internih strankarskih sestankih prav nič ne varčuje z besedami. Netipičen Gorenjec torej (Rop živi v Vodicah). Kdo ve, kaj se Ropu te dni plete po glavi, ko mu tako rekoč pred nosom razpada svetniška skupina v ljubljanskem mestnem svetu. Bržkone mu ni prijetno, ko se spomni pregovora, da podgane najprej zapustijo potapljajočo se ladjo. Razlog za odhod svetnikov iz LDS naj bi bil menda v tem, da nočejo več podpirati vladajoče ljubljanske nomenklature pod vodstvom Danice Simšič, ki očitno ni sposobna obnoviti niti starega stadiona za Bežigradom, hkrati pa z vsem srcem podpira graditev džamije (pa kaj potem, če ustava zapoveduje ločitev verskih skupnosti od države). Nič čudnega torej, da so ljubljansko županjo začeli že pred dvema letoma klicati Fa-tima, čeprav ni čisto jasno, ali je mišljeno muslimansko žensko ime ali ime krščanskega romarskega kraja na Portugalskem. No, poglaviten krivec za nestrinjanje z županjo naj bi bila prodaja banke SIB in znamenita gondola na Ljubljanski grad (njena postaja je - kako simbolično - pri Lutkovnem gledališču Ljubljana). Seveda vse to še ni razlog za preplah. Vsaj tako zagotavlja Rop in skuša pomiriti javnost, da je LDS še vedno največja opozicijska stranka in da ima še vedno vse niti v svojih rokah. Še vedno zgodba o uspehu torej, pa čeprav v opoziciji. Pravijo, da se Rop boji, da bi ga odžagali in na njegovo mesto nastavili nekoga drugega. Po zadnjih informacijah naj bi bil Ropu najnevarnejši Kacin (pa ne zato, da bi ga tepel s časopisom po glavi), drugi pravijo, da je Ropu nevarnejši njegov politični mentor Milan Kučan. Tretji pa menijo, daje pravzaprav vseeno, kdo ga zamenja, ker naj bi bila Kacin in Kučan tako ali tako skupaj kupovala orožje v Izraelu. Četrti spet trdijo, da za Ropa ne bo nobene nevarnosti, če ga snamejo z vrha stranke, saj ga od tam lahko odnesejo le z nogami naprej. Seveda bi bilo grdo, če bi liberalnim demokratom izrekali slabe želje. Želimo jim seveda vsaj to, da do naslednjih volitev ne bi bili - oropani. Česa, pa ugibajte sami. Gašper Blažič h-umor diktafon "Očitno je Janeza Janšo ponesel val velike podpore v javnomnenjskih anketah, moči oblasti in nemoči opozicije ter odsotnost predsednika države, da je začel z velikim konservativnim pohodom na Slovenijo." (Veso Stojanov pritijuje tezi Tončija Kuzmani-ča, da gre v Sloveniji za "desno revolucijo".) "Najbrž se vračamo 150 let nazaj." (Pero Lovšin je zaskrbljen, ker mu bo po novem zakonu o nedeljskem delovnem času trgovin za uteho ostala le še cerkev.) "Vsi tisti 'ahi' in 'ohi' glavne igralke v Maš-karadi so moji." (Igralka Milena Zupančič je v nekaterih vlogah morala več dihati kot govoriti." "Kupili smo avto, zdaj rabimo voznika." (Medvoški občinski svetnik Sandi Bartol na razpravi o ustanovitvi Javnega zavoda za šport Medvode išče novo vodstvo omenjene ustanove.) "... če bi bil Rop še predsednik vlade, bi me bilo pošteno strah. Do zdaj sem z določeno previdnostjo sprejemal zgodbe o koleričnih izbruhih nekdanjega predsednika vlade, ki je večkrat po telefonu urejal časopise." (Profesor na FDV Milan Balažic je bil do prejšnjega ponedeljka, ko gaje po telefonu ozmerjal Anton Rop, do pripovedvanj o Ropovih koleričnih izpadih in urejanju časopisov po telefonu dokaj skeptičen.) "Nova oblast si želi podrediti praktično vse." (Ekonomistu Jožetu Mencingerju se zdi, kot da je Kardelj vstal od mrtvih. Le da ga pred voliva-mi ni opazil.) "Dokler verjamem v program in projekte LDS, s katerimi lahko uspemo kot največja opozicijska stranka, je smiselno, da celotno vodstvo stranke nadaljuje z delom." (Predsednik LDS Anton Rop se ne ozira na očitke strankarskih tovarišev. Psi lajajo, karavana gre dalje.) "Osebno mi je povsem vseeno, če ga vzgajata dve ženski ali dva moška." (Rebeki Dremelj je vseeno, če bi imel otrok dva očeta ali dve materi.) "V vojni poražena stran poskuša zdaj nadomestno zmagati v vojni spominov." (Evropska poslanka Mojca Drčar Murko se še kar ne more otresti načela "gorje premaganim".) "Lani so mi zaradi napetih končnic dali ime Sašo Triler, pa se tega vzdevka očitno ne morem znebiti." (Trener KK Union Olimpija Sašo Filipovski zaradi napetih predstav včasih dobi tudi kakšno zanimivo ime.) "Med drugim bi moral prebrati belo knjigo zdravstvene reforme, saj je za učinkovitost vodenja tako velike zdravstvene reforme tudi v njej med vrsticami mogoče dobiti zelo veliko koristnih napotkov." (Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber meni,(M)imoralnovidkekorKMčnegacentraLjub-ljana prebrati njegovo propadlo belo knjigo zdravstvene reforme, čeprav mu z njo ni uspelo prepričati niti svoje vlade. Stare rane se počasi celijo...) "Naša polpretekla zgodovina je kot prekratka spalna srajca - potegneš jo do vratu in suhcene noge pogledajo ven, pokriješ noge, pa se zgoraj podhladiš." (Marko Zorko s polpreteklo zgodovino nima sreče. Enkrat tu, drugič tam dobi kurjo polt.) "Če me vržete skozi vrata, bom nazaj prišel skozi okno." (Aforist Evgen Jurič je že od nekdaj zelo vztrajen.) modrosti tedna So ogroženi gozdovi ali slovenstvo? Konec Pompetove znodbe... Zgodba o zloglasni mariborski družbi se počasi bliža koncu, na nekatera podjetja in tudi državljani. Gre za to, da so nekat^ zasebnemu podjetju, ki je v lasti Dušana Pompeta, nezako družb, kjer so bili postavljeni za upravitelje. Mirko 2agar, n družbe Tam, je tako Pompetu posodil več kot 800 milijonov pa še dodatnih 600 milijonov. Danes Pompe več kot 180 up jonov tolarjev. Ker denarja nima, kam ga je dal, pa ne pov^ sedež iz Maribora prenesel na Ptuj, nato pa je na ptujskem prisilne poravnave. Najprej je zatrjeval, da bo upnikom vri popravil na 20 odstotkov. Sodišče na Ptuju Pompetovim t uvedlo stečajni postopek. S tem je presekalo gordijski vo; skoraj leto dni, v tem času pa je lahko poskrbel za to, da je tako, da mu ne bo mogel nihče nič vzeti. Za stečajnega upra' ski, prvi narok za preverjanje terjatev pa bo razpisan septem fpilog bo takšen, da bodo oškodova-ri stečajni upravitelji v preteklih letih lito posojali denar iz stečajnih mas ekdanji stečajni upravitelj mariborske tolarjev, preostali stečajni upravitelji fiikom dolguje rekordnih 4.500 mili-, je skušal družbo rešiti tako, da je (bkrožnem sodišču predlagal uvedbo nil 60 odstotkov terjatev, nato je to rpitvam ni verjelo in je 9. junija letos saj se je Pompe stečaju izogibal oje osebno premoženje "pospravil" vitelja je bil imenovan Drago Dubrov-bra. V. K. zel S'/' rn V Bovcu je potekalo mednarodno delovno srečanje o dobre skega gozda. Poudarek je bil na izdelavi predloga skupne gozdovi na območju vzhodnih Alp in ugotavljanje potreb za soli viteljstvom mednarodnega projekta Interreg NIC Gorski gozd i nega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno g in Podjetja za urejanje hudournikov je od 6. do 7. junija v I gorskih gozdov. Kot je dejal Dragan Matijašič, vodja oddelka RS za gozdove, traja projekt že od začetka lanskega leta in bo njem sodelujejo tudi gozdarji iz Avstrije, Italije (Južna Tirols!;; ops pre km jektja nje mi in žav se njih nih lavi dar ju za vanimi gozdovi, če želimo, da ostanejo tudi v prihodnosti tako protokola Gorski gozd Alpske konvencije, ki ga je Slovenski pai Skladno s pravili sodelovanja v projektu Interreg so slovenski povrnitve 75 odstotkov vseh stroškov v okviru tega projekta. G tudi način sečnje in pomlajevanja naših gorskih gozdov in stvu izrekli priznanje, ker se v teh predelih izogiba golosek^ srečanja potekal samo v nemščini. Tovrstno ravnanje pri nas jamo) "nemci", saj svojo identiteto opuščamo, gozdove pav Koliko poslušalcev je bilo Nemcev in koliko "nemcev"? gospodarjenju in varovanju gor-trategije gospodarjenja z gorskimi nanciranje v okviru EU. Pod pokro-ob sodelovanju avstrijskega zvez-(^spodarstvo, Zavoda RS za gozdove ivcu potekal posvet o ogroženosti i gospodarsko načrtovanje Zavoda predvidoma končan čez dve leti. V ;a), Švice in Nemčije. Letos se kot zovalci teh srečanj udeležujejo še dstavniki bolgarskega ministrstva za utijstvo in gozdarstvo. Namen pro- je predvsem strokovno usklajeva-gozdarske terminologije med alpski-državami - primerjava stanja gorskih varovalnih gozdov v posameznih dr-ah, seznanitev s primeri "dobre prak-pri gospodarjenju z njimi in analize ove vloge pri preprečevanju narav-nesreč. Končni cilj projekta je izde-predloga skupne strategije gospo-enja z gorskimi gozdovi na območ-\fzhodnih Alp in ugotavljanje potreb sofinanciranje gospodarjenja z varo-ohranjeni. Projekt je tudi udejanjenje ijlament ratificiral 28. novembra lani. partnerji kot člani EU upravičeni do ozdarski strokovnjaki so si ogledali qlovenskemu gozdnemu gospodar-'V. V oči pa bode, da je uradni del ii neznano, mi pa ostajamo (posta-irujemo. Za koga? M. M. "Brez ugotavljanja krivde, brez sodnih procesov so bili tajno, ponoči pobiti in zakopani po številnih grobiščih v Sloveniji. Bilo naj bi jih več kot 13.000, in to po koncu vojne. Poboj ni imel nobenega vojaškega smisla več, Slovenija je že bila osvobojena. Samo maščevanje torej in likvidiranje razrednega sovražnika. /.../ Naše življenje danes in v prihodnosti ne sme biti obremenjeno s preteklostjo in starimi zamerami. Mora pa temeljiti na resnici. Tudi na resnici o tem, kaj se je tukaj zgodilo pred šestdesetimi leti." (Predsednik republike Janez Drnovšek) • •• "Ne samo 'plavi', tudi domobranci bi šli v hosto v boj proti okupatorju, če bi jih bil kdo realno sposoben povesti. V partizane si marsikdo zaradi višjega socialnega in družbenega položaja družine, iz katere je izhajal, preprosto ni upal. Saj poznate revolucionarne Krištofove besede! Sploh pa, kdo so bili domobranci? Predvsem mobilizi-ranci; mnoge so pobrali na vratih Ljudske kuhinje, na cesti, jih preoblekli v vojaško opravo in jih oborožili, nekateri pa so se rešili Raba, italijanskega fašističnega taborišča smrti, s tem da so privolili v domobransko naborništvo. (Danes imajo mobiliziranci v nemško vojsko drugačen status kot mobiliziranci v domobranske enote, pri čemer so oboji žrtve okupatorjeve dejavnosti.)" (Državljan Peter Zidar) ... oškodovaoi tudi državljani, ki prek davkov odplačujemo Tamove dolgove. Svet SDS v popolni sestavi su pa po eden. Janša je upošteval voljo članov SDS, izraženo na volilnem kongresu stranke v Portorožu 14. maja letos, in se v tem pogledu držal "tradicije". Zver in Brejc sta v Portorožu namreč dobila največ glasov članov izvršilnega odbora. Romana Jordan Cizelj, ki opravlja tudi funkcijo predsednice Ženskega odbora SDS, je podpredsedniško mesto prevzela od Jerajeve. Za naslednjo sejo sveta je predsednik Janša v izjavi za novinarje napovedal dopolnitev izvršilnega odbora stranke s štirimi novimi člani iz regijskih koordinacij, ki v najožjem vodstvu slovenskih demokratov še nimajo svojega predstavnika. M. V. SDS je zdaj v popolni, prenovljeni sestavi, saj so bili izvoljeni vodstvo sveta stranke, podpredsedniki in glavni tajnik. Slovenska demokr^ pravila konstitutivn sveta SDS je bil izv predsednika sveta Slovenske demokrat; ver, predsednik velep. ka ima tudi tri nove minister Milan Zver Cizelj in Miha Brejc Dušan Strnad. Sve SDS Janeza Janše, in Sever dobili podbi proti Strnadu glasov itska stranka je 11. junija v Celju pri-D sejo sveta stranke. Za predsednika ciljen poslanec DZ Branko Grims, pod-pa sta postala poslanka in voditeljica :ske mladine Alenka Jeraj in Franc Se-ijskega mestnega odbora SDS. Stran-podpredsednike. To so postali šolski , evropska poslanca Romana Jordan Na položaju glavnega tajnika ostaja je tako potrdil predloge predsednika saj so Zver, Jerajeva, Jordan Cizljeva oro vseh 182 članov, medtem ko so ali štirje svetniki, proti Brejcu in Grim- pro&contra O! Zdaj gre zares , brisi in način delovanja nove vlade so že takšni, da lahko ocenimo njeno delo. Smeri, ki si jih je začrtala, in poti, po katerih stopa, kažejo na to, da se bodo nekatere stvari temeljito spremenile in bodo postale takšne, kakršne nam je obljubljala koalicijska pogodba. Slednja je bila zbir predvolilnih programov zdajšnjih koalicijskih partneric. Ne samo da vlada pripravlja temeljite spremembe na davčnem področju, kar je javno najbolj razvpito, posega tudi po drugih instrumentih. Napovedane spremembe pri oblikovanju in vodenju Gospodarske zbornice Slovenije so tisto, kar večina malih in srednjih podjetnikov pozdravlja. Večja preglednost pri javni porabi davkoplačevalske-ga denarja, kakor obljublja in že začenja izvajati finančni minister, je tudi tisto, kar je za državljane zelo pomembno. Do sprememb bo prišlo tudi na področju študentskega dela, kjer posamezni študentski servisi na račun svojih članov bogatijo, denar pa vlagajo v čisto nekaj drage- nikov. Ponekod se to že dogaja, saj nekateri kadri, ki so bili v preteklih letih na ta mesta postavljeni predvsem po političnih kriterijih in veliko manj po strokovnih, že nekaj mesecev odstopajo s teh mest. Drugje, predvsem na podeželju, pa do tega še vedno ne prihaja. Nekateri se vodilnih delovnih mest še vedno drži- Enajsti junij letos ni bil povsem običajen dan - v zgodovino se bo vpisal zlasti zaradi dveh odmevnih proslav. Ena je bila v spominskem parku na Teharjah ob 60. obletnici množičnega poboja domobrancev, na njej je kot slavnostni govornik nastopil predsednik države Janez Drnovšek, ki ga javnomnenj- Taborišče smrti na na listi LDS. Za Drnovškov govor lahko rečemo, da je bil korekten, čeprav se mu je tu in tam prikradla kakšna zgodovinska netočnost. Na primer ta, da je imela komunistična partija v nasprotju s tedanjo neodločno politično elito "jasno opredeljene in med sabo povezane cilje", to pa sta boj proti oku- Revolucionarnost Drnovškovega govora je v tem, da je bila omenjena beseda "revolucija". jo kot klopi, četudi vedo, da za to niso najprimernejši, a upajo, da jih nihče ne bo opazil. Poleg tega novi ministri s svojimi maloštevilčnimi kadrovskimi pridobitvami ne morejo postoriti vsega. Slišati je celo, da nove ekipe delajo dan in noč, medtem ko se drugi uslužbenci in uradniki pogosto dolgočasijo in upajo, da bodo ministrstva spet prevzeli tisti voditelji, ki so jih zaposlili. Povedano drugače, ministrstva in druge ustanove so v preteklih letih ali desetletjih zapolnili kadri, lojalni LDS in SD. Danes so za nove ministrske ekipe domala neuporabni. Samo primer; na enem od ministrstev so za vozni- ški voditelji prepoznavajo kot "odsotnega". Druga je bila na Ljubelju ob 60. obletnici osvoboditve nacističnega taborišča Mauthausen, slavnostna govornica pa je bila evropska poslanka Mojca Drčar Murko, nekdanja dopisnica Dela. Podobnosti? Razlike? Najdemo seveda lahko oboje. Podobnost je bila o tem, da smo se na obeh krajih spominjali grozotnih posledic totalitarnih ideologij, tako nacizma kot tudi komunizma. Kljub vsemu pa je nekatere na Ljubelju zmotila odsotnost slovenskega političnega vrha, saj se je ta sočasno mudil na Teharjah. Morda se bo kdo vprašal, zakaj Vladna ekipa uresničuje svoj program - na mnogih področjih se že kažejo pozitivni učinki. ga, kot je izboljšanje standarda študentov in dijakov. Tudi napovedi, da se bodo stvari spremenile pri črpanju denarja iz evropskih strukturnih skladov, da bo tega denarja več, predvsem pa da bo lažje priti do njega, so za podjetnike in širšo populacijo več kot spodbudne. Skratka, stvari se spreminjajo. Vendar so temeljne usmeritve zdajšnje vlade ogrožene, če ne bo poskrbela za to, da bo na vodilnih mestih državnih ustanov pa tudi družb, v katerih ima država večinski lastniški delež, prišlo do menjave vodilnih kadrov in nadzor- ka osebnega avtomobila ministra dva ali tri dni pred odhodom prejšnje ministrske ekipe postavili sebi lojalnega človeka in ga zaposlili za nedoločen čas. Ta voznik danes vozi ministra, ki še zdaleč ni pripadnik LDS. Tudi to je mina, ki jo je novi vladi postavil Anton Rop s svojimi sodelavci. Kako bo vladni predsednik to rešil, ni znano, dejstvo pa je, da mora vlada temeljito počistiti tako po ministrstvih kot drugih ustanovah in podjetjih, ki so v državni lasti, če želi svoj program uspešno uresničevati. Vida Kocjan se je politični vrh klanjal pobitim "izdajalcem", če je samo v Mauthaus-nu umrlo skoraj desetkrat toliko (civilnih) oseb kot vseh domobrancev v Sloveniji skupaj. Toda to ni več vprašanje morale, ampak organizacije. Spomnimo se: proslava na Teharjah je bila državna, proslavo na Ljubelju pa je v istem času organizirala Zveza združenj borcev NOB. Naključje? Izkušnje preteklih let kažejo, da v slovenski politiki ni naključij. In slavnostna govora? Na enem prizorišču predsednik države, na drugem evropska poslanka, izvolje- patorju in hkrati sprememba družbene ureditve. No, resnici na ljubo je treba zapisati, daje šlo komunistom najprej za spremembo družbene ureditve, boj proti okupatorju je bilo le sredstvo, aktualen pa je postal šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Toda Drnovškov govor kljub nekaterim netočnostim in ste-reotipom vseeno ruši dosedanji mit, ki ga je vzdrževala zveza borcev ob podpori tranzicijske levice in medijev. Revolucionarnost Drnovškovega govora je prav v tem, da je predsednik države izrekel besedo "revolucija". Tisto besedo, ki njegovemu predhodniku Kučanu po letu 1990 nikoli ni šla z jezika. In Mojca Drčar Murko? Tudi njen govor je močno odstopal od običajnega borčevskega nastopašt-va. Pravzaprav ga je težko razumeti, še posebej tezo o tem, da se zmagovalcem odreka moralna premoč. Toda vojaška zmaga še ne pomeni moralne zmage - to ne nazadnje lahko vidimo v zadnjem času, ko skušajo komunistične zločine opravičevati z izgovorom, da je bila KPS pač na strani zmagovalcev. Gašper Blažič Dr. Andrej Capuder Angleški pisatelj J. Klapka. J. znan po svojih humorističnih delih, nam nekje opisuje prizor v prostoru, kjer so lastniki pustili pse. da jih počakajo. Tu mirno dremljejo psi. veliki in majhni, vseh pasem in sort. dokler ne pride mednje majhen foksterier. očitno željan boja, in vse postavi na glavo. V trenutku se mirna čakalnica spremeni v hrupno bojišče, kjer vsakdo napada vse. Veliki psi se bojujejo med sabo, mali psi med sabo. 'svoj prosti čas pa porabljajo. da grizejo noge velikih psov". - Tako piše duhoviti Anglež, ki je za sto let prehitel podobo, v kateri se je (ali se še bo) znašla Evropska skupnost. Kaj moti velike pse, če povzamemo to podobo, da so se spopadli med sabo oziroma da hočejo ven iz čakalnice, kjer so na videz tako mirno spali in čakali boljših časov? In kdo je tisti mali bojevitež, ki jih je spravil iz ravnovesja? Kakor koli že obračamo položaj in iščemo prispodobe, dejstvo je, da je v Evropski zvezi nekaj zaškripalo, in to čez noč, ko se je zdelo vse ide- Evropa da ali ne alno urejeno za prihodnje politično, gospodarsko in kulturno sožitje. Previdnost ali skepsa, da ne bo šlo vse gladko, je obstajala že ob samem začetku tega procesa, kije nekdanjo interesno skupnost za "premog in jeklo" počasi preoblikoval v z; imetek nečesa, kar naj bi po zgledu Amerike postale Združene države Evrope. Zlasti ko se je začelo bo j ali manj nadzorovano širjenje v vznodno Evropo, ko so po načelu domin, ki "padajo v pozitivno smer", pristopale srednje in male države, komajda primerljive z velikim gospodarskim napredkom prvotnega "trdega" evropskega jedra. To jedro seje izoblikovalo, ne pozabimo, ker je imelo otipljiv ekonomski interes, hkrati pa tudi zunanjega sovražnika, nekdanji sovjetski ideološki blok s svojim anti-huma-nizmom in anti-krščanstvom. S padcem berlinskega zidu je bilo te nevarnosti konec, načelo "proti" se je moralo umakniti načelu "za", primerljivost navzven se je sprevrgla v primerljivost navznoter, nastal je novi "brat- ski zagrljaj", ki naj bi uvelj avljal vred- note, kot so rasna in vers! a strpnost, politika dogovora, gospod irska in socialna solidarnost itd, ki so bile skozi tisočletja le pretveza in kriika za uveljavljanje lastnih nacionalnih egoiz-mov. Ali smo na tem, da na državni ravni ugotovimo staro psihološko resnico, da je teže biti brat kakor sovražnik? In da se bistvo politike ni menjalo in da besede, tudi in zlasti tiste najlepše, najbolj presukane, le za krajši čas prevzamejo funcijo, ki so jo izgubili iztrošeni(?) topovi? Francoski in za njim nizozemski NE evropski ustavni pogodbi bi bila lahko znamenje, da nacionalnih ego-izmov na naši stari celini še ni konec. Nič brez Francije, vse s Francijo: to geslo je še zelo živo v deželi gal-skih petelinov, ki so v zgodovini že nekajkrat zapeli in zbudili Evropo iz blagodejnega sna. A kaj bi se zgodilo, če bi se te slovite "francoske posebnosti" (Dante je govoril kar o "francoski kugi"!) nalezli še drugi narodi, zlasti nekdanje kolonialne ve- lesile, ki težko prenašajo, da jim solijo pamet politični pridikavci, kot so Luksemburg, Latvija in... Slovenija? Potem se bomo kaj hitro vrnili v Klapkovo čakalnico velikih psov, ki se neusmiljeno tepejo med sabo. V tolažbo nam je lahko, da danes na planetu vstajajo še večji psi, pravi mastodonti - v mislih imamo Indijo, Kitajsko, azijske "tigre" in še koga -, spričo katerih je bolje malo stisniti rep med noge in potrpeti v tropu, naj ti bo še tako zoprn. Skušnjave nacionalnih egoizmov, lahko sklenemo, nas utegne še najbolje ozdraviti strah pred nevarnostjo, ki prihaja od zunaj. In kaj potlej? Odkod ta sloviti dvojni NE, ki se obeta še ponoviti? Ali je to odziv razvajenih otrok, političnih subjektov, ki trpijo pod dvojnim paternalizmom, nacionalnim in evropskim, in se bojijo, da bi jim črka evropske ustave, naj bo pisana še tako ohlapno, okrnila svobodo? - Za Francijo to nedvomno drži. A zadaj je še nekaj več. Strah pred prihodnostjo, socialna ogroženost, brezposelnost, rasno in versko mešanje, verski relativizem itd, vse to so simptomi bolezni, ki sicer ni za smrt, utegne pa nam skvariti podobo Evrope, v kateri se ne bo nihče več prepoznal. Stare Francije ni več, v njej se ne prepoznam, mi govorijo mnogi Francozi, ki so kar "na pamet" glasovali NE. Sleherna združitev poudarja različnost, nas je svaril že tolikokrat citirani Teilhard de Chardin. Od vseh različnosti je danes v Evropi najbolj na tapeti rasna. Preko 20 milijonov muslimanov, črncev in Arabcev, če ne štejemo drugih, postaja problem, ki evropsko večino spreminja v čedalje bolj ogroženo manjšino. Ali mali, bojeviti foksterier iz omenjene čakalnice prihaja od Dardanel? Vsekakor ima danes islam pred nami to prednost, da raso povezuje z religijo in pa da ne dopušča v sebi nikakršne različnosti -če odštejemo njihovo notranjo, versko. A v tej najbolj kompaktni religiji na planetu prostora za druga verstva ni. Za Evropo, ki se je po ameriških vzorih navzela "politične korektnosti", je to kajpak pohujšanje. A taki "totalitarni" sistemi osvajajo prostor in narode. Morda pa se nam, Evropejcem, toži po njih? Paradoks je v tem, da sta evropski ustavi dala klofuto dva najbolj "laična" naroda, francoski in ho-landski. Prav ta sta najbolj nasprotovala omembi krščanskih korenin Evrope, ki so nam, ob vsej rabi in zlorabi, vendarle že dale neko identiteto, neko etiko in ideal. Ali se je stari liberalec Giscard d' Estaing, oče evropske ustavne pogodbe, malce zmotil? Tudi tako bistrim gospodom In da prezrejo, da Evropa ni samo stvar politike, temveč tudi dobre volje. Kjer bo manj formularjev in več zaupanja. Manj drogiranja in več vere. Manj tuje delovne sile in več lastne, tudi če je treba včasih zategniti pas. Manj kapitala, v zameno pa še kak košček neoskrunjene narave. Itd. Podobno pravijo na Nizozemskem pa tudi že pri nas v Sloveniji in drugod na Vzhodu, kjer se jim že svita, da "molzenje evropske krave" le ni tako nedolžna reč. Vprašanje postaja preprosto, četudi se ga politiki izogibajo kot hudič križa: ali naj nas toliko opevani gospodarski napredek in napenjanje v standard naredita bolj ali manj človeške, bolj ali manj avtentične, zavezane osebnemu in narodnemu sporočilu? Ali naj prodamo dušo, da bomo postali državljani sveta? se zgodi, da stavijo na napačnega konja. In da prezrejo, da Evropa ni samo stvar politike, temveč tudi dobre volje. Kjer bo manj formularjev in več zaupanja. Manj drogiranja in več vere. Manj tuje delovne sile in več lastne, tudi če je treba včasih zategniti pas. Manj kapitala, v zameno pa še kak košček neoskrunjene narave. Itd. Ti, ki živijo v oblakih, radi zamenjujejo "več" in "manj". Zato je dobro, da se včasih sliši tudi glas ljudstva. V tem je prednost demokracije. Državna žalna slovesnost na Teharjah meni številnih partizanov, ki so se hrabro borili proti okupatorju in tisoči plačali s svojim življenjem. Ne bremeni večine ljudi, tudi komunistov, ki so si želeli pravične družbene ureditve. Bremeni pa revolucionarne voditelje, ki so brez vesti bili pripravljeni pobiti na tisoče ljudi ne glede na njihovo dejansko krivdo". Dodal je, da so bili takrat jugoslovanski komunisti verni Stalinovi učenci. "Po Titovem sporu s Stalinom so jugoslovanskemu socializmu nadeli nekoliko bolj človeške dimenzije. A začetki so bili hudi. Nespoštovanje človekovega življenja in človekovih svoboščin je na koncu tudi v svetovnem merilu uničilo za marsikoga plemenito idejo o pravičnejši družbeni ureditvi." Predsednikovemu govoru je sledil kulturni program, v katerem so Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Markom Munihom, Slovenski komorni zborz dirigentom dr. Mirkom Cu-dermanom tersolisti Mirjam Kalin, Martina Zadro, Marjan Trček in Peter Wim-berger izvedli Rekviem v d-molu Wolf-ganga Amadeusa Mozarta. V. M. Janša odgouarjal na poslanska vprašanja Redna junijska seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji, ki so jih na predsednika vlade Janeza Janšo in njegovo ministrsko ekipo naslovili poslanci. Kot je že običaj, je na prva štiri odgovoril predsednik vlade. Prvi mu je vprašanje postavil poslanec SD Janko Veber, ki ga je zanimalo, kako se namerava vlada spopasti s čedalje bolj kaotičnim stanjem, ki naj bi vladalo na kmetijskem ministrstvu. Janša mu je odgovoril, da se z oceno, da na kmetijskem ministrstvu vlada kaotično stanje, ne more strinjati, saj ministrstvo dela normalno, prav tako pa se uspešno spopada z nekaterimi zadevami, tudi domnevno izginulimi evidencami, ki jih je podedovalo od prejšnjih vlad. "Kar se tiče Sklada kmetijskih zemljišč, ne smemo pozabiti, da ministrstvo nima neposredne pristojnosti nad direktorico sklada, saj tako direktorico kot tudi nadzorni odbor potrjuje državni zbor," je dejal Janša. Premier je napovedal, da bo vlada že v kratkem zame- njala del svojih predstavnikov v svetu sklada in še letos predlagala zakonske spremembe, s katerimi bo vzpostavila transparentnost na tem področju. Drugo vprašanje je predsedniku vlade postavil poslanec in predsednik največje opozicijske stranke LDS Anton Rop, ki ga je zanimalo, kaj namerava vlada storiti zoper padajočo gospodarsko rast, ki naj bi v zadnjem trimesečju padla za 40 odstotkov. Janša mu je odgovo- ril, da se letne gospodarske rasti ne da napovedati na podlagi četrtletnih podatkov, saj trimesečni podatki o gospodarski rasti še niso očiščeni sezonskih vplivov, poleg tega pa je po njegovih besedah 60 odstotkov rasti odvisne od razmer na petih tujih trgih, kjer so trendi podobni. Vlada, ki po Janševih besedah na gospodarsko rast ni imela nobenega pravega vpliva, saj je svojo funkcijo prevzela šele decembra, predvideva več ukrepov za povečanje gospodarske rasti. Tretji je vprašanje premierju postavil poslanec SNS Sašo Peče. Zanimalo ga je, kakšno je stališče vlade do poročanja članov nadzornih odborov in drugih nadzornih organov v državnih podjetjih in javnih zavodih in kako namerava vlada celovito in transparentno urediti nadzor zakonitosti dela in poslovanja v teh podjetjih. Janša mu je odgovoril, da vlada zakonitost dela v podjetjih, ki so v državni lasti, večinoma nadzira prek resornih ministrstev, komunikacija med ministrstvi in nadzornimi odbori pa se mu za zdaj zdi ustrezna. Kot zadnji je predsednika vlade spraševal poslanec NSi Alojz Sok, ki ga je zanimalo predvsem odpravljanje težav, ki naj bi jih imeli tisti slovenski zdomci iz Nemčije, ki so pri banki SIB najeli t. i. eksistenčne kredite za podporo pri vrnitvi v Slovenijo. Namesto Janše je odgovoril finančni minister Andrej Bajuk in dejal, da vlada pri tem ne more storiti veliko. "Edina pomoč, ki jo lahko ponudimo, je, da bi program odplačevanja teh posojil spremenili tako, da bi omogočili preživetje teh ljudi." A. K. V soboto so na državno žalno slovesnost v spominski park na Teharjah prišle mnoge pomembne politične, diplomatske, kulturne in druge osebnosti: med njimi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša, nekdanji predsednik države Milan Kučan, predsedniki strank (Andrej Bajuk, Borut Pahor, Anton Rop), škof Franc Kramberger in drugi. Slovesnost je potekala po strogih protokolarnih pravilih, tako da so nekateri obiskovalci, predvsem sorodniki žrtev, negodovali, ker niso smeli položiti svečk in rož k epitafu pod spomenikom. Tam je namreč na začetku slovesnosti predsednik države v navzočnosti častne enote Slovenske vojske položil venec. Slavnostni govornik, predsednik države Janez Drnovšek, se je v svojem govoru najprej dotaknil medvojnega dogajanja na Slovenskem in dejal, da se je čedalje bolj kazal revolucionarni značaj narodnoosvobilnega boja "in na drugi strani protirevolucija. Meščanskim politikom, številnim kmetom in neopredeljenim posameznikom je ostajalo vedno manj prostora med komunističnim odporom in sodelovanjem z okupatorjem. Številni so izbrali sodelovanje z okupatorjem, ker so v tem videli več možnosti, da ohranijo svoje institucije, način življenja ali celo življenje samo". O žrtvah povojnih pomorov je de- jal: "Njihova usoda je bila žalostna. Grozovita. Tisoče domobrancev, ki so se prebili čez mejo, so zavezniki vrnili novi revolucionarni oblasti v Jugoslavijo. Kaj bo z njimi? Odločitev je sprejel takratni najvišji partijski in državni vrh. Brez ugotavljanja krivde, brez sodnih procesov so bili tajno, ponoči, pobiti in zakopani po številnih grobiščih po Sloveniji. Preko 13.000 naj bi jih bilo. In to po koncu vojne." Po njegovo "ta zločin ne bre- Državne žalne slovesnosti na Teharjah se je udeležil državni vrh z__________ Drnovškom in Janezom Janšo na čelu. Osrednji govornik je bil predsednik države. Janša je zavrnil očitke, da je za padec gospodarske rasti kriva zdajšnja vlada. Pavlinova "sporna" navodila V minulem tednu je na slovenskem političnem prizorišču odjeknila novica, da je tiskovni predstavnik vlade Jernej Pavlin tiskovnim predstavnikom ministrstev po elektronski pošti poslal dopis, v katerem naroča, naj s tednikom Mladina ne komunicirajo oziroma naj to komunikacijo zmanjšajo na minimum. Čeprav je bilo sporočilo namenjeno samo t. i. piarovcem, se je kaj hitro znašlo v uredništvu Mladine in ta je sporno sporočilo objavila, kar je sprožilo veliko afero. Povod za Pavlinovo pismo naj bi bil članek Mladine o novih praznikih in dvom avtorja članka o kredibilnosti raziskave, ki jo jeza vlado opravil Inštitut za razvojne in strateške analize. Gordijski vozel afere je presekal Jernej Pavlin, s tem da je odstopil z mesta vladnega predstavnika za stike z javnostjo. Kot je zagotovil Pavlin, se je za odstop odločil sam, ker se zaveda odgovornosti za napačno odločitev, opozoril pa je tudi na medijski linč, ki je nastal z javno objavo omenjenega sporočila. Je predsednik vlade vedel? Objava omenjenih Pavlinovih navodil je seveda sprožila ugibanja, ali je šlo za Pavlinovo samostojno akcijo ali za načrtovano dejanje, ki ga je iz ozadja vodil predsednik vlade Janez Janša. Javnomnenjski voditelji so namreč izpostavili tezo, da je Janša s Pavlinovim odstopom žrtvoval samo kmeta na šahovnici, sam pa si po pilatovsko umil roke (v tujini naj bi zaradi takih škandalov padla celotna vlada) in nadaljuje ustaljeno prakso medijske cenzure, kar naj bi bil napovedal že leta 1990 z nekoliko preveč iskreno izpovedjo o "labodjem spevu slovenskega novinarstva". Podobno so prepričani tudi v LDS, kjer trdijo, da Pavlin sicer odhaja, vendar navodilo ostaja. Pavlinov odstop pa so pozdravili tako predsednik _Ч.