168
Nedeljski popoldan
Mile   K 1 o p č i č
Zjdaj vsi so zdoma, in kdor je doma, postavil je na okno gramofon. Po prazni ulici prišepal je berač ter se postavil z lajno pod balkon.
A ulice so prazne in zaprta okna, zaprta vrata in zaprta dver. Ljudje so šli iskat miru iz mesta in so pustili v mestu strašen mir.
Kdor je ostal in bodi po teh cestah, se kar na lepem mu lahko zgodi, da sreča sebe, ko zavije krog vogala, in z mrkimi očmi se vase zastrmi:
Si res to ti, meščan, si živ in zdrav? Pa so raznesli vest, da si umrl, da takle lep popoldan si obupal ter si okrog vratu zadrgnil vrv.
In poslovi se sam od sebe in je žalosten, ker ve: nekoč zavil bo krog vogala in srečal množico namestil sebe, in da bo množica kričala.
Zdaj trg je prazen kakor cerkev po svečani maši, kjer je ostal le Bog in božji blagoslov. Na trgu je ostal le stražnik in skrbi, Ui   se zvečer spet mirni vrnemo domov.
169