е_г!1е1 Г_аЛп". NSi in finančni minister Andrej Bajuk kot nekateri drugi, na primer urednik Financ Peter Franki in predstavniki Mladega foruma Socialnih demokratov. Bajuk je Pavlinov odstop komentiral z besedami, da vsak človek lahko napravi napako, pozitivno pa je, če jo zna tudi priznati in prevzeti zanjo odgovornost. priznanjem napake in odstopom postavil visok prag odgovornosti za javne uslužbence. Selektivno informiranje ni novost Pavlinova "navodila" so ostro obsodili v Slovenskem društvu za odnose z javnostmi in v Društvu novinarjev Slovenije, češ da je tako ravnanje protiustavno in protizakonito. Vendar ostra reakcija obeh društev kaže tudi njuna dvojna merila in sprenevedanje, na kar opozarjajo nekateri mediji, njim pa se v svojih izkušnjah pridružuje tudi tednik Demokracija, ki je bil v času eldeesovih vlad s strani uradnih tiskovnih predstavnikov pogosto pomanjkljivo informiran, kljub temu pa ni izbruhnila nobena podobna afera. Dejstvo je namreč, da ima Mladina, ki je profilirana kot anarholevičar-ski tednik, v slovenskem medijskem prostoru še vedno privilegiran status, saj njene teme pogosto povzema dnevno časopisje in ji s tem dela brezplačno reklamo, pozabiti pa ne smemo niti na njeno televizijsko različico, imenovano Studio City. Na usklajenost med Mladino in nekaterimi političnimi botri spominja tudi afera Depala vas, ki se je zelo hitro znašla v omenjeni reviji. Tako je bil Janša od leta 1994 do danes v Mladini vedno priljubljen objekt medijskega obračunavanja. Afera posledica kadrovske politike? Vse kaže, da je škandal, zaradi katerega je moral oditi Jernej Pavlin, predsednik Mlade Slovenije (strankarski podmladek NSi), v veliki meri posledica nerodnosti slovenske vlade oz. njene premalo dosledne in odločne kadrovske politike. Dejstvo, da se je Pavlinovo sporočilo zelo hitro znašlo v elektronskem poštnem nabiralniku uredništva Mladine, priča o tem, da je Pavlinu in s tem celotni vladi po vsej verjetnosti ponagajal eden od tiskovnih predstavnikov, najverjetneje eden tistih, ki so ostali še iz časa prejšnje vlade. V Demokraciji smo namreč že poročali o tem, kako je Dejstvo je namreč, da ima Mladina, ki je profilirana kot anarholevičarski tednik, v slovenskem medijskem prostoru še vedno privilegiran status, saj njene teme pogosto povzema dnevno časopisje in ji s tem dela brezplačno reklamo, pozabiti pa ne smemo niti na njeno televizijsko različico, imenovano Studio City. u na ministrstvo prisiljen zamenjati ejšnji vladni ekipi. To veliko pove o ko škode lahko povzroči morebitna A za iskanje (notranjega) krivca je bil minister za kulturo Vaško Simoniti že kmalu po prihod predstavnico za stike z javnostjo, ki je bila seveda lojalna p tem, kako pomembna je dosledna kadrovska politika in koli "peta kolona" (izkušnje iz Demosove vlade to potrjujejo), sedaj prepozno, saj bi vlada s tem lahko zakuhala nov škandal, kar pa si v medijsko neprijaznih razmerah ne more in ne sme privoščiti. Kljub temu pa previdnost ni odveč. Gašper Blažič Eldeesov Titanik Dogajanje v Liberalni demokraciji Slovenije (LDS), največji opozicijski stranki, potrjuje napovedi, ki so jih na lanskem zadnjem kongresu stranke posredno in neposredno izrekali nekateri njeni člani, da kadrovska in programska prenova v stranki še ni končana. Nasprotno, zdi se. da se je šele začela. Lanski kongres liberalne demokracije, ki so ga v stranki sklicali kmalu po državnozborskih volitvah, je potekal predvsem v luči hudega poraza, ki ga je ta stranka doživela na volitvah. V tem duhu so takrat nekateri poslanci in člani stranke Antona Ropa pozivali, naj v skladu z demokratičnimi načeli prevzame odgovornost za slab volilni izid stranke in mesto predsednika prepusti komu drugemu, vendar Rop o tem ni hotel niti slišati. Namesto tega je delegatom pred kongresom zagrozil, da bo, če na kongresu ne bodo podprli njegove kandidature za predsednika, skupaj z nekaterimi poslanci izstopil iz poslanske skupine in stranke ter s tem razklal stranko. Grožnja je pri delegatih, ki so očitno razmišljali, da si stranka po hudem porazu na volitvah ne more privoščiti še razkola, zalegla, zato so Ropa podprli. Hkrati so izvolili nove podpredsednike stranke in sprejeli nekatere spremembe strankinega statuta, kar naj bi, tako je takrat govoril Rop, pomenilo, da se je stranka kadrovsko in programsko prenovila in je spet enotna. No, očitno tega niso vsi videli tako. Nekdanji vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič, ki je sprva kandidiral za podpredsednika stranke, nato pa je od kandidature odstopil, je takrat dejal, da je Rop sicer dobil bitko, ne pa tudi vojne, kar je pomenilo, da se nezadovoljstvo z vodstvom stranke ni zmanjšalo in da bi lahko že v bližnji prihodnosti znova izbruhnilo z vso silo. Odstopi kot po tekočem traku No, če so bile nekatere ocene, da bi se lahko slednje zgodilo čez kakšno leto, kar bi bil optimalen čas, da bi se stranka po zamenjavi vodstva še lahko začela mirno pripravljati na lokalne volitve, ki bodo naslednje leto (tik pred volitvami vodstva ni smiselno menjati), seje to zgodilo že nekaj mesecev prej. Začelo se je v začetku preteklega tedna, ko je strankin svetnik Peter Božič napovedal, da bo skupaj z nekaterimi svetniki izstopil iz svetniške skupine LDS v ljubljanskem mestnem svetu, če bo za predsednika ljubljanskega odbora stranke izvoljen Slavko Slak. Na volitvah, ki so temu sledile in se jih je dnji kongres LDS je bil očitno uvod v čedalje večjo krizo stranke. Peter Božič kot razlog za izstop osmih svetnikov iz ljubljanskega svetniškega kluba LDS navaja tudi pomanjkanje posluha stranke za težave v Ljubljani. udeležil tudi Rop, so se nesoglasja v ljubljanskem odboru nekoliko pomirila, a ne za dolgo. Že dva dni po volitvah, na katerih je bil Slak kot Ropov favorit seveda potrjen za novega predsednika, so najprej iz svetniške skupine LDS izstopili štirje svetniki - Dunja Piškur Kosmač, Stane Pejovnik, Peter Božič in Janko Mö-derndorfer -, pozneje pa še štirje. Iz svetniške skupine sta izstopila še Darko Strajn in Roman Jakič (slednji je pred tem odstopil tudi kot generalni sekretar stranke), nato pa še svetnici - ki nista članici stranke, ampak sta kot neodvisni kandidatki na zadnjih lokalnih volitvah kandidirali na njeni listi - Eva Strmljan Kreslin in Cvetka Selšek. Uradno pojasnilo večine omenjenih se je ob izstopu glasilo, da odstopajo zaradi nestrinjanja z mestno politiko, ki naj bi jo v mestnem svetu vodila koalicija LDS in SD, hkrati pa je bilo mogoče čutiti predvsem nezadovoljstvo z vodenjem stranke na državni ravni. Kot nam je v ponedeljek v telefonskem pogovoru dejal Peter Božič, ga je poleg slabe politike, ki jo v mestu vodi koalicija, zmotilo predvsem ali pa tudi pomanjkanje posluha pri vodstvu stranke za mestni odbor stranke še v času, ko je bila LDS na oblasti. Tako naj bi politika, ki jo je na državni ravni vodila stranka, prihajala v navzkrižje z interesi, ki jih je imel stran - hkr; kin odbor v Ljubljani, vodstvo stranke ne bi pc< katerih projektov, ki jih stranke želel izpeljati v m tere bi se morala financ drugače dejavneje vkljui žava. "Če navedem samo V svetniškem klubu smo nogometni stadion v Sti dar pa za to, gledano n ravni, od vodstva strank^ bili nobene podpore," p: kij Božič: Podpirali bomo samo dobre projekte Ob omenjenih odstop da postavlja vprašanje ni za delovanje mestne ljubljanskega mestnega s cija LDS in SD je imela do zdaj velike težave z njem večine, zdaj pa se zagotovo še povečale. Eožič napoveduje, da bodo skupaj z drugimi ati pa naj dpiralo ne-je odbor jstuinvka-:no in tudi (piti tudi dren primer, si želeli nov :ožicah, ven-a generalni nismo do--avi Božič. ih se seve-to pome-koalicije in sveta. Koali-namreč že zagotavlja-bodo težave svetniki delovali kot nekakšna konstruktivna opozicija, kar pomeni, da bodo podprli vse dobre predloge, ki jih bo koalicija poslala v mestni svet, in zavrnili vse slabe. "Slednje pomeni, da bodo morala biti gradiva za seje dobro pripravljena, kar je bil do zdaj največji problem, s katerim smo se soočali. Gradiva so bila namreč velikokrat slabo pripravljena, zaradi česar nas je opozicija upravičeno kritizirala, mi pa na njene očitke nismo imeli učinkovitega odgovora," pravi Božič. Kako bo teklo sodelovanje med omenjenimi samostojnimi svetniki, bomo seveda še videli, ni pa izključeno, da bodo morali Ljubljančani že v bližnji prihodnosti na predčasne volitve. Jakič odstopil kot generalni sekretar Razkol v svetniški skupini LDS, ki še zdaleč ni le posledica slabega de- Stari novi predsednik ljubljanske LDS Slavko Slak, ki je blizu Ropu, je Generalni sekretar LDS Roman Jakič je odstopil predvsem očitno eden od razlogov za izstop svetnikov iz svetniškega kluba, iz vsebinskih in ne iz osebnih razlogov, kot bi si želel Rop. lovanja koalicije vljubljan-skem mestnem svetu, ampak tudi slabega delovanja stranke na državni ravni, ni edina težava, s katero se je v prejšnjem tednu soočila LDS. V sredo je presenetil Roman Jakič, ki je napovedal, da odstopa z mesta generalnega sekretarja stranke. Čeprav so v stranki skupaj z njenim predsednikom najprej zatrjevali, da njegov odstop ni povezan z nezadovoljstvom z delovanjem stranke in da Jakič odstopa iz osebnih razlogov, je kmalu postalo jasno, da so vzroki njegovega odstopa povezani z delovanjem stranke. Kot je v poznejših izjavah pojasnil Jakič, je odstopil predvsem iz vsebinskih razlogov. Kateri so to in ali gre pri tem tudi za njegovo ne-strinjanje z vodenjem stranke, ni želel pojasniti, iz njegove izjave za nacionalni radio pa je mogoče razbrati, da ga moti predvsem obnašanje v stranki, kot da z njo ni nič narobe. "Moti me, da v vodstvu stranke iz množice dobrih stvari ne znamo izluščiti, da smo mogoče naredili tudi kakšno napako in da je prav, da se takšna napaka popravi. Ko bo konec tega krča, mislim, da bo stranka tudi laže zadihala in šla po poti dobre alternative vladajoči stranki". Izredni kongres ali samo programska konferenca? Čeprav so Rop in nekateri strankini poslanci skušali v javnosti s svojimi redkimi in nadvse usklajenimi nastopi (zanimivo je, da v stranki izjav razen Ropa ne daje skorajda nihče) vzbuditi vtis, da Jakičev odstop ne pomeni nič alarmantnega in da je s stranko vse v redu, je LDS že dan po Jakičevem odstopu sklicala sejo izvršilnega odbora. Podrobnosti s seje niso znane, saj je bila zaprta za javnost, po njej pa je Rop dejal, da so razpravljali tudi o novih razmerah, v katerih se je znašla stranka. Ali so razpravljali tudi o izrednem kongresu, Rop ni povedal, dejal pa je, naj bi o tem na svoji seji odločal svet stranke. Kdaj naj bi ta )) bil, v torek še ni bilo znano, saj naj bi se izvršilni odbor stranke, ki naj bi določil datum seje sveta, sešel v sredo (torej včeraj), lahko pa napovemo, da bo razprava zelo vroča. Že zdaj je namreč jasno, da Rop zahtevam za izredni kongres, ki jih izraža čedalje več članov stranke, ne bo ugodil. Slednje je potrdil tudi v pogovoru za našo revijo. Na vprašanje, ali se strinja z ugotovitvami nekaterih, da bi morala stranka, najbolje na izrednem kongresu, izpeljati temeljito programsko in kadrovsko prenovo, odgovoril, da se strinja, da v stranki opravijo širšo diskusijo o novem programu stranke in programski alternativi sedanje oblasti, medtem ko se je vprašanju, ali se strinja, da bi bila v stranki potrebna tudi kadrovska prenova, spretno izognil. Da mu izredni kongres stranke ne diši preveč, je bilo mogoče razbrati tudi iz njegovega odgovora na vprašanje, ali se mu zdi, da stranka programsko in kadrovsko prenovo opravi na izrednem kongresu. Dejal je samo, da bo to predmet razprave na naslednjem svetu stranke. Kupovanje molka s funkcijami? Jasno je torej, da bo Rop poskušal narediti vse, da do izrednega kongresa stranke ne bi prišlo in da bi sklicali samo programsko konferenco, ki bi razpravljala le o programu stranke, ne pa o njegovi odgovornosti za vodenje stranke. Da slednje drži, potrjujejo namigi, ki so jih v preteklih dneh objavili mediji. Kot so pisali, naj bi bil Rop nekaterim članom v zameno za molk oziroma njihov odstop od zahtev po izrednem kongresu ponujal različne funkcije v stranki. Tako naj bi bil po pisanju Slovenskih novic svojemu ta čas najglasnejšemu kritiku Tonetu Anderliču ponudil mesto generalnega sekretarja stranke. Anderlič novice do zdaj ni ne potrdil ne zanikal (novinarjem je dejal le, naj o tem povprašajo Ropa, ta pa informacije ni želel komentirati), kar pa ne pomeni, da Rop ne poskuša na tak način preprečiti izrednega kongresa. Kot nam je v telefonskem pogovoru rekel Peter Božič, so mu v stranki, če ne izstopi iz svetniške skupine, ponujali mesto člana v izvršilnem odboru stranke in mesto ljubljanskega podžupana. Kdo mu je to ponujal, Božič ni povedal, lahko pa Matej Makarovič, socioloq in analitik javnega mnema Kriza je bila pričakovana Kako kot sociolog in analitik javnega mnenja ocenjujete dogajanje v največji opozicijski stranki? LDS ima predvsem težave s privajanjem na opozicijsko vlogo, ki je - vsaj v svoji sedanji obliki - še skoraj nikoli ni imela. Že oblikovana je bila namreč (po pristopu dr. Drnovška in združitvi z manjšimi strankami) kot stranka na oblasti, za katero se zdi, da niti ni imela "rezervnega scenarija" za nekoliko daljši čas v opoziciji (npr. vsaj en mandat). Zdi se, da LDS manjka predvsem vizija, kakšna stranka želi biti: pragmatično-sredinska (podobna, kot je bila pod Drnovškom, in hkrati podobna, kot je danes SDS), levičarska ali morda radikalno nacionalistična (na kar bi lahko kazale njene posamične zahteve po zaostrovanju slovenskih odnosov s sosednjimi državami). Ste pričakovali, da bodo šle razmere v stranki po porazu na volitvah tako daleč? Glede naprej opisano naravo LDS je bilo seveda to mogoče pričakovati. Kaj lahko ta kriza pomeni za LDS? Če bo razvila eno temeljno vizijo, ima solidne perspektive, če jih bo razvila več hkrati, bo verjetno razpadla, če ne bo razvila nobene, lahko kvečjemu čaka in upa, da bo- do vladajoče stranke storile kakšno res zelo hudo napako. Nekateri menijo, da bo stranka na koncu pristala tam, kjer so vse druge liberalne stranke v Evropi, to je nekje med sedmimi in desetimi odstotki? S tem se ne strinjam. LDS se namreč precej razlikuje od liberalnih strank v Evropi, zato tovrstne primerjave niso smiselne. Evropski liberalci se praviloma uvrščajo med oba bloka in imajo običajno potencialno možnost, da sodelujejo tako z vodilno stranko zmerne levice kot z vodilno stranko zmerne desnice. Tovrstni vmesni poziciji je danes veliko bližja Pahorjeva politika kot politika LDS, ki se vsaj za zdaj očitno ne namerava odpovedati vodilni vlogi v enem od političnih blokov (pogojno rečeno v "levem"). glede na to, da se je seje, na kateri je ljubljanski mestni odbor stranke volil novo vodstvo, nepričakovano udeležil tudi Rop, sklepamo, da so te ponudbe prišle iz njegovega kroga. Ropu popuščajo živci Domnevno ponujanje različnih funkcij v stranki pa očitno ni edini način, s katerim poskuša Rop na vsak način ohraniti predsedniški stolček v LDS. V zadnjem času se pojavlja čedalje več namigov, naj bi bil Rop vsem članom, ki bi na morebitnem izrednem kongresu podprli njegovo zamenjavo, grozil, da bo, če ga bodo želeli odstaviti, skupaj s poslanci, ki ga podpirajo, izstopil iz stranke in jo razbil. To je v svoji kolumni v Financah potrdil tudi član stranke in profesor na FDV v Ljubljani dr. Milan Bala-žic. Balažicje zapisal, da gaje Rop po objavi kolumne, v kateri je kritiziral Ropovo vodenje stranke, poklical po telefonu in mu v "nekajminutnem histeričnem izpadu, ki ne trpi nobenega ugovora", zatrdil, da ne bo nikoli odstopil s predsedniškega položaja, če pa se bo to že zgodilo, bo "raje pustil, naj se LDS razbije na dvoje", oni pa bodo pri tem "ostali brez vseh poslancev, ker jih popolnoma nadzira". Takšne grožnje seveda kažejo, da Ropu čedalje bolj popuščajo živci in da se čedalje bolj zaveda, da se mu predsedniški stolček v stranki maje. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, koliko podpore v poslanski skupini sploh še uživa in ali bi bil za svoj položaj res pripravljen tvegati tudi razkol v stranki. Če je odgovor na zadnje vprašanje pritrdilen, potem se LDS ne obeta nič dobrega... Aleš Kocjan Anton Rop bi bil 2d predsedniški stolček v LDS priprav- V LDS o do Ijen narediti vse, a se zdi, da se mu ta čedalje bolj izmika, konferenci, I anju previdno molčijo. Tako je bilo tudi na tiskovni 3 je v petek po seji vlade v senci sklical Milan M. Cvikl. periskop Proti filtriranju novte Pretekli teden se je v državnem zboru začel z napovedjo predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, da se na mestu vodje zakonodajnopravne službe parlamenta obeta zamenjava. Kot je napovedal Cukjati, je po poprej izpeljanem javnem natečaju kolegiju državnega zbora predlagal, naj dosedanjo predsednico službe Tino Bitenc zamenjajo s 57-letnim Nikolajem Abrahamsbergom. Abrahamsberg, ki je ta čas še zaposlen kot višji predavatelj na Fakulteti za upravo v Ljubljani, na Fakulteti za menedžment v Kopru pa predava gospodarsko pravo, je po Cukjati-jevem mnenju zelo dobra izbira, s čimer se je v ponedeljek strinjala tudi večina članov kolegija in Abrahamsberga potrdila za novega vodjo zakonodajnopravne službe. 0 osebnih izkaznicah Na torkovi tiskovni konferenci je poslanska skupina SDS predstavila svoje stališče do predloga sprememb zakona o osebni izkaznici, ki ga je nedavno v državni zbor poslala vlada, državni zbor pa naj bi ga obravnaval po hitrem postopku. Kot je na tiskovni konferenci dejal strankin poslanec Srečko Haue, bodo spremembe zakona o osebni izkaznici, s katerimi vlada in minis- ter za javno upravo Gregor Virant nadaljujeta z uresničevanjem svojih napovedi, da nameravata javno upravo približati državljanom in da bomo po sprejetju sprememb zakona izdelavo osebne izkaznice naročili na kateri koli upravni enoti ne glede na stalno prebivališče, omogočile, da bodo državljani osebno izkaznico, če bo res nujno, dobili v enem samem dnevu. V ta namen naj bi se angažiralo celotno notranje ministrstvo, ki bi izkaznico, če bi bilo nujno, lahko izdalo tudi ob dela prostih dnevih. Po Haučevih besedah se spremembe obetajo tudi pri preklicu izgubljen e osebne izkaznice. Tako bomo izgubljeno osebno izkaznico sicer še vedno morali preklicati na tisti upravni enoti, na kateri imamo prijavljeno stalno prebivališče, prihranjena pa nam bo pot do Uradnega lista, saj bo za preklic po službeni dolžnosti poskrbela upravna enota. V sredo so se na srečanju, na katerem bi uskladili svoje poglede na t. i. vojne zakone, sešli predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janez Stanovnik in predsednik Nove slovenske z iveze Anton Drobnič. Podrobnosti s sestanka niso znane, saj je bil za javnost zaprt, vendar je Cukjati takoj x> njem dejal, da je v pogovorili z vsemi zainteresiranimi stranmi čutiti približevanje rešitvam, lzabili na dolgoročni interes Slovenije po čimprejšnji vključitvi vzhodne sosede v evroadantske povezave, kar bi ne nazadnje bistveno olajšalo nadaljnji dialog in reševanje odprtih vprašanj. jRadio , V »V A/ Mi^bota 1*1:02/537-19*9 9000 Mm>Li Slihrtj Slovvnijj tel.: 02,537 1-49 fax.: 02/537 194$ -GSM: 041/34 66 46 JSM:031,34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Medijsko najbolj izpostavljen spor je tisti okoli kopenske in morske meje v Piranskem zalivu. Hrvaške ribiške ladje vsako poletje kronično izzivajo slovensko stran z ribolovom v Piranskem zalivu. Tudi JE Krško je že več let predmet spora zaradi solastništva Slovenije in Hrvaške. Potrjene nepravilnosti Večina se še spomni lanskih dogodkov, ko so kriminalisti v novomeškem podjetju Komunala opravljali preiskave v zvezi z investicijami in javnimi naročili v tem podjetju. Takratni in zdajšnji direktor Alojz Muhič je lani poleti poudarjal, da so zakonitost poslovanja v podjetju pregledali tudi zunanji neodvisni revizorji, vendar pri poslovanju niso našli nepravilnosti. Podobno naj bi bilo tudi z opravljenim notranjim pregledom poslovanja. Dodajmo, da je revizijo računovodskih izkazov za leto 2002 opravljala revizijska družba Epis iz Celja, v letu 2003 pa so izbrali družbo Dinamic iz Novega mesta. Poročilo računskega sodišča, izdano pretekli teden, pa kaže nasprotno, saj so njegovi revizorji ugotovili številne ne- pravilnosti in podjetju Komunala Novo mesto izrekli negativno mnenje. Previsoko izkazani prihodki Revizorji računskega sodišča so ugotovili, da je podjetje Komunala v letih 2002 in 2003 napačno izkazalo poslovni izid, saj je med poslovne prihodke štelo celotno zaračunano štev-nino, ki je bila bistveno večja od odhodkov za zamenjavo vodomerov. Iz tega naslova so v letu 2002 prikazali za slabih 48 milijonov tolarjev preveč dobička, v letu 2003 pa je bil ta neupravičeno višji za 34 milijonov tolarjev. Poleg tega so revizorji ugotovili, daje višina števnine precenjena, saj je bilo v navedenih letih zamenjanih le 37 odstotkov vodomerov, za njihovo zamenjavo pa je bilo porabljenih le 49 odstotkov zaračunane števnine. Revizorji menijo, da bi zadostovala polovična cena števnine. Revizorji so preverili tudi pravilnost razporejanja posrednih stroškov in stroškov ter pravilnost obračunskih kalkulacij. Ugotovili so, da je Komunala nepravilno oblikovala kalkulacije za preskrbo s pitno vodo, za odvajanje odpadnih voda in za čiščenje odpadnih voda pa so ugotovili, da so v kalkulacije zajeli tudi zneske odplačil posojil, kar je v nasprotju z zakonskim določilom. Denarja kot listja, ob tem posojila iz državnega sklada Kot kaže poročilo RS, je imela Komunala precejšnje viške denar- ja. Tako so na dan 31. 12. 2002 v banke vezali 450 milijonov tolarjev, leto pozneje pa se je ta znesek povečal na 726 milijonov tolarjev, kar je glede na skupne prihodke v višini 2,2 milijarde tolarjev izredno veliko. Za brutoplače zaposlenih so izplačali manj kot 600 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so imeli redno denarne viške v višini več kot enomesečnih plač. Hkrati so konec leta 2002 imeli 265 milijonov tolarjev dolgoročnih posojil, leto pozneje je bilo teh v višini 258 milijonov tolarjev. Posojilo so najeli pri Ekološko Med prvimi se mora na poročilo Računskega sodišča RS odzvati novomeško županstvo, saj je Komunala v lasti občine. razvojnem skladu RS, namenjeno pa naj bi bilo za graditev infrastrukture. Nepremičninske transakcije Ker se je Komunala ukvarjala tudi z nakupi in prodajo nepremičnin, so revizorji vzeli pod drobnogled tudi to. Tako so preverili nakup nepremičnine za 100 milijonov tolarjev od prodajalca Novograd iz Novega mesta in sočasno prodajo poslovne stavbe na Seidlovi cesti 17 v Novem mestu. To je za dobrih 14 milijonov tolarjev kupilo Parketarstvo Novak Zvonimir iz Novega mesta. Hkrati je Komunala nekdanjemu zaposlenemu in današnjemu upokojencu prodala stanovanje, in sicer tako, da je ta plačal desetino kupnine, preostalih 90 odstotkov pa naj bi v mesečnih obrokih poravnal v dvajsetih letih. Zanimivo pri tem je, daje Komunala kupcu stanovanja dovolila vpis lastninske pravice na tem stanovanju na njegovo ime. Pri tem bi morali v zemljiški knjigi vpisati prepoved odtujitve stanovanja do poplačila pogodbene cene. Komunala tega vpisa ni predlagala, drugega zavarovanja za poplačilo kupnine v 20 letih pa Komunala nima. Novakova plača bistveno višja od županove in nezakonita Revizorji so pregledovali tudi pravilnost določanja in izplačevanja plač zaposlenim po individualnih pogodbah in pravilnost izplačil za vzdrževanje zaščitnih sredstev. Ugotovili so, da so imeli leta 2002 štirje vodilni individualne pogodbe, v letu 2003 je bilo teh pet. Leta 2002 so vodilnim izplačali nekaj več kot 65 milijonov tolarjev, kar je bilo kar 11,3 odstotka vseh stroškov dela. Se več so prejeli leta 2003, to je 75,3 milijona tolarjev, kar je osmina stroškov dela vseh zaposlenih v Komunali. Revizorji so ugotovili, daje Borut Novak na podlagi sklepa nadzornega sveta poleg plače prejemal tudi dodatek na delovno uspešnost v višini 10 odstotkov brutoplače. To so sklenili leta 1999 in nato izplačevali vsa leta, četudi bi moral nadzorni svet uspešnost direktorja ugotavljati vsako leto sproti. Pri tem je Komunala upoštevala kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvi me-nedžerjev, četudi to za javna podjet- Nekaj oodatkov o oodjeliu Komunala Novo mesto je javno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1989 na podlagi odloka skupščine Novo mesto. Pozneje se je družba preoblikovala, ustanovitelj in edini družbenik je občina Novo mesto z osnovnim vložkom dobrih 372 milijonov tolarjev, kar je tudi osnovni kapital družbe. Komunalo neomejeno zastopa direktor. Leta 2002 in 2003 jo je vodil Borut Novak, ki je bil na tem delovnem mestu od 9. novembra 1999 do 7. aprila 2004, po tem datumu pa Komunalo vodi Alojz Muhič. Prihodki podjetja krepko presegajo 2 milijardi tolarjev, dobiček iz poslovanja pa je iz leta v leto nižji. Leta 2001 ga je bilo dobrih 18 milijonov tolarjev, leta 2003 le še dobrih 5 milijonov. Podatki o poslovanju kažejo, da je družba s prihodki iz rednega poslovanja vsa leta izkazovala izgubo, v letih od 2001 do 2003 je to kar potrojila, to pa pomeni, da pozitivni izid izkazujejo na račun finančnih prihodkov, ki se iz leta v leto povečujejo. Leta 2003 jih je bilo skoraj dvakrat več kot leta 2001 in so znašali slabih 69 milijoni >v tolarjev, kar kaže na možnost, da je Komunala izredne prihodke dosegida bodisi s posojanjem likvidnostnih viškov denarja, bodisi z zapozne imi izterjavami plačil. Glede na dinamiko prihodkov je verjetneje, daje poslovne izide izboljševala s prvim. ja ne velja. Tako je bila Novakova plača višja od plače župana mestne občine Novo mesto. Po spremembah zakona si Borut Novak plače ni dal znižati, čeprav bi to moral storiti. Tako je javno podjetje od septembra 2002 do decembra 2003 direktorju izplačalo osnovno plačo, ki je plačo župana presegla za kar 8 milijonov tolarjev oziroma za 71 odstotkov ali skoraj tri četrtine. Pri pregledu izplačil za vzdrževanje zaščitnih sredstev so revizorji ugotovili, da je podjetje leta 2003 za to izplačalo dobrih 11 milijonov tolarjev. Vsak delavec je prejel od 60.000 do 95.000 tolarjev bruto za vzdrževanje zaščiti tih sredstev ne glede na to, kje je opravljal svoje delo. Dejansko so te dodatke prejemali tudi zaposleni v pisarnah. Ker so bili od tega obračunali tudi davki, prispevki in dohodnina, so revizorji ugotovili, da so si v Komunali na takšen način preprosto povečali plače in s tem zaobšli vse zakone. Potni nalogi za nazaj Zanimivi so obračuni in izplačila potnih nalogov. Tako so revizorji ugotovili, da so bili potni nalogi napisani za nazaj, iz njih pa se ni dalo razbrati, ali je bil človek takrat res na službenem potovanju. Revizorji so izločili za 358 tisoč tolarjev nezakonito izplačanih potnih nalogov. Že novembra 2003 je notranja sodelavlb, ki je bila zadolžena za revizijo poslovanja, opozorila na nekatere nezakonitosti (konkretno za Jožico Fabjan, direktorico finančno-računovodskega servisa), zato je morala Fabjćtnova vrniti 171 tisoč tolarjev preveč izplačanih potnih stroškov. Notranja revizorka je bila nato nemudoma degradirana. Zdaj so revizorji ugotovili, da je takratna notranja sodelavka nezakonitosti na tem področju pravilno zaznavala in upravičeno opozarjala nanje. Podobno se je dogajalo tudi pri študentskem delu. Za študentsko delo so v Komunali leta 2002 izplačali nekaj več kot 12 milijonov tolarjev, leta 2003 pa že kar 20 milijonov tolarjev. Poleg tega so nekaterim študentom izplačevali potne stroške, kar ni bilo upravičeno, in tudi to je bil predmet javnih razkritij pred letom dni. Napak in mesa, da te kap Revizorji so nepravilnosti ugotovili tudi na področju javnih naročil, zaradi česar so novomeško Komunalo lani obiskali kriminalisti. Tako so pri obnovi vodovoda Orehovica - Gorenja Stara vas samostojnemu podjetniku Alojzu Novaku izplačali 1,5 milijona tolarjev več, kot je dejansko znašal račun, razlog pa naj bi bila računska napaka. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri čiščenju poslovnih prostorov; Komunala je servisu Intel plačevala ceno, ki je bila za kar 34 odstotkov višja od cene, ponujene na javnem razpisu. Napake so bile tudi pri izdaji t. i. ekološkega koledarja, pri čemer revizorji dvomijo o tem, da je družba Ambient Komunali resnično izročila 20 tisoč koledarjev. Nepravilnosti so bile pri fizičnem varovanju premoženja. To je opravljala družba G 7, za kar ji je Komunala plačevala malo manj kot milijon tolarjev na mesec. Poleg tega so ji plačali še slabih 22 milijonov tolarjev na leto, pri tem pa naj bi bila vrednost za opravljene storitve v letu 2003 višja za kar 94 odstotkov od cene, ponujene na razpisu leta 2002. Zanimiva je bila še graditev čistilne naprave Gumberk. Izvajalo jo je podjetje Beg-rad. Revizorji so pri pregledu ponudb ugotovili, da je dal Begrad Komunali ponudbo, v kateri so bile računske napake, ki so pogodbeno vrednost zvišale za kar 6,6 odstotka oziroma za dobre 4 milijone tolarjev. Zaradi te "napake" je bil Begrad izbran kot najugodnejši ponudnik. Nepravilnosti je bilo še nekaj, zanimive pa so tiste ugotovitve revizorjev, ki jih ti ne uvrščajo med nepravilne, povedo pa marsikaj. Eno od zasebnih podjetij je na primer Komunali v letu 2003 prodalo za 8,25 milijona tolarjev mesa. Toliko naj bi ga bili namreč pojedli na 19. komunalijadi v Novem mestu. To pomeni, da bi morali pojesti najmanj 32 krav ali 600 jagenjčkov. Revizorji na tem področju sicer niso ugotovili kršenja predpisov, prikazuje pa ravnanje vodstva Komunale v preteklih letih. Vida Kocjan UililüiJü УЈЈЈЈУ! iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni • V kOb 60. obletnici osvoboditve • 850 dokumentarnih fotografij • nevtralen pogled na življenje od okupacije do osvoboditve • časovni pregled prelomnih dogodkov • 407 strani cena: 9.900 SIT © ilUw iüfiid* ЗШШЈ a _l Premogovnik Velenje, ki je povezana družba Holdinga Slovenske elektrarne, njegova dejavnost pa je pridobivanje lignita, letos praznuje 130-let-nico obstoja. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v t. i. velenjski kadunji še okoli 200 milijonov ton premoga, čeprav v Velenju pravijo, da vseh zalog z velenjsko odkopno metodo ni mogoče racionalno pridobiti. Po podatkih Rudnika Velenje naj bi bilo t. i. bilančnih zalog za okoli 110 milijonov ton, na tem pa v rudniku tudi gradijo svoje poslovne načrte. Dodajmo, da je bilo v zadnjih tridesetih letih odkopanih 140 milijonov ton premoga, pred tem pa so v sto letih odkopali še 60 milijonov ton, skupaj torej 200 milijonov ton. Letni odkop je tako presegel 5 milijonov ton med letoma 1981 in 1986, ko je tudi t. i. hlastanje po energiji doseglo vrhunec, to delo pa je opravljalo kar 5.400 zaposlenih. Danes ima velenjski premogovnik vso infrastrukturo prilagojeno proizvodnji 5 milijonov ton mesečno. Prvo krizo so v rudniku zaznali leta 1992, ko so se potrebe po energiji začele zmanjševati; samo v tistem letu so število zaposlenih zmanjšali za 600. Ta čas imajo sklenjene pogodbe za okoli 4 milijone ton lignita. Nacionalni energetski program za Premogovnik Velenje predvideva izkop premoga v višini 3,8 milijona ton na i rn leto do leta 2010,3,7 milijona ton na leto do leta 2015 in 3 milijone ton letno po letu 2015. Ob racionalizaciji proizvodnje naj bi bil najpomembnejši cilj prestrukturiranje poslovnega sistema in ohranitev delov- _J Ladislav Tomšič, član uprave HSE, je skupaj s Pavlom Župevcom nadziral poslovanje Premogovnika Velenje, Pavel Župevc pa je nato kot član nadzornega sveta HSE nadziral delo Ladislava Tomšiča. Narobe svet! _c Г nih mest za ljudi iz Šaleške doline in širše regije. Premogovnik Velenje je v svoji temeljni dejavnosti še vedno zanimiv tudi za strateška partnerstva. Sporno kadrovanje Čeprav se v vodstvu družbe radi pohvalijo z ugodnimi poslovnimi izidi, navsezadnje daje rudnik kruh številnim velenjskim družinam, pa je med nekaterimi zaznati veliko nezadovoljstvo, in to predvsem z vodstvom, ki je že leta isto in postavljeno predvsem po tako imenovanih političnih referencah. Bistven pri vsaki gospodarski družbi je nadzorni svet. Tega v velenjskem rudniku sestavljajo le trije člani, in sicer Ladislav Tomšič, ki je hkrati predsednik, Gabriela Smolič Bore in Pavel Župevc. Imena so širši javnosti neznana, podatki, ki smo si jih pridobili, pa kažejo, da je Tomšič član uprave Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE). Predstavljajo ga kot tehničnega direktorja. Pavel Župevc je tudi član nadzornega sveta HSE. Tomšič, ki vodi nadzorni svet Premogovnika Velenje, in Zupavc, član tega sveta, sta torej prijatelja in sodelavca, na drugi strani pa Župevc nadzira vodenje uprave HSE, katere član je Tomšič. Kakšno je to nadziranje, je seveda vprašanje, kot je vprašanje tudi navzkrižje interesov. Hkrati ne smemo pozabiti, da je premogovnik član HSE, obe družbi pa sta v večinski državni lasti. Člane nadzornih svetov in uprav je tako postavila politika. O Zupevcu nimamo drugih informacij, Tomšič pa je predsednik nadzornih svetov treh družb skupine HSE: Savskih elektrarn Ljubljana, Termoelektrarne Šoštanj in že omenjenega Premogovnika Velenje. Vodilnih kot listja Premogovnik Velenje vodi kar pet ljudi. Poleg direktorja še štirje prokuristi. To pomeni, da generalni direktor dr. Evgen Dervarič družbe ne more voditi samostojno, ampak mora za svoje odločitve pridobiti mnenja prokuristov. Navadno so ti nekakšni spremljevalci oz. nadzorniki direktorjevega dela, za njihovo umestitev pa formalno ni potrebna takšna izobrazba kot za generalnega direktorja; to je torej način, kako lahko človek s pomanjkljivo izobrazbo postane del vodstvene ekipe v podjetju. Primer za to je bil Igor Poga-čar, ki je z dokončano srednješolsko izobrazbo kot prokurist vodil Javno podjetje Energetika v času, ko je nastala afera s prodajo Slovenske investicijske banke (SIB). A vrnimo se k velenjskemu rudniku: poleg direktorja in štirih prokuristov so imenovani še direktorji za posamezna področja. Zvone Es vodi razvojno, Boris Močilnik gospodarsko, Janko Lukner pa kadrovsko-splošno področje. Kadrovik še iz časa socializma Prav na Luknerja, po nekaterih podatkih je član LDS, kot dolgoletnega kadrovika v premogovniku je med zaposlenimi slišati največ pripomb. Vloga kadrovskega direktorja je namreč v vsakem podjetju zelo velika. Ne odloča samo o tem, koga bo sprejel v službo, ampak tudi o tem, kdo bo prejel katero od stanovanj. In teh je v Velenju veliko. Po naših podatkih je bil Lukner zelo dolgo predsednik stanovanjske komisije v rudniku. Nekateri zaposleni zatrjujejo, naj bi bili do stanovanj v preteklih letih prišli le tisti zaposleni, ki so člani ali simpatizer-ji LDS in SD. Lukner naj bi s stanovanji tako "gospodaril" že dve desetletji. Po pripovedovanju naj bi bili nekateri stanovanja na podlagi takšnega načina dobili takoj, drugi, ld naj bi bili v premogovniku zaposleni po 20 ali več let, pa naj bi uradno zbrali premalo točk, zaradi česar stanovanja niso dobili. Zaposleni namigujejo tudi na možnost prejemanja podkupnin, vendar je to težko dokazati. Nekateri Lukneju očitajo tudi to, naj pri odpuščanju zaposlenih ne bi bil upošteval vseh meril. Tudi tu naj bi prihajalo do politično motiviranih odpustov. Nadalje smo dobili informacije, naj bi bile napačne nekatere odločitve pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci, pri čemer omenjajo spornost čiščenja v prostorih družbe. Podobnih očitkov je še veliko. Med drugim naj bi bile nepravilnosti pri sponzoriranju Nogometnega kluba Rudar. Lukner je namreč tudi predsednik tega kluba. Nogometni klub je vodil od leta 1984 do 1999, leta dilni v Premogovniku Velenje ovreči sami. Glede na to, da so HSE, katerega član je Premogovnik Velenje, doslej vodili kadri i/, vrst LDS in da je prihajalo do kolizije interesov, je bilo doslej, predvsem pa v času Ropove vlade nemogoče pričakovati, da se bodo stvari razčistile. Ker je bil za predsednika uprave HSE pred kratkim imenovan dr. Jože Zagožen, javnost v Velenju lahko pričakuje, da bo prišlo do sprememb tudi na tem področju. Predvsem je nevzdržno, da je nekdo direktor družbe ali sektorja skupaj nepretrgano 20 let. Vida Kocjan Premogovnik Velenje, kije v večinski državni lasti, vodijo ljudje, ki sta jih postavili LDS ifi SD. Janko Lukner je bil 15 let predsednik Nogometnega kluba Rudar Velenje. Leta 2003 je bil spet imenovan na to mesto. --Premogovnik je sestavni del Holdinga Slovenske elektrarne. Zapos- Nekateri zaposleni v premdgovniku zatrjujejo, da so bili leni v njem upajo, da se bo s spremembo vodstva HSE, kamor priha-pri točkovanju za pridobitev stanovanj oškodovani. ja dr. Jože Zagožen, marsikaj spremenilo tudi na drugih področjih. 2003 pa je bil vnovič imenovan na to mesto. Očitajo mu tudi spornost potovanja na svetovno prvenstvo v nogometu, ki je bilo leta 2002 v Koreji. Poleg tega naj bi bile nepravilnosti pri plačni politiki, kjer ima Lukner kot eden od direktorjev precej besede. Po 20 letih je higienično odstopiti Vse očitke bodo morali vo- Bolni ali Odsotnost z dela je v Sloveniji precejšen problem. Smo res toliko bolni ali gre preprosto za pomanjkanje volje do dela pri nekaterih? Začasna zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov oziroma zdravstveni absentizem predstavlja v Sloveniji resen družbeni, organizacijski in pravni problem. Ima velik vpliv na odhodke obveznega zdravstvenega zavarovanja, na stroške delodajalcev in tudi na nižjo produktivnost oziroma manjši obseg proizvodnje ter s tem na bruto domači proizvod (BDP). Visoki stroški bolniških odsotnosti Podatki kažejo, da je zdravstveni absentizem v Sloveniji razmeroma visok in od leta 1999 dalje nenehno narašča. Mednarodne primerjave kažejo, da imamo pri nas precej višjo odsotnost z dela iz bolezenskih razlogov kot nekatere primerljive evropske države. Zaradi posledic zdravstvenega absentizma imajo delodajalci in obvezno zdravstveno zavaro- leni? vanje za okrog 1,40 odstotka BDP (več kot 87 milijard tolarjev letno) izdatkov za izplačila nadomestil delavcem, ki so odsotni z dela, poleg tega je zaradi te odsotnosti ustvarjeni BDP manjši za okrog 4,56 odstotka (za okoli 283 milijard tolarjev letno). Skupno nas torej bolniške letno stanejo kar okoli 6 odstotkov BDP oziroma okoli 370 milijard tolarjev. Povprečna letna odsotnost z dela na zaposlenega je bila v lanskem letu 13,7 dneva (najnižje povprečje v EU ima Nizozemska s 5,5 dneva). Skupno število vseh zavoljo bolniške odsotnosti izgubljenih delovnih dni se je v letu 2004 povečalo in je doseglo številko 11,1 milijona delovnih dni, kar je toliko, kot če vsak dan ne bi delalo 35.000 ljudi. Največji del oziroma 9,24 milijona delovnih dni ali dobrih 83 odstotkov vseh izgubljenih dni je bilo izgubljenih zavoljo bolezni in poškodb, ki so nastale zunaj dela. Dober milijon izgubljenih delovnih dni oziroma dobrih 9 odstotkov so povzročile poškodbe pri delu in poklicne bolezni, slabo polovico milijona dni (dobre 4 odstotke) nega družinskih članov, tretjino milijona (3 odstotke) poškodbe po tretji osebi (na primer prometne nesreče, ki so jih zakrivili drugi), preostalo pa drugi razlogi. Število izgubljenih dni, za katere se nadomestilo izplačuje iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, se je od leta 2000 povečalo za 14,8 odstotka. Od leta 2001 se realno povečujejo tudi odhodki za nadomestila plač. Zaradi tega se povečuje tudi delež nadomestil plač v odhodkih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Delež za bolniška nadomestila je zrasel z 8,4 odstotka v letu 2000 na že 10,1 odstotka vseh za-vodovih odhodkov v letu 2004. Razlogi zdravstvenega absentizma Na višino zdravstvenega absentizma vpliva vrsta dejavnikov. Ti veči- Zdravstveni minister Andrej Bručan si prizadeva za spremembo sistema. Bolniška odsotnost povzroča ogromne stroške vsem zavarovancem. Resnično bolni morajo čim bolj ohraniti pravice. noma izvirajo iz delovnega in socialnega okolja in le v manjši meri iz zdravstvenega stanja populacije zaposlenih. Mednarodni podatki in mednarodne primerjave kažejo, da obstaja dokaj tesna povezava med višino absentizma v posamezni državi in predpisi, ki urejajo pravice do začasne odsotnosti z dela, in višino nadomestila med tako odsotnostjo. Večje pravice in višja bolniška nadomestila za z dela odsotne zaposlene načeloma pomenijo tudi višjo splošno bolniško odsotnost z dela. Slovenska nadomestila za čas bolniške (v višini 80 odstotkov oziroma 90 odstotkov plače), ki jih krijeta bodisi delodajalec (če bolniška traja do 30 dni), bodisi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so v primerjavi z večino evropskih držav precej visoka. V večini držav članic EU nadomestila za čas bolniške odsotnosti znašajo od 50 do 75 odstotkov plače. Na Slovaškem nadomestilo znaša le dobrih 20 odstotkov, res pa so ponekod bolniške tudi enako visoke kot plače. Toda v teh pretirano socialno darežljivih državah so gospodarski izidi najslabši. Na raven bolniških odsotnosti vplivajo tudi stopnja ukrepov za varnost in zdravje pri delu, navzočnost ali pomanjkanje druge motivacije in stimulacije delavcev za krajše izostajanje z dela oziroma za hitrejše vračanje na delovno mesto, zakonodaja, ki omogoča posameznikom zlorabljanje pravic, in tudi odnos zdravstva do odsotnosti z dela. Čakalni dnevi in posebna zavarovanja Nemara še pomembnejša kot višina bolniškega nadomestila je druga varovalka pred preveliko bolniško odsotnostjo, ki je v nasprotju z večino evropskih držav Slovenija nima. Gre za tako imenovane čakalne dne- ve, ki pomenijo število d ni, ko se nadomestila ne prejemajo (v EU od enega do devet dni, v povprečju tri dni). Kolikor bi v Sloveniji uvedli čakalne dneve, bi lahko precej zmanjšali absentizem namišljenih bolnikov, ki je v Sloveniji dokaj razširjen. Če bi prvi dan ali prvih nekaj dni ne prinašalo bolniškega nadomestila, bi se tisti zaposleni, ki si kdaj pa kdaj na račun svojih bolj delavnih sodelavcev vzamejo prosto z izgovorom namišljene bolezni, verjetno precej manjkrat odločili za takšno početje. Poleg čakalnih dnevov in zmanjšanja bolniških nadomestil so še nekateri drugi ukrepi, ki bi po mnenju različnih strokovnjakov lahko zmanjšali zdravstveni absentizem. Tako bi zaradi krepitve odgovornosti delodajalcev in njihovega interesa za zagotavljanje prijaznega in zdravju neškodljivega delovnega okolja morali del sedanjega zdravstvenega zavarovanja nameniti za posebno zavarovanje za poškodbq pri delu in bolezni, povezane z delom, ter v tem zavarovanju uvesti diferencirane prispevne stopnje za delodajalce. Delodajalci z nižjimi (podpovprečnimi) izdatki za zdravljenje teh stanj in za nadomestila plač naj bi bili deležni bonusov (nižje prispevne stopnje), tisti z višjimi (nadpovprečnimi) pa malusov (višje prispevne stopnje). To bi za podjetja pomenilo tudi ekonomsko vzpodbudo za doslednejše izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu in s tem tudi za zmanjševanje obsega odsotnosti z dela. Nadzor in drugi ukrepi Poenotiti bi bilo treba tudi postopke in merila za ocenjevanje začasne zadržanosti z dela med zdravniki. Uvesti bi bilo treba posebno obliko nadzora nad odločanjem zdravnikov o bolniških, saj so nekateri iz prijateljskih ali drugih razlogov pre-radodarni pri njihovem odobravanju. Pri delavcih, ki so z dela odsotni daljše obdobje, bi bilo smiselno predvideti možnost rehabilitacije oziroma ugotoviti, ali je ta smiselna in mogoča in ali bi privedla do hitrejše vrnitve na delo. To rehabilitacijo naj bi v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje iz prihrankov od nadomestil. Več sredstev za zdravstvene storitve bi bilo treba nameniti zdravljenju delavcev, ki so odsotni z dela zaradi čakanja na zdravstveni poseg. Doseči bi morah, da delavec med bolezensko zadržanostjo z dela ne sme zapuščati doma, razen če gre na zdravniški pregled, terapijo ali na 4 slovnični pregledovalnik ^AMEBIS www.amebis.si zdravstveno komisijo. Pri tem bi bilo treba zaostriti tudi odgovornost posameznega zavarovanca glede spoštovanja predpisov o ravnanju med bolniško zadržanostjo z dela. V primerih nespoštovanja predpisov ali opravljanja kakršne koli dejavnosti bi moral zavarovanec izgubiti pravico do bolniškega nadomestila. Hkrati bi bilo pametno poostriti nadzor oseb, ki so v bolniški. Po zgledu drugih evropskih držav bi bilo smiselno v sodelovanju s sindikati, z delodajalci in s pooblaščenimi zdravniki uvajati programe za obvladovanje absentizma. V teh programih zaposleni sami odkrivajo in obravnavajo razloge za izostajanje z dela, si medsebojno pomagajo v primeru bolezni ali poškodbe ter predlagajo menedžmen-tu ukrepe za odpravo škodljivosti za zdravje ter za čim boljše počutje in medčloveške odnose v kolektivu. Dejstvo je, da je odsotnost z dela v Sloveniji previsoka in povzroča neupravičeno visoke stroške ne le podjetjem, temveč tudi vsem zavarovancem zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa zmanjšuje izkupiček celotnega gospodarstva. Sistem je treba naravnati tako, da bodo le dejansko bolni lahko bolniško odsotni z dela, ne pa tudi tisti, ki se jim preprosto ne ljubi delati. Ker gre za občutljivo področje, bo pri reformah treba ravnati previdno, da bodo res zadele predvsem tiste, ki izkoriščajo sedanji sistem, in čim manj škodile tistim, ki bolniško odsotnost resnično potrebujejo za zdravljenje. Uspešna reforma bo koristila vsem zavarovancem. Višja produktivnost, ki bo posledica višjega števila delovnih dni, bo spodbudila rast realnih plač. Še občutneje pa bodo nižji stroški bolniških odsotnosti zmanjšali pritisk na poviševanje premij zdravstvenega zavarovanja in zmanjševanje pravic, ki iz njega izhajajo. Denis Vengust Bolniška odsotnost z dela je previsoka. So zdravniki preveč popustljivi pri bolniških odsotnostih? Niso se še dobro pomirili duhovi ob polemiki o obdavčenju študentskega dela, že je minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Orobnič predstavnike Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) razburil s predlogi o spremembah ureditve te organizacije predvsem na področju študentskega dela. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlaga prerazporeditev sredstev, pridobljenih iz koncesijske dajatve, in sicer tako, da se polovica na ta način pridobljenih sredstev, ki sicer ostanejo po priznanju stroškov študentskim servisom, nameni za štipendije. Ministrstvo predlaga tudi znižanje prizanih stroškov študentskega servisa za najmanj četrtino, in sicer glede na prihodek posameznega študentskega servisa, pri čemer bi najkrajšo potegnili servisi z višjimi prihodki. Funkcijo posredovanja študentskega dela želi minister Drobnič razširiti tudi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Prihodke študentskih servisov razložimo s primerom. Postavka za neko delo je denimo 1.000 tolarjev. Delodajalec je dolžan izplačati 1.144 tolarjev. Od tega zneska dobi študent 1.000 tolarjev, sklad za graditev študentskih domov 20, davek na dodano vrednost pa znaša 24 tolaijev. Preostalih 100 tolarjev znaša t. i. koncesijska dajatev. Del tega znesek gre nato v sklad priznanih stroškov za posredovanje dela servisom (plače zaposlenim, najem prostora, varovanje, vzdrževanje računalniške opreme...). Manjši servisi dobijo do 60 odstotkov zneska, večji pa okoli 50 odstotkov. Preostalih 40 do 50 odstotkov si razdelijo regionalne študentske organizacije univerze, in sicer SOU v Ljubljani, ŠOU v Mariboru, ŠOU Primorska, zveza študentskih klubov Slovenije (SKIS) ter krovna organizacija SOS. Študentski vrtiljak Dodatne štipendije Minister Janez Drobnič predlagane spremembe zakona utemeljuje z obsegom študentskega dela, vplivom na izobraževalni proces in na podlagi nekaterih zlorab. Meni namreč, da je bilo iz koncesijske dajatve mogoče izračunati, da so delodajalci za študentsko delo v letu 2004 izplačali toliko sredstev, da bi zadoščala za vsaj 25.000 delovnih mest s povprečno plačo 300.000 tolarjev. Poudarja, da ima študentsko delo v primerih, ko študent opravlja neko delo osem ur dnevno pet dni v tednu, vse elemente rednega delovnega razmeija in da takšen način dela ne more pozitivno vplivati na izobraževalni proces, še posebej če delo ni povezano s posameznikovim štu- dijem. Nadalje opozarja na zlorabe: delo na črno, delo na napotnico druge osebe pa tudi medijsko odmevna kapitalska vlaganja študentskih servisov (Belleuve, Julijana) in domnevno pranje denarja. S "študentskim" denarjem naj bi se v preteklih letih v svojih predvolilnih kampanjah okoriščale celo nekatere politične stranke. Drobnič poudarja, da ne namerava odpraviti študentskega dela niti študentskih servisov, zavzema pa se za spremembo načina posredovanja študentskega dela. Več denarja naj bi bilo po novem predlogu namenjenega štipendijam (4.000 do 5.000 dodatnih štipendij), sredstva za SOS pa bi zagotovili iz evropskih skladov. S ministrovim predlogom se strinjajo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Podpredsednica SDS Alenka Jeraj poudarja, daje treba spremeniti način posredovanja študentskega dela, da bi se kar največji delež prisluženega denarja v takšni ali drugačni obliki vrnil nazaj k študentom in bi lahko preprečevali najrazličnejše zlorabe. Financiranje SOS bi se, tako Jerajeva, lahko zagotovilo iz evropskih programov, saj je tam na voljo veliko denarja za različne programe. Dvignil se bo cenzus za pridobitev štipendije, kar pomeni, da bo do štipendije upravičenih večje število študentov. ŠOS za sistemski zakon "Drobnič ponuja 5.000 štipendij, vzel pa jih bo 150.000, kolikor si jih Manjkajoča sredstva za delovanje študentske organizacije Minister Janez Drobnič želi, da bi se študentsko delo v večji bi se po mnenju poslanske skupine NSi zagotovila iz ev-meri povezovalo s posameznikovim študijem. romskega proračuna (na sliki poslanec NSi Jožef Horvat). Ministrovi predlani sprememb ... Polovica sredstev, zbranih iz koncesijske dajatve, ki po priznanju stroškov ostanejo študentskim servisom, se nameni za štipendije s poudarkom na štipendijskih shemah na regionalni ravni ter za povezovanje lokalnega gospodarstva in štipendiranja. Študentskim servisom se priznani stroški znižajo za najmanj četrtino ali tretjino ta čas priznanih stroškov, s tem da bi bili najbolj obremenjeni študentski servisi z višjim prihodkom. Manjkajoča sredstva za delovanje ŠOS se zagotovijo iz evropskih programov. Posredovanje študentskega dela je treba izboljšati in razširiti tudi na ustanove z ustrezno kvalificiranimi kadri ter dobro rzvejeno mrežo po Sloveniji Takšna ustanova je lahko tudi zavod za zaposlovanje, s čimer bi zagotovili boljši nadzor nad posredovanjem študentskega dela. ... in študentski pomisleki Tako skrajen poseg na področje študentskega dela bo povzročil, da le-tega po uveljavljenih spremembah sploh ne bo več. Študentsko delo veliki večini študentov pomeni edini socialni korektiv, zato vlada ne bi smela zminimalizirati tega sistema, če nima vzpostavljenega alternativega. Sistem štipendiranja ne omogoča uspešnega dokončanja študija, zato je treba pred kakršnimi koli drugimi ukrepi sprejeti učinkovito in sistemsko štipendijsko politiko. Zanašanje na evropske sklade je neresno in kratkoročno, saj ima vlada tudi sama težave pri pridobivanju sredstev iz Evropske unije. Zavodi za zaposlovanje kot posredniki dela niso najboljša rešitev, saj se študentsko delo prepleta z mnogimi področji: socialnim statusom študenta, neformalnim izobraževanjem, študijskimi praksami, povezovanjem visokega šolstva s trgom dela ... Če bi se sredstva iz koncesijskih dajatev stekala v proračun, bi bili Študetska organizacija Slovenije podvržena vplivu državne politike. Predstavniki ŠOS vladi najbolj za- Alenka Jeraj iz največje vladne stranke se zamerijo to, da ta pri odločanju pre- vzema za to, da bi se kar največji delež pri-malo upošteva študente. služenega denarja vrnil nazaj k študentom. študentje zaslužijo sami," so prepričani predstavniki ŠOS. Zavzemajo se predvsem za sistemsko ureditev štipendiranja, tako da bi povečali vire za podeljevanje štipendij in iskali nove, ter za večjo povezanost med študenti in njihovimi prihodnjimi delodajalci. Zdi se jim nedopustno, da bi minister odpravil sistem, še preden vzpostavi njegovo alternativo. Na tiskovni konferenci je član predsedstva ŠOS Zdenko Škraban poudaril, da jih moti "mačehovski" odnos vlade do študentov. Minister naj študentov ne bi bil povabil k sodelovanju pri oblikovanju nove zakonodaje na tem področju. ŠOS pričakuje, da bo ministrstvo pred vložitvijo predloga sprememb v parlamentarni postopek študente pova- bilo na pogovor. Borut Kozan, tudi član predsedstva, je opozoril, da bi kanaliziranje koncesijskih dajatev v proračun onemogočilo avtonomno delovanje študentskega organiziranja in da bi to pomenilo podvrženost vplivom državne politike. Predstavniki ŠOS pa se strinjajo, da ta panoga ne bi smela biti podlaga za dobičkarstvo. Predsednik Miha Ulčar je dejal, da sredstva v ŠOS porabljajo namensko, in pri tem poudaril! predvsem solidarnostni sklad. V ŠOS pripravljajo Belo knjigo, kjer bodo dogodki, kijih ta ustanova organizira, vsebinsko in finančno predstavljeni. Potreben je nadzor Študentsko delo lahko negativ- no vpliva na izobraževalni proces. Po nekaterih podatkih smo med državami z najdaljšo študijsko dobo. Da bi uskladili študentsko delo s študijem, je dobro razmišljati, a pri tem ne smemo prezreti, da nekateri študentski servisi premorejo tako imenovano banko znanja, ki študentom omogoča izbiro del tudi na njihovem področju. Zlorabe se dogajajo in študentski servisi nad tem nimajo zadostnega nadzora. Pri tem mislimo na direktorja Študentskega servisa Maribor in na njegovo jeseniško polnilnico vode. Res bi se bilo, kot pravi član predsedstva ŠOS Zdenko Škraban, o virih sredstev vodilnih v študentskih servisih dobro pozanimati. Videti je namreč, da niti pred- stavniki ŠOS ne vedo najbolje, kam se stekajo sredstva, ki bi morala biti namenjena študentom. Minister Drobnič je prepričan, da posredovanje študentskega dela ne bi smelo biti profitno. Zato bi bilo dobro razmisliti o morebitni uvedbi revizorjev poslovanja študentskih servisov, saj dosedanja oblika nadzora (Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ministrstvo za delo in računsko sodišče) ni bila učinkovita. Funkcijo posrednika del bi mogoče v nekoliko spremenjeni obliki lahko opravljali zavodi za zaposlovanje. Res pa je tudi, da denarja za novih 5.000 štipendij ne bo mogoče nikjer vzeti, če študentje ne bodo več delali prek študentskih servisov. Peter Avsenik Leta 2002 je Radio Gorenc praznoval 40-letnico svojega delovanja. Prireditve se je udeležilo okrog 7.000 ljudi. ] /I I ■ I H . J mm —i rJ Radio Gorenc (pred letom 1999 Radio Tržič) je najstarejša gorenjska radijska postaja. Ustanovljen je bil že leta 1962, oddajal pa je na območju celotne Gorenjske z izjemo Jesenic in Škofje Loke. V devetdesetih letih 20. stoletja pa je očitno postal trn v peti takratnim vodilnim v državi, zato so se nanj zgrnili črni oblaki. Vse se začne v času, ko je za župana v mestu Tržič izvoljen Pavle Rupar. Že leta 1996 namreč RUT (predhodnik Agencije za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto - ATRP) tudi drugim postajam podeli podobne in celo enake frekvence, kot jih uporablja tržiški radio. Leta 1996 tako državne službe dodelijo novi radijski postaji Veseljak frekvenco 94,9 Mhz, kar je preblizu njihovi dotedanji gorenjski frekvenci 95,0 Mhz. To je bil razlog, daje pri Radiu Gorenc prišlo do hudih motenj v oddajanju. Zato se s tedanjo Republiško upravo za tele- komunikacije (pravni naslednik je sedanja Agencija za pošto in elektronske komunikacije - APEK) dogovori, da se motena frekvenca 95,0 Mhz potegne nazaj v mesto Tržič, za širše oddajanje po Gorenjski pa se uporabi dotedanja mestna in "zaledna" frekvenca 88,9 Mhz. Pojavljajo se nove postaje Ista državna agencija pa "pona-gaja" še enkrat, saj jeseni leta 1996 o dodeli odločbo s frekvenco 88,9 Mhz Radiu Max Trebnje, kar posledično zaradi njihove večje moči oddajanja znova povzroči hude motnje Radia Gorenc (88,9 MhZ) tudi na tej frekvenci. Slišnost je bila tako na obeh frekvencah zmanjšana na minimum, kar se je dodobra poznalo tako pri upadu poslušalcev kot pri razvoju medija samega. V nadaljevanju je agencija predpisala še nekaj nerazumno hudih omejitev glede moči Direktor Radia Gorenc Janez Štimec je zavrnil očitke tržiškega svetnika liberalne demokracije Boruta Sajovica, ki mu je očital, da lahko župan Rupar na njegovi postaji brezplačno govori kadar koli hoče. ic Nov oddajnik na lokaciji Gozd pod Kriško goro bi moral rešiti frekvenčno problematiko Radia Gorenc. A zadeve se premikajo zelo počasi. in smeri oddajanja, ki so bile vse v škodo Radia Gorenc. Zaradi naštetih motenj in drugih težav s signalom se Radio Gorenc prijavi na razpis za frekvenco z oddajno točko na Smarjetni gori nad Kranjem; ta bi lahko rešfla vse težave, ki jih je imel radio zaradi delovanja agencije, vendar na razpisu frekvenco dobi Radio Belvi, ki je med drugim v delni lasti Lea Oblaka, lastnika okoli 20 radijskih postaj. V obrazložitvi te odločitve Svet za radiofuzijo pojasni, da bi s podelitvijo te oddajne točke Radiu Gorenc prišlo do delnega prekrivanja istega območja s signalom Radia Gorenc. In tako se konča še ena od mnogih nerazumljivih potez ATRP, ki jevodstvo Radia Gorenc prej zavajala s tem, da se bo ta oddajna točka formirala za povrnitev slišnosti Radia Gorenc. Zakaj drugačna merila? Na območju Kranja deluje več komercialnih radijskih postaj in tudi radijskih postaj posebnega pomena. Glede na to, da gre za najstarejši radio na Gorenjskem, bi pričakovali, da ga bodo državne ustanove ob- ravnavale enako kot druge radijske postaje. Zanimivo je, da nobeden od drugih radijev, ki delujejo v Kranju, nima takšnih težav s frekvencami, kot jih ima prav Radio Gorenc. 29. 3. 2004 je vodstvo Radia Gorenc sprejel direktor ATRP Nikolaj Simič s svojimi sodelavci. Na sestanku je Simič priznal "šikaniranje" Radia Gorenc s strani ATRP, vendar je za omenjene dogodke okrivil izključno uradnika iz sektorja za radiofuzijo, ki naj bi bil že od leta 1996 sistematično "skrbel", da je bil Radio Gorenc vse manj slišen. Težko verjamemo, da je en sam uradnik tako temeljito skrbel za to, da se delovanje Radia Gorenc čim bolj onemogoči. Domnevamo, da je ukaze za takšno ravnanje dobival z višjih instanc, morebiti celo od samega direktorja. "Ukazi" pa najbrž niso prihajali samo od direktorja agencije, temveč jih je ta dobival od nekod više. Sedanje vodstvo Radia Gorenc je z direktorjem Janezom Stimcem že pripravilo analize, ki naj bi pokazale, kakšno škodo je njihov radio utrpel, čeprav poudarja, "da takšne škode niti ne morejo ovrednotiti. Dejstvo je namreč, da so se druge postaje na našem območju močno okrepile, medtem ko je naša postaja zaradi spornega delovanja agencije dosegla le blago rast prihodkov, v zadnjih letih pa še tega ne več". Rešitev nov oddajnik? Zanimiv pri tej zgodbi o motnjah frekvenc je dokument, ki ga je leta 2002 izdala ATRP, v njem pa na podlagi meritev ugotavlja, da "signal zdrp Tržič 3 (oddajal z mesta Vila Bistrica) 88,9 Mhz ne moti in ni nikoli motil sprejema signala zdrp Na podlagi meritev ugotavljamo 1. signal zdrp TR2IČ3 (Vda Bistrica), 88.9MHz ne moB In nI nikoli molil sprejema signala Zdrp TREBNJE3, 88.SMHZ, Z. signal Zdrp TR2IĆ3 (GOZD). 88.9MHz bi lahko moli) sprejem signala zdrp TREBNJE3. 88.9MHz. 3. signal zdrp TREBNJE3, 88.9MHz moli tako sprejem signala zdrp TR2IČ3 (Vila Bletricar 88 9 MHz kot sprejem signala zdrp TR2IC3 (GOZD), 88.9MHz Agencija za pošto in elektronske komunikacije je skoraj celo zadnje desetletje načrtno onemogočala razvoj Radia Gorenc. PREDLAGAMO: 1. Spremembo lokacije zdrp TRŽIĆ3. z lokacije Vrte Bistrice na lokacijo GOZD t. Spremembo frekvence zdrp TRZIÖ3 (Gozd) s frekvence 88.9MHz na 89.1MHz. ki je na Gorenjskem povsem čista, edina potencialna ovira bi Ma lahko avstrijska zdrp NOETSCH, 89.1MHz. vendar menimo, da bo Slo. Z. Karakteristike zdrp TRŽIĆ3 (Gozd) naj bi bila: ERP pribl. 400W. dve yagi anteni v «Ä»lta1«!:üZ70°. potottzacka H projekt nar totno def«»ra tehnitna parametre._ Dokument Agencije za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto iz leta 2002, v katerem je zapisano, da frekvenca Radia Gorenc ne moti in nikoli ni motila signala Radia Max Trebnje Trebnje 3 88,9 Mhz (Radio Max). To pa je prav nasprotno od tistega, kar so prej pripisovali Radiu Gorenc. Pri radijskem oddajanju je pomembna tudi moč oddajanja. Sosednje ali bližnje radijske postaje lahko oddajajo z močjo do 1000 W, medtem ko je Radio Gorenc v srfieri Kranja in Ljubljane omejen po novem le na 70 W (ker bi z večjo močjo motil neko hrvaško radijsko postajo na sorodni frekvenci), prej pa celo na 20 W. Glede na konfiguracijo terena v okolici Tržiča in na dovoljeno moč oddajanja je torej jasno, da signal radia komaj pride do Kranja in še ta ni kakovosten. ATRP je tako predlagala spremembo frekvence z 88,9 Mhz na 89,1 Mhz, kar bi pomenilo tudi višjo moč oddajanja - približno 400 W. Če bi vztrajali pri stari frekvenci in novi lokaciji na Gozdu, bi bili prisiljeni zmanjšati moč delovanja na 10 W. Zaradi omenjenih težav z oddajanjem oz. frekvenco so se vodilni na Radiu Gorenc odločili, da bodo zgradili nov, sodobni oddajnik na lokaciji Gozd pod Kriško goro. Zgradili so ga na priporočilo in po pogojih APEK. Direktor Stimec zdaj upa, da bo novi oddajnik pripomo- gel k večji in boljši slišnosti Radia Gorenc na njihovem ciljnem območju. Res medijska pluralizacija? Medijsko pluralizacijo v Sloveniji so si prejšnji oblastniki z LDS na čelu očitno razlagali nekoliko po svoje. Pomembno je namreč bilo, da si imel prave poglede in zveze, pa si vedno lahko dobil vse po hitrem postopku. To se je zelo poznalo na ATRP, ki je onemogočala oz. ovirala vse, ki niso trobili v isti rog s takratno oblastjo. Radio Gorenc je tako zaradi večletnega nagajanja s strani agencije utrpel veliko gospodarsko škodo, velik izpad dohodka, prav tako pa je bil prikrajšan, ker se ni mogel razvijati, kot so se razvijale okoliške radijske postaje. Le-te so seveda pobrale največje deleže oglaševalskega kolača, saj je oglaševanje v medijih najbolj naraščalo prav v tem času, ko so na Radiu Gorenc zaradi izrazito škodljivega delovanja agencij izgubljali frekvenčni boj in posledično tudi poslušalstvo. Direktor radia Janez Stimec nas je opozoril še na dve stvari. Leta 2002 je Radio Gorenc praznoval 40-letni-co svojega obstoja. Ta dogodek so zaznamovali z veliko prireditvijo, ki si jo je ogledalo okoli 7.000 obiskovalcev. Čeprav so poslali vabila vsem medijskim hišam (tako lokalnim kot državnim), te o dogodku skoraj niso poročale. Izpostavil je primer Gorenjskega glasa, ki z novicami pokriva Gorenjsko. O tej prireditvi namreč ni poročal niti z besedo. Tudi to je svojevrsten prikaz pluralizacije medijev. Direktor se je odzval tudi na članek v dnevniku Finance 19.4.2005. V njem je tržiški svetnik iz vrst LDS Borut Sa-jovic, ki je tudi poslanec v državnem zboru, obtožil radio, da predstavnikom opozicije za vsako objavo zaračunava 35 tisoč tolarjev, medtem ko župan Pavel Rupar na njem lahko nastopa, kadar koli želi, in to seveda brezplačno. Štimec je te trditve zavrnil in dejal, da se Sajovic z nastopom nove oblasti na državni ravni kar nenadoma zanima za delovanje njihovega radia, v vsem prejšnjem času pa kljub problemom, na katere so vodilni na radiu opozarjali tudi tržiški občinski svet, za to ni pokazal prav nobenega zanimanja. Župan pa si glede na medijsko gonjo proti sebi ne more privoščiti takšnih "uslug", kot so jih morebiti vajeni nekateri na drugih, višjih instancah. ^IDIMODI/ A fi/ L v Trstel i ■ 67. kanal s V V \_/ \ Hon Cena k • Ш Obala - S23 - kabel Iski sistem v Se.-i-j • ' Kopru «fep Poplava tekstila V letošnjih prvih štirih mesecih se je uvoz obutve iz Kitajske v EZ povečal za skoraj 700 odstotkov. Do velikega povečanja je prišlo pri vseh kategorijah obutve, predvsem pa pri usnjenih čevljih in čevljih iz tekstila visoke vrednosti. Ob tem v Bruslju zagotavljajo, da bodo upoštevali opozorila evropske obutvene industrije, da omenjeno naraščanje uvoza povzroča resne motnje trga. Evropska komisija je za uvoz dveh kategorij tekstilnih izdelkov iz Kitajske, in sicer za majice in laneno prejo, že uvedla nujne zaščitne ukrepe in napovedala, da bo, če kitajske oblasti ne bodo omejile izvoza tekstilnih izdelkov, podobno ukrepala tudi drugje. Zapiskov niso sežgali Dolgoletni osebni tajnik nekdanjega papeža Janeza Pavla II. Stanislaw Dziwisz je dejal, da ni zažgal papeževih osebnih zapiskov, kar je bila papeževa poslednja volja. Dsiwisz, ki gaje papež Benedikt XVI. imenoval za krakovskega nadškofa, je dejal, da gre za veliko bogastvo, ki ga je treba ohraniti za zanamce. Poudaril je, da bo vse natančno pregledano in urejeno. Nič ni pripravljeno na sežig, gre pa za veliko dediščino, veliko bogastvo, za velike tekste, ki so si po temah zelo različni, zato jih je treba ohraniti za prihodnost. Ko bodo besedila urejena, bi moralo biti zadostno število papeževih rokopisov tudi objavljenih. Po njegovem mnenju bi bili lahko teksti koristni tudi v postopku beatifikacije Janeza Pavla II., ki ga je začel njegov naslednik Benedikt XVI. Sneg in nevihte Tik pred poletjem je večji del Evrope zajel hladen val, ki ga je ponekod spremljal celo sneg. Iz nekate- Podoba kovancev Finančni ministri EZ so dorekli smernice za prihodnjo podobo kovancev skupne valute evro, in sicer tako za njihovo nacionalno kot tudi za skupno stran. Na slednji bodo na novo izdelani kovanci namesto zemljevida nekdanje petnajsterice imeli podobo razširjene Evrope, medtem ko bo na nacionalni strani v prihodnje moralo biti zapisano tudi ime ali okrajšava države izdajateljice. Prav tako na nacionalni strani ne bo več mogoče pomniti vrednosti kovanca s skupne strani. Nova priporočila so sicer dodana staremu dogovoru, po katerem morajo kovanci evra na nacionalni strani imeti 12 zvezdic, simbol EZ in leto izdaje. Skupno podobo kovancev bo treba popraviti na petih od skupaj osmih kovancev, in sicer za 1 . I 20 50 centov ter na ß^S kovancih za en јшШЈЈшШШ in dva evra - na —J kovancih za en, dva in pet centov je '"'mF^ namreč upodobljena evropska stran globusa in popravek ni potreben. rih delov Avstrije so poročali o kar 40 centimetrih novozapadlega snega, ki je ponekod oblasti prisilil, da so zaprle ceste za avtomobile brez snežnih verig. S Hrvaškega in iz Škotske so poročali o za ta čas presenetljivo nizkih temperaturah, ki so mnogim preprečile prve počitniške načrte. Tudi Italiji je mraz povzročil več preglavic. Po podatkih oblasti so za junij zelo nizke temperature v kmetijstvu povzročile za več milijonov ev-rov škode. Največ škode je na kmetijskih območjih v bližini Verone, kjer je uničenih od 30 do 40 odstotkov nasadov breskev in jabolk. Nekaj centimetrov snega je zapadlo tudi na območju Biokova na Hrvaškem. Temperature so se na tem območju spustile pod minus 3 stopinje Celzija, bo naprodaj v svežnju z razglednicami in zahvalami, ki jih je podpisal Hitler osebno, ter z raznimi predmeti, ki so pripadali drugim visokim nacističnim oblastnikom. Hitler je napisal svojo avtobio-grafijo in politični manifest, ko je bil v zaporu v Land-sbergu v začetku 20. let. Zaprt je bil pet let zaradi sodelovanja v neuspelem poskusu leta 1923, da bi vrgli vlado. Delo je postala najbolj brana knjiga v nacistični Nemčiji leta 1930, še posebej pa po prihodu Hitlerja na oblast leta 1933. Zanimanje za spominske predmete, povezane z Adol-fom Hitlerjem, je veliko tudi še po 60 letih od njegovega samomora v ruševinah Berlina. z območja Makarske pa so poročali o vetru, ki je pihal s hitrostjo sto kilometrov na uro. Snežne padavine so zajele tudi više ležeča območja BiH. Vrnila denar Neka Nemka je v stari košari za perilo, ki jo je kupila na bolšjem trgu, odkrila dve hranilni knjižici in gotovino v vrednosti 200.000 nemških mark. Ženska je denar odnesla na policijo in pojasnila, da želi imeti mirno vest. V stari košari za perilo sta bili hranilni knjižici, na katerih je bilo skupaj 170.000 mark in 30.000 mark gotovine. Policija je ugotovila, da je lastnica hranilnih vlog in denarja ženska, ki je umrla pred dvema letoma. Takrat so njeni dediči ostali brez vsega, zdaj pa bodo podedovali denar z obrestmi vred. Del denarja bo za nagrado dobila tudi poštena najditeljica. Kampf na dražbi Podpisano prvo izdajo knjige Mein Kampf Adolfa Hitlerja bodo konec meseca ponudili na dražbi z začetno ceno 25.000 funtov. Knjiga agencija je objavila šesti krog privatizacije družbenih podjetij, v katerem prodajajo 20 družb, ki naj bi jih v postopku lastninjenja preoblikovali v 33 novih podjetij. Zadnji dan za oddajo ponudb za vsa podjetja iz tega kroga privatizacije je 31. avgust. Med 33 novimi družbami je največ tistih, ki so bile v sestavi dosedanjih kosovskih družbenih hotelsko-turis-tičnih podjetij in trgovin. Med drugimi velja omeniti kovinsko podjetje Eurometal iz Uroševca, polnilnico brezalkoholnih pijač Suva Reka iz kraja z istim imenom, tovarno vijakov Vineks in tovarno barv Extra iz Vučitrna. Na Kosovu naj bi privati-zirali več kot 500 družbenih podjetij. V tempelj v copatah Obiskovalci templjev v kamboš-kem Angkotju, ki ga letno obišče več stotisoč ljudi, bodo kmalu za obisk Privatizacija podjetij Kosovska skrbniška Palme za gorivo Tajska vlada načrtuje, da bo do leta 2008 na 800.000 hektarjih površin zasadila palme za pridobivanje surovin za proizvodnjo biodizla. Na Tajskem naj bi s palmami zasadili 640.000 površin, preostalih 160.000 hektarjev pa v Laosu in Kambodži. S proizvodnjo biodizla naj bi na Tajskem nadomestili uvoženo dizelsko gorivo. Več kot 60 odstotkov vseh vozil v državi namreč poganja dizelsko gorivo. Rešen Opportunity Raziskovalnemu robotu Opportunity se je vendarle uspelo rešiti iz peščene sipine na Marsu, kjer je bil ujet minulih pet tednov. Iz Laboratorija NASA za reaktivni pogon v Kaliforniji so sporočili, daje inže tiiijem le uspelo premakniti Opportunity. NASA je na svoji spletni strani objavila fotografijo sledi raziskovalnega robota, ki jih je pustil po premiku. Raziskovalni robot Opportunity raziskuje Mars od 25. januarja lani. 26. aprila letos je naletel na velike težave, saj so se mu kolesa začela ugrezati v pesek. Iz pasti, kije grozila, da bo projekt končan, se je robotu uspelo izkopati po petih tednih. Pole 5 Opportu-nityja rdeči planet raziskuje tudi raziskovalni robot Spirit, ki je na Marsu pristal 3. januarja lani. NASA pričakuje, da bosta robota zbirala raziskovalne podatke še prihodnjih 18 mesecev. Dan štorkelj Pravijo, da štorklje prinašajo srečo, veselje, napredek, zdr avje in otroke, na Poljskem pa jih je foliko, da so 31. maj uradno razglasili dan štor- kelj. V tej državi živi največ štorkelj na svetu. Skoraj 50.000 ali četrtina svetovne populacije štorkelj jih vsako pomlad preleti od 7.000 do 10.000 kilometrov dolgo pot iz Afrike, da bi si na Poljskem napravile gnezdo in skrbele za svoje mladiče. Pot v eno smer traja okoli dva meseca. Ta ptica je na Poljskem zakonsko zaščitena. giko. To je razlog, zakaj lahko vonj parfuma moškega spremeni v kle-petavega idiota, vonj sveže pečenega kruha pa uniči najboljše namene nekoga, ki ima dieto. V vozilu je poleg poprove mete prijetno vonjati cimet, limono in kavo. Vonj slanega morskega zraka lahko spodbudi globoko dihanje in zmanjša stres. Nasprotno pa lahko vonjave po hitri prehrani in sveže pečenem kruhu voznika vznemirijo in ga spodbudijo, da poveča hitrost. Nevarni so še vonj po kamilici, jasminu in sivki, kajti voznika lahko preveč sprostijo in uspavajo. Vozniki, ki so se odločili za nevtralen vonj, morajo biti prav tako previdni, saj so študije pokazale, da okolje brez vonja lahko povzroči vznemirjenost. Princ vojak Britanskemu princu Harryju, ki se šola za častnika na ugledni vojaški akademiji Sandhurst, ne bo treba več nositi težkih vojaških škornjev za korakanje, ker je po napornih petdnevnih vajah dobil žulje. 20-letni sin britanskega prestolonaslednika Charlesa, ki ga kličejo tudi princ ponočevanj, je moral zdržati 16 kilometrov dolg pohod skozi gozd na jugu Velike Britanije, pri tem pa je moral nositi težak nahrbtnik in puško v roki. Po besedah kraljevskih virov Harry ni bil edini kadet, ki je po vojaškem pohodu obiskal ambulanto. Princ je, potem ko so si zdravniki ogledali njegove žulje, menda dobil dovoljenje, da lahko nosi športne copate. Nizka rodnost Število rojstev na Japonskem se je leta 2004 zmanjšalo na 1,28 otroka na žensko, kar je najnižja stopnja rodnosti v japonski zgodovini. Leta 1973 je bil indeks rodnosti 2,14 otroka na žensko, po tem letu pa je začel postopoma padati. Da bi zajezila padec rojstev, je japonska vlada povečala število jasli in sprejela ukrepe za olajšanje življenja staršev. Ti ukrepi so se pokazali kot nezadostni v državi, kjer čedalje več mladih meni, da je že en otrok ovira za njihovo kariero, in kjer se šte- vilo porok zmanjšuje. Japonsko prebivalstvo naj bi sicer po statistikah številčno doseglo vrhunec leta 2006 s 127,8 milijona prebivalcev, nato pa naj bi začelo postopoma upadati. tega kulturnega dragulja Kam-bodže poleg vodika potrebovali tudi copate. Uprava kompleksa, ki ga sestavlja kakih sto templjev, zgrajenih med 9. in 14. stoletjem, in ki predstavljajo največjo turistično zanimivost Kambodže,jezneko družbo podpisala pogodbo o copatih za obisko- valce. Direktor kamboške zveze turističnih organizacij je presodil, da za copate ne bi smeli zaračunavati, temveč bi morale biti brezplačne, ker je vstopnica - 20 dolarjev za dan oziroma 40 dolarjev za tri dni - že dovolj draga. Zaračunavanje copat je naletelo na veliko neodobravanje turističnih organizacij, še zlasti ko je uprava nedavno napovedala, da bo ceno vstopnic povišala za tri dolarje. London zapuščajo Od leta 1994 se je iz Londona izselilo skoraj 2,3 milijona ljudi. Številni prebivalci britanske prestolnice so se odselili v predmestja ali v kraje na jugu Anglije, v Londonu pa zdaj živi še sedem milijonov ljudi. Največ Lon-dončanov seje preselilo najugovzhod Anglije, kjer število prebivalcev raste. Na tem območju zdaj živi okoli 2,25 milijona ljudi. Raziskava še kaže, da med tistimi, ki so se v minulem desetletju izselili iz Londona, prevladujejo ljudje med 25. in 44. letom. Vonjave Britanski strokovnjaki zatrjujejo, da vonj vpliva na način vožnje. Vonj hitre prehrane tako poveča agresivnost pri vožnji, vonj po poprovi meti pa izboljša koncentracijo. Voh bolj kot katerikoli drug čut vpliva na del možganov, ki skrbijo za lo- THE NEW YORK TIMES Veliko duševno bolnih Več kot polovica Američanov kdaj zboli za duševno boleznijo. Tako so ugotovili znanstveniki z zadnjo raziskavo, ki je stala 20 milijonov dolarjev, financirali pa so jo znanstveni skladi in farmacevtske družbe. Strokovnjaki so se pogovorili z 9.282 Američani. Spraševali so jih, ali pijejo alkohol, jemljejo mamila in ali so podvrženi dolgim napadom žalosti in strahu. Če so dobili pritrdilen odgovor, so jih spraševali še natančneje. Kot so domnevali, sta najbolj razširjeni motnji depresija, ki ji je podvrženih 17 odstotkov ljudi, in alkoholizem s 13 odstotki. Tesno, z 12 odstotki, jima sledi socialna fobija. Depresije se prvič po javljajo v najstniških letih, fo-bije pa še bolj zgodaj. Raziskave, objavljene leta 1984 in 1994, ki so ravno tako govorile o razširjenosti duševnih bolezni, so kritizirali, češ da se beseda duševna bolezen prepogosto uporablja. Zdaj se bodo verjetno spet vnele razprave o tem, kje je meja med duševno boleznijo in težkim čustvenim stanjem. Določitev meje med boleznijo in zdravjem je še vedno pomembna, saj gre pri tem za velike zavarovalniške vsote. BBC Neznana skladba Nemški znanstveniki so odkrili doslej neznano vokalno skladbo Johanna Sebastiana Bacha, ki jo je veliki skladatelj napisal leta 1713 za grofa Saksonija. Rokopis je ostal sredi dokumentov, ki so jih rešili pred požarom v knjižnici v Weimarju, ki je lani uničil dobršen del njenih skladišč. Strokovnjak za Bachove skladbe Christoph Wolf pravi, da najdeno delo ni eno od največjih Bachovih del, čeprav je izjemno visoke kvalitete. Wolf je dodal, da so rokopis rešili po čudežu; našli so ga namreč med papirji, ki jih je eden od raziskovalcev starih rokopisov odpeljal iz knjižnice grofice Anne Amalije v Weimarju. Kmalu je ta knjižnica zgorela. Okoli goreče knjižnice seje sicer v trenutku nabralo veliko ljudi in ti so s skupnimi močni rešili na stotine knjig neprecenljive vrednosti, med njimi Luthrovo Biblijo. Tudi Bachova skladba bi lahko zgorela in zanjo ne bi nikoli izvedeli. Strokovnjaki so že primerjali rokopis z drugimi Bachovimi skladbami in potrdili pristnost. Delo bo prvič izvajal orkester pod vodstvom angleškega dirigenta Johna Eliota Gardinerja. THE NEW SCIENTIST Po ženski liniji Samice delfinov kladivaric učijo svoje mladiče, kako naj za iskanje hrane uporabljajo spužve. Tako je med delfini te vrste, ki živijo na zahodni strani Avstralije. Strokovnjaki so jim vzeli tudi vzorce DNK, da bi ugotovili, ali se vedenjske navade dedujejo, in ugotovili, da se, in sicer samo po liniji samic. Spužve za lov na ribe, ki plavajo tik ob morskem dnu, med delfini uporabljajo predvsem samice: na 13 samic je samo en samec poskušal uporabiti to zvijačo. Kaže, da jo uporabljajo kot nekakšno rokavico, ki jih varuje pred škodljivimi stvarmi na morskem dnu. Ta vrsta delfinov je najbolj raziskana od vseh delfinov. Obstajajo kar štiri podvrste. Živijo v majhnih skupinah in lovijo hrano ob obrežju. V Črnem morju se potapljajo do 90, v Sredozemskem do 150, v Atlantiku do 300 in v Gvinej-skem zalivu celo do 500 metrov globoko. Za medsebojno komunikacijo uporabljajo zvoke, kot so žvižganje, lajanje, mijavkanje in tleskanje. Odrasli delfini uporabljajo 17, mladiči pa 6 različnih komunikacijskih signalov. Kakor vsi delfini tudi ta vrsta spi tik pod gladino, navadno ponoči. THE JOURNAL OF THROMBOSIS AND HAEMOSTASIS Še ena teorija Profesor Benjamin Brenner iz Tehniona trdi, da je smrt Jezusa Kristusa nastopila zaradi krvnega strdka, ki je prišel v pljuča, in ne zaradi izgube krvi. Do takšnega sklepa je prišel, potem ko je natančno preučil poglavja evangelija, posvečena zadnjim dnem Jezusa Kristusa. Njegova smrt je nastopila nepričakovano in zelo hitro, v treh do šestih urah po križanju. Po mnenju profesorja je strdek, ki je nastal v nogah, prišel do pljuč. Do njegovega oblikovanja je privedlo nekaj vzrokov: mučna pot, žeja in pretepanje. Profesor Brenner je tudi opozoril, da je bil Jezus rojen Galilejec - 25 odstotkov prebivalcev tega območja pa trpi zaradi trombofilije, kar pomeni, da so bolj nagnjeni k nastanku strdkov v okončinah. Do njih je običajno prišlo tudi, ko so na križanje obsojenim krajšali trpljenje z lomljenjem nog. Izsledke profesorja Benjamina Brennerja, ki je izjavil, da se ne boji ostrih napadov s strani kristjanov, so objavili v med-narodni izdaji The Journal of Thrombosis and Haemostasis. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. N aročilnica Шја - шј \\'шт - (јгуј шџт^^МШ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana | Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: i krai, Doštna št.: I Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želile 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosili cena; 550 SIT j no, da označite status, ki ga imate: □upokojenec □ invalid □brezposeln □ študent ali dijak : Prihodnji mesec bo minilo deset let od genocida v Srebrenici; te dni je v javnost prišel nov posnetek, ki priča o grozodejstvih srbskih enot nad civilisti v tem kraju. Krvavi dogodki, ki so se pred desetimi leti zgodili v Srebrenici, še dolgo ne bodo pozabljeni. Svetovno javnost je pretresel posnetek, na katerem so posneti brutalni umori civilistov, ki jih je izvedla srbska paravojaška skupina. Čeprav sta potek dogodkov in število žrtev iz Srebrenice že dolgo znana, pa tistih, ki so odgovorni za morijo, roka pravice še ni dosegla. Videoposnetek je bil prvič predvajan 1. junija v srbskih poročilih, kasneje istega dne pa še v Haagu na procesu proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Mi-loševiču. Stiriminutni posnetek prikazuje vojake srbske vojake, ki se na kraj zločina pripeljejo s tovornjakom; na njem je tudi šest fantov z na hrbtu zvezanimi rokami. Vojaki jih prisilijo, da vozilo zapustijo in ležejo na tla z obrazom proti tlom, potem pi jih umorijo s streli v hrbet. Večina umorjenih fantov na posnetku ne kaže več kot 15 let. V ozadju se sliši snemalec, ki morilce nagovarja, naj pohitijo, saj j; baterija na kameri skoraj prazna, ede med vojakov pa vihti srbsko zasta1 slednjih dneh je bilo ubitih skoraj 8.000 lokalnih prebivalcev, večinoma moških. Po nedavnem prikazu posnetka je v javnost prišla novica, da so bili vojaki na posnetku srbska paravojaška skupina, imenovana Škorpijoni, katere prvotna naloga v času vojne je bila skrbeti za nemoten (ilegalen) dovoz goriva iz vzhodne Slavonije v Srbijo, kasneje pa je bila prestavljena v Srebrenico. Srbski premier Vojislav Kostunica je izrazil zaskrbljenost nad tem, daje večina "škorpijonov" do sedaj živela svobodno življenje, namesto da bi se pred sodiščem } niz-vo. Vrnitev očne more Za krivca dejanj v Srebrenici že dolgo velja general Ratko Mladič, vendar se ta uspešno izmika roki pravice. Iskanje krivcev Srebrenico so Združeni narodi leta 1993 razglasili za zavarovano obrioč je, najbolj množični poboj v Evropi po drugi svetovni vojni pa se je zgodil tri leta kasneje, 11. julija 1995. Takrat so se pod vodstvom ZDA začela prva mirovna pogajanja, srbski vojaki pa s svojih poveljnikov dobili ukaz četek pobijanja muslimanskega pi valstva na območju Srebrenice. V aod i za-ebi-na- Poboje civilistov v Srebrenici je izvajala srbska paravojaška skupina Škorpijoni, ki ji je poveljeval Mladič. L Poleg Mladiča je ta hip najbolj iskan nekdanji voditelj bosenskih Srbov Radovan Karadžić, ki naj bi se skrival v « Ena izmed prioritet programa srbskega premierja Vojislav Kostunica je postala srbskem delu Bosne. iskanje vojnih zločincev, saj pritisk iz Haaga iz dneva v dan narašča. • Genocid v Srebrenici, ki se je zgodil pred L Prebivalci Srbije so prvič začeli zahtevati izročitev Mladiča haaškemu sodišču, saj desetimi leti. velja za največji množični so nanj nehali gledati kot na narodnega heroja. poboj po drugi svetovni vojni. )) zagovarjali za svoje zločine, zato seje v Srbiji že začelo množično iskanje vseh vpletenih v dogodke v Srebrenici. Prvi sadovi so se že pokazali, saj je bilo aretiranih več ljudi, kar je pohvalila tudi generalna tožilka haaš-kega sodišča Carla del Ponte. Vendar pa tovrstne aretacije ne dajejo večjega upanja, saj se tisti, ki so izdajali ukaze za poboje civilistov in tako nosijo največjo odgovornost, še vedno izmikajo roki pravice. V primeru Srebrenice je že dolgo časa znano, kdo je delil ukaze; skoraj nihče več ne dvomi, da večino odgovornosti nosi general Ratko Mladič. Mladičevi zločini Dnevi svobode nekdanjega generala Ratka Mladiča so nedvomno šteti, saj ga še nikdar doslej niso tako intenzivno iskali, čeprav je že nekaj časa med najbolj iskanimi na seznamu Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije. Mladič je postal poveljnik separatističnih srbskih enot v Bosni leta 1992 in praktično vsi ukazi v zvezi z genocidom v Srebrenici so bili njegovi, saj je v tistem času vodil vojaške operacije na tem območju. Ko se je na začetku leta 1996 znašel na seznamu haaških obtožencev, je zapustil ozemlje Bosne, saj je to postalo prenevarno zanj, in zbežal v Beograd. Tam mu je tedanji predsednik Slobodan Miloševič dal vilo v diplomatski četrti in vozilo s šoferjem. Velikokrat ga je bilo mogoče videti v elitnih restavracijah, na nogometnih tekmah in v vojaški bolnišnici, kamor je hodil na zdravljenje. Po padcu Miloševičevega režima leta 2000 se je odselil iz Beograda in začel živeti bolj skrito, še naprej pa ga je varovala srbska vojaška mreža. Kljub nenehnim grožnjam iz Haaga pa do zdaj nobena srbska vlada ni imela resnejšega namena organizirati Mladičevo iskanje in ga poslati v Haag. Nekdanji general je bil namreč v Srbiji zelo priljubljen in večina ga je imela za velikega domoljuba ter pogumnega vojaka, podobno kot na Hrvaškem velja za pobeglega Anteja Gotovino. Prikaz posnetkov iz Srebrenice je bil zato za prebivalce Srbije hladna prha, saj večina izmed njih do tedaj ni verjela podatkom o številu žrtev v Srebrenici, ampak so imeli te podatke za neutemeljene, obtožbe proti generalu Mladiču pa za sad bošnjaške propagande. Večina Srbov je tako po prikazu posnetka iz Srebrenice začela glasno zahtevati izročitev Mladiča haaškemu sodišču, saj so jih presunili posnetki vojakov, ki vihtijo srbsko zastavo in hkrati pobijajo nedolžne mlade lju- Kam se ie zatekel Gotovina? di. Srbske oblasti so tako končno začele z resnejšim iskanjem generala Mladiča, saj se poleg pritiska iz Haaga stopnjuje tudi pritisk domače javnosti, ki zahteva njegovo sojenje. Srbska javnost se je začela zavedati tudi tega, da medvojni zločini nekaterih posameznikov mečejo slabo luč na celotno državo, zato je treba obtožene vojnih zločinov čim prej napotiti pred sodišča, sicer bo Na HrvaŠkem je že nekaj časa ena glavnih tem nekdanji general Ante Gotovina, ki je obtožen vojnih zločinov in čigar izročitev haaškemu sodišču je glavni pogoj za začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo. Hrvaške oblasti zatrjujejo, da Gotovine ni na njihovem ozemlju, ker bi ga v tem primeru zagotovo že našli, hrvaška policija pa je prepričana, da je Gotovina s ponarejenim potnim listom na ime Kristian Horvat zapustil državo. Pojavljale so se tudi špekulacije, daje na območju Italije, vendar je uradni Rim tovrstna namigovanja zavrnil. Generalna tožilka ha-aškega sodišča je še vedno prepričana, da je Gotovina vendarle na območju Hrvaške, in njena beseda ima še vedno najvego veljavo tako v Haagu kot v Bruslju, od koder še niso sporočili novega datuma za začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Gotovina, ki v sosednji državi velja za velikega domoljuba in narodnega heroja, bi to teorijo o sebi najlaže potrdil, če bi se sam vdal haaškemu sodišču in tako resnično storil nekaj dobrega za svojo domovino, saj bi s svojo vdajo odprl pot Hrvaške v EU. posledično trpelo tudi vključevanje Srbije in Črne gore v Evropsko unijo. Nekaj podobnega se namreč prav zdaj dogaja na Hrvaškem, saj država zaradi neizročitve generala Anteja Gotovine ni dobila zelene luči za pristopna pogajanja z EU. Lov na haaške obtožence V zadnjih dneh pa na dan prihaja čedalje več informacij, večinoma sicer neuradne narave, kje naj bi se skrival Ratko Mladič. Večina je prepričana, da se zadržuje v Srbiji, ob meji z Bosno in Hercegovino. Prav tako se pojavljajo tudi podatki, naj bi bil Mladič prejšnji teden prestal operacijo tumorja. Že v času vojne pred desetimi leti je imel težave z zdravjem in vprašanje je, koliko časa lahko nekdanji general zdrži brez primerne zdravstvene oskrbe. Glavni vir njegovih zdravstvenih težav naj bi bile krvavitve želodca in slabo delovanje ledvic. Drugi viri pa zatrjujejo, naj bi do Mladičeve izročitve haaškemu tribuna-lu za vojne zločine prišlo v zelo krat- kern času. Nekateri omenjejo celo natančen datum; to naj bi bil 11. julij, ko bo od genocida v Srebrenici minilo polno desedetje. Srbski časopisi so poročali tudi o domnevni Mladičevi zahtevi, da se bo vdal, če bo svojo kazen lahko prestajal v Rusiji, ki že od nekdaj velja za veliko zaveznico Srbije, vendar pa je srbska vlada to informacijo zanikala. Poleg generala Mladiča se te dni oži zanka tudi okoli drugega najbolj iskanega vojnega zločinca na begu -Radovana Karadžiča. Kot nekdanjega vodjo bosenskih Srbov ga haaš-ko sodišče obtožuje genocida, poleg Mladiča pa je glavno vlogo igral tudi pri pokolu v Srebrenici. Dvojica velja za najpomembnejša vojna stratega, ki sta v imenu celotne Srbije naročala pokole, zaradi česar nosita veliko večjo odgovornost kot tisti, ki so pobijali. Karadžič je na begu že celo desetletje in do sedaj še nobeno iskanje ne s strani Združenih narodov ne z državne strani ni obrodilo sadov. Karadžič naj bi se domnevno skrival v srbskem delu Bosne in Hercegovine, hodil naj bi oblečen v meniha, prav tako pa naj bi precej spremenil svoj zunanji videz. Govorijo tudi, naj bi bil v zadnjih letih večkrat obiskal Črno goro, kjer je njegov rojstni kraj in kjer živi njegova družina. Koje srbski premier Vojislav Koš-tunica marca leta 2003 prevzel svoj položaj, je poudaril, da iskanje vojnih zločincev ne bo ena izmed prednostnih nalog njegovega mandata, kot bo to na primer približevanje Srbije in Črne gore evropskim institucijam. Vendar je bil premier prisiljen iskanju vojnih zločincev posvetiti več radio U NI VOX 1Q7.5 MHz Sojenje se nadaljuje Medtem pa se v Haagu nadaljuje sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču, WVVVY.aillGyuiUVIiO.liJJIlP! , Generalna tožilka haaškega sodišča je pohvalila Ante Gotovina, ki ga še vedno napredek Beograda pri iskanju vojnih zločincev, niso našli, povzroča velike te- ni pa skrivala svojega nezadovoljstva nad nenapre-žave hrvaški vladi. dovanjem Zagreba pri iskanju Gotovine. ^ V Haagu se medtem nadaljuje sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču, ki se na sodišču brani sam. www.rumenestrani.com časa in denarja, kot je sprva nameraval, veliko iskalnih akcij pa se je uspešno končalo. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Haag poslanih dvanajst nekdanjih vojaških poveljnikov, potekajo pa tudi aretacije manj pomembnih obtožencev. Vendar Haag izrecno zahteva, da sta v vseh iskalnih akcijah na območju Srbije in Črne gore najpomembnejša Karadžič in Mladič. Srbska vlada je v ta namen spet začela dobivati finančno pomoč Združenih držav Amerike; ta je bila januarja letos za- ki seje začelo februarja leta 2002, deset mesecev po njegovi aretaciji. Mi-loševičeva obtožnica vsebuje kar 60 različnih obtožb, najpomembnejše pa so zagotovo tiste, ki ga bremenijo genocida in zločinov proti človečnosti. Ta čas je na potezi njegova obramba, ki jo predstavlja kar sam, saj se je odločil, da se bo branil brez odvetnika. Sodišče priznava, da na začetku sojenja niso pričakovali, da bodo imeli na razpolago tolikšno število prič, kolikor se jih je kasneje zglasilo na sodišču. Veliko izmed njih sestav- posnetka in po mnenju tožilstva je le-ta prvovrsten dokaz, da so para-vojaške skupine, kot so na primer Škorpijoni, delovale v okviru takrat-njega notranjega ministrstva. Potemtakem bi bilo tožilstvu veliko laže dokazati, da so ukazi za pobijanje prihajali iz političnega vrha, kar bi neposredno obremenilo Miloše-viča. Kljub temu pa še ne kaže, da bo primer Miloševič kmalu končan, saj se sojenje redno odlaga zaradi Mi-loševičevih težav z zdravjem. V najboljšem primeru bi bilo mogoče pri- mrznjena s strani ameriške administracije, ki je menila, da srbska vlada ne sodeluje v polni meri pri iskanju vojnih zločincev. V Beli niši so po pol leta očitno spremenili mnenje, saj je bilo srbski vladi za iskanje obtožencev na begu namenjenih 10 milijonov dolarjev, vlada pa denar v te namene dobiva tudi od Združenih narodov. Ne smemo pa pozabiti na denarne nagrade, ki bi jih v Beogradu dobili ob izročitvi najbolj iskanih zločincev haaškemu tribunalu. Če torej srbske oblasti do sedaj niso imele resnejših interesov, ki bi spodbudile iskanje vojnih zločincev, bo k temu mogoče pripomogel vsaj finančni interes, ki bi denar za razvoj svoje države vsekakor potrebovale. ljajo nekdanji pripadniki Mfloševi-čega režima, ki so spremenili svoje nazore in priznali zločine, ki so jih srbske paravojaške in parapolicijske enote storile na območju nekdanje Jugoslavije, še posebej v Srebrenici in na Kosovu. Miloševič pa medtem še vedno zavrača kakršne koli očitke o svoji krivdi in le-to zvrača na druge. Po objavi posnetka, ki prikazuje poboje v Srebrenici, je takoj izjavil, da gre le za slabo fotomontažo, kar naj bi po njegovo dokazovala odsotnost datuma na posnetku. Vendar je sodišče prepričano o istovetnosti mer skleniti leta 2008, vendar le če bi bila razsodba znana do konca leta 2006 in bi Miloševič dobil možnost dveletnega pritožbenega sojenja. Vendar pa je haaško tožilstvo že večkrat izjavilo, da je najpomembnejše dejstvo, da je Miloševič v Haagu in da ni na begu kot najbolj iskana trojica haaškega sodišča: Mladič, Karadžič in Gotovina. A tudi izginuli obtoženci se ne morejo skriti za vedno glede na to, daje njihovih privržencev iz dneva v dan manj, veča pa se krog tistih, ki si jih želijo videti na zatožni klopi v Haagu. Ana Mvillner INTER MARKETING Leta 196Ü rojeni britanski veleposlanik v Sloveniji je poklicni diplomat. Po študiju francoščine na Univerzi v Norwichu se je zaposlil na zunanjem ministrstvu. Potem je delal kot sekretar veleposlaništva na Poljskem, kasneje je sodeloval v britanski misiji pri agencijah Združenih narodov v Ženevi. Med letoma 2001 in 2004 je bil znova v Varšavi, kjer je opravljal funkcijo namestnika veleposlanika. Podrobno pozna vprašanja srednje Evrope in širitve Evropske unije, politiko Združenih narodov in upravljanje človeških virov. Govori francosko in poljsko, njegovg znanje slovenščine pa hitro napreduje. V Sloveniji ste le kratek čas, kljub temu ste že srečali predsednika DZ g. Cukjatija; domnevam tudi, da ste pridobili že veliko informacij o naši državi. Kakšni so vaši prvi vtisi? Moji prvi osebni vtisi so, da je Slovenija zelo lepa dežela, ljudje pa zelo prijazni. Dobrodošlica meni in moji družini je bila nenavadno prisrčna. To precej olajša prilagajanje in namestitev. Slovenija kot celota - v štirih tednih sem že potoval na sever, jug in zahod, obiskati pa moram še vzhod, a upam, da se bo to zgodilo v kratkem - je zelo lepa dežela. To je moje osebno čutenje. Kar se tiče države Slovenije, sem kot veleposlanik ob svojem prihodu zelo zadovoljen z dobrimi slovensko-britanskimi odnosi. Skupnih podlag je za obe državi veliko znotraj EU in Nata. Čeprav smo geografsko različni in tudi naša zgodovina je različna, so tu še zmeraj mnoga vprašanja v zvezi s prihodnostjo Evrope, na katera imamo podobne poglede. Verjamem tudi, da so obeti Slovenije in Združenega kraljestva po razvijanju njunega partnerstva znotraj Evrope in po dodajanju večje vsebine medsebojnim odnosom vključno z gospodarskimi zelo veliki. V naslednjih dneh bo vaša država v Sloveniji pripravila vrsto dogodkov. Britanski strokovnjaki bodo govorili o novih mož- nosov s Slovenijo. Politični dialog in razumevanje sta zelo dobra, vendar cenimo tudi, kot pr avite, praktično sodelovanje med državama, kjer se lahko učimo iz medsebojnih izkušenj in skupaj iščemo nova področja sodelovanja. Seminar o turizmu je zelo dober primer, kjer naši in slovenski strokovnjaki lahko delijo naše zamisli o načinu, kako bolje izkoristiti priložnosti našega turističnega trga. Britanci so naredili veliko, da bi izboljšali svojo turistično ponudbo v Združenem kraljestvu. Svojo državo včasih vidijo kot ne čisto prvo izbiro zaradi vremena; ki je na slabem glasu. Pomembno je, kako prikažemo svojo državo (kot tržni proizvad) in kako privabimo obiskovalce tako domače kot iz tujine, kar je zdaj v Združenem kraljestvu po moje že precej razvita "znanost" ali, če hočete, "umetnost". Tako nas zanima, kako se bo Slovenija predstavila. Pomembno je tudi deliti dobre in slabe izkušnje. Morda bi dodal, da je name izjemen vtis naredil način, kako se Slovenija kot zaščitna znamka predstavlja zunanjemu svetu. Ko sem prvič stopil v stik s slovenskim veleposlaništvom v Londonu glede prihoda v Slovenijo, so mi dali sveženj materialov v angleščini, vse z isto vrsto ovoja zaščitne znamke z rožicami in slovenskimi simboli. Imeli so tudi bro- kot turisti, temveč kupujejo tudi nepremičnine. Kaj lahko še naredimo za izboljšanje svoje podobe? Mislim, da se je Slovenija že zelo dobro odrezala pri lastnem "konfekcioniranju". Všeč mi je geslo, za katerega sicer mislim, da ni več v rabi - "na sončni strani Alp", ki je zelo uspešno geslo za angleško uho. Slovenija je v zadnjih letih postala pri nas veliko bolj znana. Članstvo v EU in Natu sta odigrala svojo vlogo pri tem, da se je Slovenija "usedla" v misli ljudi. Tudi več televizijskih programov v naši državi je prikazovalo različne vidike slovenskega življenja in so bili namenjeni turistom. Tako so govorili o zimskih počitnicah, o lepotah Blejskega jezera, termalnih zdraviliščih in podobno. Mislim, da je pri nas velik napredek v poznavanju Slovenije. Začetek poceni letalskih prevozov v Slovenijo je odprl možnost potovanja večjemu številu ljudi in z veseljem opažamo, daje prišlo do povečanja števila potovanj v obe smeri. Glede nepremičnin se interes Britancev za kupovanje posestev v Sloveniji povečuje in razumem, da je to vodilo do nadaljnjih nakupov. Upam, da bodo ljudje, ki kupijo posesti in ki preživijo svoje počitnice in porabijo svoj denar tu, dobro sprejeti, sami pa bodo uspešno prispevali v slovensko gospodarstvo. Ne napovedujem invazije britanskih kupcev posesti, nedvomno pa je to nova značilnost naših odnosov s Slovenijo. Več članov naše družbe bo spoznavalo več članov slovenske družbe, kar je po moje zelo dobro. Štiri leta ste bili namestnik veleposlanika na Poljskem, do vključno leta 2004, tam pa ste službovali že prej, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kakšne razlike in po- Pogovor s Timom Simmonsom Več je stvari, ki nas povezujejo, kot pa razdvajajo nostih v turizmu, drugo vprašanje je oživitev mestnih središč. Sodelovanje med Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske ter Slovenijo v praktičnih vprašanjih se, kot kaže, krepi. Zagotovo je sodelovanje na praktični ravni že zelo dobro in še raste. Združeno kraljestvo zanima povečanje in poglabljanje od- šure o vsem mogočem, o vseh vrstah počitnic: o pohodniških, termalnih, kulturnih počitnicah in brošuro o Ljubljani kot kulturni prestolnici. Celotna podoba Slovenije za angleški jezikovni trg je po moje impresivna. Zdi se, da z možnostjo poceni poletov vaši sonarodnjaki odkrivajo Slovenijo ne le dobnosti vidite med Poljsko in Slovenijo? Podobnosti med Poljsko in Slovenijo so, da sta obe doživeli velikanske spremembe, obe sta naredili velikanske korake naprej v prizadevanjih za članstvo v EU in Natu. Ali obstaja slovanska duša? Mislim, da obstaja. S Slovenci se počutim domače, podobnosti obstajajo v ljubezni do kulture, v spoš- V) tovanju glasbe in poezije, ki ga Slovenci delite s Poljaki. Mislim, da je tudi spoštovanje kulturne dediščine pri obeh državah zelo pomembno. Tako Poljska kot Slovenija sta naredili pogumne gospodarske in politične korake v pripravi na prihodnost. Razlike? Seveda je Slovenija država z dvema milijonoma prebivalcev, Poljska pa jih šteje 38, a to je Poljski prineslo izzive v socialnem in gospodarskem okrevanju po letu 1989. Slovenija je v veliko boljšem gospodarskem položaju, v EU je vstopila kot gospodarsko najrazvitejša med novimi državami članicami iz srednje Evrope, njena izhodiščna točka znotraj EU pa je precej drugačna od Poljske, kjer so osebni dohodki občutno nižji. Domnevam, da bo to pomenilo, potem ko se bosta tako Slovenija kot Poljska umestili kot članici EU, da se pri nekaterih vprašanjih poljske in slovenske prednostne naloge morda ne bodo ujemale. Vendar načeloma mislim, da sta obe državi na zelo trdni poti z zelo trdnimi obeti glede doseganja neke ravni blaginje, družbene stabilnosti in napredka, kar bo postalo oprijemljivo v naslednjih letih. Slovenija je bila do 1. svetovne vojne vpeta v srednjeevropski prostor kot del Avstro-Ogrske, nato je prišla pod Jugoslavijo. Po letu 1991 je morala znova iskati prostor, kamor bi se umestila. Kako seje odrezala do sedaj in ali naj ohranimo zdajšnje usmeritve? Mislim, da veleposlanik druge države ne bi smel preveč podrobno komentirati odločitve Slovenije o tem, kam naj usmeri svojo politiko. Toda kot opazovalec in novinec v Ljubljani sem mnenja, da je Slovenija dosegla zelo veliko, s tem ko se je utrdila kot neodvisna država z neodvisno politiko v regiji, kjer je še zmeraj veliko odprtih vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Menim, daje njeno osredinjanje na balkansko regijo, posebej na zahodni Balkan, povsem razumljivo, logično in občudovanja vredno. Mislim, da je Slovenija že postala spoštovan in pomemben dejavnik v razvoju mednarodne politike vtej regiji, vendar pa igra pomembno vlogo tudi v preskrbi mirovnih enot, npr. s prispevanjem mirovnih enot drugod po svetu, in z vlogo, ki jo prav zdaj igra v OVSE. Mislim, da gre za model prevzemanja obveznosti in odgovornega pristopa k širši podobi evropskih varnostnih vprašanj. Če povzamem, mislim, da se je Slovenija že utrdila kot resen dejavnik v mednarodni areni, da je njen ugled velik in se bo še povečal hkrati z njenim nadaljnjim angažmajem. Preiskava z imenom Sprava, ki se ukvarja s povojnimi zločini, je nedavno pripeljala do ovadbe Mitje Ribičiča, nekdanjega drugega leta 1945. Nedvomno so tedanji dogodki v tej regiji in po vsej Evropi prinesli stiske in tragedije mnogim ljudem. Mnogi so trpeli zaradi posledic konca vojne in uvedbe totalitarizma v delu Evrope. Kar se tiče britanske vloge leta 1945, zgodovinarji v Veliki Britaniji to temo že nekaj let na dolgo pretresajo. Podrobno so jo preiskovali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, izšlo je več knjig, vsi uradni dokumenti britanskega vojnega ministrstva in zunanjega ministrstva iz tistega obdobja so danes dokumenti javnega značaja, ki so ob izidu doživeli veliko zanimanja. Gre za zelo sporno temo, o kateri obstaja mnogo različnih interpretacij o tem, kdo je kaj odločil in kdo je kaj vedel. Gre še vedno za temo, ki jo je izredno težko povsem jasno razumeti. Zgodovinarji morajo nadaljevati iskanje resnice o tem, kar se je zgodilo. Kolikor vem, bo še letos izšla nova knjiga v angleškem jeziku, ki bo nedvomno pripomogla k osvetlitvi te teme ter prinesla nova mnenja in podatke za razprave. Povsem razumem, kako zapletena je ta tema tukaj in kako velika človeška tragedija je 2. svetovna vojna bila, saj so spomini mnogih ljudi nanjo še sveži. Do nedolžnih žrtev preganjanj moramo biti zato skrajno obcuüjivi. moža Ozne, za zločin proti človeštvu, natančneje za genocid nad domobranci. Celjski Muzej novejše zgodovine je odprl razstavo o stotinah prikritih grobišč. To je hkrati Velika Britanija je na slabem glasu, češ da živi v neke vrste izolaciji, čeprav je že več kot trideset let članica EU. Postopek potrditve evropske ustave je v Franciji in na Nizozemskem očitno propadel. Po drugi strani, vsaj tako je videti s celine, je to pomenilo olajšanje za vašo vlado. Dokaz tega je morda od- Menim, da je osredinjenje Slovenije na balkansko regijo, posebej na zahodni Balkan, povsem razumljivo, logično in občudovanja vredno. z letošnjimi obletnicami krvavih dogodkov ob koncu vojne naredilo iz vračanja domobrancev s Koroškega maja 1945 zelo aktualno vprašanje. Nova slovenska zaveza in drugi so večkrat izpostavili vlogo britanskih ob-roženih sil, ki so vrnile domobrance v roke jugoslovanskemu komunističnemu režimu. Čeprav so bili zahodni zavezniki prisiljeni v dogovor s Stalinom o vrnitvi kolaborator-jev nacističnega režima, je pri tem vendarle težko prezreti vlogo britanskih zaveznikov. Razumem, kako občutljiva je ta tema in kako zelo živi so dogodki iz leta 1945 v današnjih razpravah na Slovenskem. Nisem pristojen, da bi komentiral dogodke, do katerih je prišlo takrat v Jugoslaviji. Bilo bi napačno, da bi govoril o tem, kar se je zgodilo v tej državi ločitev, da referenduma pri vas ne bo. Je ta pogled na britanske razmere primeren? Na Veliko Britanijo ni primerno gledati kot na evroskeptično državo ali pa takšno, ki si prizadeva odreči se ustavni pogodbi. Sam bi VB prej označil za evrorealistično državo. Vedno smo poskušali zasledovati dosegljive izboljša- < ve glede načina delovanja EU. VB je pomembno pripomogla k razvoju mnogih ključnih politik unije. Močno smo privrženi enotnemu trgu, bili smo med avtorji predloga enotnega ' evropskega trga - prostega pretoka ljudi, blaga, storitev. Mislim, da je bila naša vloga v Evropi prepoznana kot konstruktivna in pozitivna. Naše nadaljnje ambicije ostajajo še naprej delo znotraj EU v tesnem sodelovanju z našimi partnerji, da bi prečistili in izboljša- Na Veliko Britanijo ni primemo gie dati kot na evroskeptično državo ali pa tako, ki si prizadeva odreči se ustavni pogodbi. Sam bi VB prej označil za evrorealistično državo. Vedno smo poskušali zasledovati dosegljive izboljšave glede načina delovanja EU. VB je pri tem pomembno pripomogla k razvoju mnogih ključnih politik unije. Močno smo privrženi enotnemu trgu, bili smo med avtorji predloga enotnega evropskega trga - prostega pretoka ljudi, blaga, storitev. Mislim, da je bila naša vloga v Evropi prepoznana kot konstruktivna in pozitivna. Ii mehanizmov Evropske unije in da bi dosegli gospodarske in politične cilje EU. Zdaj pa sem dolžan še pojasnilo. VB ni odpravila referenduma. Ko je naš zunanji minister prejšnji ponedeljek (6. junija, op. ur.) v našem nacionalnem parlamentu podal izjavo, je dejal, da so razpravo v našem parlamentu v zvezi z referendumskim zakonom zadržali, dokler sami ne razumejo, evropski voditelji pa ne dobijo priložnosti za dogovor o tem, kako naprej po rezultatih referenduma v Franciji in na Nizozemskem. Ne gre torej za referendum, vlada bi ga rada izvedla, ko bomo dobili pojasnila s strani vodij EU. Naslednja priložnost bo evropska konferenca 16. in 17. junija. Po tem bomo morda imeli jasnejšo sliko o tem kako naprej. VB je bila zelo zadovoljna z ustavno pogodbo in naš premier je trdo delal znotraj sveta EU za doseganje naših ciljev prek ustavne pogodbe, ki je zelo dobra za VB. Zamenjati in izboljšati moramo številne mehanizme, po katerih deluje EU. Zdaj smo namreč zveza petindvajsetih in mehanizmi, ki so delovali s petnajstimi članicami, so zdaj pod prevelikim pritiskom, niso prilagojeni novim razmeram. Biti moram zelo jasen glede tega, da nismo odpovedali referenduma, da ga nismo opustili. Načrtovali smo parlamentarno razpravo v kratkem času, ki pa bi se zgodila brez informacij o tem, kaj bo naslednji korak Evrope. Tako smo to parlamentarno razpravo odložili. To je vse, ustave nismo uničili ali se ji odpovedali. Prepričan sem, da je vaša vlada naredila vse, kar je bilo mogoče, za okrepitev unije, toda mislim, da javno mnenje v Veliki Britaniji ni tako enotno glede korakov, kijih ubira vlada. Zanimivo je, da sta na zadnjih splošnih volitvah maja letos dve stranki zagovarjali zmanjšanje angažmaja VB v EU. Nobena od teh strank ni imela dobička od tega; ena je skoraj izginila, druga pa je dobila zelo nizko podporo volilcev. Ko so torej naši ljudje na letošnjih volitvah dobili možnost, da podprejo evroskeptično usmeritev, so jo odklonili. Mislim, da se vse države in vlade zavedajo potrebe po večji komunikaciji z lastno javnostjo o resničnih koristih življenja v EU za ljudi, in sicer glede zaposlitev, splošne gospodarske blaginje, potovanj, zelo raznolikih možnosti za življenje, delo in študij, tor|ej glede koristi članstva v EU za navadne ljudi. Britanska vlada mora tako kot vsaka druga posvetiti več pozornosti temu, da ljudi spomni, zakaj je EU dobra stvar. Splača se priklicati v spomin, da sta pred nedavnim, maja 2005, evroskeptični stranki na splošnih volitvah ostali brez podpore. Britanci imamo drugačno miselnost od mnogih drugih, imamo drugačno zgodovino in kulturo in morda nas tudi zaznavajo kot drugačne. De lansko pa je več stvari, ki nas z Ev- držav, ki je uvedla nekatere omejitve za delavce iz novih članic, tudi za Slovenijo. Ne, ta informacija je napačna, mi smo svoj trg delovne sile popolnoma odprli. VB, Irska in Švedska so kot edine iz petnajsterice odprle trg delovne sile s prvim majem lanskega leta. VB ima poleg tega v celoti pozitivne izkušnje z odprtim trgom delovne sile. Gospodarstvo potrebuje več ljudi, ki bodo prišli sem delat. V novih članicah obstaja razpoložljivost spretnosti, dela, visoko kvalificiranih ljudi, mi pa smo veseli, da so mnogi izkoristili priložnost za delo v VB. No, to je še ena razlika med Poljsko in Slovenijo; zelo veliko Poljakov (50 tisoč v prvih šestih mesecih) je izkoristilo priložnost za delo v VB, Slovencev pa je bilo zelo malo (150 v enakem obdobju). Gre za zelo pomembno politično sporočilo in zelo dragoceno gospodarsko prednost, da odpreš trg delovne sile brez omejevanja pretoka ljudi, ki pridejo in delajo pri nas. Ko smo sprejeli to odločitev, so nekateri opazovalci nanjo gledali kot na sporno in svarili, da bodo ljudje imeli te- VB ima v celoti pozitivne izkušnje z odprtim trgom delovne sile. Kaže, da obstajata različna pogleda na prihodnost Evropske unije. Nekateri so prepričani o potrebi po krepitvi procesa širitve, da bi vzpostavili še večji brezcarinski trg; drugi izražajo zaskrbljenost, da skupnost petindvajsetih že izgublja svojo politično moč, ta proces pa naj bi se še okrepil zaradi novih držav, ki trkajo na vrata EU. Po mnenju nekaterih Evropski uniji na ta način grozi pretvorba v ohlapno zvezo, kakršna so Združeni narodi. Pogled Združenega kraljestva na širitev EU )) ropo povezujejo, kot pa tistih, ki nas razdvajajo. Mislim, da se Rokavskemu prelivu včasih daje prevelik pomen. Nismo druga celina, smo otok na robu Evrope, politično pa je ta vlada vse od volitev leta 1997 močno prepričana, da mora biti Združeno kraljestvo osrednji del oblikovanja evropske politike. V večini Starih članic EU je pred 1. majem 2004 obstajal strah pred delavci iz desetih novih članic. Popravite me, če se motim, ampak tudi Velika Britanija je bila ena od žave. Izkazalo se je, da je bila izkušnja pozitivna in tudi odnos Britancev do ljudi, ki prihajajo iz novih držav članic, je pozitiven. Nismo imeli težav med skupnostmi, ljudje se ne pritožujejo, da so njihove službe ogrožene. Izkušnja se je res posrečila in prav zanimivo bi bilo pogledati, kakšne so izkušnje Švedske in Irske. Močno bi me presenetilo, če bi se njihove izkušnje razlikovale od naših. Omenili ste veliko razliko v številu Slovencev in Poljakov, ki so se odločili za delo v Veliki Britaniji. Kaj je vzrok za to? Mislim, da je to odraz kakovosti življenja v Sloveniji in gospodarskega stanja v obeh državah. Za Slovence je značilno, da prihajajo delat k vam ljudje iz drugih držav članic, vi pa ne odhajate drugam. Zakaj pa bi si pravzaprav želeli zapustiti Slovenijo? (smeh) ostaja nespremenjen, in sicer smo mnenja, naj imajo tiste evropske države, ki dokažejo, da so pripravljene in voljne povečati svojo stabilnost in gospodarsko blaginjo znotraj EU, možnost zaprositi za članstvo. Ne verjamemo, da sta 25 ali 27 po vstopu Bolgarije in Romunije nekakšni čarobni števili. Kar je za nas pomembno, je, da države, ki se pridružijo, zadostijo določenemu nizu vrednot in standardov. Ne vidimo izbire med širitvijo in poglobitvijo, med dvema alternativnima modeloma. Verjamemo, da mora EU nadaljevati svoj proces notranjih reform, kar zadeva številne sestavne dele; kako sprejemati odločitve, kako jih udejanjati, kako porabiti denar, na katerem nivoju znotraj evropske hierarhije sprejemati odločitve. Veijamemo, daje sub-sidiarnost zelo pomembno načelo. Poskrbeti moramo, da se bo več odločitev sprejemalo čim bliže ljudem. Menimo, da so vse to cilji, ki bi jih morali zasledovati, hkrati pa moramo nadaljevati stike z državami, ki bodisi trkajo na vrata unije ali bodo to storile v prihodnosti. Za nas se torej vidika ne izključujeta, ukvarjati se moramo z obema, nadaljevati moramo z reformami in zmanjšanjem bremen navznoter, hkrati pa nadaljevati zunanje stike, pri čemer ne smemo zapreti vrat. Kje so torej potencialne meje širitve? Morda območje Sveta Evrope? Zelo težko je v tej fazi videti mejo. Ker se EU sama nenehno spreminja in razvija, v tem trenutku po moje ne moremo oceniti, kakšna bi bila logična zgornja meja. Mislim, da se moramo vrniti k misli, da štejeta obveza do vrednot in gospodarska pripravljenost za sodelovanje v evropskem podvigu več kot število držav ali geografske ločnice. Sicer pa menim, da bo to vprašanje ostalo še dolgo časa odprto. V katero smer bo šla širitev, je v veliki meri odvisno od EU in od vlad ter prebivalstva držav, ki se želijo vključiti v unijo. Laburistična stranka je pred nedavnim dosegla zgodovinsko tretjo zaporedno zmago, kar je omogočilo premierju Tonyju Blairu vodenje vlade še en mandat. Kljub temu zmaga ni bila tako prepričljiva, saj se je prednost stranke precej zmanjšala. Bodo izidi volitev vplivali na britansko zunanjo politiko? Treba je spomniti, da je obseg večine te vlade po zadnjih volitvah še vedno 60 sedežev (laburisti imajo približno 60 poslancev več od druge največje parlamentarne stranke, konservativcev, op. ur.), torej je ta večina še zmeraj širša od tistih, ki so jih imele vlade v šestdesetih, sedemdesetih in v večini osemdesetih let prejšnjega stoletja. Čeprav je večina manjša kot v prvih dveh mandatih te tična usmeritev je seveda vezana na naše predsedovanje Evropski uniji, ki se začne 1. julija in bo za nas ključna notranje- in zunanjepolitična prednostna naloga. Tema podnebnih sprememb in okolja je še eno področje, kjer si bo ta vlada močno prizadevala za napredovanje tako v EU kot na mednarodni ravni, da bi izboljšali svetovni odgovor na izzive podbnebnih sprememb. Prvega julija bo Združeno kraljestvo prevzelo predsedovanje Evropski uniji. Kakšna bo vloga vaše države? Predsedovanje EU je vloga, ki bo zahtevala od nas, da pomagamo peljati naprej evropski program. Prevzemamo program od luk-semburškega predsedstva, kar vključuje nekatera ključna področja za razvoj gospodarske oblike EU, za nadaljevanje deregulacije, nadaljnje izboljšanje financ z namenom ustvarjanja delovnih mest in spodbujanja gospodarske rasti v Evropi. Pri tem bo moja vloga veleposlanika predsedstva EU v Ljubljani vzdrževanje zveze s slovenskimi oblastmi, ministrstvi, predstavljal jim bom napredek pod našim predsedovanjem, prisluhnil njihovim pogledom na prednostne naloge in posredoval te poglede. Se eno odprto vprašanje je vpletenost britanskih oboroženih sil v Iraku. Konservativna stranka je gradila dobršen del svoje kampanje na vprašanjih, povezanih z Irakom. Ali bomo, če upoštevamo javno mnenje v Veliki Britaniji, doživeli kakšno spremembo v bližnjevzhodni politiki vaše države? Britanska vlada se je skupaj s svojimi part- Laburistična večina v spodnjem domu je še zmeraj mnogo širša od tistih, Iti so jih imele vlade v šestdesetih, sedemdesetih in v večini osemdesetih let prejšnjega stoletja. vlade, predstavlja še zmeraj zelo solidno večino znotraj britanskega spodnjega doma. Tako mislim, da ima ta vlada še vedno varen kapital, na podlagi katerega bo lahko delovala. V zunanji politiki je politična smer, ki jo zasleduje Tony Blair in okoli katere je bil zelo dejaven v zadnjih 24 urah, saj je potoval v Washington, da bi govoril s predsednikom Bushem (intervju je potekal v sredo, 8. junija), zelo priljubljena. Ta politična usmeritev uživa tudi veliko podporo drugih strank v britanskem parlamentu. Pobuda za Afriko, ki jo podpiramo skupaj z drugimi v predsedstvo! G 8 in v imenu EU in milenijskega vrha EU, je drzna in nujna pobuda, za katero ima g. Blair popolnoma jasno, močno podporo v našem parlamentu. Druga naša poli- nerji zavezala, da bo ostala v Iraku in pomagala v procesu stabilizacije in normalizacije življenja v tej državi, dokler bo iraška vlada želela, da ostanemo. Ta čas ni pričakovati, da bi to zavezo za časa te ali katere koli druge vlade opustili. Stališče glavne opozicijske Konservativne stranke in njenega predsednika Michaela Howarda je še zmeraj to, da je bilo posredovanje v Iraku pravilna odločitev. Glavni politični stranki v Veliki Britaniji torej nimata popolnoma nasprotujočih si pogledov na temeljna vprašanja glede posredovanja v Iraku. Širša pa je zaveza vlade, da si prizadeva za enotnost znotraj EU, da bi okrepili pomoč Iraku pri obnovi stabilnosti in blaginje. Za nas je ta pomoč obveza, v katero bo mednarodna skupnost še naprej vključena. Mitja Volčansek u Chicagu Memory Projekt Memory avtorja Martina Briclja je zasnovan na treh ravneh -kot postavitev v galerijskem prosto- ga, natančneje v galeriji LIPA (Links for International Promo- tion of the Arts), na ogled trije slovenski umetniški projekti. Od 10. junija do 8. julija se bodo v chicaški galeriji predstavili projekti: Memory - Zgodovina slovenskega grafičnega oblikovanja avtorja Martina Briclja, Sixpack, potujoča razstava del sodobne slovenske arhitekture iz šestih domačih arhitekturnih birojev, ter Kaj ostrega?/Any sharp objects?, projekt devetnajstih slovenskih modnih oblikovalcev tekstilij in oblačil, ki ga vodi Sanja Grcič. To poletje so v središču Chica- ru, na spletu www.memoryplay.com in kot škadica z igralnimi ploščicami, ki je hkrati katalog razstave - in ima dve različici. Prva vključuje avtorske fotografije detajlov evropskih prestolnic, predstavil jo je v Ljubljani, Beogradu in Barceloni, v spletni "izdaji" pa tudi v Pragi na festivalu Entermultimediale. Druga različica z naslovom Memory - Zgodovina slovenskega grafičnega oblikovanja, s katero se bo predstavil v Chicagu, pa na igralnih ploščicah prikazuje nekatere izmed najpomembnejših motivov slovenskega grafičnega oblikovanja od petdesetih do devetdesetih let preteklega stoletja. S to različico je avtor letos gostoval že v Stockolmu, Helsinkih in Luxemburgu, spletno različico pa so vključili tudi v program 11. mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru. Sixpack Sixpack je potujoča razstava, ki vključuje dela mladih arhitektov iz šestih slovenskih arhitekturnih birojev. Skupna lastnost vseh je, da so pred ustanovitvijo birojev znanje pridobivali v tujini na različnih piriznanih ustanovah, kot so Architectu al Asociation, Berlage Institute in UCLA. Sixpack tako predstavlja sodobno arhitekturo birojev Bevk Perovič arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Elastik, Maechtig Vrhunc arhitekti, Ofis architects in Sadar Vuga arhitekti. Kaj ostrega? Kaj ostrega?/Any sharp objects? je razstava, na kateri se predstavlja enajst razstavnih objektov devetnaj- Elene Fajt, Jasmine Ferček, Jane Mrš-nik, Tanje Zorn Grželj ter Nataše Peršuh. Moči so združili v okviru skupnega projekta SOTO (Sodobno slovensko oblikovanje tekstilij in oblačil), ki ga je konceptualno zastavila Sanja Grcič, produkcijsko pa ga je izpeljal Zavod Projekt Atol. Projekt združuje enajst variacij na temo potovanja. Avtorji so mod- stih slovenskih modnih oblikovalcev no ponudbo na Slovenskem v obli- tekstilij in oblačil, in sicer Mateje Be- ki osebne prtljage shranili v enajst nedetti, Metoda Črešnaija, Olge Ko- kovčkov, naslov projekta Kaj ostre- šica, Tanje Devetak, Urške in Toma- ga? pa izvira iz vprašanja uradnih ža Draža, Zorana Garevskega, Sanje oseb na letališčih ob pregledu osebne Grcič, Leonore Jakovljevič, Petre Gr- prtljage in opominja na varnostni in mek, Monike Lorber, Vesne Mirtelj, nadzorni postopek, ki je nastal iz stra- Oloop - Tjaše Bavcon, Katje Burger, hu pred terorističnimi napadi. Barbara Kavtičnik Župančičevo nagrado mesta Ljubljane, ki je namenjena izjemnim stvaritvam v kulturi, je letos za življenjsko delo prejel skladatelj Alojz Srebotnjak. Za stvaritve v preteklem enoletnem obdobju pa je mestna občina nagradila slikarja Zdenka Huzjana, koreografinjo in plesalko Matejo Bučar in gledališkega igralca Borisa Gstana. O letošnjih nagrajencih je odločala žirija, ki jo je ljubljanska županja Danica Simšič imenovala 26. aprila 2004 in so jo sestavljali dr. Matjaž Kmecl (predsednik), dr. Bojana Kunst Štromajer, Vojteh Ravnikar, Gustav Gnamuš, Aleš Kacjan in Ivo Svetina. Žirija je bila o nagrajencih soglasna. Zaslužni v kulturi so nagrade prejeli minuli petek na slovesnosti v Palaciju na Ljubljanskem gradu. Alojz Srebotnjak - za življenjsko delo Skladatelj in glasbeni pedagog, zaslužni profesor Alojz Srebotnjak je Zupančičevo nagrado prejel za svoj celotni skladateljski opus. Srebotnjak, rojen 27. junija 1931 v Postojni, je bil v letih 1970-1995 profesor za kompozicijo, harmonijo, instru-mentacijo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Piše orkestralna dela, zlasti suite, preludije, balade in druge glasbene oblike. Znan je tudi kot skladatelj filmske in odrske glasbe. Leta 1999 je prejel Prešernovo nagrado. Mateja Bučar Koreografinja in plesalka Mateja Bučar je Župančičevo nagrado prejela za predstavi Koncept Koncepta in Kvadrat. Bučarjeva je po šolanju klasičnega baleta izobraževanje nadaljevala na Mednarodnem plesnem centru Rosella Hightower v Cannesu, na plesnih seminarjih in pri projektih sodobnih evropskih in ameriških koreografov, kot so Arthur Rosenfeld, John Jaspers in Fatou Traore. Bila je članica Baleta SNG Ljubljana in Plesnega teatra Ljubljana (PTL). Od leta 1991 sodeluje s PTL, Cankarjevim domom, z Inštitutom Egon March, društvom umetnikov DUM in drugimi. Boris Ostan Dramski igralec Boris Ostan je nagrado mesta Ljubljane prejel za vloge v matičnem Mestnem gledališču ljubljanskem - Marka Antonija v tragediji Julij Cezar, Davorina v komediji Bolje tič v roki kot tat na strehi in Martina v drami Koza ali Kdo je Silvija? Ostan, rojen leta 1960, v Mestnem gledališču ljubljanskem gledališke vloge nepretrgoma ustvarja vse od leta 1988. V matičnem gledališču gaje ta čas mo- goče videti v predstavah Prizori iz zakonskega življenja, Kar hočete, Na čigavi strani, Svetniki, Kdo se boji Virginie Woolf?, Julij Cezar, Bolje tič v roki kot tat na strehi in Koza ali Kdo je Silvija?. Med drugim je za svoje igralske dosežke prejel dve Dnevnikovi nagradi. Zdenko Huzjan Akademskemu slikarju in pedagogu, profesorju Zdenku Huzjanu je žirija Župančičevo nagrado prisodila za slikarsko predstavitev v galeriji ISIS. Razstava je bila na ogled od aprila do maja letos, na njej so bile razstavljene slike iz ciklusa Poravnave 2000-2005. Likovna kritika Huzjano-vo slikarstvo umeš- ča v okvir slikarstva temnega modernizma. Huzjan (1948) je redni profesor za risanje in slikanje na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Prejel je tudi nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. I >i l)i |ana ( л i je* Interaktivni atlas Slovenije Založba Mladinska knjiga Po uspehu zgoščenke Interaktivni atlas Slovenije je založba v sodelovanju s podjetjem Globalvision zdaj izdala še Interaktivni atlas Slovenije— Sestavljanka. Izraz sestavljanka izvira iz zasnove izdelka. Tvori ga množica samostojnih komponent, ki jih je mogoče sestavljati (združevati) tako re- drznejših podobah čutne ljubezni kakor v Salomonovi Visoki pesmi. Satanski stihi Založba Učila, Tržič Salman Rushdie (r. leta 1947 v Indiji) je doslej napisal sedem romanov, dve knjigi kratkih proznih besedil in več knjig esejev. Slaven je postal s svojim drugim romanom C trocipolnoči, njegov četrti roman Satanski stihi pa gaje čez noč ponesel v mednarodno javnost. Razvpiti romanje izšel leta 1988 in takoj po izidu se je med muslimani proti njemu sprož 1 val ogorčenja Kmalu so ga prepovedali v mnogih muslimanskih državah, februarja 1989 pa gaje iranski ajatola Homeini s fatvo zaradi bogokletstva obsodil na smrt. Kasneje je Iran fatvo preklical, vendar se mora Rushdie še danes skrivati, saj pri ortodoksnih muslimanih fatva še vedno velja. Satanski stihi so vmVv koč v nedogled, sestavljanje pa daje čedalje bogatejšo in popolnejšo podobo o Sloveniji. Vsebina osnovne zgoščenke so slikovna karta Slovenije v merilu 1:250.000 s kazalom imen, orodje zadodajanjebesedilk izbranim točkam (nalepke), orodje za merjenje razdalj... Razlagalec hrepenenj Kud Logos Danes na Zahodu spet odkrivajo ime Ibn Arabija, v arabskem svetu vselej slikovitega andaluzijskega su-fija iz Murcie, islamskega mističnega pesnika in filozofa iz 12. in 13. stoletja. Duhovni sopotniki in dediči ga spričo njegove navdihujoče misli niso imenovali le "največji učitelj", ampak tudi "oživljevalec vere". Sodobno posredovanje njegovih zastrtih, vendar za božansko Ljubezen nadvse prosojnih in Resničnemu globoko vdanih poezij je dobrodošel izziv za današnjega evropskega bralca, ki je postal ravnodušen do duhovnih vrhuncev lastnega krščanskega izročila. Ibn Arabijeva mistična poezija je globoko zakoreninjena v islamskem duhovnem izročilu. Najgloblja hrepenenja pesnikovega srca se v Razlagalcu hrepenenj zrcalijo v naj- eno najbolj kontroverznih del 20. stoletja, so postmodernistični preplet filozofskega, literarnega, folklornega, mitološkega in religioznega izročila, predvsem pa mojstrsko in zabavno napisan roman, s katerim Rushdie re-lativizira absolutnost razlikovanj med dobrim in zlim, med božanskim in človeškim, pravilnim in napačnim... Od kod smo Celjska Mohorjeva družba Bibijana Čujec se ji; rodila leta 1926 v Ljubljani, leta 1950 je diplomirala iz matematike iri fizike ter se zaposlila na Fizikalnem inštitutu SA-ZU, poznejšem Inštituta Jožefa Ste- Od kod smo fana. Posvetila se je jedrski fiziki, raziskavam delcev v kozmičnih žarkih in fotonuklearnih reakcij s pomočjo betatrona, iz česar je leta 1959 tudi doktorirala. Leta 1961 je odšla na po-doktorsko izpopolnjevanje na Univerzo v Pittsburghu v ZDA ter nato na Univerzo Alberta v Edmontonu v Kanadi. Leta 1964 je raziskovalno delo, združeno s profesorskim, nadaljevala na Univerzi Laval v Quebe-cu, kjer je ostala do upokojitve leta 1993. In vsebina knjige Od kod smo: Zemlja in življenje na njej, Človek: njegov materialni in duhovni svet, Vesolje. "Zanimivost knjige je vtem, da je del, ki opisuje razvoj življenja na Zemlji in podaja rezultate osnovnega spraševanja človeškega duha, avtorica napisala na osnovi občečlo-veškega imperativa povedati ljudem vse, kar je ostalo na rešetu njenih dolgoletnih spraševanj. Kot se podobi za naravoslovko, vseskozi ostaja pri bistvenih spoznanjih" (iz spremne besede prof. dr. Franca Cvelbarja). Rilkejeve pesmi Cankarjeva založba Rainer Maria Rilke (1875—1926), v Pragi rojeni avstrijski pesnik, se je v zgodovino književnosti zapisal kot eden vodilnih lirikov 20. stoletja. V prvem obdobju je pisal romantično-im-presionistično liriko, kasneje, pod vplivom Augusta Rodina, čvrste, jasne verze - po duševni krizi s Kierke-gaardovo filozofijo pa z drznimi metaforami in svobodnim ritmom nakazal konstruktivno podobo sveta. Izbor Kajetana Koviča prinaša pesmi iz vseh obdobij, pesmi pa so iz naslednjih zbirk oz. ciklov: Knjiga ur, Knjiga slik, Nove pesmi, Novih pesmi drugi del, Od vseh strani, Rekviem, De-vinske elegije in Soneti na Orfeja. Pogled, trenutek, blisk Založba Nova revija V Zbirki Phainomena je izšlo delo hrvaškega filozofa Damirja Barbarih Pogled, trenutek, blisk Barbarič, kije slovenskim bralcem znan po posameznih prevodih v filozofskih in kulturnih revijah, se v svoji razpravi posveča vprašanju izvora biti v kon-stelaciji pogleda, trenutka in bliska. Poglaviten vir njegovih razmišljanj je Platon, ki se izkaže za sogovorca naše sodobnosti. Da bi lahko ugledali njen trenutek, je potreben blisk iz nekda-njosti, ki jo je poskusil opredeliti prav Platon, za njim pa tudi vsi drugi veliki filozofi. Barbaričevo delo nam tako odpira smisel filozofiranja sploh. Med Marxom in punkom Založba Modrijan Knjiga Blaža Vurnika, višjega kustosa za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, Med Marxom in punkom razkriva nekatere posebnosti osemdesetih let 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav nima namena ustvarjati iluzije, da je bil to čas ZSMS, bi bilo brez nje to desedetje morda dru- med MARXOM in Blaž Vurnik Vloga Zveze »ocioliMične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije (1980- 1990) gačno. ZSMS je prehodila pot od marksizma in samoupravljanja do povezovanja z novimi družbenimi gibanji (mirovniška, ekološka, duhovna gibanja, punk...). V politiko osemdesetih seje vključila kot zrela politična sila, čeprav ji to ni bilo priznano vse do volitev spomladi 1990. Glavni akterji mladinske politike so bili Igor Bavčar, Janez Janša in Srečo Kim ter Tone Anderlič, Vika Potočnik, Jožef Školč, Zoran Thaler, Gregor Golobič in drugi. Mddinik» knjig« Pri predstavitvi knjige Cerkve Založba Družina je izdala ob- sežno knjigo zgodovinarke dr. Tamare Griesser-Pečar Cerkev na zatožni klopi, ki govori o 881 duhovnikih, redovnikih, redovnicah in bogoslovcih, ki so med letoma 1945 in 1960 šli skozi sodne mline partijskega enoumja povojne Jugoslavije, sodnega brez- pravja in zakona ulice. 339 jih je bilo obsojenih na zaporno ka- zen in 73 denarno kaznovanih. Kar devetkrat je bila izrečena smrtna kazen in štirikrat je bila tudi izvršena. Poleg tega je bilo upravno kaznovanih 1.411 duhovnikov. Preganjanje Objavljamo del spremne besede dr. Franceta M. Dolinarja. Da se kompromitirani duhovniki postavijo pred sodišče, to pa jim bo dokazalo njihovo osebno krivdo in jih kaznovalo primerno teži njihovega dejanja, nikoli ni bilo sporno. Sporno pa je bilo in je še danes, da revolucionarna oblast po drugi svetovni vojni sploh ni poskušala obtoženim dokazati njihove osebne krivde. Po vnaprej izdelanem scenariju so kar povprek obtoževali duhovnike domnevnih vojnih zločinov ter proti-ljudskega in protidržavnega delovanja. Sporno je bilo in je še danes, da so po direktivah komunistične partije sodišča to domnevno, vendar po sodni poti nikoli dokazano krivdo posameznika prenesla na ustanovo kot tako. Že samo dejstvo, daje bil nekdo duhovnik, redovnik ali redovnica, je "sodni oblasti" zadoščalo, da ga je spoznala za krivega. Najsramotnejše obdobje Desetletje po drugi svetovni vojni sodi tako med najsramotnejša obdobja sodne prakse v Sloveniji in Jugoslaviji. Tretje, neodvisne veje "priznanju". Sodišča so jih nato brez dokazov o osebni krivdi, nemalokrat pa celo ob posrednem priznanju, da so nedolžni, obsodila na drastične zaporne ali denarne kazni. Prizivno sodišče je po pritožbi obsojenega nad izrekom nepravične kazni le to pravi- oblasti v tem obdobju v Sloveniji praktično ni bilo. Sodstvo seje podredilo partijskemu obračunavanju z ideološkimi nasprotniki. Bilo je v službi laži in degradacije človekovega dostojanstva, ki so ga po diktatu partije razpihovala javna občila. Sodni procesi proti duhovnikom dokazujejo vso bedo povojnega pravosodja, ki je podleglo diktatu partije in zahtevam ulice, ki ni bilo sposobno preveriti in dokazati absurdnih lažnih obtožb na račun pripadnikov Cerkve in ni dopustilo pričevanj v korist obtožencem. Po vnaprej skonstruirani obtožnici (te so bile domala pri večini obtoženih identične ne glede na kraj in sestavo sodnega senata) so organi pregona skušali prisiliti obtožene duhovnike k loma še zvišalo. V tem pogledu je več kot zgovorna izjava ljubljanskega pomožnega škofa Antona Vovka na zaslišanju 21. decembra 1947. Oficirju UD V, ki je od njega hotel izsiliti priznanje o škofovem ilegalnem delovanju in mu grozil, da mu bodo sicer krivdo javno dokazali na sodišču, je mirno odgovoril: "Pa naj mi /sodišče to/ dokaže, da bo konec teh podtikanj. Pa še zapre naj me, da bom imel mir. Odkar je svoboda, od maja 1945, že nimam nobene svobode in miru." Te besede je izrekel človek, ki za revolucionarno oblast ves čas vojne ni bil sporen in ld mu niti po vojni niso mogli dokazati nobene protidržav-ne dejavnosti. Oblast je jezilo predvsem to, da jih je vedno znova opominjal, naj se za božjo voljo drže vsaj tistih zakonov, ki so jih sami sprejeli. V procesih proti duhovnikom in drugim predstavnikom Katoliške cerkve v Sloveniji gre za tako očitne kršitve kazenskega prava, da bi jih današnja sodna oblast, zlasti po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, morala "sua sponte" razveljaviti, če hoče ohraniti svojo kredibilnost v evropskih integracijah. Tako pa ob branju knjige Cerkev na zatožni klopi zgodovinarke Tamare Griesser-Pečar ostaja bralcu grenak priokus. Po več kot desetletju samostojne in mednarodnopravno priznane Republike Slovenije, članice OZN, podpisnice deklaracije o človekovih pravicah in od 1. maja 2004 članice Evropske zveze, za večino duhovnikov še vedno niso razveljavljene lažne, krivične in ideološko obarvane sodbe, izrečene v desetletju po drugi svetovni vojni. Ker za mrtve nihče ni sprožil obnovitvenega procesa, si je sodstvo lahko pilatovsko umilo roke. Vloga partije in Udbe Scenarije sodnih procesov je določala partija, izpeljali pa so jih oficirji UDV in vojske. Za pravno državo je sporno že to, da so v mirnem času civilnim osebam za domnevna kazniva dejanja sodile vojaške osebe. Namen sodnih procesov proti duhovnikom je bil prozorno jasen: zlomiti Cerkev kot edino ustanovo, ki jo partija (še) ni v celoti nadzirala in ki je zaradi tega zanjo pogojno predstavljala hrbtenico opozicije. Zaradi njene zakoreninjenosti v ljudstvu si je partija hotela za vsako ceno podrediti Cerkev in jo narediti za voljno orodje v rokah revolucionarne "ljudske" oblasti. Ker se je pred moralno močjo predstavnikov Cerkve počutila nemočno, je prek javnih občil skušala duhovnike z lažnimi obtožbami očrniti v očeh vernikov in jih tako odtrgati od njih, hkrati pa je načrtno vzpodbujala fizično nasilje proti njim. Postopek proti duhovnikom je bil domala pri vseh procesih identičen. Začelo se je z lažno prijavo, to pa je spremljala prav ogabna medijska kampanja. Sledile so preiskave stanovanj duhovnikov in cerkvenih prostorov. Zaradi odsotnosti obremenilnih dokazov o domnevni krivdi "obtožencev" (osumljencev v teh procesih dejansko ni bilo) so s podkupovanjem, prisilo in podtikanjem izjav skrbno izbranim "pričam" ljudski tožilci prepričali sodišče o njihovi krivdi in za duhovnike zahtevali najstrožjo zagroženo kazen. Proces in višina kazni sta bili dogovorjena vnaprej kakor tudi postopek pri pritožbi. Aroganca vpletenih v sodni proces je šla tako daleč, da se sploh niso trudili prikriti svojih laži in podtikanj. Nič manj sramotno ni bilo nasilno pridobivanje duhovnikov, redovnikov, redovnic in celo bogoslovcev za sodelavce UDV. Kako učinkovita je bila UDV pri svojem delu, pove število uspelih novačenj celo med najožjimi sodelavci obeh slovenskih škofov. Oblast je natančno vedela, kaj oba škofa mislita, zato jo je še toliko bolj jezilo, ker jima ni mogla očitati protidržavnega ali protiljudskega delovanja. V umazano igro vnašanja razdora med duhovnike in poskusa, da bi jih odtegnili pokorščini škofom, naj bi po načrtih UDV služilo tudi leta 1949 ustanovljeno duhovniško Društvo sv. Cirila in Metoda. Govorica "ljudskega sodišča" V tej absurdni sodni farsi je pomembno vlogo odigrala Ljudska milica. V primerih naročerih "spontanih" fizičnih napadov na duhovnike predstavniki milice napadenih nikoli niso zavarovali. Nasprolno, namesto da bi iskali napadala: (te so itak poznali), so dogodek izkc stopek proti napadenem iristilizapo-u. Pri mučnih zaslišanjih in preiskavah so nato vedno našli kak "dokaz", da so lahko žrtev napada obsoc.ili. Najbolj razvpit primer fizičnega nasilja nad duhovniki so poskusi atentatov na škofa Antona Vovka (Škofja Loka, Gorje), ki so dosegli višek z zločinskim zažigom škofa 20. januarja 1952 v Novem mestu. Hudo ranjenega škofa pri dogodku navzoča Ljudska milica ni zaščitila. Kljub ogorčeni reakciji tujine in celo negodovanju predsednika Jugoslavije Josipa Bro-za Tita je UDV pritisk na škofa Vovka v naslednjih letih še stopnjevala. Knjiga Cerkev na zatožni klopi govori o 881 duhovnikih, redovnikih, redovnicah in bogpslovcih, ki so šli skozi sodne mline partijskega enoumja povojne Jugo slavije, sodnega brezpravja in zakona ulice. Pričujoče besedilo Tamare Griesser-Pečar je še posebej izpovedno, ker avtorica vedno znova prepusti besedo govorici "ljudskega tožilca" in "ljudskega sodišča", ki odseva vso njihovo grobost in partijsko zaslepljenost. V knjigi obravnavani sodni procesi so bili logična posledica politike Komunistične partije Slovenije do Cerkve, ki je dokumentirana v zapisnikih politbiroja in plenumov CK KPS. Njihovo politiko so na teren prenašala Navodila za delo varnostnih organov v SR Sloveniji. V teh dokumentih je Cerkev vse do razpada Jugoslavije leta 1990 prikazana kot največji sovražnik države. Grobost in ostrina, s katero je partija prek državnih organov nastopala proti Cerkvi zlasti v prvem desetletju po drugi svetovni vojni, pa je hkrati razodevala njeno nemoč, da bi po legalni Gregorij Rozman, žrtev povojnega montiranega procesa, z materjo in sestro na Koroškem pravni poti dosegla svoje cilje: odstraniti Cerkev kot ustanovo iz družbenega in javnega življenja na Slovenskem in jo povsem onemogočiti. Ob branju teh podrobno dokumentiranih sodnih procesov proti duhovnikom odpade vsako sprenevedanje o pravni varnosti dejavnih katoličanov v Socialistični republiki Sloveniji po drugi svetovni vojni in enakosti vseh državljanov pred zakonom. Najnižja kategorija zapornikov Ko človek prebere knjigo o duhovniških procesih, se mu kar samo postavi vprašanje, kaj se je dogajalo z duhovniki, ko so se po obsodbi na sodišču za njimi zaprla vrata zapora. Dokumentiranih pisnih poročil o tem iz duhovniških vrst skorajda ni. Tudi sicer so med političnimi zaporniki silno redka. Očitno je bil strah, da se njihova usoda lahko ponovi v še hujši obliki, močnejši od skušnjave, da bi svoje skušnje "prevzgojnih metod" povojne Jugoslavije pisno dokumentirali. Zato je objava knjige Angele Vode Skriti spomin, ki jo je za tisk pripravila Alenka Puhar, tako šokantna. Angela Vode govori o svoji osebni izkušnji komunistične oporečnice, ki se je identificirala z idejo socialne pravičnosti in odločno nasprotovala sleherni obliki njenega popačenja. Ženska, ki je preživela taborišče smrti v Ra-vensbrücku, je zgrožena na svoji lastni koži občutila nečloveške metode svojih nekdanjih idejnih tovarišev, ki so hoteli uničiti človekovo osebnost in izničiti njegovo človeško dostojanstvo. Ob branju teh intimnih spominov se zdijo razvpiti zapori Kraljevine Jugoslavije, v katerih se je izobraževala predvojna komunistična elita in iz njih vodila komunistično gibanje v Jugoslaviji, skorajda domovi oddiha. Nobenega dvoma ni, da so bili v jugoslovanskih zaporih različni "prevzgojni" pristopi do posameznih kategorij političnih zapornikov. V tem pogledu ima med "kazensko-poboljševalnimi zavodi" posebno mesto Goli otok. Vendar so bili vsi politični zaporniki vključno z duhovniki vedno najnižja kategorija zapornikov, nad katero so se lahko izživljali celo kriminalci. Če jih niso mogli "prevzgojiti", jih je bilo treba zlomiti in uničiti. V. M. "Prvi hrvaško-slovenski sabor" -shod Vsepravaške organizacije in Vseslovenske ljudske stranke 20. oktobra 1912 v Ljubljani Pri založbi Nova revija je izšla nova knjiga doc. dr. Andreja Rahtena, znanstvenega sodelavca Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Zavezništva in delitve. Razvoj sloven-sko-hrvaških političnih odnosov v habsburški monarhiji. Knjiga predstavlja sintezo desetletja njegovih raziskav nekaterih najzanimivejših poglavij politične zgodovine habsburške monarhije, ki govorijo o slovensko-hrvaških odnosih v staroavstrijskem državno-pravnem okviru. Pri raziskovanju "jugoslovanske ideje" oz. "jugoslo- vanskega gibanja" v 19. in 20. stoletju so bili doslej v ospredju zanimanja zgodovinaijev predvsem hrvaško-srbski politični odnosi, precej manj pozornosti pa so znanstveniki posvečali odnosom med Slovenci in Hrvati. Rahten je v središče svoje raziskovalne pozornosti postavil problematiko sodelovanja med slovenskimi katoliškimi narodnjaki in hrvaškimi pravaši, ki pa jo vedno obravnava tudi v kontekstu visoke politike na Dunaju in diplomatskih aktivnosti habsburške monarhije na Balkanu. SLS in pravaši Zavezništvo med Slovensko ljudsko stranko in hrvaškimi pravaši, ki se je postopno razvijalo od preloma stoletja, doživelo vrhunec leta 1912 z znamenitim "prvim hrvaško-slovenskim saborom", a potem med vihrami vojn na Balkanu in prve svetovne vojne doživelo hiter zlom, je samo eno od poglavij slovenske in hrvaške politične zgodovine. Vendar je za zgodovinarja zanimivo zato, ker so bili v tem obdobju stiki med slovensko in hrvaško politič- "Historično državno pravo" V nasprotju s Slovenci, ki so bili tipičen primer naroda brez lastne državne tradicije in skoraj brez narodno misleče aristokracije, se je večina hrvaških politikov vse do razpada habsburške monarhije pri opredeljevanju narodno-političnih ciljev in oblikovanju državnopravnih programov sklicevala na historično no elito najintenzivnejši. To je prišlo do izraza tako pri sodelovanju med slovenskimi in hrvaškimi poslanci v dunajskem parlamentu kakor tudi v istrskem deželnem zboru, kar Rahten obravnava v posebnih poglavjih. Seveda pa je za celovito razumevanje obdobja katoliško-pra-vaškega zavezništva treba prav tako ovrednotiti druge oblike povezav, a tudi vzroke in posledice delitev med političnimi elitami obeh narodov. Nujno seje treba ozreti nazaj na čas narodnega preporoda, ilirskega gibanja in marčne revolucije, ki jih avtor prav tako ovrednoti. državno pravo. Banska Hrvaška je subdualistični status znotraj Ogrske ohranila vse do konca prve svetovne vojne, kakor je po drugi strani združitev vseh dežel t. i. troedine kraljevine za hrvaške politike ostal neizpolnjen sen, saj sta Istra in Dalmacija ostali pod oblastjo Dunaja, Reka corpus separatum, Medmurje pa neposredno podrejeno ogrski kroni. Slovenci "Gorotanci" Že ustanovitelj ilirskega gibanja Ljudevit Gaj jevtridesetih letih 19. sto- letja v svoj velikoilirski koncept poleg hrvaških uvrščal slovenske dežele. Pri tem je izhajal iz "pankroatizma" Pavla Ritterja Vitezoviča, kije leta 1700 v spisu Croatia rediviva dežele s slovenskim prebivalstvom - Kranjsko, Koroško in Štajersko - poimenoval Croatia Alpestris. Pod njegovim vplivom je Gaj Slovence razglasil za "Go-rotance". Gaj si je tudi med Slovenci pridobil privržence, med katerimi je najbolj zaslovel "Ilir iz Štajera" Stanko Vraz. A Gajeve načrte po vključitvi Slovencev v "Gornjo Ilirijo" sta pokvarila France Prešeren in Jernej Kopitar. Slednji je prevzel teze češkega fflologa Josefa Dobrovskega in što-kavske Hrvate prišteval k Srbom, kajkavske Hrvate pa obravnaval kot Slovence. Po Kopitarjevem mnenju naj bi imelo slovenstvo tako dve kulturni središči - Ljubljano in Zagreb. Slomškovo nasprotovanje V času marčne revolucije leta 1848 so hrvaški narodni voditelji ob zahtevah po združitvi hrvaških dežel zavzeli tudi stališče, da je treba v troedino kraljevino vključiti tudi dele slovenskega etničnega ozemlja. Pri tem so se pogosto sklicevali na t. i. hrvaško pragmatično sankcijo, s katero so hrvaški stanovi leta 1712 priznali oblast vladaricam habsburške dinastije samo pod pogojem, da bi hkrati vladale tudi Kranjski, Koroški in Štajerski. Takšnim združitvenim težnjam hrvaških politikov se je odločno postavil po robu lavantinski škof Anton Martin Slomšek z besedami, da "hočemo ostati avstrijski Slovenci, ne da bi pripadali Nemški zvezi ali Hrvaštvu". So pa tesno povezavo s Hrvaško med "pomladjo narodov" vneto zagovarjali številni slovenski rodoljubi, med njimi dr. Josip Muršec in dr. Štefan Kočevar pa tudi avtor programa Ze-dinjene Slovenije Matija Majar. Med kmeti na Dolenjskem so se po odpravi fevdalnih obveznosti na Hrvaškem 25. aprila 1848 pojavile peticije z zahtevo po priključitvi Hrvaški. "Alpski Hrvati" Po obnovi absolutizma se je v petdesetih letih 19. stoletja slovensko-hr-vaško sodelovanje zreduciralo na kulturno področje in občasne programske izjave v časopisju. Slovenski narodnjaki na Kranjskem, ki jih je vodil "oče slovenskega naroda" dr. Janez Bleiweis, so šele po obnovi ustavnega življenja v šestdesetih letih intenzivirali stike s hrvaškimi politiki in začeli obiskovati tudi njihove shode, slednji pa so jim obiske vračali. Število slovenskih narodnjakov, ki so bili skeptični do tesnejšega povezovanja s Hrvati, se je močno povečalo z nastopom "pravaškega gibanja", ki sta ga ustanovila "oče hrvaške domovine" dr. Ante Starčevič in Eugen Kvaternik. S svojo tezo o Slovencih kot "planinskih" ali "alpskih Hrvatih" sta povzročila obrambne reakcije na slovenski strani, ki so se ob zaostritvi vprašanja pripadnosti Žum-berka in Marijindola še stopnjevale. Omenjena okraja sta bila do leta 1746 del Vojvodine Kranjske, nato pa sta postala del Vojne krajine. Z zakonom iz leta 1871 sta bila oba okraja izrecno izvzeta iz inkorporacije razpuš-čene Vojne krajine Hrvaški, samo provizorično pa podrejena hrvaški banovinski vladi. Vse do razpada Avstro-Ogrske sta ostala kamen spotike med Dunajem in Budimpešto oz. med Ljubljano in Zagrebom. Hrvaški in slovenski škofje na posvetu a glagolici v Rimu med 21. in 31. majem 1905 Velikohrvaške napitnici; Zmotno je misliti, da so tezo o "planinskih Hrvatih" propagirali samo hrvaški pravaši. O tem pričajo velikohrvaške napitnice liberalnega prvaka dr. Ivana Tavčarja, kijih je namenjal hrvaškemu poslušalstvu na različnih proslavah v osemdesetih in v začetku devetdesetih let 19. stoletja. V drugi polovici 19. stoletja so pobudo pri povezovanju s hrvaškimi pravaši iz Tavčarjevih rok prevzeli kranjski katoliški narodnjaki pod vodstvom dr. Ivana ŠuSteršiča in dr. Janeza Evangelista Kreka. Slednja sta po razočaranju nad ravnanjem nemških krščanskih socialcev začela intenzivno iskati zaveznike na jugu monarhije, s katerimi bi l;ihko uresničila svoje načrte o oblikovanju tretje, južnoslovanske drža\nopravne enote. Rahten podrobno piše o vzrokih za takšno politično orientacijo slovenskih prvakov, pri čemer jih postavlja tudi v kontekst državnoprav-nih konceptov najvplivnejših političnih krogov dvojne monarhije, še zlasti v povezavi z različnimi trialis-tičnimi načrti in velikoavstrijsko idejo kroga prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Trialistični program reforme Avstro-Ogrske so v različicah zagovarjali tudi hrvaški pravaši, ki so bili sicer razdeljeni med številne frakcije, Šusteršič in Krek pa sta naklonjenost prestolonaslednikovega kroga Hrvatom poskušala uporabiti za uresničitev svojega projekta Velike Hrvaške pod dominacijo političnega katolicizma, kakršen je zavladal v slovenskih deželah z vzponom Vseslovenske ljudske stranke. Hrvaško-slovenski kluti Že 12. oktobra 1898 se je Krek na čelu delegacije katoliških n; trodnjakov udeležil shoda pravašev na Trsatu, kjer je izjavil, da "se morajo Slovenci združiti s Hrvati na temelju hrvaškega državnega prava". Krek je v naslednjih letih postal tudi eden od najvplivnejših duhovnih voditeljev hrvaškega katoliškega gibanja in si zlasti med hrvaško mladino pridobil kultni status. Šusteršič je po drugi strani z velikopoteznimi in drznimi kombinacijami v dunajskem parlamentu pod svojo zastavo združil večino slovenskih in hrvaških poslancev, združeni Hrvaško-slovenski klub je po vplivu daleč presegal svojo številčnost. Po Rahteno-vem mnenju je intenzivno sodelovanje pozitivno vplivalo tudi na samozavest slovenskih parlamentarnih voditeljev v političnih bojih na Dunaju. Hrvaško-slovenska stranka prava 19. septembra 1912 so se v Opatiji sešli predstavniki Vseslovenske ljudske stranke in Vsepravaške organizacije, da bi postavili temelje skupni politični organizaciji. Ustanovljen je bil Hrvaško-slovenski izvršilni odbor, v katerega sta na paritetni podlagi imenovali svoje predstavnike najmočnejša slovenska in hrvaška Z \ \ 1 / \ I s I V Л i \ d i i. i i v t: Ж stranka. Koncentracija slovensko-hr-vaških trialističnih sil je doživela vrhunec s "prvim hrvaško-slovenskim saborom" 20. oktobra 1912, na katerem je bila slovesno potrjena ustanovitev Hrvaško-slovenske stranke prava pod vodstvom Šusteršiča in Mileta Starčeviča, kar je v spomenici cesarju pozdravil tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. A že naslednje leto je skupna organizacija razpadla. Najprej je prišlo do obnovitve sporov v Vsepravaški organizaciji, nato pa tudi do razkola v Vseslovenski ljudski stranki. Poleg zunanjih nasprotnikov, kamor lahko štejemo predvsem nemške in madžarske nacionaliste, je bilo tudi znotraj pra-vaških vrst dosti vplivnih glasov proti združevanju s Slovenci. Slovensko-hrvaški katoliški shod, ki je potekal od 23. do 27. avgusta 1913 v Ljubljani, je bil tako zadnja velika javna manifestacija slovensko-hrvaške solidarnosti v habsburški monarhiji. Med prvo svetovno vojno je novi vseslovenski voditelj dr. Anton Korošec sicer ob Krekovi podpori še nadaljeval s tradicionalno politiko zavezništva s Hrvati, a po prehodu v jugoslovanski državni okvir se je koncept slovensko-hrvaškega političnega sodelovanja, ki ga je celo desetietje potrpežljivo vzpostavljal Šusteršič, dokončno podrl, saj vodilnima političnima prvakoma Korošcu in Stjepa-nu Radiču ni uspelo najti skupnega jezika. Če so v obdobju habsburške monarhije zavezništva prevladovala nad delitvami, so slovensko-hrvaš-ka razhajanja v času kraljeve Jugoslavije povsem zasenčila spomine na nekdanje politično sodelovanje. Soočenje s stereotipi Kot je izjavil dr. Andrej Rahten ob predstavitvi knjige 18. maja v Klubu Nove revije, z njo ni želel obujati spominov na "sveda" obdobja sloven-sko-hrvaških zavezništev. Želel je predvsem raziskati vzroke, zakaj je prihajalo do delitev, in se tako na kritičen način soočiti s številnimi stereotipi, ki danes prevladujejo v razpravah o slovensko-hrvaških odnosih. Ali mu je uspelo, bodo presodili bralci pa tudi tisti, ki jih bo knjiga nemara vzpodbudila k podrobnejšim raziskavam posameznih poglavij skupne zgodovine dveh narodov. Vaška situla velja za ena ad največjih arheoloških dragocenosti, ki jih ima Slovenija. Situla z okraSenim pokrovom, najdena pri Stični, okrog 600 pred Kr. Situlam - umetnostno izdelanim obrednim vedricam, ki so jih arheologi našli v grobovih naših davnih prednikov - sta v Ljubljani namenjeni kar dve razstavi: v Narodnem muzeju je razstava z naslovom Podobe življenja in mita (odprta je do 30. septembra), na ljubljanskem gradu pa z naslovom Zgodbe situle z Vač (odprta je do 20. avgusta). Razstava Praznik situl, podobe življenja in mita govori o situlski umetnosti, najstarejšem in najodlič-nejšem dosežku prazgodovinske umetnosti v slovenskem prostoru. S tem izrazom označujemo mojstrsko vrezane in iztolčene prizore z najrazličnejšimi prikazi ljudi in živali v bronasti pločevini na bronastih ved-ricah, situlah, pa tudi na pašnih sponah, uhanih in čeladah. Situlska Praznik situl umetnost seje razvijala ob severnem tulskem slogu. Nenavadne so upo- obrobju Jadrana, od etruščanskega dobitve žensk na eni od situl z Mag- središča Bologne prek venetske kul- dalenske gore, ki imajo spredaj viso- ture ter retijskega prostora v severni ko izrezana krila, kakršnih v prizorih Italiji in na Tirolskem do najpo- situlske umetnosti sicer ne poznamo, membnejših središč železnodobne Izjemen je prizor lovca, ki s kopjem kulture na Dolenjskem in v Zasavju lovi košuto, na pašni sponi iz Zagor- V času od 7. do 4. stoletja pr. Kr. ja. Redek je tudi motiv štirikolesne- V situlski umetnosti se pojavlja- ga voza na situli iz Novega mesta, jo najrazličnejši prizori tako iz vsakdanjega kot iz mitskega življenja tak- iula z Vač ratnih prebivalcev. Tako lahko raz- Seveda pa velja situla z Vač za poznavamo njihova tedanja oblači- najlepši spomenik situlske umetnos-la, nakit, posodje, prevozna sredstva, ti v Sloveniji in najpomembnejši tu-trgovino, orožje, dvoboje, ljubezen- kajšnji prazgodovinski umetniški iz-ske in obredne spolne akte ter njihovo doživljanje smrti. Nekateri prizori na predmetih iz Slovenije so nekaj posebnega in jih velja prav posebej omeniti. Na čeladi z Magdalenske gore (nad Šmarjem Sapom) je najstarejša upodobitev človeške figure. V ženskem grobu druge gomile s Pre-log pod Magdalensko goro je bila naj -dena edinstvena obredna posoda (ci-borij) s pokrovom, okrašenim v si- Pašna spona, Magdalenska gora, okrog 500 pred Kr. delek. Železnodobna situlska umetnost v Sloveniji se je nedvomno razvila po sredozemskih zgledih, vendar je na Dolenjskem pridobila svoj lastni ustvarjalni izraz in se tudi samostojno razvijala. Njeni spomeniki iz časa največjega razcveta pa tudi iz poznega obdobja imajo lastni, "dolenjski podpis". Že ob prvih odkritjih konec 19. stoletja so bile situlske upodobitve prepoznane kot najdragocenejša arheološka dediščina našega prostora. Kot taka je hitro postala del slovenske kulturne identitete, ki se danes kaže v pojavljanju in uporabi situlskih motivov tako v sodobni umetnosti kot na slovenskem potnem listu, osebni izkaznici in kot zaščitni znak Narodnega muzeja Slovenije. Regionalna Televizija posebnega pomena linega pomena Meljsfca cesta 34. 2000 h s ŠTAJERSW« Informacije za katerimi stojimo! Marketing: 02/ 234 55 81 ELEKTROPROM d.o.o. I4I2 KISOVEC tel.: 03 S6 57 ISO fax: 03 S6 7I 488 www.elektroprom.si <Ш ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje www.rts-tv.com] «S» *' л ev|lnimi slovenskimi zaba ^^ Sproščena zabava n ggfcb.i! - V soboto« 18. junija, od 17.ure v Šmarju pri Jelšah! V novem filmu se Batman vrača na začetek. Pred nami je nova, povsem na drugačen način predstavljena legenda o Batmanu, ki se kasneje bojuje proti silam zla. Po smrti svojih staršev se razočarani Bruce Wayne, igra ga Christian Bale, poda v svet, kjer išče načine, kako bi se bojeval proti krivicam in nagnal strah v kosti tistim, ki prežijo na nemočne. Naposled se vrne v Gotham in razkrije svoj drugi jaz: Batmana, zamaskiranega križarja, ki se s svojo močjo, razumom in vrsto modernih naprav bojuje proti zloveščim silam, ki ogrožajo mesto. Kako lahko en človek spremeni svet, je vprašanje, ki preganja BruceaWaynakot duh njegovih staršev, ki so padli pod streli na ulicah Gothama. Ta večer mu je za vedno spremenil življenje. Ker ga razjedata krivda in jeza in ker se mora spopadati z demoni, ki so del njegove želje po maščevanju, razočarani industrijski dedič izgine iz Gothama in na skrivaj potuje po svetu, kjer išče način, kako bi se bojeval proti krivicam in nagnal strah v kosti tistim, ki prežijo na nemočne. Na svoji poti naleti na skrivnostnega Ducarda (Liam Neeson) in ta ga uri v telesnih in duhovnih veščinah, potrebnih za boj proti zlu, ki ga namerava za vedno pregnati s tega sveta. Kmalu izve, da ga urijo zato, ker ga hoče v svoje vrste vzeti Legija senc, močna, prevratniš- 3atman Begins i Režija: Christopher Nolan Scenarij: David Goyer, Christopher Nolan Produkcija: Emma Thomas, Charles Roven, Larry Franco Igrajo: Christian Bale, Michael Came, Liam Neeson, Morgan Freeman, Gary Oldman, Ken Watanabe, Katie Holmes, Cillian Murphy, Tom Wilkinson, Rutger Hauer Premiera: 16. 6. 2005 Distribucija: Fivia ka odpadniška skupina, ki jo vodi enig-matični vodja Ras Al Ghul (Ken Wa-tanabe). Bruce se vrne v Gotham, ki ga razjedata kriminal in korupcija. Družba Wayne Enterprises, nekoč družinski branik človekoljubnih poslovnih idealov, je zdaj vkrempljih direktorja Ri-charda Earla (Rutger Hauer), čigar edini cilj je prodati uspešno podjetje. Bruceova prijateljica iz otroštva Rachel Dawes (Katie Holmes), ki je postala pomočnica državnega tožilca, ne more prijeti najzloglasnejših kriminalcev, ker imajo vključno z mafijskim šefom Carminom Falco-nejem svoje lovke razpredene tudi v sodnem sistemu. Položaj je še težji zaradi uglednega gothamskega psihiat- Roboti Z Roboti prihaja popolnoma nov svet, svet, ki ga poseljujejo le roboti. Celo v svetu, ki ga poseljujejo izključno mehanska bitja, Rodney Copperbottom (McGregor) velja za genialnega izumitelja. Sanja o dveh stvareh: o tem, da bi izboljšal svet, in o tem, da bi spoznal svojega idola, izumitelja Bigwelda (Brooks). Na svojem popotovanju neyjem, in skupino neprilagojenih spozna Cappy (Halle Berry), lepotico robotkov, ki jim pravijo Razjavelčki in poslovno robotko, v katero se ta- in jih vodita Fender (Williams) in Pi- koj zagleda, tiranskega direktorja Rat- per Pinwheeler (Bynes). Rezultat je cheta (Kinnear), ki se sporeče z Rod- ganljiva animirana komedija, v ka- na kratko Hollywood se je pretekli teden poslovil od ameriške igralke Anne Bancroft. Bancroftova je bila v svoji bogati filmski karieri petkrat nominirana za oskarja in je enkrat osvojila najprestižnejše filmsko priznanje sveta, in sicer leta 1962 za vlogo Annie Sullivan, učiteljice slepe in gluhoneme Helen Keller v drami Cudodelka. Anne se je rodila v new-yorški četrti Bronx kot Anna Maria Louise Italiano v družini italijanskih priseljencev. Zaradi svoje temnejše polti je imela na začetku kariere v Hol-lywoodu kar nekaj težav, saj so filmski studii menili, da je njen priimek preveč etično izpostavljen. Zato si je sama izbrala priimek Bancroft, ki je, kot je dejala pozneje v intervjujih, zvenel bolj dostojanstveno. Na Brod-wayu je že leta 1958 osvojila svojo prvo nagrado, nagrado tony, za vlogo v delu Two for the Seesaw s Henryjem Fondo. V petdesetih letih se je posvetila novemu mediju, televiziji, in tukaj srečala svojega življenjskega partnerja, komika, režiserja in producenta Mela Brooksa, s katerem sta imela enega najtrdnejših hollywoodskih zakonov. Najbolj si jo bomo zapomnili po vlogi gospe Robinson v filmu Diplomiranec. Velika zmagovalca letošnjih filmskih nagrad MTV sta s po tremi trofejami komediji Mean Girls in Napoleon Dynamite. Slednji je v kategoriji za najboljši film premagal tekmeca Spiderman 2 in Ray, glavna igralka v filmu Mean Girls Lindsay Lohan pa je v tekmi za najboljšo igralko prehitela oskarjevko Hilary Swank. Dobitnik nagrade MTV za najboljšo moško vlogo v filmu Letalec je Leonardo DiCaprio. Jonu Hedeiju je bila podeljena nagrada za mladi filmski up in za najboljši glasbeni dosežek v filmu Napoleon Dynamite. Za največji ženski filmski up je nagrado prejela Rachel McAdams (Mean Girls). Dustina Hoffmana so za vlogo Bernieja Fockerja v Meet the Fockers razglasili za najboljšega komika. Za najboljši pretep je bil razglašen pretep med Daryl Hannah in Umo Thurman v filmu Ubila bom Billa 2, najlepši poljub pa sta si v filmu The Notebook izmenjala Rachel McAdams in Ryan Gosling. Ewan McGregor je podpisal pogodbo za svoje štiri naslednje filmske vloge, ki jih bo igral v istem filmu. Gre za britansko komedijo scenarista in režiserja Scota Petra Capaldija. Škotski igralec bo v filmu, ki je še brez naslova, igral hollywoodsko zvezdo 30. let preteklega stoletja, njegovega dvojnika in lika iz 18. stoletja, ki ga oba igrata v filmu, ki se snema v sklopu filma. Capaldijeva večplastna zgodba spremlja snemanje epskega filma leta 1930 v Hollywoodu, ki pripoveduje o vstaji jakobincev, ki so se daljnega leta 1745 poskušali osvoboditi izpod oblasti Angležev. Potem ko glavni igralec izgine, ga producent zamenja s statistom, ki mu je podoben. Le-ta s svojimi sposobnostmi ekipo zelo preseneti. Snemanje naj bi se začelo v začetku prihodnjega leta v Veliki Britaniji, medtem pa bomo McGregorja videli v novem filmu Michaela Baya The Island. ra dr. Jonathana Crana, ki s svojim pričanjem doseže, da Falconejeve lopove na sodišču razglasijo za neprištevne, v zameno pa od njih zahteva, da mu služijo v zlobne namene. S pomočjo zvestega butlerja Alfreda, detektiva Jima Gordona, enega redkih poštenih policistov v Gotha-mu, in Luciusa Foxa, zaveznika na oddelku za uporabne vede družbe Wayne Enterprises, Bruce Wayne na dan privleče svojo drugo osebnost Batma-na, zakrinkanega križarja, ld se s svojo močjo, pametjo in vrsto modernih orožij bojuje proti zloveščim silam, ki grozijo z uničenjem mesta. ogromen hangar spremenili v snemalni studio. Snemanje se je končalo septembra. Batmanovo jamo so zgradili v Sheppertonu. Dolga je bila približno 75, široka 36 in visoka 12 metrov. Batmobil je tokrat vozilo, ki ga poganja neosvinčeni bencin in tehta 2,5 tone. Opremljen s 5,7-litrskim 5735 kubičnim motorjem s 340 konjskimi močmi in navorom približno 540 Nm. Monika Maljevič Produkcija Film so začeli snemati marca 2004. V 129 snemalnih dneh so obiskali Islandijo, največji ledenik Evrope, ledenik Vatnajokull, Chichago in London, kjer so snemali v znamenitih studiih Shepperton ter v Cardingtonu, kjer so teri se prepletajo humor, duša in toplina in dokazuje, da ima tudi robot srce ne glede na to, iz česa je narejen. Režiser Chris Wedge, kije ustvaril z Oskarjem nagrajeni kratki film Bunny in veliko uspešnico Ledena doba, se torej vrača na velika platna z animiranim filmom Roboti. Tok- rat se je zgodilo prvič, da je v enem samem filmu združilo moči kar 5 dobitnikov oskarja, poleg njih pa sodelujejo še dobitniki emmyjevin tonyjev. Po trinajstih let: h je v animiranem filmu znova mogoče slišati glas Robina William: >a. Nazadnje je to storil leta 1992 v Aladinu. шшшшшшаш^^ж Robots Režija: Scenarij: Produkcija: Igrajo: Premiera: Chris Wedge, Carlos Saldanha Lowell Ganz, Babaloo Mandel Jerry Davis, John C. Donkin, William Joyce Ewan McGregor, Halle Beriy, Mel Brooks, Greg Kinnear, Drew Carey, Jim Broadbent, Amanda Bynes, Jennifer Coolidge, Robin Williams 16.6. 2005 Distribucija: Continental film шшш-rđdiodur.si Tlismo najpečji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbol j trapasti. 01 / 520 5000 _,_________^______ PETEK, 17.6.2005 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.50 10.15 10.45 11.30 Ш5 13.00 13.15 13.15 13.45 14.00 15.00 15.05 15.40 16.05 16.25 17.35 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 21.15 22.05 22.55 0.1S 0.30 1.25 1.50 2.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR JOIKA, KRATKI DOK. FILM ZA OTROKE EBU ENAJSTA SOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE ODDAJA ZA OTROKE Ml SMO... POLJAKI POGLEJ, TAM SI DOMA VELIKA MALA LOVKA - POVODNA ROVKA, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA OSMI DAN POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA DUHOVNI UTRIP DOSJE: 50 LET AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE IN PRAVICE SLOVENCEV V AVSTRIJI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI ■ HIDAK (VPS 15.05) TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RISANA NANIZANKA 11/26 (VPS 15.40) IZ POPOTNETORBE: DOBROTA (VPS 16.05) SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/13 (VPS 16.25) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) IZGUBLJENI IZUMI, KANADSKO-ANGLEŠKA DOK. SERIJA, 4., ZADNJI DEL (VPS 17.35) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40) CELESTIN, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT PRI JOŽOVCJ Z NATALIJO, POSNETEK ZAKLJUČNE PRIREDITVE (VPS 20.00) SLAČENJE, N.Z. NADALJEVANKA, 3/2 ^ ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) TURISTIKA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) INFOKANAL 9.35 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 10.25 E+, ponovitev 12.25 TV prodaja 1235 Jamie Oliver v kuhinji, zadnji del an. oddaje 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 169. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci All My Children, 2. sezona, 64. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 2. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 Et Trat tedna 1930 E+ Z Janinom okoli sveta 20.00 Komedija:Vrnitev iz raja, koprodukcijski film 21.40 Midve z mamo. sezona, 7. del am. nanizanke 22.35 Ženske zadeve, 1. sezona, 9. del ameriške nanizanke ^ 23.30 Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.15 E+, ponovitev TevePika ДЕ Pop TV IXP ^TVn 6.25 24UR, ponovitev 7,25 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev, 14. dela , ■ ameriške nanizanke 8.15 Pet skrivnosti, ponovitev 87. dela mehiške nadaljevanke 9.10 Zastavljeno srce, ponovitev 58. dela venezuelske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Srčna dama, ponovitev 84. dela mehiške nadaljevanke 11.20 Prava ljubezen, ponovitev 56. dela venezuelske V; nadaljevanke 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 15. del ameriške nanizanke 15.00 Prava ljubezen, 57. del venezuelske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 85. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 59. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 88. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 AkcijarMožje X, ameriški film 21.55 Pod lupo pravice, 1. sezona, 14. del am. naniz. 22.50 XXL premiere 22;55 Seks v mestu, 5. sezona, 2. del ameriške naniz. 23.25 Medicinsko tveganje, ameriški film ^ 1.10 24UR, ponovitev 2.10 Nočna panorama Slovenija 2 Prva TV 6.30 INFOKANAL 9.25 TV PRODAJA 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 10.20 TV PRODAJA 10.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 10.50) 11.20 VinORIO-TRENUTKI SREČE, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 11.20) 12.50 TEDENSKI IZBOR 12.50 jASNO IN GLASNO: POLETNE AVANTURE, KONTAKTNA ODDAJA 13.40 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA 14.40 ŠPORT ŠPAS 15.10 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE (VPS 15.10) 15.35 KOŠARKA NBA, ČETRTA TEKMA FINALA KONČNICE, POSNETEK 17.20 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 19.00 VEDEL JE, DA IMA PRAV, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2/4, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 GALILEJEV BOJ ZA NEBESA, AM. DOK. SERIJA 2, ZADNII DEL (VPS 20.00) 21.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 21.00) 21.35 VIDEOPISMA, DOKUMENTARNA SERIJA, 10., ZADNJI DEL (VPS 21.30) 22.10 SIMPSONOVI, AM. RISANA NANIZ, 16/22 (VPS 22.05) 22.35 SEF 507, ŠPANSKI FILM (VPS 22.30) ^ 0.20 MOJE NORO ŽIVLJENJE, AM. FILM, PONOVITEV (VPS 00.15) 2.00 INFOKANAL Kanal A 6.00 Tv prodaja 6.30 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 1 del, pon 8.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10 00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 ŠKL, Šolska košarkarska liga, pon 12.00 To morate vedeti! Terme Olimia, pon 12.30 V Krpanu z Davorjem Radolfijem, pon 13.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 1330 Drom pot, pon 14.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 15.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 15.30 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 3 del, pon 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 18.00 Moto šok, prvič 18.15 Vodič po podjetništvu, pon 18.30 Eko šola, kot način življenja odpadke ločujemo, prvič 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 2 del, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 22,30 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 23.00 Trenja, POP TV 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik 15.35 NOGOMET - ZGODOVINSKE TEKME SLOVENSKE REPREZENTANCE (VPS 15.35) 17.05 GORIŠNICA: ROKOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (Ž), SLOVENIJA -PORTUGALSKA, PRENOS (VPS 17.05) 18.45 KOŠARKA NBA ACTION (VPS 18.45) 19.15 ŠPORTNI FILM 20.00 RT PREŽIVETJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/8 (VPS 20.00) 20.55 LJUBLJANA: NOGOMET,PRIJATELJSKA TEKMA. SLOVENIJA - SVET,PRENOS (VPS 20.55) 23.05 THE ARTIST - PRINCE:NORIMO V LETO 2000, KONCERT (VPS 23.05) 0.35 IRAN - MED SVETLOBO IN TEMO, PONOVITEV 1.10 INFOKANAL Kanal A SOBOTA, 8.55 TV prodaja 9.25 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 60. dela ameriške nadaljevanke 10.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 61. dela ameriške nadaljevanke 11.05 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 62. dela ameriške nadaljevanke 11.55 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 63. dela ameriške nadaljevanke 12.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 64. dela ameriške nadaljevanke 13.35 Dannyjeve zvezde 14.35 Titan A.E., risani film 16.20 Umor, je napisala, 3. sezona, ameriška naniz. 17.20 Linda Green, 1. sezona, 2. del angleške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Kriminalka: Višja sila, ameriški film 22.00 Las Vegas, 1. sezona, 11. del ameriške naniz. 22.55 Dan ubijanja, angleški film 0.35 Ekstra magazin, ponovitev ^ 18.6.2005 p°p tv PCJ> Slovenija 1 a Q ИИ 8.35 TV prodaja 8.40 Jamie Oliver v kuhinji, ponovitev an. oddaje 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07,30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 452. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 79. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 TV prodaja 13.50 Alo, alo, 13. del angleške serije 14.25 Vikarka iz Dibleya, 2. del angleške serije 14.55 Černi gad, 2. del angleške serije 15.25 Hotel poldruga zvezdica, 2. del angleške serije 16.00 Gospod Bean, 13. del angleške serije 16.30 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 17.10 Yu-GI-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 453. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 80. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Policist s petelinjega vrha, 9. del srbske naniz. 21.00 101 zgodba Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.50 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, am. serija 22.45 Okrožje Columbia, 11/7. del ameriške nanizanke 23.35 Dobrotnik iz Afrike, Ameriška komedija 01.25 Policist s petelinjega vrha, 9. del srbske naniz. 02.25 101 zgodba Hollywooda, razvedrilna oddaja 03.15 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, am. serija 04.10 Okrožje Columbia, 11/7. del ameriške nanizanke 6.25 TEDENSKI IZBOR 6.25 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 7,30 RISANKA 7.40 POD KLOBUKOM: PRODAJALNA KLOBUKOV 8.20 KINO KEKEC: ŽABICA IN KIT, KANADSKI FILM (VPS 08.10) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 KO ZLATE CITRE ZAPOJO, 1. DEL 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) lilo SKOZI ČAS 13.25 TURISTIKA, PONOVITEV 13.45 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 13.45) 14.15 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA PO DVAJSETIH LETIH, ČEŠKA NADALJEVANKA, 12/13, PON. 15.25 ŽANDAR SE POROČI, FRANCOSKI FILM (VPS 15.25) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.25 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) 18.40 PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 TOTALNA RAZPRODAJA, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/10 (VPS 20.00) 20.35 PRVA LJUBEZEN, NEMŠKI FILM (VPS 20.35) 22.05 PRVI IN DRUGI (VPS 22.05) 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) 23.05 POD RUŠO, AM. NADALJEVANKA, 10/12 ^ 23.50 SPOMIN ZLATE RIBICE, IRSKI FILM (VPS 23.50) 1.15 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 2.20 INFOKANAL 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 8.20 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.40 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 9.15 Mala Kitty, sinhronizirana risana serija 9.35 Ariela - mala morska deklica, sinhronizirani risani film 10.30 Vrbja vas, sinhronizirana risana serija 10.55 Tom in |erry, risana serija 11.05 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 12.00 Mestece za vedno, 2. sezona, 9. del am. naniz. 12.55 Na Športni poti, ameriški film 14.50 Smrtonosni plazilci, dokumentarna oddaja 15.55 Rajski svet: Anamalai v Indiji, dok. oddaja 16.55 24UR - vreme 17.00 Ohrani vero, ameriški film 19.00 24UR 19.55 Formula 1, prenos treninga 21.00 Filmski hit: Stik, ameriški film 23.40 Ana in kralj, ameriški film 2.20 24UR, ponovitev 3.20 NoCna panorama Prva TV B ИИ Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.15 TEDENSKI IZBOR 12.15 VIDEOPISMA, DOK. SERIJA, 10., ZADNJI DEL 12.45 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE 13.10 KONCERT SLOVENSKE POP SKUPINE ČUKI IN ŠTORKLJE 1435 GRŠKA TRAGEDIJA-MODERNI ČUDEŽ, ŠPORTNI FILM (VPS 14.35) 07.50 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Čarovnije, 76. del italijanske serije 09.35 Čarovnije, 77. del italijanske serije 10.30 Čarovnije, 78. del italijanske serije 11.25 Čarovnije, 79. del italijanske serije 12.20 Čarovnije, 80. del italijanske serije 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.35 To je Bush, 2. del ameriške serije 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.05 Barabe in princese, 5. del hrvaške serije 16.40 Sanje sveta, 10. del italijanske mini serije 17.05 Ljubezenske prevare, 5. del 17.50 101 zgodba Hollywooda 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Dežela tigrov, ameriška vojna drama, 2000 ^ 21.50 jeepers Creepers ameriška grozljivka ^ 23.30 Reporter X 00.00 Dežela tigrov, ameriška vojna drama, 2000 01 50 Jeepers Creepers ameriška grozljivka(2001) 03.30 Reporter X TevePika ДЕ 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 Z glavo na zabavo, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon. 10.00 Drom pot, pon 10.30 Zakulisje alpskega večera, pon 11.00 To morate vedeti, KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, pon 11.30 Denar obrača, menedžer obrne, Esotech, pon. 12.30 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 13.30 V družbi s Termami Banovci, ponovitev 13.45 Tv prodaja 14.00 Glasbeni mozaik 15.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 15.30 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 2 del, pon 17.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del., pon 17.30 Do zdravja z Biosinhronom 18.30 To morate vedeti! Terme Olimia 19.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične okužbe, pon 19.30 Rad igram nogomet, pon 20.00 Parada humorja, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, pon 23.00 Sijaj 23.30 Ekstra magazin 00.30 Tv Prodaja 00.10 Glasbeni mozaik NEDELJA 19.6.2005 Slovenija 1 0 ŽIV ŽAV: ROLI POLI OLI, RISANA NANIZANKA, 23/24; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RISANA NANIZANKA, 23/26; FRAĆJI DOL, RISANA NANIZANKA, 23/23 (VPS 07.30) 9.55 MED VALOVI, ODDAjA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.55) 10.25 sledi, oddaja o l|ubitel|ski kulturi iv maribor (vps 10.25) 10.55 od srca, avstralska poljudnoznanstvena serija, 1/4 (vps 10.55) 11.20 ozare, ponovitev 11.25 obzorja duha (vps 11.25) 12.00 l|udje in zemlja, odda|a tv maribor (vps 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 36. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV "HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI", PRENOS IZ ŠENTVIDA PRI STIČNI (VPS 13.15) 14.50 TEDENSKI IZBOR 14.50 PRI lOŽOVCU Z NATALIJO, POSNETEK zaključne prireditve 15.50 nikoli ob desetih: alja & band 17.00 poročila, šport, vreme (vps 17.00) 17.20 hri bar, ponovitev (vps 17.20) 18.15 slovenski olimpijci: alenka cuderman (vps 18.15) 18.25 Žrebanje lota (vps 18.25) 18.40 hopla, risanka (vps 18.40) 18.45 čarli in mimo, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 zrcalo tedna 19.40 vreme 19.45 šport 20.u0 spet doma (vps 20.00) 21.45 š- športna oddaja (vps 21.45) 22.15 družinske zgodbe (vps 22.15) 23.15 poročila, šport, vreme (vps 23.15) 23.35 ciociara, italijanski čb film (vps 23.35) 1.10 dnevnik, vreme, šport, ponovitev 1.50 dnevnik zamejske tv (vps 01.50) z 20 infokanal Slovenija 2 6.30 7.00 7.30 9.45 10.30 11.00 13.00 13.15 13.50 14.20 INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA ŠPORT ŠPAS (VPS 10.10) PRVA LJUBEZEN, NEMŠKI FILM, PONOVITEV 26. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 2005, 2/7 (VPS 12.10) MLADI VIRTUOZI: PIANIST TADE) HORVAT (VPS 12.40) DEŽELA DOLGEGA BELEGA OBLAKA • NOVA ZELANDIJA, DOKUMENTARNA ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV KOŠARKA NBA ACTION, PONOVITEV ROKOMET, KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (Ž), SLOVENIJA - PORTUGALSKA, POSNETEK IZ GORIŠN1CE 15.50 NOGOMET - ZGODOVINSKE TEKME SLOVENSKE REPREZENTANCE, PONOVITEV 17.20 PRIJATELJSKA TEKMA, SLOVENIJA • SVET, POSNETEK IZ LJUBLJANE 19.25 MOTOKROS DIRKA ZA SP, REPORTAŽA IZ OREHOVE VASI (VPS 19.25) 20.00 IZBRUH VULKANA, ISLANDSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (WS 20.00) 20.55 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 10/22 (VPS 20.55) 22.00 UMETNOST GLASBE IN PLESA 22.00 HOWARD GOODALL - POMEMBNI DATUMI: 1874, ANGLEŠKA GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3 (VPS 22.00) 22.50 R. WAGNER - M. ŠPAREMBLEK: SOMRAK BOGOV, TV BALET (VPS 22.50) 23.00 FURTWANGLERJEVA LJUBEZEN, NEMŠKI FILM O DIRIGENTU (VPS 23.00) 0.15 INFOKANAL TevePika Kanal A д 8.55 9.25 11.05 11.55 12.45 13.35 14.35 16.20 17.20 18.00 20.00 21.55 22.50 23.20 1.20 ion. 165. dela pon 166. dela XML 167. dela ion. 168. dela joti 169. dela TV prodaja Mladi in nemirni, 4. sezc ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezc ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezc ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezc ameriške nadaljevanke ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Rojeni v svobodi: Nove pustolovščine, ameriški film Umor, je napisala, 3. sezona, imeriška naniz. Linda Green, 1. sezona, 3. del an. hum. naniz. E+ Družinski film: Nevestin oče, ameriški film Tihi zločin, 2. sezona, ameriška nanizanka Navigator Prihrani zadnji ples, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV Prva TV 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Risani film 09.35 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 11.40 Skozi ključavnico, ponovitev 12.30 Alo, alo, 13. del angleške serije 13.00 Vikarka iz, 2. del angleške serije 13.30 Črni gad, 2. del angleške serije 14.00 Hotel poldruga zvezdica, 2. del angleške serije 14.35 Gospod Bean, 13. del angleške serije 15.05 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.05 Rock Otočec, reportaža 16.35 Vajenec pri Donaldu Тгитрц, ameriška resničnostna serija 17.20 Dežela tigrov, ameriška vojna drama, 2000 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddija 21.40 Znani in zanimivi 22.30 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 23.20 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 23.50 Prikrita resnica, ameriška kriminalka, 1992 01.30 Znani in zanimivi 02.20 Vajenec pri Donaldu Trumpi, ameriška resničnostna serija 03.10 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja_ 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ponovitev 09.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ponovitev 10.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ponovitev 10.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, ponovitev 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 14.00 Tv Prodaja 14.15 V družbi s Termami Banovci, pon 14.30 Tam kjer je veselje doma 15.30 To morate vedeti! Terme Olimia 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.00 Živeti zdravo, pon 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične okužbe, pon 18.00 Slo Motion, pon 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 19.00 V Krpanu z Davorjem Radolfijem, pon 19.30 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 Zakulisje alpskega večera, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Eko šola, kot način življenja odpadke ločujemo, ponovitrv 23.00 To morate vedeti, KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, pon 23.30 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 2 del, pon 01.00 Tv Prodaja 01.30 Glasbeni mozaik PONEDELJEK, JE Slovenija 2 PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 8.25 Action Man, sinhronizirana risana serija 8.50 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.10 Izgubljeni svet - otok dinozavrov, sinhronizirani risani film 10.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 10.55 Transformerji, sinhronizirana| risana serija 11.20 Tom in Jerry, risana serija j 11.30 Družinski pes, risana serija 11.55 Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka 12.55 Mestece za vedno, 2. sezonaj 10. del am. naniz. 13.55 Močno zdravilo, 4. sezona, 22. del am. naniz. 14.55 Zvezdniške težave, ameriški film 16.35 Madntyre razkriva: Yaba, dok. oddaja 17.35 Ta čudežni svet, dokumentarha oddaja 18.15 24UR-vreme 18.20 Entrada - kuhinje Latinske Amerike, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 19.30 Formula 1, prenos dirke za VN ZDA 22.00 Športna scena 22.45 Življenje po življenju, ameriški film 0.45 24UR, ponovitev 1.15 Nočna panorama Slovenija 1 3 OS 6.25 6.25 6.40 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.25 9.40 10.10 11.05 12.25 13.00 13.15 13.15 13.25 14.30 15.00 15.05 15.40 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.25 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.25 22.00 22.50 0.20 1.15 1.40 2.10 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA POROČILA (VPS 07.00) DOBRO JUTRO POROČILA DOBRO JUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: DOBROTA RISANKA SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/13 HRIBAR IGRE BREZ MEJA: LAŠKO TURISTIKA POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI OLIMPIJCI: ALENKA CUDERMAN NIKOLI OB DESETIH: ALJA & BAND PRVI IN DRUGI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.10) TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 42/45 (VPS 15.45) RISANKA (VPS 16.05) RADOVEDNI TAČEK: DIM (VPS 16.15) BINE: KUHAR, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 3/14 (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) MED VODNIMI LOVCI, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.30) ŽREBANIE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA PO DVAJSETIH LETIH, ČEŠKA NADALJEVANKA, 13, ZADNJI DEL (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 21.00) UMETNOST IGRE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) DEDIŠČINA EVROPE:OTROCI NA BEGU, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 2, ZADN|I DEL (VPS 22.50) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. UMETNOST IGRE, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) INFOKANAL 6.30 INFOKANAL 9.25 TV PRODAJA 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 10.40 TV PRODAJA 11.15 ZABAVNI INFOKANAL 11.55 TEDENSKI IZBOR 11.55 Š - ŠPORTNA ODDAJA 12.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE 12.55 UMETNOST GLASBE IN PLESA 12.55 HOWARD GOODALL - POMEMBNI DATUMI: 1874, ANGLEŠKA GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3 13.40 R. WAGNER - M. ŠPAREMBLEK: SOMRAK BOGOV, TV BALET 13.50 FURTWANGLERJEVA L|UBEZEN, NEMŠKI FILM O DIRIGENTU 15.05 IZBRUH VULKANA, ISLANDSKA DOKUMENTARNA ODDAJA 15.55 TURISTIKA 16,20 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 16.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 16.50) 17.55 DEDIŠČINA EVROPE: SKRIVNA INKVIZICIJA, NEMŠKA IGRANO-DOKUMENTARNA NADALJEVANKA, 2/3, PONOVITEV (VPS 17.55) 19.00 BREZ SRAMU, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 3/7, PONOVITEV (VPS 19.00) ^ 20.00 OSEBNO (VPS 20.00) 20.30 ZENIT: PREGLASNO OKOL|E (VPS 20.30) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 22.00 ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 22.00) 22.30 ŠTUDENTSKA (VPS 22.30) 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 1.00 INFOKANAL Kanal A 2MJ0Q5 a 9.05 TV prodaja 9.10 Jamie Oliver v kuhinji, ponovitev an. oddaje 10.00 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 170. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 65. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 3. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.45 E+Torba 19.50 E+ Manipulacija 20.00 Filmski ciklus - Woody Harrelson:Tanka rdeča črta, kanadsko-ameriški film ^ 22.45 Zvezdna vrata, 3. sezona, 12. del ameriške nanizanke 23.40 Seinfeld, 5. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 0.10 E+, ponovitev Pop TV PCP 7.25 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 88. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 59. dela venezueiske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 85. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 57. dela venezueiske nadaljevanke 12.45 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 16. del ameriške nanizanke 15.00 Prava ljubezen, 58. del venezueiske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 86. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 60. del venezueiske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Pet skrivnosti, 89. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 XXL ponedeljek: Riba po imenu Vanda, ameriški film » 21,55 Providence, 4. sezona, 18. del am. nanizanke 22.50 XXL premiere 22.55 Alias, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke 23.50 Seks v mestu, 5. sezona, 3. del ameriške naniz. 0.20 Obvoz, ameriški film ^ 1.55 24UR, ponovitev 2.55 Nočna panorama Prva TV B ÖS 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10,00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 453. del ital. telenovele 11.00 Čarovnije, 80. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 Spomin 13.35 TV prodaja 13.50 Okrožje Columbia, It/7- del ameriške nanizanke 14.50 Prikrita resnica, ameriška kriminalka, 1992 16.30 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja 17,10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 454. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 81. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Daleč od nebes, am. romantična drama, 2002 21.50 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 22.20 Urška Sov 23.20 Daleč od nebes, am. romantična drama, 2002 01.00 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 01.30 Urška Sov 9.00 9.05 9.05 9.25 935 10.05 10.40 11.55 13.00 13.25 13.25 14.20 15.00 15.05 15.40 16.05 16.05 16.30 17.00 17.35 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.40 0.10 1.05 1.55 2.20 POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR BINE: KUHAR, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 3/14 ČEDRIK, RISANA NANIZANKA, 21/52 Sport Spas ZGODBE IZ SKOLIKE SOŽITJA, SVETOVALNA oddaja TV maribor GLASBA TREH DEŽEL poročila, Sport, vreme (vps 13.00) TEDENSKI IZBOR KO ZLATE ČITRE ZAP0|0, 2. DEL TOTALNA razprodaja, DRUŽINSKA humoristična NANIZANKA, 9/10 poročila, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.05) ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 12/25 (VPS 15.40) MiSKA SMETiSKA: KOTALKA, RISANKA (VPS 16.10) ZLATKO ZAKLADKO: KRESNA NOČ (VPS 16.10) KNJIGA MENE BRIGA - LJUBEZEN IZ DALJAVE, PROVANSALSKA TRUBADURSKA LIRIKA, PONOVITEV (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) PODOBE SLOVENIJE: PADNA (VPS 17.35) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.05) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, SPORT POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) MIT O SLOVENSKEM VOJAKU, DOKUMENTAREC MESECA (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) lAMASlTOVO ZLATO, AN. DOKUMENTARNA SERIJA, 2, ZADNII DEL (VPS 22.50) PODOBE SLOVENIJE: PADNA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) INFOKANAL TevePika Slovenija 2 06.00 Tv Prodaja 06.30 Eko šola, kot način življenja odpadke ločujemo, ponovitev 07.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 2 del, pon 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno info, oddaja, ponovitev 09.30 Živeti zdravo, pon 10.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prired. 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11,30 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 12.00 V Krpanu z Davorjem Radolfijem, pon 12.30 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon 13.00 V družbi s Termami Banovci, pon 13.15 Tv Prodaja 13.30 Rad igram nogomet, pon 14.00 Trenja, POP TV 15.30 Tv Prodaja 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Slo Motion, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18,30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 3 del, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, rojevanje idej - disleksija, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Tv Dražba z Mariom, živo 00.00 E + 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik TOREK, 21.6.2005 6.30 10.00 11.00 11.30 12.40 13.15 13.15 13.45 14.15 14.45 15.25 15.55 17.00 17.30 18.20 19.35 20.30 22.05 23.35 INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TEDENSKI IZBOR OSEBNO SLOVENCI V ITALIJI ZENIT: PREGLASNO OKOLJE ARITMIJA, GLASBENA ODDAJA ŠTUDENTSKA STUDIO CITY MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK, PONOVITEV DAVI, IZBOR IZIUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.30) ŽELJKO KOZINC: Z BOLEČINO V SRCU, TV IGRA (VPS 18.20) VIZUM ZA PRIHODNOST, OSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 11/20 (VPS 19.35) DUŠAN JOVANOVIČ: ZID, JEZERO, V PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA RDEČEKOŽCI, AMERIŠKI FILM (VPS 22.35) ^ INFOKANAL Kanal A Slovenija 1 a 6.20 TEDENSKI IZBOR 620 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO JUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO_ 22.35 Seinfeld, 5. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 23.35 Caroline v velemestu, 2. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 0.05 E+, ponovitev Pop TV PCP 6,55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 89. dela meh. nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 60. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 86. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 58. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Providence, 4. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 17. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 59. del venezuelske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 87. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 61. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 90. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Dotik resnice, ameriški film 22.45 XXL premiere 22.50 Alias, 2. sezona, 18. del ameriške nanizanke 23.45 Seks v mestu, 5. sezona, 4. del am. nanizanke 0.15 Usodni šarm, ameriški film ^ 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama Prva TV 9.25 TV prodaja 930 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 1. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 171. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 66. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 4. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 1730 Mladi zdravniki, 2. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Sekstra 18.45 E+ Zvezdniški nasvet 19.50 E+ Nebuloza 20.00 Akcija: Puščavski sokol, ameriški film ^ 21.40 Zvezdna vrata, 3. sezona, 13. del am. nanizanke 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09,45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 454. del ital. telenovele 11.00 Čarovnije, 81. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.40 TV prodaja 14.05 Urška šov, ponovitev 14.55 Daleč od nebes, am. romantična drama, 2002 16.45 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 455. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 82. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Barabe in princese, 6. del hrvaške serije 20.35 To je Bush, 3. del ameriške serije 21.00 Sanje sveta, 11. del italijanske mini serije 21.35 Ljubezenske prevare, 6. del ameriške resničnostne serije 22.25 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 23.25 Barabe in princese, 6. del hrvaške serije 00.00 To je Bush, 3. del ameriške serije 0030 Sanje sveta, 11. del italijanske mini serije 01.05 Ljubezenske prevare, 6. del ameriške resničnostne serije 01.55 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 12.00 Eko šola, kot način žMjenja odpadke ločujemo, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Glasbeni mozaik 14.00 Preverjeno POP TV 15.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 2 del, pon 16.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.30 Navigator, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 1830 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19,00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 19,30 Živeti zdravo, pon 20.00 To morate vedeti, Turistična agencija Relax, živo 21.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Tv prodaja s as TevePika SREDA, 22.6.2005 Slovenija 1 a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO IUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO JUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MIŠKA SMETIŠKA: KOTALKA, RISANKA 9.05 ZLATKO ZAKLADKO: KRESNA NOČ 9.25 KNJIGA MENE BRIGA - LJUBEZEN IZ DALJAVE, PROVANSALSKA TRUBADURSKA LIRIKA 9.45 MLADI VIRTUOZI: VIOLINIST ŽIGA BRANK 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 IZGUBLJENI IZUMI, KANADSKO-ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4., ZADNJI DEL 11.10 SPET DOMA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR 14.25 OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/4 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.10) 15.40 JURIJ DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 25/26 (VPS 15.45) 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.10) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.30 ZADNII TOVOR: ZGODBE S ČEBELN|AKA (VPS 17.30) 18.20 TURISTIKA (VPS 18.20) 18.40 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.45 RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, SPORT 20.00 SEDMI PEČAT: PROFESIONALEC, SRBSKO- ČRNOGORSKI FILM (VPS 20.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 OMIZJE (VPS 22.55) 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.05 ZADNJI TOVOR: ZGODBE S ČEBELNJAKA, PONOVITEV 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) 2.15 INFOKANAL Slovenija 2 Ш•} 6.00 Tv Prodaja 6.30 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 4 del, pon 7.00 V Krpanu z Davorjem Radolfijem, pon 7.30 Aruna, dr. alternativne medicine, S. del., pon. 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, rojevanje idej - disleksija, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.35 TV PRODAJA 14.20 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 14.20) 14.55 TEDENSKI IZBOR 14.55 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 11/20 15.45 THE ARTIST - PRINCE: NORIMO V LETO 2000, KONCERT 17.20 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 19.00 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 2/24, PON.1^ 20.00 SAMO EN CVET 2005 - UKRADENA MLADOST, POSNETEK KULTURNO-HUMANITARNE PRIREDITVE USTANOVE FRANCA ROZMANA-STANETA (VPS 20.00)_ 21.00 22.15 0.50 KAj PA GOSPOD BACH, DOK. ODDAJA (VPS 21.00) SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZOVSKI EVERCRINI • ALENKA CODEC IN OBALNI KOMORNI ORKESTER (VPS 22.15) RIMLJANI, ITALIJANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.15) INFOKANAL Kanal A 9.25 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 2. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih 1. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 172. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 67. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Najemi me 19.50 E+ Pojezija 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Popolna preobrazba, 2. sezona, 12. del dokumentarne nanizanke 21.40 Zvezdna vrata, 3. sezona, 14. del ameriške . nanizanke 22.35 Seinfeld, 5. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 23.05 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 23.35 Caroline v velemestu, 2. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 0.05 E+, ponovitev Pop TV 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 90. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 61. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 87. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 59. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 18. del ameriške nanizanke 15.00 Prava ljubezen, 60. del venezuelske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 88. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 62. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 91. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Preden se zbudi, ameriški film 21.45 Hitri Edi, 6. del angleško-ameriške nanizanke 22.40 XXL premiere 22.45 Alias, 2. sezona, 19. del ameriške nanizanke 23.40 Seks v mestu, 5. sezona, 5. del ameriške nanizanke 0.10 Prošnja pred usmrtitvijo, ameriški film 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama Prva TV 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 455. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 82. del italijanske seri je 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.50 TV prodaja 14.10 Barabe in princese, 6. del hrvaške serije 14.45 Na moj način, pogovorna oddaja s Sašo Gerdej 15.50 Ljubezenske prevare, 6. del ameriške resničnostne serije 16.45 To je Bush, 3. del ameriške serije 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 456. del ital. telenovele 18.05 Čarovnije, 83. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja ■ 21.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 21.55 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.30 Milice, slovenska akcijska komedija, 1997 00.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 01.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 01.55 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 02.30 Milice, slovenska akcijska komedija, 1997 TevePika encih, pon enja, rojevanje PCP ivna oddaja, pon ČETRTEK, Slovenija 1 a G) ИВ 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO IUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO IUTRO 9,00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.50 ODDAIA ZA OTROKE 10.20 POD ŽAROMETOM 11.10 IZZIVI 11.35 OMIZJE 13.00 POROČILA, SPORT, VREME (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 DRUŽINSKE ZGODBE 14.15 UMETNOST IGRE 14.40 ODPETI PESNIKI 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN (VPS 15.10) 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 25/52 (VPS 15.45) 15.50 RISANKA 15.55 GOKART 26, EBU DOKUMENTARNI FILM (VPS 15.55) _ 16.10 17.00 17.30 18.20 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 0.20 1.15 2.10 2.35 na liniji, oddaja za mlade (vps 16.10) novice, slovenska kronika, šport, vreme (vps 17.00) Štafeta mladosti (vps 17.30) duhovni utrip (vps 18.20) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, sport tednik (vps 20.00) osmi dan (vps 21.00) knjiga mene briga - h.c.andersen: pravljica mojega življenja (vps 21.30) odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00) glasbeni večer slovenski glasbeni dnevi 2005 - komorni orkester solistov kos dss, koncert ob obletnici pro musice vive (vps 22.50) DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PONOVITEV tednik, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 02.10) infokanal iE Slovenija 2 6.00 Tv Prodaja 6.30 Rad igram nogomet, pon 7.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 8.00 Slo motion, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, po i 10.00 Štiri tačke, oddaja o hiinih ljubi t 10.30 Jana, oddaja o sončni strani Zivi < idej - disleksija, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skle darjem, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna odlaja 13.00 NaSa mala klinika, POP TV 14.00 Tv prodaja 14.30 Glasbeni mozaik 15.30 V Krpanu z Davorjem Radolfijem, pon 16.00 To morate vedeti, KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, pon 16.30 Tv prodaja 16.45 V dražbi z.... prvič 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 17.30 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 4 del, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Krylov, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, Živo 19.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 20.00 Arana, dr. alternativne medicin :, 5. del., prvič 20.30 Sijaj 21.00 Živeti zdravo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informal 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Tv Prodaja 01.30 Glasbeni mozaik 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 13.35 TV PRODAJA 14.10 TEDENSKI IZBOR 14.10 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 14.40 SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI TV MARIBOR 15.10 SIMPSONOVI, AM. RISANA NANIZANKA, 16/22 15.35 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.40) 16.10 GALILEJEV BOJ ZA NEBESA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2., ZADNJI DEL, PON. 17.20 MOSTOVI - HIDAK: BREZ MEJA - HATjRTALAN, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ JUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 19.00 UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 10/17 (VPS 19.00) ^ 20.00 KONCERT ZA EVROPO, POSNETEK IZ PALAČE V PARKU SCHOENBRUNN NA DUNAJU (VPS 20.00) 21.35 KLIENTKA, FRANCOSKA DRAMA (VPS 22.00) 23.10 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV 23.55 SLADKO ŽIVLJENJE, ITALIJANSKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 00.20) 2.50 INFOKANAL Kanal A 23.6.2005 9,25 TV prodaja 9.30 Domače kraljestvo, 3. sezona, ponovitev 3. dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 10.50 e+, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Domače kraljestvo, 3. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 173. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 68. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 6. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 2. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 2. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 e+ 18.10 e+ Obisk 18,50 e+ Parada plesa z Barbro Drnač 19.50 e+ Večerja z zvezdo 20.00 Krimič: Lobanje, kanadsko-ameriški film 21.55 Ljubezen v laseh, 2. sezona, 4. del angleške nadaljevanke 22.55 Sreča, 1. sezona, 5. del angleške humoristične nanizanke 23.35 Navigator, ponovitev 0.05 Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.50 e+, ponovitev Pop TV 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 91. dela meh. nad. 9.40 Zastavljeno srce, pon. 62. dela venez. nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, pon. 88. dela meh. nadaljevanke 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 60. dela venez. nad. 12.45 Hitri Edi, ponovitev 6. dela angleško-ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 6. sezona, 19. del am. naniz. 15.00 Prava ljubezen, 61. del venez. nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 89. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 63. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 92. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Na kraju zločina: Miami, 2. sezona, 21. del ameriške nanizanke 22.25 XXL premiere 22.30 Vozel Palestine, dokumentarna oddaja 23.35 Seks v mestu, 5. sezona, 6. del am. nanizanke 0.05 Surova pravica, ameriški film ^ 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama Prva TV B Q0 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.30 Tri v vrsto 07.45 Spomin 08.00 TV prodaja 08.30 Tri v vrsto 08.45 Spomin 09.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.25 Spomin 09.45 Tri v vrsto 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 456. del ital. telenovele 11.00 Čarovnije, 83. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.10 Ena na ena, ponovitev 15.00 Milice, slovenska akcijska komedija, 1997 16.30 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 457. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 84. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Alo, alo, 14. del angleške serije 20.35 Vikarka iz, 3. del angleške serije 21.05 Črni gad, 3. del angleške serije 21.35 Hotel poldruga zvezdica, 3. del angleške serije 22.10 Gospod Bean, 14. del angleške serije 22.40 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 23.30 Alo, alo, 14. del angleške serije 00.05 Vikarka iz, 3. del angleške serije 00.35 Črni gad, 3. del angleške serije 01.05 Hotel poldruga zvezdica, 3. del angleške serije 01.40 Gospod Bean, 14. del angleške serije 02.10 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja TevePika m*} PCP 6.00 Tv Prodaja 6.30 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino in sedanjostjo, 4 del, pon 7.00 V Krpanu z Davorjem Radolfijem, pon 7.30 Aruna, dr. alternativne medicine, 5. del., pon 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9,30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, rojevanje idej - disleksija, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Eko šola, kot način življenja odpadke ločujemo, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Glasbeni mozaik 14.00 Preverjeno POP TV 15.00 Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 2 del, pon 16.30 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 17.30 Navigator, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Šter, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 19.30 Živeti zdravo, pon 20.00 To morate vedeti, Turistična agencija Relax, živo 21.00 A TO |E TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Tv prodaja_ RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 1Z15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 07.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena voičila 13.30 Stare, ma lepe 07.15 Bim-bam-bom 15.00 INFO oddaja 14.00 Kratke novice 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 15.30 Osmrtnice, obvestila 14.05 Napovednik 08.00 Kmetijski nasvet 15.45 Koledar prireditev 14.15 GV v etru 08.10 Sredin trn 15.50 Pričevalci vere 14.30 Kulturni utrinki 08.30 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 15.00 INFO oddaja 08.45 Spominjamo se 17.00 Slovene' Slovenca vabi 15.30 Osmrtnice, obvestila 09.00 Poročila 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.45 Koledar prireditev 09.15 Napovednik 18.15 Nas gost 15.50 Pričevalci vere 10.00 Poročila 19.30 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne 10.15 Srečno na poti 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) zagate 4. Aktualno 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 20.00 Radio Vatikan 18.00 Poročila, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 18.15 Glasovanje za Vaio pesem 12.05 Besede Matere Terezije 20.30 Radijska molitev 19.00 Kratke novice 12.15 Voičilo PRO-jevcem 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 Napovednik 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 21.15 Svetniiki kandidati - škof Vovk 19.30 Za otroke 12.50 Iz žitnice slovenstva Ponovitve: 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 13.00 Zlati zvoki 22.00 Za življenje 20.00 Radio Vatikan 14.00 Kratke novice 23.00 Obala neznanega 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 14.05 Napovednik 24.00 Slovene' Slovenca vabi 20.30 Prijatelji radia Ognjiiče 14.15 GV v etru 04.40 Radio Vatikan 21.30 Mozaik dneva 14.30 Kulturni utrinki 22.00 Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji 14.45 Sredin pogled v svet radia Ognjišče II. (2. - 5.) 15.00 INFO oddaja NEDELJA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Iz žitnice slovenstva 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. Maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15,30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Škofov nagovor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 2030 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 23.45 Svetniški kandidati 00.30 Iz življenja vesoljne Cerkve 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK SOBOTA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, Vaša pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom Zvonjenje Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice. obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 1150 Iz žitnice slovenstva 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.), Vstani in hodi (3.) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan SREDA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačič Potrditev teorije, da so razlike med dobrimi in malce boljšimi moštvi pogosto le v glavi, je prišla tudi v tretji tekmi finala slovenske košarkarske lige. Slovan je imel prosto pot do zmage, saj se je Olimpija že praktično vdala, a so v končnici tekme zatajili ključni igralci s Kodeljevega. Vse je v glavi Simon Petrovje dodobra kompromitiral svoj delež k zmagi na drugem srečanju. Skoraj neverjetno se mi je zdelo, kako se lahko košarkar s takšnim renomejem ustraši odgovornosti in v nekaj napadih porabi kredit, ki si ga je nabiral skozi celotno srečanje. Petrov je deloval kot kakšen mladinec, ki so ga vrgli članom, da se iz svojih napak kaj nauči. Njegove napake so bile tako za-četniške, daje bilo jasno, kaj je posredi. Strah pred zmago je že skoraj patološki vzorec naših košar-kaijev. Če se takšne reči dogajajo v končnicah prvenstva, kako lahko potem pričakujemo, da bodo naši reprezentantje preživeli pritiske na tekmovanju, kot je evropsko prvenstvo. Tudi Petrov ima za seboj kar nekaj izkušenj iz tujine, zato se ne moremo sklicevati na prekaljene tujce, ki jih v naši izbrani vrsti kar mrgoli. Zal ni med njimi enega, ki bi bil dovolj predrzen in hladen, pa bi lahko sam odločal velike tekme. Seveda s tem nočem zmanjševati individualne kvalitete naših fantov, ki jim je košarka bolj ali manj jasna. Zmagovalna mentaliteta pač ni nekaj, kar gre skupaj z dobrim obvladovanjem žoge in borbenostjo. Vsako moštvo njora imeti nekoga, ki ga je dovolj v hlačah, nekoga z ubijalskim instinktom. Govorimo o vodji na parketu, tistem, ki spodbuja soigralce in jim kaže pot skozi krizne minute in sekunde. Tdkšne potenciale ima denimo Saša Don- čič, ki je šel v karieri čez vzpone in padce, tuja pa mu ni niti ulica, na kateri se je naučil boja za preživetje. Če k temu dodamo tudi talent in občutek za razvoj dogodkov na igrišču, potem dobimo košarkarja, ki lahko dvigne moštvo. Prav tega je manjkalo Slovanu v soboto popoldne, ko je zapravil prvo zaključno žogo. Tako seje tehtnica prevesila na stran zelenih, ki se še naprej šlepajo na ramenih izvrstnega Marina Baž-dariča, edinega košarkarja, ki lahko z nekaj potezami preseže kolektivno apatijo. Seveda ima tudi Bažda v sebi instinkt ulice, s katerim vedno znova preseneča svoje nasprotnike. Kot pravimo v žargonu, ima reški ostrostrelec izjemno sposobnost "branja igre", kar kratkih prebliskov gledamo garaško košarko, ki temelji na utrujanju nasprotnikov in gledalcev. Nekaj več navdiha zasledimo pri Slovanu, ki ima v svojih vrstah nekaj velikih potencialov, od katerih velja omeniti Petroviča in Rozmana. Zdaj šele vidimo, kako prav bi prišel zdrav Dončič, ki bi mu verjetno uspelo zlomiti Olimpijo na njenem terenu. Strah pa je gotovo tuj Emanu-elu Ginobiliju, ki je na prvih tekmah velikega finala uničil peklensko obrambo Detroita in še enkrat potrdil, da košarka NBA ni več v lasti severnoameriških igralcev. Tako osmešiti najboljšo obrambo v ligi, je res nezaslišano. Sam sicer težko verjamem, da se bo to dogajalo v nedogled, Zmagovalna mentaliteta pač ni nekaj, kar gre skupaj z dobrim obvladovanjem žoge in borbenostjo. Vsako moštvo mora imeti nekoga, ki ga je dovolj v hlačah, nekoga z ubijalskim instinktom. Seveda govorimo o vodji na parketu, tistem, ki spodbuja soigralce in jim kaže pot skozi krizne minute in sekunde. se odraža v velikem številu ofenzivnih skokov. Nič čudnega ni, da je hrvaški reprezentant edini igralec Olimpije z neomejenim kreditom pri Filipovskem, ki je v svojih rotacijah precej neizprosen in pogosto tudi pozabljiv. Težko se uprem občutku, da so nekateri košarkarji neupravičeno v drugem planu. Tu mislim predvsem na Marjana Manceja, ki je eden redkih "znalcev" v tivolskem moštvu. Očitno se sindrom zatiranja umetnikov nadaljuje, kar se odraža tudi na sami igri. Razen toda že zdaj je jasno, da je Ar-gentinec rojen zmagovalec, ki zna odlično predvideti tok dogajanja. Seveda gre za jasno znamenje inteligence, ki je bila edina vsem velikanom košarke NBA ne glede na barvo kože ali nacionalnost. Seveda se moramo zdaj vprašati, koliko Gino-bilijev je že igralo v Evropi, a so bili (ne)namerno prezrti s strani tistih, ki odločajo, kdo bo igral v severnoameriški košarkarski ligi in kdo ne. Koga vse sem s tem mislil, lahko presodite sami. Ej, stari, paz', da te nam' na gobec! Tako nekako se sliši, preden pride do razkola vseh tistih silnic, ki še omogočajo neko mero strpnosti. Takoj zatem se začne šport, ki je znan že od pamtiveka - PRETEP! Če je Charles Dan vin definiral naravno selekcijo prek evolucije, potem pretep med dvema ali več jeznoriti-mi osebki sodi v poglavje o boju za obstanek. Različne tolerančne stopnje privedejo do skrhanega potrpljenja, ko nagon preseže razum. Štajercem se tedaj "spipa", osrednjim Slovencem "poči film", vsem skupaj pa se kratkomalo "strga". Z vseh strani začne padati, končni izid pa izvrže najbolj reprezentativnega - pa naj je borec močnejši ali pa pametnejši. Reprezentativnost je za sleherno družbo pomembna, saj izkazuje popolnost, evolucijski izkupiček. Skupek pravšnje moči in pameti zagotavlja status. Odločilni pretep pa je bitka za statusni simbol oziroma čin, h kateremu gravitira brezhrbtenična okolica. Le-ta se preprosto namag-neti okoli reprezentanta in se ob njem počuti varno, udobno. Pukleži postanejo njegovi podložniki. Hranijo se iz njegovih rok, on pa jih ima kot general postrojene, pa čeprav se pukleži ne vojskujejo. Vojak je namreč le eden, preostali so navzoči le zaradi dvigovanja njegovega ega in morale. Tudi naša civilizacija se je razvijala v podobnih enotah - od temeljne družinske celice pa vse do obsežnega družbenopoHtičnega sistema ali kraljestva. Pretep (za obstoj) je torej naša stalnica in je neukalupljena disciplina, kjer je vsakdo smiselno umeščen glede na svoje sposobnosti. "Spipalo" se mu je Pravkar je mimo prilomastil sr-borit možakar srednjih let. Pa se mu ja ne bo prav zdaj "spipalo" ... Kaj ti je, kaj klobasaš? Razlagam o pretepu, mu mirno odvrnem. Pa ti si bu-telj; pretep je vendar praksa, ne pa teorija! Počakaj malo, ti bom še enkrat razložil... Ne teži, prosim te lepo, glavo mi bo razneslo! Nenado- šop las, ki je lezel iz še preostalega rodovitnega lasišča, pa se mi je neznansko zasmilil. Le kako se jim da rasti na tej bedni lobanji? Naj že spokajo nekam drugam, kjer bodo imeli vsaj zanimivo družbo ... In še kup takih opazk mi je tedaj migotalo pred radovednimi očmi. Žal pa je moja mi-gotanja prestregla "balinkugla". A se ti nemara delaš norca iz mene? Jaz pa se mu še vedno smejem ... Da te ne bom "focnil"! Pa daj, "focni", karkoli že to pomeni, mu smeje se pobalinsko odvrnem. Nenadoma njegove oči postanejo črne, kot je črna dlaka sosedovega Murija. Obraz za-ripel, težka delavska roka se iztegne, vzame odločilni zagon, kot kača se želim izmakniti... Prepozno! Flop ma prasnem v smeh. Nikakor se mi - njegova dlan se z vso hitrostjo pri-ni uspelo zadržati. Njegova glava je lepi na moje lice. Glava se kot zjut-bila namreč podobna "balinkugli", raj brneča vekarica zatrese - pa ti si Stari prijateljici Meri (desno) in Rozi (levo) na najrazličnejših obletnicah vedno obujata spomine: "V naši vasi so fantje pogostokrat prepevali podoknice. Vselej pa jim je uspelo prebuditi tudi kakšnega očaka, ki se je potem kar v gatah zapodil za njimi. Kako pa je bilo pri vas, Rozi?" zares nor! A hočeš še eno? Ne, ne, daj mir, dovolj je... Že tako ali tako sem veslal na eni izmed tisočerih zvezdic, ki so krožile okoli moje glave. Še eno podobno veslanje bi bilo pa že preveč. Jaz sem človek akcije, se zadere. Sem opazil. Spet se primem za boleče lice. Povej mi raje kakšno akcijsko! Katere filmske zvezde pa obožuješ? Jackie Chan, Bruce Lee, Jean Claude Van Damme - to so res sami carji! Ni dobrega filma brez pretepa, še doda in se zlekne v bližnji naslonjač. Dovolj bo, že vidim, vse mi je jasno. (Najbrž po njegovo tudi dobrega hokeja ni brez pretepa.) New York in veselica Tale pa je bil falot, kajne? A treba je vendarle priznati: užgal je prekle-mano dobro. Navkljub vsemu pa obljuba dela dolg. Zdaj bo dobil pretep, v katerem se bo kar iskrilo. Nekatere osebe bodo morale biti izmišljene. Zdaj bo šlo namreč na nož! Čista akcija, kakršno si želi in kakršna je bila denimo v Scorsesejevemu filmu Tolpe New Yorka. Tam se Amsterdam Vallon (Leonardo DiCaprio), mladi irsko-ameriški priseljenec, po petnajstih letih vrne v Five Points z željo po maščevanju Williamu Cut-tingu oziroma Billu Klavcu (Daniel Day-Lewis), mogočnemu vodji an-tiimigrantske bände, ki je ubil njegovega očeta. Njegova pot pa postane bitka tako za osebno preživetje kot tudi za preživetje njegovega naroda. Višek doseže med vojno leta 1863, ko je Amerika priča najhujšim mest- nim nemirom v vsej zgodovini. Takšnega visokoproračunskega in pre-vratniškega pretepa Slovenci sicer nimamo na filmu, imamo pa kup socialno obarvanih, ki so predvsem plod nerazumevanja posameznikove genialnosti ali pa socialnih krivic in nepravičnosti. Omeniti velja pretep psihofizično obubožane družine v Cvitkovičevem filmu Kruh in mleko ter številne nesporazume, ki so nastali po literarnih predlogah in odzvanjajo krut in težak socialni boj našega malega človeka (bajtarja, dninarja, proletarca), ki se je neuspešno pretepal z mlini na veter. Pretep je bil najpogosteje izzvan tudi zaradi pristne tradicionalne folklore. Na veselicah je bil namreč obvezna "vaška športna igra", ki so jo uprizarjali za osvajanje ženskih src. 73-letna upokojenka Meri Turšič iz Goričice pod Krimom se spominja krvoločnih pogledov, ostrih prijemov, sunkovitih udarcev in premetavanja miz ter kozarcev, medtem ko so se brhka dekleta le hudomušno muzala in ocenjevala boje, ki so potekali pred njihovimi očmi. Bile so nekakšne predhodnice današnjih lepotic, ki med boksarskimi rundami koketno blažijo živčnost. "Največji pretepači so bili sicer s sosednjega Brega. Ti so se radi tepli! Imenovali smo jih fačkarji. Edino Varškov France, zares velik in močan mož, jim je bil kos. Tudi me smo bile večkrat krive za kakšen nesporazumček. Nekoč sem se s prevaljskimi otroki sankala. Pri Peršinovih je bil neki fant, pastir Maks. Jaz pa mlada in norčava - in sem ga zmerjala. Potem pa se za- kadi za mano, jaz v tek in k Trojarje-vim v vežo, kjer sem se mu skrila." na kratko Zver izrekel sožalje družinam umrlih športnikov Sožalje družinam v nedavni hudi prometni nesreči v Ljubljani umrlih športnikov se je pretekli teden pridružil minister za šolstvo in šport Milan Zver. Kot je v zapisal v sožalnem pismu družinam, ga je novica o tem, da so na cesti znova ugasnila mlada življenja, globoko pretresla. "Nesrečna usoda mladih atletov je močno posegla med nas. Nedvomno bo pustila nenadomestljivo vrzel v slovenskem športu, še večjo praznino pa v srcih "Če nima« grifa, nimaš kaj iskat! Sicer je pa recept znan: sunkovit in nenaden udarec, rukar, cuf, cuf, nemudoma za volan in proti ambulanti." : Organiziran pretep je definirana različica darwinistitnega boja za obstanek -razum je pred nagonom. Ko pa si je v znameniti bitki za naslov svetovnega prvaka Tyson privoščil Holyfieldov uhelj, je nagon znova prevladal nad razumom. lo, bili so strašnejši časi. Jaz ti še enkrat povem, če bi mi kdo hotel kakšno škodo naredit... Samo rukar, potem ga pa lahko brezplačno do ambulante zategnem. Lahko se zmenimo za vse... Polagam roke, vse, vse... hitro tečem, plavam - vedno s plavut-kami, špilam nogomet... "Kako pa?" V obrambi me imajo za kostolomca! Royal Ivey Če je naša Meri spremljala boje vselej z distance, potem je treba spoznati tudi glavne udeležence, ki so bili tedaj v ringu. Nekateri, kot je denimo 55-letni slikopleskar Royal Ivey iz Češče vasi, so dobesedno prikovani na ring. Močne pesti so jim bile položene v zibko, kočljive situacije pa jih poiščejo, še preden se: zavejo. Jaz sem doma na lojtri, pravj Ivey, medtem ko nanaša na steno še zadnjo plast izravnalne mase. Vidiš to roko? 100 kg ti dvignem, kadar hočeš! Nimaš kaj... Nikogar se ne bojim; samo samozavest je potrebna! Zadnjič sem na meter širokem gradbenem odru na višini nascal neke mlade junce. Ti povem, hiter sem kot ... Ma prav nobene možnosti niso imeli... To je tako kot pri boksu ali pa roko-borbi. Če nimaš grifa, nimaš kaj praskat. Nekoč se je v vojski neki bosan'c s sekiro spravil name. Samo roko sem nastavil, ustavil sekiro, potem pa en oster direkt... "Ne verjamem!" Kaj ne verjameš? Poglej: enostavno narediš tole... Cuf, cuf, rukar, pa že leži! Nobenega odvečnega mahanja z rokami - potem si že prepozen! Jaz nikoli ne nastavim še drugega lica, kot je to počel Jezus. To ni v mojem značaju! Treba jim je pokazat! Samo grif moraš imeti. Enkrat so neki cigani prišli na veselico. Vsi so se razbežali pred njimi, jaz pa sem ostal. Kaj bom bežal?! Ti povem, samo rukar, pa v ambulanto z njim. Ali pa zadnjič, ko so mi kradli po hiši. Ma, če jih dobim... Ven ne pridejo živi. Samo enkrat se je sosed Gorišek izživljal nad našimi teleti ... Od takrat, verjemi, si niti blizu več ne upa. "Kaj pa poškodbe, Royal Ivey?" Kakšne poškodbe neki! Nekoč sem nekega pijančka s tal pobiral, pa mi je nenadoma z glavo dva zoba zbil. Od tedaj nikoli več nikogar ne pobiram. A kaj hočeš... Saj ni nobene konkurence! Kaj pa je v Novem mestu? Nič drugega kot tisti kung-fu. Včasih se je na Portovaldu ubija- Boj brez klanja Danes je Royal Ivey nasploh polno zaposlen (slikopleskarstvo, slikanje, gradbeništvo, šport, druženje), svoje samoobrambno znanje pa že podaja svojim vnukom. Ne dvomim, da bodo uspešni tako kot njihov ded. Meri Turšič ob večerih rada posedi na klopi pred hišo in radostno ogleduje cvetočo pokrajino. Koleraba, krompir, koruza, drobnjak, peteršilj - vse je na svojem mestu. Ko se zno-či, si pred televizorjem navadno na-toči lavor vode, v katerem namaka svoje noge. Pravkar so na sporedu Trenja. Debata teče okrog nekega mladoletnika, ki so ga zabodli z nožem. V studiu so tudi njegova družina in prijatelji. Vsi jočejo pred kamerami in ne morejo razumeti, da se jim je pripetila takšna tragedija. Povod naj bi bilo izzivanje. "O Marija, svetkriž-božji, kam je šel ta svet? Ali je sploh še pametno pošiljati otroke ven?" Seveda je! In tudi stepejo naj se še! Saj je bilo tudi včasih tako, ko je veselični šport razdvajal, a tudi povezoval. Prešeren je v Uvodu h Krstu pri Savici zapisal: "Vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje." Naj pripomnimo: naj se le vname boj, vendar brez mesarskega klanja! Lovro Kastelic Znan logotip nogometnega EP 2008 Evropska nogometna zveza je pretekli teden predstavila uradni logotip evropskega nogometnega prvenstva, ki ga bosta leta 2008 priredili Avstrija in Švica. Slednji je nadvse zanimiv, saj je na njem poleg obvezne zeleno-bele nogometne žoge upodobljena tudi tri-glava rdeča gora, ki zelo spominja na slovenski Triglav. Če se bo-do slovenski reprezentantje L°eotip ze'° spomin'a na naS T"B'av uvrstiti na EP 2008, s poistovete- Seveda pa je za zmage bolj kot lo-njem ne bi smeli imeti večjih težav, gotip pomembna njihova igra. vseh, ki smo te mlade spremljali v njihovem osebnem in športnem razvoju," je zapisal Zver. Milan Zver obžaluje smrt mla dih športnikov. Ena največjih skupin današnjih dni, predhodnica brit-popa in glavni 'krivec' za to, da se je kitarski rok vrnil na britanske lestvice, je končno izdala nov studijski album, ki po produkciji spominja na rokovsko klasi-ko poznih 60. in zgodnjih 70. let. Prvi singel Lyla je takoj po izidu zasedel prvo mesto na lestvici singlov UK, ob izidu albuma pa je skupina prejela tudi priznanje za najuspešnejšo zasedbo desedetja, saj so se v teh letih največkrat pojavljali na uradnih lestvicah singlov in albumov v Veliki Britaniji. Pretekla tri leta so bila v veliki meri precej prehodnega značaja za Oasis, saj so zamenjali bobnarja in imeli stalne težave tako s snemanjem kot z ustvarjanjem, pa vendarle jim je na koncu uspelo pripraviti enega bolj zrelih in koherentnih zvokov do sedaj in ustvariti album, za katerega bo šele čas pokazal, da gre za enega njihovih boljših in močnejših izdelkov nasploh. Trenutek Lise Stansfield Lisa Stansfield je znova dokazala, da je ena boljših britanskih izvajalk, ki svoj vokal spretno krmari skozi repertoar sofisticiranega in odraslega soul-popa. Enajst čutnih življenjskih zgodb, med katerimi sta tudi prvi singel Treat Me Like a Woman in odlična priredba pesmi When Love Breaks Down Prefab Sprout, je produkcijsko dodelal Trevor Horn. The Moment je pravšnji glasbeni "trenutek", primeren za uži- vanje nekoliko mirnejšega življenjskega utripa. Se posebej se bo prile-gel vsem, ki iz dneva v dan tako ali drugače hitite. Glasbeno popotovanje očarljive pevke, namenjeno ljubiteljem nežnega, pa vendar izrazite- ga ženskega soula. Na cedeju sta tudi videospota za pesmi: Treat Me Like a Woman in If I Hadn't Got You. Priznanja Menart Records V torek, 7. junija, so pod velikim šotorom, postavljenim na dvorišču sedeža firme, organizirali piknik, ki je zaznamoval 10. obletnico prve slovenske izdaje pri založbi Menart Records in pri tem izkoristili priložnost za vsakoletno podelitev priznanj izvajalcem za prodajo fonogramov. Zlato priznanje za prodajo 5.000 enot tretjega studijskega albuma Malo po-malo na slovenskem področju je prejela ena uspešnejših hrvaških t. i. dance skupin Karma, ki je poleg velike priljubljenosti doma in v Sloveniji dosegla tudi zavidljiv uspeh na Češkem in Slovaškem. Platinasto priznanje za prodajo 10.000 enot so prejeli trije albumi dveh izvajalcev, ki so v minulem letu vsak zase dosegli svojevrsten uspeh. Prvo "platino" je prejela Alya, ki je z istoimenskim prvencem že več kot leto med najbolj prodajanimi albumi v Sloveniji, drugi dve pa zasedba Bepop, in sicer tako za lanski album bepop kot za cede božičnih pesmi Božič je. Najžlahtnejše priznanje - diamantno - pa je letos prejela ta čas najbolj vroča slovenska zasedba Atomik Harmonik za album Oasis - Don't Believe The Truth Radio rika Brizgaaaaj!, ki je svoj prvenec prodala v nakladi 25.000 enot. Poleg podelitve priznanj so vse povabljene zabavali nekateri uspešnejši in ta čas najobetavnejši Menartovi izvajalci. Najboljši keramičar med raperji 6 Pack Cukur je predstavil singel Joj Lolita, skupina Bepop poletno uspešnico Prisluhni školjki, velenjski raper-ski podmladek, petnajstletni TrIIIple, je s samozavestjo in presenetljivo izvajalsko rutino s skladbo XXX pevke napovedal, da bo v prihodnje krojil slovensko hip-hop sceno, iz Splita je v goste prišel mladi Luka Nižetič in predstavil uspešnico Prolječe, za vrhunec prireditve pa so vsekakor poskrbeli Atomik Harmonik z mednarodno uspešnico Turbo Polka. Naj omenimo še to, da so se poleg vseh domačih izvajalcev torkovega piknika udeležili še nekateri znani hrvaški Menartovi izvajalci: Goran Karan, vsi trije člani skupine Karma in dvojec skupine Colonia - pevka Indira Vladič-Muj-kič in DJ Tomislav Jelič-Kameny. Giv mi mani Po uspešnem videospotu za singel Hir aj kam hir aj go seje Magnifi-co vrnil na televizijske zaslone z novim spotom s svojega mednarodno uspešnega albuma Export-Import. Novi singel Giv mi mani (turbo mix) je izšel 2. junija na novi mednarodni različici albuma Export-Import. Videospot je s svojo energijo in estetiko, s katero sledi smernicam svetovne videoprodukcije, deležen številnih predvajanj tako na domačih kot na tujih televizijah. Z novim izdelkom Mag-nifico znova dokazuje, da je nesporno eden najbolj samosvojih umetnikov pri nas, saj je vsak glasbeni ali filmski projekt zanj izziv in priložnost za širjenje lastne kreativnosti. Slakova ošabnost horosko začela pri-/lade Janez Kadar v naši hiši gledamo Trenja, se pogosto sporečemo. Nič drugače ni bilo minuli četrtek, ko so se v oddaji ukvarjali s skladom kmetijskih zemljišč, njegovimi nadzorniki in mimogrede še povpraševali, kaj si gledalci mislijo o delu ministrice Marije Lukačič. Nič dobrega seveda. Oddajo sta si v celoti ogledala le oče in sestra. Sestra zato, ker pol oddaje vzdihuje, kako je Slak čeden in kako inteligdnten(!), oče pa se je delal, da ga domnevna korupcija res zanima, kajti "zdaj pa hočem vedeti, ali je ta SLS res tako skorumpirana ali pa ji je spet podstavljena pasja bombica". Sama sem vzdržala le nekaj minut, potem pa iz razočaranja vzela v roke dnevno časopisje. Že na začetku oddaje je namreč voditelj Uroš Slak na desni strani zaslona prikazoval in komentiral podobe ljudi, ki so sodelovanje v oddaji zavrnili. Imen najmanj štirih, ki jih je naštel, si nisem utegnila niti zapomniti, pogled pa se mi je ustavil ob imenu ministrice Marije Lukačič, edine ženske v vladi Janeza Janše. Nobene ekstra afinitete nimam ne do te ministrice ne do sufražetarskih popadkov, pa vendar... Slak je rekel približno takole. "Povabili smo tudi ministrico, pa se našemu vabilu ni odzvala. Na ministrstvu so dejali, da je v času oddaje zasedena, in sicer da gosti evropsko komisarko za razvoj podeželja. Ko smo preverili še enkrat, smo ugotovili, da je evropska komisarka tisti večer na večeiji le z državnim sekretarjem Francijem Butom, ne pa tudi z ministrico Liikačičevo." Kaj je Slak s temi dejstvi povedal gledalcu? Prvič, da ministrica ni želela priti v oddajo Trenja. Drugič, da se je izgovorila na obisk evropske komisar-ke. Tretjič, Trenja se ne dajo in so podatek preverili. Četrtič, pri preverjanju so ugotovili, da se v kabinetu ministrice lažejo, saj ta večer ni imela v načrtu večerje s komisarko. In slednjič, ministrica je torej imela čas, ampak v oddajo ni prišla. Lepo je bilo slišati voditelja, kako se je razhudil. In čeprav si njegove oddaje večkrat z veseljem ogledam in mu občasno priznam dolžno spoštovanje, je tokrat njegov napuh vsega obžalovanja vreden. Gremo po vrsti. Ministri, predsednik vlade, predsednik države NISO DOLŽNI nastopati v vsaki oddaji, v katero jih medijske hiše poyabijo. Preprosto niso dolžni! Pa če se Slak še tako repenči. Ministri sami presojajo, kdaj imajo poleg svojega odgovornega dela čas za medijske nastope. Nobenega preiskovalnega novinarstva zato ne potrebujejo na POP TV, da še dodatno preverjajo, ali je ministrica tistega dne res bila na večerji z evropsko komisarko ali pa je preprosto kupovala obleko zase, ker je imeli njena hči maturantski ples. Ministrici Lukačičevi se opravičujem, saj ne vem, ali sploh ima otroke in ali je kdo od njih maturant. Želim samo opozoriti, da si politiki na najodgovornejših položajih smejo(!) izbirati oddaje, v katerih bodo nastopili in v katerih ne. Načeloma bi lahko nacionalka vsake Odmeve; bližno takole: pri Kanegri je nastalo novo školjčišče in predsednik Janša se našemu vabilu v oddajo Odmevi, v kateri bi komentiral to dejanje naših sosedov, ni odzval. Se več, njegov tiskovni predstavnik nam sploh ni povedal, kje se mudi ta čas. To je do absurda privedena Slakova logika. Poleg tega se je Slak lotil še napačne osebe. Tisti, ki poznajo kariero ministrice Lukačičeve, so mi povedali, da niti na prejšnjih funkcijah, ki jih je opravljala, ni veliko medijsko nastopala. Medijev ne mara, se jim izogiba, in to tudi takrat, ko so situacije bistveno manj kočljive, kot so s skladom kmetijskih zemljišč. Njeni nastopi v medijih s tem, da je javna fiinkcionarka, niso neposredno povezani. Hvala Bogu, da je v Sloveniji za zdaj še tako. Si predstavljate, da bi bila glavna naloga vsakega ministra in ministrice tekanje od POP TV do TVS, Radia Slovenija, Kanala A, TV Paprika, TV Nova? Manična gledalka Dvojčka (22. maj - 21. junij) Vaša prizadevanja se vam bodo nadvse obrestovala. Kmalu se bo poznalo na vseh področjih. Imeli boste veliko sreče s financami in z vsem, česar se boste lotili. Kmalu se boste počutili veliko bolje kot pred nekaj časa in se lepo zabavali. Rak (22. junij - 21. julij) Imeli boste veselje z neko stvarjo in se boste lahko še proslavili. Zase in za druge boste hoteli najboljše, kar bi se dalo dobiti, in naredili boste prav vse, kar niorete. Na delovnem mestu bodo z vami zelo zadovoljni, saj ste kot nalašč zanje. Lev (22. julij - 21. avgust) Tako ste jezni, da bi najraje kar zarjoveli. Kako tudi ne, saj ste se začeli natančno zavedati vsega, kar vam leži na srcu. Pa se raje ne vznemirjajte, ker ne boste mogli spati. Kmalu boste imeli lepše ure kot do sedaj. Devica (22. avgust - 21. september) Spet si domišljate, da ste vredni več kot ljudje, s katerimi živite pod isto streho. Malo se brzdajte ali pa imejte toliko poguma in povejte, da tako kot doslej ne gre več naprej, in odidite. Poiščite si pač tak prostor, ki bo za vas res ugoden. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Spet se boste zalotili pri premišljanju. To niti ni tako slabo, pravzaprav je kar zelo koristno in prijetno. Na neko obravnavo boste prišli zelo dobro pripravljeni in ozaveščeni, tako, da vam nihče ne bo mogel priti do živega. Dejanja prijateljev vas bodo razveselila. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Vreme zadnjih dni vam res ne ustreza preveč, saj je za vas veliko preveč mrzlo. Pomislite in se topleje oblecite. Zagotovo vam ne bo žal, če se boste podali na obisk k prijateljem, kjer boste slišali veliko novic in se boste imeli res lepo. Strelec (22. november - 20. december) Poskrbite zase in se ne menite za nikogar. Le tako boste lahko ohranili trezno glavo in razum ter izpeljali stvari, ki so pred vami, čim bolj elegantno in predvsem pravilno. Vse bo še dobro, tudi za vas bodo prišli dobri časi, kakršne si želite. Kozorog (21. december - 19. januar) Vaša domišljavost včasih ne pozna meja. Bilo bi dobro, če bi si ali pa vam bi malo postrigli peruti. Med vašimi gosti se bo znašel nekdo, ki si bo to upal povedati naglas in pred vsemi. Premislite o tem, kaj počnete, morda vam bo bolj jasno. Vodnar (20. januar - 18. februar) Skrbelo vas bo dobro počutje nekega člana družine. Prav nič vam ne bo pretežko narediti, samo domisliti se boste morali, kaj bo to. Ne bo minilo veliko časa in že boste lahko opazovali sadove svojega dela. Kmalu se vam bo odprla še druga finančna priložnost. Ribi (19. februar - 20. marec) Veselo plavajte naprej v svojem morju. Kmalu boste srečali nekoga, ki vam bo ogrel mrzla poletna jutra. Posrečilo se vam bo izpeljati posrečen projekt. Zadovoljen obraz je najboljša obramba proti vsem neprijaznežem. Oven (21. marec - 20. april) Če se ne boste spravili k pameti, boste morali začeti razmišljati nekoliko drugače. Prevzeti boste morali svoj del odgovornosti za dejanja. Pri vas se bo v naslednjih dneh zvrstilo precej preiskovalnih in policijskih vozil. Bodite mirni! Bik (21. april-21. maj) Kmalu boste spoznali, da ste naredüi nekaj zelo narobe. Opravičilo vam bo rešilo kožo in vsi bodo spet zadovoljni. Veselje bo gledati zadovoljne obraze, ki se bodo spet pojavili okoli vas. Privoščite si pomirjujočo kopel v prijetno topli vodi. Nova obzorja d.o.o. Komenskega 11 1000 Ljubljana MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani 6.200,00 SIT Ш iVOBODO } ii IN hRDEC0 l ttm r/na h/ЛЛ IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani 5.000,00 SIT K BZ 'ARHIVOV s0V£IJSK£| OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani 2.200,00 SIT PREMIKI Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani 2.200,00 SIT ЈапехJaniđ PREMIKI ... \ 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani 2.200,00 SIT PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani 3.000,00 SIT MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani 2.200,00 SIT MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani 6.510,00 SIT Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net -w-^ k n j i g a r n a Demokracija nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov SESTAVIL: MIRAN ERCEG Samorog P & Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, Žive teme sedanjosti, literarni junaki in njihove zgodbe, pesniške širine duha m pravljična obzorja sveta. Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon. 01 435 43 06, e-pošta: knjižni.klub©samorog.com, splet: vvww.samorog.com PERZEJEVA MATI V GRŠKI MITOLOGIJI RUMEN AZIJSKI OSEL MESTO V SREDNJI ITALIJI NIKOLA TESLA TOČENJE SOLZA SRBSKO Ž, IME DANSKA IGRALKA NIELSNOVA Ж0 MK KAMENA SOL KRAJ NA LANZAROTU — VOJAŠKI POZDRAV KOZAŠKI POVELJNIK GESLO FRANCOSKI KNJIŽEVNIK FRANCE LISTJE PRI REPI OSTER GLAS OBLAČILO MENIHOV LMEVEC ŠPARTANSKIH KRALJEV NACE SIMONČIČ LOČNICA NEB. TELESA MESTO V JORDANIJI (IZ ČRK NINJE) REKA VZHODNO ODKASP. JEZERA REKA V SEVERNI AMERIKI MOČNO POŽELENE NAPADALEC NAZNANO OSEBO GRŠKI ŠPORTNI KLUB IZ SOLUNA SAHU PODOBNA IGRA JAPONSKI Pffl (KC TELJ ITALIJANSKO M. IME (IZ ČRK ORENE) SLADEK TROPSKI SADEŽ OTOŽNI TONSKI SPOL ZMIETO ŽITO VRSTA VRBE (IZ ČRK AGI) KIM NOVAK FRANCOSKI KRONIST (IZ ČRK DONA) NINO ROBIČ POSTAVA RAST MEHKO USNJE URADNI SPIS NORVEŠKI HIT. DRSALEC (ROALD EDGAR) VRSTA TISKARSKIH ČRK REKA NA TAJSKEM RAJKO LOTRJČ TRINITRO-TOLUOL NUŠA TOME OBZIRNO VEDENJE ALI RAVNANJE NAJVEČJI OTOKV JADRANU POZITIVNA ELEKTRODA AMERIŠKA IGRALKA GARDNER-JEVA POVRŠINA, PO KATERI HODIMO, POD POSLEDICA DUŠEVNE PREOBREMENITVE DETEL, ODOLIN, LEDAVA, NM, NOS, JAK, RL, GA, ARNO, LJUBOMIR PIPKOV, REPENTABOR, ZOLA, NAČELEK, KIRI, AH, ECEVIT, OKAN, BUSH, VEDA, LAB, BONTON, LAN, OVNAR, TAVO, INK, SKITI, ENAČENJE, AKAN, RE, BAER 1 naqrajenci 22. številke 1. nagrada: ANTON MERJASE Šibeniška 6, 10( 2. nagrada: ANDREJA KOVAČI Glinškova ploši 1000 Ljubljana 3. nagrada: FANI BOŽIČ, Novi svet 9, 42; Dobitnikom čestitamo in jih h da nam pošljejo svojo davčne C, )0 Ljubljana č, :ad 3, 20 Skofja Loka krati prosimo, številko. nagrade 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 23. 6. 2005 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". včeraj, danes, jutri... • 13.6.1851 se je v Tolminu rodil veliki admiral Anton Haus. Bil je Slovenec, ki je postal poveljnik avstro-ogrske mornarice. • 13. 6.1889 se je v Vodicah pri Ljubljani rodil pianist in glasbeni pedagog Anton Trost. Izredno seje uveljavil na Dunaju, leta 1939 pa je prišel v Ljubljano, postal redni profesor in rektor na novi Glasbeni akademiji. • 13.6. 1956 so zadnje britanske čete zapustile baze ob Sueškem prekopu in tako po 74 letih zasedbe prepustile območje Egiptu. • 14.6.1868 se je rodil avstrijsko-ameriški zdravnik Karl Landsteiner, ki je zaslovel z odkritjem, da imajo ljudje štiri različne krvne skupine. • 14.6.1940 so nemške čete zasedle Pariz, 22. junija pa so Francozi sklenili mir z Nemčijo. • 15. 6.1815 je bila na Dunaju po padcu Napoleona med zasedanjem kongresa ustanovljena Nemška zveza, ki jo je sestavljalo 38 suverenih nemških držav in državic. • 15. 6.1867 se je v Spodnji Sorici rodil slovenski slikar Ivan Grohar. • 16. 6. 1494 se je rodil francoski pisatelj in zdravnik Francois Rabelais, avtor satiričnega romana Gargantua in Pantagruel. Niti na smrtni postelji ni izgubil smisla za humor. Zdravnike, ki so se posvetovali ob njegovi posteljice zaprosil: "Gospodje, pustite me umreti naravne smrti!" • 16.6.1826 je turški sultan Mehmed II. razpustil elitne enote janičarjev, ki so jih njegovi predniki ustanovili v 14. stoletju. • 16. 6.1944 sta Tito in Subašič na Visu podpisala sporazum o ustanovitvi jugoslovanske begunske vlade, ki pa ga je Tito kasneje izigral. • 17.6.1818 se je rodil francoski skladatelj Charles Gounod, najbolj znan po operah Faust ter Romeo in Julija. Nekoč mu je mlad glasbenik dejal: "Nič več učiteljev, nič več doktrin! Učitelji in doktrine uničujejo umetniško osebnost glasbenikov." Gounod je odgovoril: "Prav imaš. Nobenih očetov več, samo sinovi." • 17. 6.1895 se je v Veržeju rodil slovenski skladatelj Slavko Osterc. • 17.6.1944 se je Islandija iz kraljevine preoblikovala v neodvisno parlamentarno republiko. • 18.6. 1815 sta v bitki pri Waterlooju britan-sko-nizozemska in pruska armada premagali Napoleonovo vojsko. • 19. 6.1921 so sprejeli Ustavo Kraljevine SHS. Proti njej so bili v veliki večini Hrvatje, Makedonci in Slovenci. Vsa izvršilna oblast je na podlagi ustave prešla v roke vladarja. ooled naza od 13. 6. do 20. G. 1 Kmet in cesar Kmetje okrajne gosposke Prem so se odločili, da zaradi težkih razmer pošljejo k cesarju na Dunaj svojega zastopnika, kmeta Andreja Dovgana iz Sembij pri Knežaku, očeta osmih otrok. Dovgan je zbral prošnje 25 vasi premskega kantona in odromal proti daljnemu Dunaju. Na Dunajuse je nastanil v predmestni gostilni Pri zlatem medvedu in oprezal, kje in kako bi lahko prišel do cesarja. 13. junija leta 1827 se mu je le posrečilo, daje svoje prošnje in pritožbe oddal. Potem je čakal na odgovor in radovednim Dunajčanom - če so ga ti seveda razumeli - razlagal o stiskah in uboštvu nezadovoljnih kmetov na jugu. Za moža se je kmalu začela zanimati tudi "vse-vidna dunajska policija". Težke razmere kmetov je naslikal kolikor mogoče črno, ob tem pa odločno poudaril, da bo v njegovih krajih prišlo do punta, če ne bo kmalu pomoči. Že 14. julija 1827 je ljubljanski guber-nij prejel odlok dvorne pisarne z naročilom, naj natančno in strogo razišče vse pritožbe, kijih je navedel Dovgan v svoji vlogi na cesarja. Dovganove pritožbe so se nekaj časa valjale po raznih pisarniških mizah, nato pa utonile v pozabo ... Romantik s severa 15. junija 1843 se je rodil norveški skladatelj Eduard Grieg. Rekli so mu "največji romantik s severa". Na elementih norveške folklore je zgradil norveški glasbeni izraz. Z njegovim delom je dosegla norveška glasba polno uveljavitev v svetu. Najbolj priljubljena sta klavirski Koncert v a-molu in orkestralna suita Peer Gynt. Nekoč je v Parizu zadel Griega avto, ga laže poškodoval in odpeljal naprej. Ko ga je stražnik vprašal, ali si je zapomnü registrsko tablico, je skladatelj odgovoril: "Ne, tega si nisem zapomnil, zapomnil pa sem si glas njegove troblje v a-molu." Zaradi tehničnih težav je moral Grieg nekoč na koncertu svojih del v Oslu zadnjo točko zamenjati z neko Beethovnovo skladbo. Naslednji dan je kritik, ki je veljal za Gri-egovega nasprotnika, zapisal: "Posebno zadnje Griegovo delo je zgrajeno na nemoči in smešni kadenci." - Grieg je po telefonu poklical kritika, ta pa je najprej vprašal: "S kom govorim, prosim?" - Grieg: "Z Beethovnovo dušo. Zadnja točka včerajšnjega koncerta ni bila Griegova, ampak moja." Lojze Ude V Krizah pri Tržiču se je 18. junija 1896 rodil Maistrov borec, pravnik in zgodovinar Lojze Ude. Med 1. svetovno vojno se je bojeval na raznih frontah in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo in majniško deklaracijo je prišel predvojno sodišče. Oktobra 1918 je sodeloval v uporu 2. gorskega strelskega polka v Codroipu in nato z njim v imenu Jugoslavije začasno zasedel Gorico. Med prvimi se je pridružil prostovoljcem majoija Alfreda Lavriča in s tem Maistrovim borcem ter sodeloval v vseh bojih za Koroško. Po končani vojni je v Ljubljani študiral filozofijo in pravo, iz katerega je diplomiral. Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve. V začetku 2. svetovne vojne je kritiziral nenačelno stališče komunistov ob sporazumu s Hitleijevo Nemčijo v času sodelovanja Hitlerja in Stalina. Hitlerjeva Nemčija je po njegovem mnenju pomenila glav- no nevarnost za obstoj slovenskega naroda. Iz enakih načelnih in humanističnih pobud je pred kapitulacijo Italije kritiziral komunistično vodstvo OF, soodgovorno za državljansko vojno v Ljubljanski pokrajini. Neuspešno je poskušal doseči sporazum ali vsaj premirje med Slovensko zavezo in OF. Zelo je nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodove sile, vztrajal pri slovenski individualnosti in se zavzemal za federalno preureditev Jugoslavije. Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis- «« ma bralcev objav- DEMOKRACIJA i j a ni o v skladu z načelom profesi- '»/JT onalne novinarske etike, katere namen je služiti inte- ., p i resom javnosti ne glede na politično, ,. ^ ' svetovnonazorsko ali kakršno koli "|"тнг j| drugo prepričanje. nove vlade se je vpisal kot časten mož - zbral je pogum in častno odstopil. In to je njegova pravica! Vera Ban, Ljubljana Stare siki Тг *v L ■ idövina norm Jernej in njegova pravica Streljanje iz vseh topov, potres in vihar - zgodilo se je vstajenje Mladine! Po dolgem času jim je nekdo ponudil kost in oni so jo zgrabili. Kaj vse si občasni bralci te revije včasih mislimo, ko gledamo opolzke fotografije in beremo zlonamerne članke o ljudeh, ki se jih tak tisk niti dotakniti ne bi smel z besedo! Toda njihova karavana gre dalje ne glede na to, da bi moral zaradi takih opolzkosti že zdavnaj kdo odstopiti kot urednik, novinar ali občasni dopisovalec, ki se naslaja ob prikazovanju parčkov ali nagih in na pol nagih telesc, ki jih tako radi ujamejo v svoje objektive. Njim ni mar, daje revija dosegljiva tudi otrokom in da zaradi njihove bizarnosti starši dostikrat zardevajo pred otroki. ONI, Mladina, so seveda nedotakljivi in ne odgovarjajo nikomur, kaj šele da bi bil kdo pripravljen odstopiti, če bi bil k temu poklican. Pustimo torej ob strani krivdo in nekrivdo, spodrsljaj ali nepremišljeno dejanje, pomembno je, da so nekateri dobili veselje do življenja oziroma pisanja. Po eno do dve strani časnikov so minuli teden krasile (izraz je upravičen, ker gre za "fejst fanta") fotografije Jerneja Pavlina, ki ga tako radi gledamo in poslušamo. Kamor koli bo odšel z odgovornega mesta tiskovnega predstavnika vlade, kar koli bo počel v prihodnje, v zgodovino nimajo več racionalnih elementov (1) Letošnjo poi *nlad smo obhajali številne slovesnosti ob znanih in manj znanih dogodkih iz preteklosti. Ob njih nas ne preseneča uporaba izrazov iz zakladnice KPS, ki jih je denimo uporabila poslanka Lavti-žar-Beblerjeva ob obujanju spomina na dogajanje v taborišču Begunje na Gornjskem v času NOB. Ne moti nas lahkotnost Ropovega videnja partijske preproščine o prostovoljnem pristopu k zavojevalče-vi uničevalni mašineriji. Zaradi takih utečenosti, ki še zmeraj predstavljajo del uradne retorike, se ne bi oglašal. Pozoren pa sem postal na misli dr. Ivana Urbančiča, ki jih je izrazil v svojem intervjuju v 20. številki Demokracije, kjer pravi: "Го pa ne pomeni, da je treba NOB in do-mobranstvo izenačevati, ampak da na stvari gledamo objektivno, saj večina domobrancev ni bila izdajalcev domovine, ampak so bili izzvani s strani revolucije. Ni pa sprejemljivo, da so sodelovali po nalogu njihovega vodstva skupaj z okupatorji v ofenzivah proti partizanom." Žal dr. Urbančič ne daje nobene iztočnice o tem, kako naj bi ravnali ogroženi, ki jim je OF stregla po življenju, da bi s svoje strani ne bili v konfrontaciji s KPS, pri tem pa ohranili samostojnost, dostojanstvo, predvsem pa življenje, če vemo, da je bil za KPS vsak odpor mimo njenih navodil izdajstvo, kar pa je bilo smrtno nevarno, tako kot bi bilo odklanjanje revolucije za udeležence NOB. Ob hudodelstvih, ki jih je zagrešil NOB nad civilnim prebivalstvom tev, ki pa je kmalu ugasnila upanje, da bodo ubežniki v azilu dočakali konec vojne. Komunistični teror je bil prehud za tako pasivnost. Solistični nastop brez organiziranega vodstva bi vodil v polom. Poznam primer, ko je ubežnik odklanjal orožje. Čakal ga je transport v Dachau. Ko je bil že dodeljen v skupino razkritih ak-tivistovOF (terenci!), namenjenih za transport, je spričo razlage, zakaj je pribežal v mesto, začutil sovražno razpoloženje, ki je potrjevalo slutnjo, da živ ne bi prišel niti do Kranja. Izhod iz tega je bil, da se je postavil v bran z drugimi. Vodstvu protikomunističnega odpora lahko očitamo samo to, da je svojemu moštvu prikrivalo veselje zaveznikov nad tem, kako je vojska OF ravnala s civilnim prebivalstvom. Nemogoče si je namreč predstavljati, da je imela zavezniška delegacija na kočevskem zboru zavezane oči in za-mašena ušesa. Ali pa je bila na isti moralni ravni kot KPS. Poleg omenjenega izziva bi dodal še tole: čudim se, da nihče ne upošteva naslednje razlike med eno in drugo stranjo: udeležbo ob protikomunističnem odporu je spremljalo razpoloženje, podobno rekrutom v prvi svetovni vojni. Za sabo niso puščali organizirane mreže terencev in ne instrumentarija za širjenje sovraštva. Vstop v vojsko OF pa je spremljalo hrupno sovraštvo, ki je zaposlovalo vso družino, pri čemer otroci niso bili izvzeti. Spomnimo se kurirčkove pošte, ki pa se danes, ob prepovedi vpletanja otrok v vojno, kaj šele v revolucijo, ne omenja več. Franc Blatnik, Ljubljana v mesta vsaj začasna re: če že ne odpor, je bil e Nenavadne Bavconove izjave Kazenski ovadbi proti odgo-je bil beg vornim za genocid leta 1945 po 373. členu KZ RS se je osumljenemu vojnega hudodelstva ne- s itev. Beg, dina reši- mudoma postavil v bran profesor prava dr. Ljubo Bavcon s trditvijo, da kriminalistična policija dela neodgovorno in da osumljenca sploh ni mogoče kazensko preganjati zaradi kaznivega dejanja genocida, ker v naši zakonodaji takrat tovrstno kaznivo dejanjo sploh še ni bilo opredeljeneo. Takšno trditev je mogoče razumeti, da so bili povojni poboji ujetnikov in ranjencev, kot je to nazorno prikazal v zbranem gradivu Brez milosti dr. Sturm, celo zakoniti. Seveda pa je že tudi sam naslov Policija proti Mitji R. skrajno žaljiv za vsako pravno ureditev. Slovenska policija s takim dejanjem le upraviču-je svoje poslanstvo, kar je njena profesionalna dolžnost, a si tega ni upala razkrivati celih šestdeset let. Profesor prava dr. Bavcona sprašujem, ali je bil niirnberški proces kazenski proces na podlagi obstoječega zakona. Seveda je bil, kar bi kot profesor moral vedeti, če že pol stoletja poučuje pravo. Po haaškem pravu je mogoče sankcionirati slehernega, ki se mu dokaže vojno hudodelstvo. Sprašujem, ali je bila leta 1945 izvoljena slovenska demokratična vlada ali pa je bila takratna vlada vladavina bände, kar se je uporabljalo za žrtve Golega otoka, kjer ljudje niso imeli imen in priimkov, temveč so bili le banda. Ali je bil leta 1945 storjen genocid nad lastnim narodom pod okriljem NOB, Knoja, Udbe? Ali se bo moral takratni zločin pripisati vsem udeležencem NOB? Bog ne daj! Zločin je dokazan, a kje je zločinec? Med udeleženci v NOB so le spomeničarji, privile-giranci itd. Sodna veja oblasti je dolžna oprati madež, ki visi nad vsemi udeleženci NOB. Žalostno za dr. Bavcona pa je, da se že vnaprej javno in pristransko opredeljuje, kot smo zasledili v medijih. )) Kot neobremenjen in objektiven profesor prava, kar žal ni, a bi zaradi moralnih načel moral biti, naj mi odgovori, kje je bil s svojimi izjavami takrat, ko seje osemnajst let vlekel montirani proces proti Vinku Levstiku po 144. členu KZ SFRJ. S takimi neprofesionalnimi izjavami dr. Bavcon žal dokazuje le to, da ni vreden enega samega davkoplačevalskega tolarja. Milan Muhič, Ambrus Do sprave je še zelo daleč Vedno nova in nova odkritja nečednih poslov prejšnje vlade dokazujejo, daje moralo priti do nove oblasti. Niti sedaj pa ni mogoče izvedeti, komu so bila dana nepovratna sredstva, ki jih je podelilo ministrstvo za kmetijstvo v prejšnji vladi. Pravi absurd je, če je res, da so vso dokumentacijo uničili, saj to spominja na uničevanje dokumentacije o povojnih pobojih ljudi, ki jim niso dokazali krivde; šlo je za montirane procese. Zdaj so končno le našli dokumentacijo, ki bremeni tov. Mitjo Ribičiča za genocid, čeprav je seveda res, da je človek še vedno nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde ... Kolikor ste pozorno prebrali intervju dr. Ljuba Sirca v časniku Večer, lahko ugotovite, da je dovolj jasno dokazano, kako se je dogajalo vse to po vojni. Med drugim je zapisano: "Kdo bo sodil? Ne smete pozabiti, da je naše sodstvo še popolnoma zasedeno s starimi sodniki." Se teže je, če je v sodstvu navzoč kdo izmed najožjih Ribi-čičevih sorodnikov. Vsem je zdaj jasno, da nikoli ne bi prišlo na dan RADIO J if« rodi® oorkio ®[kw = §0®ЕГ®О = trdiš 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice ђ Mctxxfce 5,2230 bnort, tet 02/729 02 20,720 73 24, fac 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® radiom a, INTERNE! STRAN: ™w.rad«reg.si to, kar je, če bi vladala LDS. To in še marsikaj bi počasi pometli pod preprogo, tako kot so to znali. Menim, da ima prejšnja oblast še dobro razpredene lovke, da stvari, ki niso v čast borcem in veljakom, spretno zabrišejo. Zato je zelo žalostno, da si svojci umorjenih po vojni še zmeraj ne upajo govoriti, niti o lastni resnici ne. Naj sklenem z mislijo, da bo vlada Janeza Janše dosledno šla po poti poštenosti in pravičnosti in tako na naslednjih volitvah dobila še večjo podporo volilcev. Vsa resnica naj pride na dan! Alojz Gomboši, Maribor _ Napad One na šolskega ministra V 20. številki priloge Dela Ona je bil objavljen uvodnik avtorice Sabine Obolnar z naslovom ZVER. V njem gospa Obolnarje-va izraža skrb, da je minister za šolstvo Milan Zver nespametno hiter, saj v rekordnem času vleče strateške poteze in obrača naše šolstvo na glavo, pri čemer za talce jemlje kar naše otroke. Šokantno. Presenetljivo. Zakaj gospa Sabina Obolnar tako ekstremno obračunava z ministrom? To ve samo ona. Resno dvomim, da verjame to, kar je napisala. Otroke za talce. Pa saj to ni res. Podobnih obtožb sta bila v bližnji pre- teklosti deležna samo še ameriški predsednik Bush in srbski vožd Miloševič, ki je svojemu šolskemu ministru ukazal, naj v času napada na preostanek Jugoslavije v letu 1999 šolarje uporabi za živi ščit, ki bi obvaroval infrastrukturo, zlasti mostove, pred uničenjem. Tudi če je bilo mišljeno simbolično, je prav vseeno. Učinek na bralce je kljub temu zastrašujoč, da ne rečem grozljiv. Ali se res ne moremo izogniti takšnemu načinu komuniciranja z javnostjo? Hkrati bode v oči dejstvo, da Sabina Obolnar neposredno nikoli ni kritizirala prejšnjega šolskega ministra Gabra, ki se mu je ponesrečilo prav vse, česar se je lotil. Tudi prenova gimnazijskega ter strokovnega in poklicnega šolstva mu ni uspela. Obe obliki mature sta močno nedorečeni. Po mnenju mnogih pomenita celo svojevrsten anahronizem itd. Naslednja trditev gospe Obol-narjeve je, da ima Zver neustrezne pribočnike. Dejstvo je, da to drži predvsem za prejšnjega ministra Gabra, za katerega je znano, da se je obdal s krogom štirih ali petih strokovnjakov, ki jim je zaupal, posledica pa je bila, da smo dobili popolnoma neustrezen vzgojno-izobraževalni sistem, zaradi katerega nas bo še dolgo bolela glava. V nebo vpijoč je tudi očitek ministru Zveru, da bi rad revidiral RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz zgodovino. V resnici ne gre za revidiranje zgodovine. Kot je še pred davnimi leti učil svoje študente pokojni prof. dr. Metod Mikuž, je edini kriterij zgodovine resnica, resnica in spet resnica. Za to gre. Zgodovina je bila torej v Jugoslaviji popolnoma revidirana do leta 1991,v Sloveniji pa v nekaterih, vendar pomembnih segmentih vse do današnjih dni. V luči tega nespornega dejstva bi morali pravzaprav ministru Zveru čestitati, da je dal pobudo za odpravo revidirane zgodovine. Na koncu bi se morda dotaknil samo še sporne teze Sabine Obolnar, da je izničenje rezultatov in ohranjanje zunanjega preverjanja znanja v devetem razredu zmota, škandal, strokovni zmazek. Ta teza je podkrepljena še s strahom, da ne bi spet zajadrali v svinčene čase, ko so dobri in znani vpisovali svoje otroke s pomočjo kuvert in drugih navez v srednje šole. Glede zadnjega se strinjam, saj potrjuje tezo o močno korumpiranem sistemu Titove Jugoslavije, glede zunanjega preverjanja znanja pa bi navedel prepričljivo izjavo znanega ravnatelja in pisatelja Dušana Mer-ca v Magu: "Nacionalni preizkusi znanja nimajo prave vrednosti, ker se ves učno-vzgojni proces po nepotrebnem podreja samo točkam. Pomembno je, da te niso več del končnega uspeha, kar je bilo zelo krivično, dobro je tudi, da so odpravili zunanje preverjanje v prvi triadi. Tako ali tako je ves proces strogo centraliziran, zato so nacionalni preizkusi nepotrebni. Morali bi jih odpraviti, šele potem bo šola ustvarjalna." Medijska kampanja proti ministru Zveru se je nadaljevala tudi v 21. številki One. Nekdanja Gabrova ožja sodelavka, razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjano-vič Umek, je v članku s populistič-nim naslovom Hitre spremembe slabo vplivajo na šolarje kar povprek obsodila uvedbo nekaterih rahlih izboljšav v devetletki, zlasti glede zunanjih preizkusov znanja. Njena obsodba je neupravičena, morda celo nestrokovna in površna. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je bil sedanji šolski minister v te spremembe pravzaprav prisiljen, ker so nujne, saj je dosedanje stanje slabo vplivalo na šolarje in starše. Oboji so bili namreč že v prvi triadi devetletke, mnogo prezgodaj torej, žrtve eks-ternega preverjanja znanja. Janez Globočnik, Radovljica Mentalna okužba Močno si želim, da bi objektiven tuj strokovnjak živel med nami in preučeval družbene razmere. Po nekaj letih bi verjetno dobili analizo o sistematičnem nadaljevanju indoktrinacije prejšnjega sistema. Zavajanje, polresnice in neresnice so posledica družbenih razmer, ko monopol ne služi le ekstradobičkom, ampak tudi ohranjanju mentalne okužbe. Ko je nemški pravnik napisal kritično poročilo o razmerah v našem sodstvu, je doživel obsodbo, češ da v nekaj letih tujec ne more spoznati vseh naših posebnosti. Slovenija bi mu morala biti hvaležna za odkritje lastne slepote. Prelomne volitve 2004 omogočajo normalizacijo razmer na političnem področju. Politiki in gospodarstveniki so v veliki meri sprejeli spremembe kot pozitivne izzive, a žal poskušajo nekateri s pomočjo medijev ohraniti stare družbene odnose, "oplemenitene" seveda z novimi lastniki kapitala. Ta sprega je izredno nevarna in je lahko tudi usodna za napredek Slovenije. Zagovarjanje nacionalnih interesov na področju gospodarstva že daje negativne rezultate. Po učinkovitosti in konkurenčnosti čedalje bolj zaos-tajamo. Nekaj tujih trgovcev udobno živi v senci Mercatorja, saj so se prilagodili razrtieram in unovčujejo ekstradobičke. Košarica življenjskih potrebščin je v sosednjih državah cenejša, čeprav je strošek dela v Avstriji in Italiji višji, da o boljših zaslužkih niti ne govorimo. Naši sindikati pa grozijo vladi z vsemi sredstvi, namesto da bi skupaj z mediji prikazovali dejanske razmere in sprejemali vstop konkurenca ne le z blagom in kapitalom, ampak tudi z znanjem in širjenjem trgov. Na koncu bi navedel dva primera, ki imata globoke kontinu-itetne korenine. Irskega aktivista je sprejel predsednik države, da bi skupaj z vodstvom novir arske organizacije obsodili vlado glede zakona o RTVS. Seveda, na čelu RTVS bo kmalu že desetietje zaveznik pomembnih domačih in tujih sopotnikov ali nosilcev leve tranzicije. Vse navedene predstavnike, posebej novinarje, pa bi morala bolj skrbeti nadaljnja mono-polizacija medijev na Slovenskem. V drugem primeru nekdanji policist Čelik z jekleno palico udari po organizatorjih skupščine Na-ta v hotelu Union, češ, Tjta je leta 1972 varovalo le 14 policistov, parlamentarce pa kar 482. Policist pa tudi novinarji ne povedo resnice, ampak močno zavajajo. Leta 1972 je Tito s trdo roko opravil z liberalci. Sumljive in bolj jezične ljudi so ob prihodu diktatorja preprosto spravili na varno za rešetke. Poleg tega je imela Udba samo v Sloveniji milijon obdelovalnih objektov ter zvestih in izsiljenih pripadnikov. Policisti v uniformah so bili v družbi maršala bolj za okras, saj je bil ljubljeni vodja absolutno varovan, pa ne le fizično, ampak s pomočjo mentalne okužbe večine sopotnikov revolucije. Če verjamemo, da je Tita varovalo le 14 miličnikov, je to na enoto kar dvajsetkrat več, kot je bilo varovanih 700 poslancev Nata iz 26 držav. A najdražje ni bilo varovanje in monarhično življenje dosmrtnega predsednika, ampak je bil to dražbenoekonomsld razvoj. Ernest Pušnik, Hrušica Spomeniki revolucionarjem! Sredi glavnega mesta samostojne Slovenije Ljubljane stojijo skoraj drug poleg drugega trije spomeniki v čast revoluciji in slovenskim revolucionarjem. Na širokem podstavku blizu vladne palače stoji spomenik Borisu Kidriču, revolucionarju, ki je bil v imenu boljševizma in po nalogu kominterne pripravljen storiti VSE. In to je brez kakršnega koli zadržka tudi storil. Pa ne le ob koncu vojne, ko mu je bilo zaupano finalno dejanje, to je "čiščenje", kakor ga je imenoval drugi veliki ideolog komunizma Edvard Kardelj, temveč je to delal skozi vse svoje revolucionarno življenje in izživljanje. Leta 1936, ko je bil zaprt na Dunaju, kjer je živel v ilegali, gaje na prošnjo njegovega očeta prof. Franceta Kidriča rešil prof. Lambert Ehrlich s posredovanjem pristojnega avstrijskega policijskega uradnika, Ehrlichovega sošolca iz dijaških let. V zahvalo so vosovci Ehricha 6 let pozneje ustreliti na Streliški ulici v Ljubljani. Svoje življenje je Kidrič pravzaprav posvetil uničenju enega dela slovenskega naroda, tistega, ki ni sprejel teze o "osvobajajočem" komunizmu. Vojna je komunistom povsod po Evropi in tudi v Sloveniji prišla kot naročena, brez nje ne bi NIKOLI prišli na oblast. Ljudje, ki so se zagrizeno, brezkompromisno predali ne le komunizmu, temveč tudi boljševizmu, so prepovedali vsako najmanjšo misel o drugačnem svetovnem nazoru. Večina je šla kot backi za svojimi voditelji. To so bih poleg drugih (preveč jih je, da bi imenovali vse) Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Tone Tomšič, Vida Tomšič, Lidija Šentjurc, Kraigherji, Aleš Bebler, Zdenka Kidrič, Mitja Ribičič in seveda Ivan Maček-Matija. Brez dvoma dovolj in preveč za malo Slovenijo. Malo stran od Kidriča je spomenik Edvarda Kardelja, ki mu "čiščenje", zaupano takratnemu predsedniku ajdovske vlade B. Kidriču, ni bilo dovolj hitro in je zato 25. junija 1945 Kidriču poslal depešo, v kateri ga priganja k hitrejšemu ukrepanju. Takrat, 25. junija 1945, je že veliko vrnjenih slovensldh domobrancev in svojcev ležalo v roških breznih, opuščenih rudniš-ldh jaških in vsepovsod po Sloveniji. Za likom E. Kardelja je upodobljena brezoblična četa verjetnih izvajalcev njegovih zločinskih ukazov. Lahko pa bi bile to tudi pomorjene žrtve velikih dirigentov genocida, Tita in Kardelja. V času volilnega mandata 1994-1998, ko sem bila svetnica SDS v mestnem svetu Ljubljane, sem dala pisno pobudo, da se ta dva spomenika odstranita in prestavita pred Muzej revolucije (sodobne zgodovine), kamor pač sodita. Name se je v mestnem svetu sprožil plaz obotoževanj, pri čemer je bila najglasnejša združena lista v osebi Metke Tekavčič, ki je natolcevala, da sem predlagala, da se spomenika razbijeta. Koliko pa je bilo anonimnih groženj, sploh nisem štela. No, spomenika stojita še danes, verjetno izvrševalcem, zagovornikom in potomcem boljševi-kov predstavljata potrditev, da so ravnali prav. Pred leti so Kardelja polili z rdečo barvo, simbolom tako komunizma kot krvavega maščevanja, kar je bil končni cilj revolucije. Do kdaj ju bomo še gledali v središču Ljubljane? Malo naprej je spomenik REVOLUCIJE, upodobljen s pištolo in podpisom v čast zmagovite revolucije. Nekdanji Trg revolucije se je čez noč brez nasprotovanja preimenoval v Trg republike. Toda spomenik je še vedno tam in čeprav so borci poskušali spremeniti napis na njem in prevarati revolucijo, jim to ne uspeva. Naj mar napišejo "Spomenik novejše zgodovine", v posmeh mimoidočim? Kdo bo rešil to zagato? Naj vprašajo najmodrejšega izmed vseh še živečih Slovencev Milana Kučana. Če hvali Mitjo Ribičiča, bo našel tudi hvalo REVOLUCIJI, ki mu je že vseskozi zvezda vodnica. Marija Vodišek Ostra kot hren Novinarka TV Slovenija Lidija Hren se je v zadnjem času izkazala predvsem z vodenjem tematsko-problemske oddaje TV Tarča. Oddaja, ki je na sporedu nacionalne TV enkrat mesečno, je zanimiva zlasti zato, ker se Hrenova svojih sogovornikov ne loteva prav v rokavicah in ker jim zna postaviti tudi marsikatero provokativno vprašanje. No, enega večjih uspehov je Hrenova dosegla v zadnji oddaji, v kateri je objavila spisek podjetij, ki jim je bil priznan odlog plačila prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje za njihove delavce, podjetij torej, ki prispevkov ne plačujejo redno. Predstavnica davčne uprave, ki je te podatke doslej, sklicujoč se na zakon o davčni tajnosti, spretno skrivala, s tem seveda ni bila zadovoljna, kar pa ni nikogar posebej ganilo. Navsezadnje morajo izpad dohodka, ki nastane zaradi davčnih dolžnikov, vsako leto pokriti vsi tisti, ki plačujejo prispevke, zaradi česar imajo seveda pravico vedeti, kdo jih ne plačuje. _ Bo postal kardinal? V minulih dneh so se v slovenskih medijih pojavila ugibanja, ali bo papež Benedikt XVI. za kardinala imenoval tudi prefekta kongrega-cije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja Franca Rodeta, nekdanjega ljubljanskega nadškofa. Naziv kardinala sicer pripada vsem predstojnikom kongregacij v rimski kuriji oz. Svetem sede- --------- — žu, vendar pa le-tega prejmejo šele po prvem rednem konsistoriju in ne ob nastopu službe. Kdaj bo imel papež Benedikt XVI. svoj prvi redni konsis-torij, še ni znano, domnevajo pa, da bo Rode najverjetje že v kratkem postal kardinal. Pred dvema letoma, ko papež Janez Pavel II. kljub pričakovanjem nobenemu Slovencu ni podelil kardinalskega naslova, je prišlo do namigovanj o domnevnem protislovenskem razpoloženju v Vatikanu, pojavile so se celo govorice o lobiranju proti slovenskemu kardinalu. Prvi slovenski kardinal je bil goriški nadškof in metropolit Jakob Missia, za zdaj pa je edini Slovenec med kardinali Alojz Ambrožič, nadškof v Torontu. Z orglicami po svetu V teh dneh mineva leto dni od volitev v evropski parlament, na katerih je prvič sodelovala tudi Slovenija. Tedaj je največ glasov presenetljivo dobila lista Nove Slovenije z nosilcem Lojzetom Peterletom, ki je tako že leto dni evropski poslanec, uveljavil pa se je tudi kot odposlanec OVSE za države nekdanje Sovjetske zveze (v srednji Aziji). Kljub vsemu pa si nekateri v Sloveniji želijo Peterleto- ----- ve vrnitve v domovino, saj računajo, da bi lahko postal predsednik NSi in s svojim nastopom prinesel stranki nove glasove, podobno kot na evropskih volitvah, ko je z ljudskim pristopom (beri: orglicami) navduševal Slovence. Vprašanje pa je, ali takšen pristop zadostuje, saj je Peterle že kot predsednik SKD v preteklosti dosegel podoben izid, kot ga ima sedaj NSi. Čeprav je precej kritičen do dogajanja v lastni stranki, se za kandidaturo za predsednika stranke še ni odločil, saj naj ne bi imel motivacije. Mogoče tudi zaradi napadov, ki j ih je bil deležen v času, ko je deloval v slovenski politiki. ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Med nedavnimi nagradami, ki jih je novinarjem, ki so se s svojim delom še posebej izkazali, ob svoji 100-letnici podelilo Društvo novinarjev Slovenije, je nagrado prejela tudi novinarka Ksenja Hahonina. Nagrado, imenovano consortium veritatis/bratstvo resnice je prejela kot mlada novinarska debitantka, ki naj bi se posebej izkazala z drugačnim pristopom do tem, o katerih piše. Kot je mogoče slišati v zadnjih dneh, pa Hanoninova nenavadnega pristopa ne uporablja samo pri pisanju, ampak tudi kadar želi priti do informacij za svoje članke. Tako naj bi v zadnjem času, ko v Mladini piše predvsem o političnih kriterijih, ki naj bi jih pri imenovanju ravnateljev imel šolski minister Milan Zver, večkrat klicala ravnatelje slovenskih šol in se jim predstavljala kot uslužbenka ministrstva za šolstvo. Od ravnateljev naj bi bila nato zahtevala, naj ji pomagajo spomniti se, za kakšne kadrovske menjave so se dogovorili. Ravnatelji, ki seveda niso vedeli, za kaj gre, naj bi bili samo debelo gledali in verjetno ne bi niti ugotovili, da ne gre za uslužbenko ministrstva, če se Hahoninova ne bi enkrat zmedla in priznala, da v resnici kliče z Mladine. Mogoče pa bodo v društvu novinarjev, če se bo to izkazalo za resnično, morali še enkrat razmisliti o tem, ali si Hanoninova res zasluži nagrado, ki se - prav ironično - imenuje nagrada resnice. Lažno predstavljanje namreč ni samo kaznivo dejanje, ampak tudi v nasprotju z novinarsko etiko. RADIC7 ZELEIMI VAL 93.1 el 97.0 Mhz Zivojin Pavlovič 1980 1 let slovenskega Ti Ima VSE NAJBOLJŠE ZA STO LET! VESNA Ф František Čap 1953 PLES V DEŽJU Boštjan Hladnik 1961 TISTEGA LEPEGA DNE France Stiglic 1962 NA PAPIRNATIH AVIONIH Matjaž Klopčič 1967 RDEČE KLASJE Zivojin Pavlovič 1970 CVETJE V JESENI Matjaž Klopčič 1973 NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI SPLAV MEDUZE Karpo Godina 1980 RDEČI BOOGIE au kaj ti je deklica? Karpo Godina 1982 KRUH IN MLEKO Jan Cvitkovič 2001 od 26. junija dalje deset nedelj ob 20. uri na TV Slovenija 1 / Џ RADIO I TELEVIZIJA /l SLOVENIJA Kako hitro je življenje Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij @