Posamezna številka t Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Diu, četrtletna 13 Din. Cene inso-ratom po dogovoru 1>OJ\El>E£JSKI VENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. št. <)/lll Telefon št 2050 in J<)% — Rokopisi se ne vručajo Uprava: Kopitar jeva ulica štev. t 1'oštni ček račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Rdeča revolucija v Španiji Boljševiki so končno poraženi Boljševišha vlada v Barceloni po topniškem ognju ujeta in zaprta - V Asturiji je upor tudi ponehal - Pred uvedbo desničarske diktature r- Pariz, 7. oktobra. AA. Havas poroča iz Madrida: Sinoči je general Batet, vrhovni poveljnik španskih čet v Kataloniji, zapovedal obstreljevanje palače katalonske deželne vlade (gcneralitetc), kjer stalno zborujejo člani katalonske vlade, ki so proglasili neodvisnost Katalonije. General Batet je dal topništvu ukaz, naj pred vsem obstreljuje tisti del palače, kjer je nameščena radijska postaja, ker je predsednik uporniške katalonske vlade Companys neprestano pozival po radiju katalonsko prebivalstvo, naj se z orožjem upre in nastopi v obrambo avtonomne barcelonske vlade. Podobne pozive je pošiljala v svet tudi barcelonska mestna radijska postaja. Čete generala Bateta so nato zasedle civilno letališče v Barceloni. Razen palače avtonomne deželne vlade so obstreljevali (sicer le s tremi ali štirimi izstrelki) tndi palačo zveze trgovinskih in industrijskih nameščencev, kjer so se te dni takisto zbirali nc-pomirljivi katalonski separatisti. Iz Cartagene je odplulo več bojnih ladij v katalonske vode. Ladje imajo ukaz, da v primeru potrebe začno obstreljevati Barcelono s težkimi ladijskimi topovi. Tudi čete v Kataloniji so oja-čene. Iz Maroka so pripeljali dva bataljona tujskih legionarjev v Algesiras, od koder jih bodo brez odloga odpremili v Katalonijo Companys sc je končno davi ob 6.15 predal oblastvom. Njega in vso katalonsko vlado, barce Ionskega župana in vse občinske svetnike so aretirali. Večina voditeljev uporniškega gibanja je pobegnilo. V mestu se na več krajih še sliši streljanje. Takoj ko so se predali voja«lvu, so člane uporniške katalonske vlade odpeljali v zapor. Čeprav bi vlada po zakonu lahko postavila Compa-nysa in njegove tovariše pred naglo vojaško sodišče, je vendarle sklenila, da tega nc stori, da ne razpali do skrajnosti katalonskih duhov. Za'- jih bo postavila pred sodišče za ustavna poroštva. Rdeča katalonska republika je trajala eno noc Položaj še vedno nejasen Madrid, 7. oktobra, c. Po nekontroliranih vesteh — vse vesti iz Španije so namreč zaradi jire-kinjenih zvez z inozemstvom silno fantastične — se je revolucionarni pokret v Kataloniji razvijal sledeče: Sinoči ob 19 zvečer je barcelonska radio-po-staja začela igrati marseijezo. Takoj nato sc je oglasil pri mikrofonu glas katalonskega ministrskega predsednika Companysa, ki je meščane Bareelone pozval, da sc ob osmih zbero preil vladno palačo. Oh osmih so se nato ogromne množice zbralo pred vladno palačo, nakar jc z balkona Companys proglasil Katalonijo za samostojno državo. Katalonija bi s Španijo ostala v zvezi samo takrat, če bi se cela Španija reorganizirala v federativno republiko. Takoj nato je katalonska vlada pozvala vse moške, da se prostovoljno javijo branit novo (državo. Companys je nato tudi pozval komandante mesta, da se naj čete zaprisežejo na službo novi državi. Komandant mesta pa je to odklonil iu zapovedal četam, da začno z napadom ua vladno palačo. Medtem pa se je nova vlada že tako utrdila v svoji palači, da je bil prvi napad čet odbit. Vlada v Madridu je izdala povelje, da se mora z napadom na vladno palačo nadaljevati in je na barcelonskih ulicah trajala celo noč prava vojna med Španijo in Katalonijo. Uporniška katalonska vlada se je danes zjutraj iidala. Ponoči pa je Conipanys izdal še več proglasov na Katalonce, v katerih jih.poziva, da naj se dvignejo v vojno za svojo domovino proti Španiji. Opozarjal jih je, da z Madridom ne more bili miru vse dotlej, dokler obstoja tam možnost inonarhističriega ali fašističnega prevrata. Pariški >Matin« poroča, da je v vsej Španiji dosedaj nad 350 smrtnih žrtev, izvzemši žrtve, ki so nocoj padle na barcelonskih ulicah. »Havasc izjavlja, da so kljub vsemu vse vesti iz Španije še tako nasprotne in fantastične, da si nikakor ni mogoče ustvariti jasne slike o tem, kaj se tam godi. Španski ministrski predsednik LerrOux v razgovoru s časnikarji. Odgovor Mussoliniju Pariški „Echo de Pariš" odgovarja na ponudbe v Milanu Pariz, 7. oktobra. AA. Kakor vsi današnji jutranjiki, tako tudi »Echo de Pariš« komentira včerajšnji govor predsednika italijanske vlade Mussolinija v Milanu. Diplomatski urednik tega lista, Pertinax, žc koj v uvodu pravi, da ta Mussolinijev govor Francije nc more zadovoljiti. Pisec člankn sc vprašuje, na kakšen način misli Mussolini voditi mednarodne razgovore, in takoj nato sam odgovarja: Kar sc Jugoslavije tiče, pravi Mussolini poslednjič, dn je sporazum mogoč. Toda za pogoj zahteva, da se na drugi strani Jadrana opusti kninpnnjn proli italijanski vojski, češ, dn tn kampanja zndeva ves italijanski narod v živec. Ali sc ta kninpanja nadaljuje? Čc sc nadaljuje, ne smemo po zabiti, da jo je začel neki italijanski list v Zadru in nadaljevala jo je italijanska radijska postaja v Bariju, članki lislov v Jugoslaviji, nnj so bili še tako ostri, so bili pa le odgovor na lo. Mod femn dvema državama nc obstoji nikak konkreten spor, Novi mož Gil Robles Pariz, 7. oktobra. AA. Havas poroča: Čeprav imajo francoski listi mnogo drugih vprašanj in dogodkov, prinašajo vendarle vsi današnji jutranjiki izčmna poročila o dogodkih na Španskem. Splošno prevladuje sodba, da je v Španiji danes možna samo ena izmed dveh alternativ: brezpogojna vlada skrajne desnice ali pa prav takšna vlada skrajne levice. Ni upanja, da bi se kriza dala rešiti z imenovanjem režima sredine med tema dvema skraj-nostima. Kot šefa desničarske vlade imenujejo Gila Roblesa. Pričakovati je še novih spopadov med skrajnimi elementi in novih bojev med Barcelono in Madridom. »Figaro« se bavi s španskim vprašanjem in pravi: Španija je romanska država. Zato se mora, če hoče ostati republika, odločiti, da si poišče rešitev v republiki s konservativnim režimom, Okrog 1000 žrtev Špansko notranje ministrstvo priznava, da znaša število žrtev od začetka sedanjih neredov pa do danes približno 200 mrtvih in 700 ranjenih. Vse kaže, da gre za boj med levico in desnico, ki bi obe hoteli svojo diktaturo. Danes še ni moči reči, katera stranka bo zmagala. Španija preživlja izredno težke čase. Madrid, 7. oktobra. AA. Za vrhovnega poveljnika čet, ki likvidirajo delavsko vstajo v Asturiji, je postavljen general Lopez Ocoa. Razen čet, ki se že nahajajo v Asturiji, je general Ocoa dobil na razpolago tudi ojačenje iz pokrajine Leona. Pariz, 7. oktobra. AA. Havas poroča iz Madrida: Španski poslanik v Berlinu Zulueta je poslal madridski vladi pismo, da poda ostavko ia svoje mesto. Pismo ie zelo kratko in suho. Siccr jc pa položaj v ostuli Španiji tudi zelo nevaren. Zveze s prestolnico so pretrgane. Gn>h neznanega vojaka v Parizu, kjer bo v sredo Nj. Vel. kralj Aleksander \ imenu Jugoslavije položil vence. V mnogih mestih se vodijo krvave bitke. V Vn-lenciji prevladuje popolnoma generalni štrajk. V Oviedu je bil včerajšnji dan zelo krvav. Tudi \ Madridu jc prišlo danes zjutraj do streljanja tir je vi udu odredila za Madrid tri |irilke zn zaščito mesta. Vlada zaseda trajno zaradi ukrepov proti levičarski vladi. Mir se vrača Hcndaye, 7. oktobra, c. largo Cabalero, vodja španskih socialistov je zbežal iz Španije in je uspel priti v Francijo. Več uglednih socialističnih poslancev je na begu in jih vlada ni moglu več aretirali. Več socialističnih poslancev pa jc že zaprtih. V Madridu so danes že izšli časopisi. Vlada jo dala izjavo, da je dn Iu zato zapreti mejo, da hi preprečila beg upornikov. Življenje v Madridu se normalizira. Po ulicah je bilo prirejenih več manifestni i j za novo vlado. Občinstvo je posebno pozdravljalo vojaštvo, ki je zatrlo nemire. Huda nesreča pri motornih dirkah Trije ponesrečenci v bolnišnici Maribor, 7. ok'obra. Danes j«* bila na novi pohorski cesti od Zgornjih I loč |ki do Pohorskega doma prva gorska tekma :ia tej progi. Mariborski kolesarski in motjeiklistični klub je priredil motoci-klističuo dirko, za katero je vladalo znatno zanimanje. Nova cesta jo že sedaj kakor nalašč za take sjiortne prireditve in bodo po zgraditvi ceste čez vse Pohorje dosegle motorne dirke na njej gotovo največji sloves. Žal pa sc je današnja dirka žalostno končala. Hudo so se ponesrečili mariborski športnik in zastopnik BMW-motornih koles Urnost Fasching, elektro-monter falske elektrarne Lcdvinka iu Fuschin-gov mehanik šober. Nesreča sc je zgodila na ovinku v zgornjih Hočah. Zakrivila pa jo je pomanjkljiva organizacija. Start motornih koles s prikolicami se je namreč izvršil v temi, ko so gledalci ob progi že mislili, dn je dirka končana. Radi tega je bila cesta polna vozil in pešcev, ki so hiteli nasproti dirkačem. Prvi je hil Fasching. ki se je mi ovinku srečni v najhitrejšem tempu z elektromonterjem Lcdvinko, kateri je s svojo prikolico \<>/il dve ženski. Oba motorja sta trčila skupaj s silo in se pre vrnila v jarek. Fasching sj jc zlomil levo nogo, desno roko in liudo ranil oko. Lcdvinka jc obležal z zlomljeno nogo. Hudo poškodbo je dobil tudi mehanik šober. Vso tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nova zastava strelccv ljubljanskega okrožja Ljubljana, 7. oktobra. pravi tudi Mussolini. Leta 1922 je dala jugoslovanska vlada italijanskim optnntom v Dalmaciji, ki jili jc vsega skupaj 40(10, ugodnosti, ki so brez primere. Toda na italijanskih tleli živi (>00.000 Jugoslovanov, ti pa nimajo nobene od olajšav, ki so jih Italijani dali pred kratkim prebivalcem Južnega Tirola. Zato torej duce italijanskega naroda nimn vzroka, da bi se pritoževal na Jugoslavijo. Do sodelovanja med tema dvema državama ho prišlo, če Italija prizna teritorijalno edinstvo in nacionalno posest Jugoslavije, če Italija prizmi. kakor pravi sani Mussolini, neodvisnost Avstrije — zakaj jc potem Mussolini odklonil sporazum z. državami, ki so v tem vprašanju prav tako zainteresirane? Zakaj je potem Mussolini dal g. Aloisiju navodila, da v Ženevi odkloni sporazum v vprašanjih, ki jim je bil namen ohranitev te neodvisnosti? Italijanska v la-dn lipa dobiti koncesije v Afriki, toda iz ničesar se nc vidi, da bi Italija bilu voljna kaj dali Franci ii. Ljubljansko okrožje strelskih družin jc danes nu slovesen način razvilo svojo zastavo. Uvod k tej slovesnosti so bile strelske tekme v petek in v soboto na garnizijskein strelišču na Dolenjski cesti. Strelske družine so dosegle v naši banovini že precejšen napredek, ker sc niso postavile na kakšno strankarsko stališče in imajo vanje — po zaslugi uvidevnih častnikov, ki jih vodijo — dostop vsi, ki v primeru nevarnosti resno nameravajo hraniti svojo domovino. Današnja slovesnost ljubljanskega strelskega okrožja je prav zaradi tega tako uspela, ker se med njo ni vmešavalo preveč okolno.- -ti, ki bi to skladnost motile. Ob 9 dopoldne sc je zbralo na strelišču nu Dolenjski cesti mnogo občinstva in članov uniformiranih organizacij, tako sokolskih društev, Narodne odbrane, četnikov, članov drugih uniformiranih nacionalnih organizacij, skavtov i. t. d. Nu prostoru, ki so gu obkrožali uniformirani člani teh organizacij, so sc zbrali razni ugledni prednstavniki, kakor zastopnik Nj. Vel. kralja general Jovanovič, ki jc tudi predsednik osrednjega odbora strelskih družin v ljubljanskem okrožju, dalje zastopnik g. bana podibnn dr. Pirkmajer, zastopnik divizijskega poveljnika polkovnik Iskric, zastopnik knezoškofa dr. Kliuar, zastopnik mestnega župana dr. Fettich, »redsednik ostrostrelcev Schrey, češkoslovaški conzul ing. Sevčik, zastopniki raznih okrožnih in krajevnih organizacij Narodne odbrane, zastopnik SLI) dr. Bevk, zastopnik skavtov, Aero-ktub je zastopal predsednik Rado Hribar, Združenje rez. častnikov Slavko Turel, Oblastni odbor Jadranske straže dr. Jeglič, jirosto-voljsko združenje Lorger itd. Zbrane zastopnike, občinstvo in članstvo omenjenih društev je pozdravil najprej podpredsednik okrožnega odbora strelskih družin Sterlekur, ki je po pozdravu naglašal. da nosi nova zastava sliko bele Ljubljane in belega orla. Beli orel jc simbol naše državno zavesti, je simbol, ki vselej plapola. General Jovanovič jo nnto novo zastavo razvil, nakar jo jo po Katoliškem obredu blagoslovil kanonik dr. Klinar, za n jim pu po pravoslavnem protu Gjorgje Budimirovič. Gene- L1 ral Jovanovič je na zastavo pripel svilen trak z zlatim napisom: Aleksander«. V svojem govoru je general Jovunovie poudarjal, naj hi bila ta zastava s trakom vedno pripravi jena za borbo za blagostanje naroda, domovino in z.a slavo kralja'. Podprcdsed. Slcrlekiir jc nn poziv generalu Jovunovien podal zaobljubo: -Hočemo!«. nakar je zadoncl iz. številnih grl en sam vzklik: »živel kralj!« Podpresednik Stcrlekar jo nato izročil zastavo zastavonoši Cvetku. S tem je biln slovesnost na strelišču zaključena, nakar se je razvil primerno lep iu še kar dolg sprevod po Kar-lovški ce.sli, po Florjunski ulici, po Starem in Mestnem trgu in pred mestni magistrat. V pročelju mestnega magistrata so sprevod že pričakovali zastopniki oblasti. Sprevodu na čelu je šla vojaška godba, za katero so se razvrstili odborniki in člani Sokola, dalje uniformirani in neunifortnirani člani Narodno odbrane, nekateri s puškami čez. hrbte, drugi na kolesih, dalje četniki, deloma uniformirani, deloma s pivškaml, deloma brez njih. Sprevod sta zaključila četa skavtov in Sokoli na konjih. „Mati božja belgrajska" Belgrad, 7. okt. m. V tukajšnji župni cerkvi sv. Petra, ki jo vodijo jezuiti, jc bila danes velika cerkvena slovesnost, ki jc privabila v novo razširjeno cerkev mnogo vernikov, da so jo napolnili do zadnjega kotička. Kakor je »Slovenec« že poročal, je djakovski škof dr. AkŠBmovič na prošnjo jezuitov istim zopet izročil sliko Matere božje belgrajske, katero so bili jezuiti prinesti iz Pas-saua leta 1718 v Belgrad v svojo cerkev, katera je tedaj stala v sedanjem delu mesta Dordola poleg sedanje ljudske šole. Po 20 letih so morali jezuiti z ostalim prebivalstvom bežati pred Turki in so s seboj odnesli tudi to sliko, katero so postavili v katoliško cerkev v Pctrovaradinu. Čudodelna slika Matere božje belgrajske je bila danes slovesno postavljena na oltar med pontifikalno sv. mašo, ki io ie daroval tukajšnji nadškof dr. Rodič. Svoji h svojim! Zborovanje v Unionu Ljubljana, dne 7. oktobra. Oblastni odbor Narodne odbrane je sklical za danes dopoldne manifestacijsko zborovanje brez ozira na strankarsko pripadnost v podporo gibanja: >Svoji k svojim!« v veliki dvorani hotela Uniona. Zanimanje za zborovanje je bilo veliko, »aj gre za delo in za kruli velikega števila naših obrtnikov in delavcev, ki jim konkurenca tujine ieinlje. življenjske možnosti, in ker je pokret Svoji k svojim izrazito domovinski in rodoljuben ter želi, da bi naša domovina postala tudi gospodarsko močna in upoštevana v velikem svetu. Udeležba ie bila spočetka nekoliko plašljivu in šele, ko so po slovesnosti strelcev prikorakale strnjene vrste tamošnjih udeležencev, se je dvorana popolnoma napolnila. Nekaj je občinstvo odvajal od udeležbe tudi premotljivi napis nad vhodom v bolel Union, ki je oznanjal Miting Akcije-, česar mnogi slovenski prizadeti niso prav razumeli, misleč, da gre za kakšno angleško-franco-sko zborovanje, ter so šli mimo in dalje iskat prostora, kjer naj bi zborovali slovenski pokret-niki zn našo gospodarsko osamosvojitev. Zborovanju je predsedoval predsednik Narodne odbrane g. dr. Cepuder, obdan od štaba somišljenikov. V dvorani se je zbralo pestro občinstvo. emd katerim so naši pridni čevljarji tvorili edini le|K> organizirano, strnjeno celoto, ki se ie kot taka tudi med zborovanjem večkrat učinkovito uveljavila. Tudi bojevniki so prisostvovali v dvorani v lepi skupini. Med obilnimi domačimi obrtniki in delavci pa so se nahajali tudi predstavniki industrije, tudi take, ki je smela na zborovanju pričakovati celo bridke očitke. V prijateljskem pomen j kovan ju med govori ali v odmorih smo slišali celo dovtipe, kakor lega. da so vsi, tudi zastopniki tujega kapitala proti tujemu kapitalu. predvsem proti tistemu, ki njim dela konkurenco . Nismo se pa mogli povsem otresti vtisa, ki je morda le čisto oseben in nepravičen, da zbora ni prešinilo prepričanje. Svoji k svojim!-, ki je govoril o načinu zboljšanja nagega bornega gospodarskega položaja ter pozval zbrano občinstvo, naj kupuje domače blago. Gospa Likarjeva. tajnica Zveze gospodinj, je govorila prav na uho in na srce zborovalcev. kar so ii ti tudi pokazali z večkratnim dolgotrajnimi ploskanjem in glasnim odobravanjem. Duhovito je govorila o nalezljivi bolezni, ki je zajela menda vse naše ljudstvo, da vsakdo hoče imeti le tuje blago. Samo ila je iz tujine, pa se našemu kupcu že dopada. Seveda želi ona. naj se domače blago ne zanaša samo na rodoljubna čuvstva domačinov, temveč naj skuša biti po kakovosti na višku in po cenah primerno. Naša obrt in naša industrija sta deloma sami krivi za sedanjo revščino, ker sta se v dobi blagostanja navadili na previsoke dobičke. Pri nas dere denar vse preveč v roke malokaterih in redkih. Uvaža se naj samo to, česar doma nimamo. Ona je uverjena, in ž njo vred tudi vsa dvorana ter vsa dežela, da bodo gospodinje še največ pripomogle k uspehu tega osamosvojitvenega gibanja, toda za to morajo imeti tudi vsa sredstva in pogoje, !ki naj jih ustvari država. (J. Markovič. podpredsednik glavnega odbora Narodne odbrane v Belgradu. je v imenu visokih vzorov čistega rodoljubja apeliral na vse nacionaliste, naj pomagajo, da bo naš narod gospodarsko močan, ker samo tako se bo uveljavil v svetu. Zahteval je. da naj l. država sestavi program za neke vrste gospodarsko petletko. 2. naj ustanovi Gospodarski svet (pri čemer so mu poslušalci povedali, da obstoja že od leta 1934 in da Se ni bil sklicani). 3. naj država p odvzame vse potrebne korake, da se domače delo zaščiti. Dvorana je tem širokopoteznim predlogom viharno ploskula. Besedo je dobil nato v imenu Zveze čevljarjev g. tajnik Kristan, ki se je v daljšem in skrbno sestavljenem govoru pečal s Bafo, s katerim je obračunal. Povedal je, kako In po kateri zaslugi je Bata prišel v Jugoslavijo, kako deluje v Vuko-varu in zakaj se borijo tisoči in tisoči čevljarjev, ki ostajajo brez dela, proti podjetju, ki ga jugoslovanske potrebe po obutvi ne rabijo. Orisal je tudi socialno življenje v tovarni Borovo pri Vu-kovaru. Ko je prišel do vprašanja, kdo je Bafi odprl vrata k nam in je iimenoval tudi znanega ljubljanskega gospoda, je postala dvorana burna in nemirna. Končno je povzel v imenu Delavske zbornice besedo šc g. Žemljic, ki je izvajal, da se povsem strinja z gg. predgovorniki. Zborovanje je bilo nato zaključeno in so se udeleženci z zadovoljstvom razšli po mestu. Vaš poročevalec pa je imel vtis, da vsi govurniki niso prišli na svoj račun, ln res je pri odhajanju iz dvorane naletel na skupino predstavnikov strokovnega stanu, ki je nekoliko nevoljuo stiskala svojo resolucijo v žepu, ker ni prišla na vrsto. Kot zgodovinarji in nepristranski pomočniki gibanja »Svoji k svojim! zabeležimo misli iz te spomenice, da bodo čitatelji vedeli, kaj vse se je na zborovanju zbralo k skupnemu delu: Predlagamo in prosimo kr. vlado, da s pomočjo svojih oblasti popiše ves tuji kapital v naši državi in da 6e ta lista potem objavi, da bo narod vedel ločiti med tujcem in domačinom. Predlagamo in prosimo kr. vlado, da napravi strogo revizijo med tujimi upravnimi svetniki, ki so nudomestljivi, če računamo, da imamo na tisoče strokovnjakov brez zaposlitve. Predlagamo in prosimo kr. vlado, da prepreči, da bi tuji kapital delal propagando, ki uničuje domačo obrt, ki nima denarja, da bi mogla vršiti tako obsežno propagando. Predlagamo in prosimo kr. vlado, da tudi v naprej z vsemi silami podpira ustvarjanje domače industrije.« Brez dvoma bo imelo današnje zborovanje svoje dalekosežne koristi, predvsem če vpoštevamo, da imajo sklicatelji v rokah vse možnosti in vsa sredstva, da iznešene misli in predloge zanesejo na inerodajna mesta in njihovo izvedbo tud: uspešno nadzirajo. Novi grobovi Zborovanje mestnih uslužbencev Počaščenje g. direktorja Jančigaj a Ljubljana, 7. okiobra. Snoči so priredili mestni uslužbenci v hotein Bellevue-u družaben večer, ki se ga je udeležilo veliko število mestnega uradništva. uslužbencev in delavcev, tako da so bili prostori nabito polni. Razveseljivo jc bilo, da so se v tem trenutku obrambe skupnih koristi in skupnih pravic znašli v eni slogi vsi: višji in nižji uradniki, poduradniki, uslužbenci in delavci ter so vsi tovariško manifstirali za medsebojno solidarnost. Zborovanje je otvoril podpredsednik Zveze organizacij mestnih uslužbencev g. Nace Mihevc, ki je pozdravil predvsem novo imenovanega častnega člana Zveze, direktorja g. Jančigaja, ki so ga zborovalci sprejeli z navdušenim aplavzom. Direktor g. Jančigaj je nato poročal o delu in uspehih Zveze ter njene delegacije v vsedržavni zvezi mestnih uslužbencev, ki se je zlasti zavzela ob obravnavanju zakona o mestih iu ob pripravljanju ministrske uredbe zaradi prevedbe mestnih uslužbencev na nove jx>ložaje. Poročilo direktorja Jančigaja je bilo sprejeto s hvaležnim odobravanjem. Podpredsednik Mihevc se je direktorju Janči-gaju zahvalil za |x>dano poročilo in za njegovo ne- utrudljivo delo v obrambi koristi in pravic mestnih uslužbencev. Ko je zaključil svoj zahvalni govor, je izročil direktorju Jančigaju pismo o častnem članstvu Zveze mestnih uslužbencev in pa lepo marmorno vazo, za katero je napravil načrt sin govornika, Plečnikov učenec ing. Edo Mihevc. Uradnice mestnega magistrata so izročile g. Jančigaja v znak zahvale lepo kito cvetja. Po tem oficielnem delu so sledile še številne napitnice in govori, ki so jih izrekli predstavniki raznih organizacij magistralnih uslužbencev, vsem pa se je zahvalil direktor Jančigaj, ki jc povdarjal, da se je trudil skrbeti za vse kategorije mestnih uslužbencev, od delavca do najvišjega uradnika in da ga radosti tako spontano priznanje vseh mestnih uslužbeuskili kategorij. V svojem govoru je odklanjal kult osebe, toda vsi govori, ki so bili izrečeni, so bili dokaz lejje harmonije, ki vlada med vsemi mestnimi uslužbenci. Prisrčen večer mestnih uslužencev so iz|x>pol-nile še razne |>evske točke in zabavne napitnice. Ta slovesni in hkrati družabni večer mestnega uslužbenstva je javnosti predvsed dokazal, da je mestno uslužbenstvo v svoji obrambi edino in da spoštuje svoje voditelje, zlasli predsednika direktorja Jančigaja. 15 letnica ..Drave" Maribor, 7. oktobru. Mariborsko kulturno življenje se razvija v znamenju jubilejev. Znane matice tega življenja slavijo pomembne obletnico svojega obstoja iu delovanj«. Luni je jubilirulu Glasbena Matica, letos je Slovensko pevsko društvo -Maribor« ob vstopu v deseto loto obstoja, včeraj pa je slavilo 15. letni jubilej /ele/ničarsko pevsko in glasbeno društvo Drava«. Nastala jo Drava* v prevratnih časih leta 1919., koso začeli mariborski Slovenci graditi temelje za kulturno, gospodarsko in politično delo v obdravski prestolici. Ustanovitelji so bili pravza-prav .Studenčuni. ki so zbrali slovenske železničarje ter ustanovili pevski zbor. Prvi svoj nastop je priredilo mlado društvo v Limbušu. vodil ga je pa društveni pevovodja Joško Vo-kač. Poleg pevskega zbora je društvo osnovalo tudi godbeni odsek, ki jc nasledil svoječusno godbo železniške delavnice. Nadalje si jo ustanovila Drava« tamburaški odsek, lansko leto pa še glasbeno šolo. ki jo obiskuje mladina iz žolezničarskih družin. Pevski odsek vodi pevovodja Albin Horvat, godbi načelu je Lojze '/.<•-kar, tamburašeni 1. Pivka, glasbeno šolo pa vodi prof. Ilinko Druzovič. Sinoči jo podala Drava« na slavnostnem koncertu v veliki unionski dvorani bilanco svojega 15-letnepa delu nn glasbenem poljn. Nastopili so pevski /bor, godba, tumburaši in gojenci glasbene šole. Koncert je dosegel lep us)>el> tor doprinesel nazoren dokaz velikega dola, nu katerega zre društvo ob svojem jubileju. Šahovski brzoturnir jc priredil Mariborski šahovski klub kot odhodnico nekaterim članom, ki odhajajo k vojakom. Vršil se je v hotelu Orel« ter je bil lepo obiskan. Na turnirju si je priboril največ točk Ostanek (9 in pol), sledila sta mu Pire in Hribar z S, šavli s 7, Konič s (>, dr. Lippai, Strniša, Kukovcc in K a ječ s 5, Lobkov s 4 ter Goleč in Pavlin s 3 točkami. Po turnirju se jo vršila razdelitev lepih daril ter prijateljska zabava. Sprevod živali, ali kakor pravijo mariborski hudomušneži ipusja procesija«, bi sc moral vršiti danes, Sprevod priredi vsako leto Društvo za varstvo živali v Mariboru, da na tako učinkovit in obenem zanimiv način nastopi v javnosti za pravice štirinožcev ter protestira proti mučenju živine. Ker jc ta sprevod vsako leto zelo zanimivo in |>isano sestavljen iz vsakovrstnih domačih živali, jc vsakokrat atrakcija ter ga /lasti mladina nestrpno pričakuje. I ako sc je tudi danes zbralo ob cestah, po kn-lerih gre sprevod običajno, vso polno ljudi, ki so ga pa zaman čakali. Lastniki štirinožcev se niso pravočasno »brali na zbirališču, pa je bil radi tega sprevod preložen na prihodinjo nedeljo. Vlom v Studencih. Trgovino Martina Ran-tašo na Aleksandrovi cesti v Studencih so obiskali v pretekli noči vlomilci. V notranjost so prišli s pomočjo ponarejenega ključa, s katerim so spretno odprli vhodna vrata. Najprej so jih zamikale cigarete, s katerimi so si nabasali žepe, druga njihova skrb pa jc bil denar. Odpirali so prodal za predalom ter slednjič res iztaknili 60 dinarjev tor nekaj kole,kov. Razočarani so se potcin spravili nad blago, k jer pa jih je zadela nesreča. V medli luči električno svetilke je eden prevrnil stojalo s srajcami, ki -f- V Vižmarjih pri št. Vitlu nad Ljubljano je v nedeljo nenadoma umrl gospod Josip Nnvak, višji šolski nadzornik v pokoju. Pogreb bo v torek, 9. oktobra ob pol devetih iz Vižmarjev na župnijsko pokopališče v Št. Vidu. Bog daj blagemu pokojniku večni mir in pokoj! Zalujoii g. soprogi naše globoko sožalje! ■f- V Dravljah pri Ljubljani je dne 7. oktobra umrla v 08 .lelu starosti g. Marija Tome, sestrlčna g. Nikolaja Žuglja, župnika v pokoju v Dravljah št. 143. Bila mu je mnogo let pridna, skrbna a zvesta kuharica in gospodinja. Štirideset lot jo je mučil želodčni krč. Mirno in vdano v voljo božjo in izročila svojo dušo Bogu, previdena s s,', zakramenti za umirajoče. Naj v miru počiva! Pogreb bo v torek, 9. oktobra ob pol enajstih dopoldne. -J- V Komendi je v nedeljo umrl g Andrej šavli, bivši krojaški mojster in oče g. kaplana Andreja Šavlija. Pokojiali ga bodo v torek ob 10 dopoldno na farno pokopališče v Komendi. Naj mu eveli večna luč! Žalujočim svojcem naše iskrciio sožalje! Mestni svet celjski Celje, dne 7. oktobra. V petek zvečer je imel mestni svet celjski svojo redno sejo, katere se je kol zastojmik bana jirvio udeležil tudi okrajni načelnik g. dr. Vidmar. Uvodoma se je mestni predsednik g. dr. Go-ričan siKMiiinjal smrti generala Maistra in žrtve avtomobilske nesreče v Levcu, Jerneja Vengusta. V domovinsko zvezo mestne občine celjske so bili sprejeti: Zamparutti Marjeta, Milada Križan in Franc G ril. Finančni referent je poročal o regulacijskih delih ua Sušuici. Ker ni mogoče realizirati v ta namen namenjenega denarja, ki je naložen pri Mestni hranilnici, in bi se radi tega moralo odpustiti okrog 25 delavcev, je bilo sklenjeno, da se uporabi v 1a namen del posojila od Pokojninskega zavoda, dokler ne bo mogoče realizirati knjižice Mestne hranilnice. — Glede mestne ubožnirc je bilo sklenjeno že spomladi, da so proda v ta namen hiša v Vrvarski ulici. Prodaja sejnserira v časopisih. Za idejne načrte novo ubožnice, ki naj bi stala 1,500.000 Din ter imela prostora za 150 ljudi, se razpišejo tri nagrade po 10.000 Din, 6000 Din in 3000 Din. Ze pri poročilu finančnega referenta g. dr. Vrečka je bilo opaziti, da referent ni povsem zadovoljen s predsednikom g. dr. Goričanom. Tako mu je očital, da ni ukrenil ničesar, da bi ee brezhibno. nadaljevala dela pri regulaciji Sušnice, ker ni pravočasno preskrbe! razpoložljivega denarja in da tudi ni dovolj storil za prodajo hiše v Vrvarski ulici. Pri slučajnostih je pa g. dr. Vrečko vprašal g. dr. Goričana, kaj je ukrenil v zadevi trgovca g. Plavca, ki je razžalil ves mestni svet. Gosp. Plavc je namreč napravil pritožbo na bansko upravo radi nove ceste, ki veže Ljubljansko cesto z Vodnikovo ulico in po kateri gre sedaj glavni avtomobilski promet. S tem je on kot slovenski trgovec zelo oškodovan in se zdi, kakor bi b;l mec-tni svet pod vplivom nemške manjšine ker s>> s tem |>rotežira nemški hotel. Mestni svet je sklenil. da se odstopi zadeva policiji, predsednik pa je izjavil, da bo o tem poročal na prihodnji seji. Pred odkritjem novega grozodejstva Ljubljana. 7. oktobra. Žc dalj časa preiskuje ljubljanska policija nek zagoneten zločin, ki jc bil izvršen pred č«-som na obrobju Ljubljane. O tem zločinu jc ljubljanska policija že dolgo slutila, vendar pa ni mogla zbrati nobenih dokazov, da gre res za zločin, šo manj pa sledi o ljudeh, ki so bili v tn zločin zapleteni. Višji kriminalni nadzornik g. Matija Močnik, ki je žc pred tedni prišel na nove sledi, sedaj z v nemo zaključuje preiskavo, tako, da bo žo morda v dveh dnevih zaključena. Gro za neki zahrbtni umor, ki sn ga zločinci nato zakrili s ponarejenim snino-umorom umorjonca. Po grozovitoeti umora bo to strašno odkritje koma j zaostajalo za nedavnim umorom na Starem trgu. Policija začasno šo skriva podrobnosti preiskave, obenem pa srno liaprošeni. da zaenkrat še ne objavimo splošnih okolnosli tega zločina, ki so nam sicer zuauc. je med padcem močno zaropotalo ter prebudilo lastnico. Vlomilci so nato jadrno pobegnili ter jih je pobrala temna noč. Danes zjutraj si jo oglodal pozorišče vlomu policijski dakliloskop g. Grobin, ki je našel nekaj sledov. Tako naokrog »Jesen je najlepši letni čas« — pišejo otroci v šoli, če dobe /a nalogo opisati jesen. Otroci mislijo, du že mora tako biti. sicer ne bi dobili take naloge. Tudi za pisatelje in za tiste, ki se mod pisatelje štejejo, je jesen prav lepa, ker lahko opisujejo prirodo \ najlepših barvah, kar jih ima jo naprodaj I. (i. Farbenfabriken. V resnici jc pa jesen lepa samo za lesne trgovce in za premogarje in za ženske, ker dobe na jesen nove barvo in maže za svoje lase in obraze in novo kožuhe. Vse tisto opevanje jeseni pa. ki ne ve in no zna drugega povedati, kakor dn nu jesen listje rumeni in odpada, da so gotiko in |>urrnani debeli za sv. Martina, du viničarji vriskajo in da pastirji vriskajo in da dekleta vriskajo in da novi cviček vriska, vse to je pa žo nekaj tako vsakdanjega, da sploh ni več res. Lepe so samo slike z. napisom »Jesen«. ker jih lahko prodaš, narava pa ni z« nikamor... Sam dolgčas! Na jesen odpirajo pri nos gledališča. |>lo-sišču. šole in razstavo. Za gledališče mi ni mar. ker je moje najljubšo gledališče ulica: ludi plesišča ine ne mika jo. Pač pa prav rad gledam tisto nesrečno mladino, ki mora zjutraj navsezgodaj vstajati, še vsa Ionu in zadronumu. n pripovedovali; ali pu mati. Pa smo se nu ta prijeten način naučili prav dobro domače zgodovine: vedeli smo, kdaj jc Korenov Francclj Mihčevega s koloni po glavi, da jo v farno cerkev treščilo tistega leta, ko je župnikov jies Ma. tijatovega v stegno ugriznil, ker ga je zalotil v vinogradu, ko je grozdje kradel, in vse take stvari, ki smo jili imeli za silno važne in ki smo si jili tudi zapomnili. Zato so pa rekli nekateri ljudje takim ženskam. ki so nam pripovedovale lepe domače stvari, dn so »čenče« in so jili zasmehovali. Ko sem pa kasneje inornl v šoli poslušati, kako so stari Grki klicali drug drugega na korajžo in se zmerjali in nazadnje stepli. me je to prav tako malo zanimalo kakor pripovedovanje, du je Krištof Kolumb odkril« Ameriko iu da je tam dobil ogromno zlata — kaj nam pa naj bo tisti Kolumb in njegovo zlato? Mi smo bili veseli, čc smo imeli krajcar ali pa dva zu karatni« (oslajeno pečeno sadje itd.). Gospodje pa. ki so nam take stvari pripovedovali, niso bile čenče«, ampak so bili »učenjaki«! Taka je jesen, ki jo uživa naša mladina, ki še ne vo. kakšen je počen krompir in pečena koruza: tudi svoje sosednje fare ne pozna, prav dobro pa mora poznati — London in Newyork... Jesen je pa ugoden letni čas tudi za raz-slave. Razstavo so dandanes sploh moderne, kakor so moderno propagande« ili agitacije« in podobne stvari, škoda. če bi le kaj zaleglo.« jo odgovorila dobrodušna ženica: lodu na nekaterih kosili jc taka umazanija, pravici hudiijcjo, du so celo kot težaki zaposleni pri tem delil ljudje i/ Milana, med tem ko desettisoči Tr/ačunov brc/ dela postopajo in mnogi od teli trpe črno lakoto. — Nove knjige: Frana Erjavca /hrano delo, uredil dr. A. Slodujuk. II. /v.. Domače in tuje živali v podobah, okoli 140 podob. 229 str. (Zbirka domačih pisateljev) - stan.' vezano 90 Din: C) psihoanalizi (Slovenske poti spisal dr. \lfred šorko, ve/. 55 Din; Novodobna pisava v luči sodobne pedagogike in šolske Itigi-jene, spisal dr. Iv. Mu I k o, 5 Din: Pes druge čete, spisal I ranlišek I anger slovenski mladini priredil P Holeček. is Din. ve/. 02 Din; Slovenska slovnica za .slednje šole, spisal dr. Breznik, 4. pomnožena i/.dnja. vez. 5s Din; Zakoni in uredbe 5". /v.: Naredba o unliško-prcgledneni redu, 5 Din; Zakoni iu uredbe 58. /v.: Uredba o pobiranju hanovinske trošarine na vino in žganje, priredil št. Sušeč, (> Din: Južnič Rud., Francoska čitanka, IV. letnik. 4* Din: Martin Krpan, spisal I ran Levstik, priredil dr. \. Slodujak (Cvetje i/ domačih in tujih logov. 2) 4 Din, vez. 12 Din; Simon Gregorčič — izbrane pesmi — priredil dr. Iv. Pregelj (Cvetje iz domačih iu tujih logov. I): Vesele ure, telesna vzgoja nn osnovnih šolah. I. del. f. razred. 261 slik iu 9 načrtov. 24 Din. ve/. 50 Din: Dva človeka, roman. 50 Din; Oh resi nik. praktične tabele /a izračunavanje obresti. 22 Din. — Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Reberca na Koroškem (Po Ožbe.ju Reberškem posnel Nizamo t.) ltcberca. — Veliko poslopje na sredi je Komenda. Tri ure od jugoslovanske meje na Jezerskem vrlin je onstran Železne Kapic župnija Reberca. Va.s leži na rebru pod Šimanovo goro in odtod bi se dalo razlagati ime »Reberca«. Nemški naziv »Recliberg« nima s slovensko Reberco nikake notranje zveze. — Tam, kjer jo, danes Reberca, je za časa Rimljanov morala biti naselbina. Tod je namreč vodila stara rimska cesta iz rimskega taborišču Juenna pri Globasnici preko Jezerskega vrha v Emono (Ljubljana). Po tej cesti so z juga dovažali v naše kraje razno blago, ki ga pri nas ni bilo; odvažali pa so po tej cesti na jug to, kar smo mi imeli (železo, jeklo, les in dr.), pa jug ni itnel. Ta živahen promet skozi Reberco se jc vzdržal do turških vpadov v drugi polovici 15. stoletja. Reberčani so se skupno s prebivalci Koplje 1. 1475 postavili v bran Turkom v soteski med Reberco in Železno Kaplo. Na te boje, kjer so zmagali številčno močni Turki, spominjajo »turške šance«, ki so deloma še dobro ohranjene. — Za časa Francozov Reberca ni čutila kakega boja, a ohranila se je med ljudmi tamkaj pesem: -Čc nam bo pa Bog pomagal, ta Francoz bo obneniugal, — požene ga božji strah, kakor veter drobni prah.« — Ruborčuni so že od nekdaj služili svoj kruh z vožnjami, ker je do 1. 1865 vodila skozi vas državna cesta (rimska cesta). Pod vasjo ob reki Boli so bile Fužine (od 1. 1707) tam, kjer j,, dnnes papirnica. Pred 50. leti je bila izročena prometu ozkotirna železnica: Kapla-Siu-čuvus. Reberca jc dobila postajico pri papirnici kakih 100 in pod vasjo ob reki I5e.li. L 1919. pa je bila Reberca pozor išče hudih bojev med jugoslovanskimi in avstrijskimi četami. V aprilu 1919 so začele koroške nemške črte prodirati nu celi črti, ker so prekršili premirje. Dne. 5. maja so bile že prve nemške čete na Re.berci. Udrli so tudi v župnišče in so de-moliruli vse (arhiv so uničili popolnoma, železno blagajno so razbili itd.). Pustili niso dru- fega kot gole stene. Župnik je pravočasno ube-al na Jezersko. Udrli so (udi v cerkev, kjer so pobrali vse mašno perilo, sveče itd. I jiideni so kradli denar in drugo. Dne 28. maj« pa je pričela protiofenzivn od jugoslovanske armade. Ne.mci. ki so imeli v župnišču in po robu proti Pustemu gradu razpostavljenih dokaj strojnic, so se morali umakniti in ob treh popoldne so bili jugoslovanski vojaki v vasi, llebcrca je sedež župnije, ki šteje koniiij 5c,, jjudi. šole v kraju im puč pu hodijo otroci f šolo deloma v železno Kaplo, deloma v Žitaro vas, deloma v Galicijo. V občino pa spada Reberca pori Belo ter ima ta občina še slovenskega župana (urarlovun.jc jc ukazuno nemško). Kakor v vseh župnijah slovenske koroške, kjer imajo še slovenskega duhovniku, tako je tudi v Reberei v cerkvi slovenščina še neokrnjena. Tsto je v šolah pri verouku — če je slovenski katehet, dočim se drugi predmeti uče od 2. šolskega leta dalje samo nemško. Šolska obveznost traja osem let. Cerkev je posvečena sv. Jerneju. Po romanskem slogu stolpa in ladje sodeč, bi t dalo sklepati, da je bila zidana v 15. stoletju. Cerkev, ki so jo zidali Auguštinci i/ Doberle vasi, je bila prvotno majhna ter se vidi. da so nekateri deli dozidani pozneje (zvonik je sredi cerkve). Južna stran ladje z grobnico komen-datorje.v je bila prizidana v 16. stoletju. Pres-biterij je bil pa pri/.idan I. 168«. Najnovejši prizidek je sedanja zakristija iz I. 1874. Nad vasjo Reberca se nahajajo razvaline gradu »Pusti grad«. Sezidali je bit tu grad okoli leta 1200 od plemičev Recliberg - švabskegu. Plemiči (seveda nemški) so zidali gradove po strmih gričih, odkoder so komniidirali in trpinčili ubogo kmečko ljudstvo. Udobno je bilo njihovo življenje, še danes živi med tamkajšnjim ljudstvom govorica, češ da je reberški plemič pridobil v Inst celo Staro goro s tem. da je na en muh popil škorenj najboljšega Iju-tomerčuna. Pristavil pn dn je: ni bilo te/ko. ko sem ga pa žc v kleti pravkar tudi en škorenj zu poskušnjo. Komenda. To poslopje je bilo /.idano v li-tih po 1+95 in sicer kot stanovanjska hiša /u viteze, ki nuj bi branili vpade Turkov v slovenske dežele. Leta 1469. je namreč cesar Friderik III. skupno s papežem Pavlom 11. ustanovil red vitezov sv. Juriju. Cesar Friderik III. je Pusti grad in posestva nu Reberei prodal Lasluvu Pragerju, ki je I. 1495 daroval vso la povesiva in obširno planino nu Jezerskem redu vitezov sv. Juriju. Oblast reberške Komende jc liila v rokah kounendutorju, ki je bil navadno obenem duhovnik. — Ker se vite/i ob čusil turških navalov niso izkazali, je cesar 1'erdi-naml II. I. 1598. vsa posestva tega re tem imenom so združeni številni /.godovioski spomini, ko je mogočno špilberško trdn jav sko obzidje nu 2h5 ni visokem hribu uspešno in trdovratno hrunilo inoruvsko prestolnico pred pohodi Švedov in Prilsov. Najbolj /nun pa je postal špilberk po strahoti temnic in podzemnih ječ, ki so razvpile in raznesle glu-- <> njih grozi po vsej Ev ropi. Po znani bitki na lleli gori leta 1*620 so dotedanjo trdnjavo špilberk pretvorili v nujstruhovitejše zapore, ki so bili spočetka namenjeni samo političnim krivcem. Pozneje so zapirali ua špilberku tudi druge /ločilne. Zgornji trnki sc imenuje l.eopohlinski, spodnji pa jožefiiiski. Naziv je dobil |x> Jožefu II.. krr se je, kakor pripovedujejo, dal tu avstrijski cesar nekoč z.u celo uro zapreti v taksno temnico. pa je pri tem doživel takšne občutke, da je takoj odpravil razne vrste mučenja in iiiite-zunju ter ru/.ne temnicc-mučilnice. Lela ISV, pa so te podzemske, najhujše ječe zaprli. Danes sj potnik proti skromni vstopnini, ki gre v prid vdov in sirot po češkoslovaških legiouai jih, lahko ogleda vse te temnice in v kamenje /grajene oboke, ki v temi iu neznosni vlagi še bolj povečujejo trpke občutke in neprijetne vtise. I ii ka j iuhko vidiš po stenah najrazličnejše mučilno orodje za stiskanje in previjanje rok, nog in drugih delov človeškega telesa, uatoznluo lestev, potem v zidov jc zasekani žlebi, po katerih je privezanim in k zidu pritrjenim kaznjencem kapljala na glavo voda ter jih do /.blazn jen ju i z. in učila. Tudi z.u paziš p, teh celicah priprave, s katerimi so vžguli špilbciškim jetnikom razna znamenja v telo. Četudi so leta 1787 mučenje odpravili, jc število smrtnih »lučajev vendarle lc redko padlo pod 50%. Nesrečniki so umirali ponajveč zn posledicami jetike, tifusa, pretresu možganov in drugih bolezni, ki so si jih v teli podzemskih jetniških grobnicah nakopali. V teh špilberških ječah so /deli, hirali in umirali sloviti jn znameniti ljudje, med drugim pristaš Vaclava IV. mejni grof Prekop, grof Claude Aleksander Bonevul, znameniti avstrijski voj- spillirrku med svetovno vojno skovodjn in pustolovce, ki je lota 174" umrl kot Miiued Puša v Carigradu, avstrijski frldmuršul grof olivi r \\ nI I is; leta 1749 je umrl tukaj znani pandiirski polkovnik jn pustolovec baron I reiik. Potem od leta 1K22 cela vrsta italijanskih kaibouarjev. med njimi znani pesnik I\<> 1'ellico ter njegov prijatelj in pesnik Peter Mu-remelli. I ukaj je S i 1 \, > 1'ellico zasnov ul svoje /nune .Le ude prigioni« (Moji z.i|M>ri), ki so uu- llrnu s spilherkuiii nesle grozote špilberških mučenj po vsem -vela in ki so i/slt li ta ts",4 v Parizu. I rta Is24 so /u. pili nu špilberku še deset italijanskih karbo-nuijcv, med njimi tudi nekaj duhovnikov in mejnega greda Henriku Juriju Palluvici inijn. I udi 150 poljskih revolucionarjev ji' našlo uu -pilbriku svoje /,utoči;če |>o zlomljenem krakovskem uporu let.i 1845. Med svetovno vojno pa so pognali v špilberSkc ječe desetine vnetih reških mož, ki jih je avstrijska vojaška justicu obsodila radi velei/.tluje. lenilia, grozna preteklost. — c. Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja gg. trgovce, dn se vršj dnnes, v ponedeljek dne s. I. in. ob H /.večer v veliki dvorunl Trgovskega doillii zborovanje. nu katerem se bo razpravljalo vsn važna gospodarska vprašanja, zIiihI! pu davčno. Vabljeni so vsi trgovci, ila sr sestanki udeleže. — Uprava. V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes nenadoma, a vendar lepo pripravljen, umrl gospod Josip Novak višji šolski nadzornik v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 9. oktobra ob . 9 iz Vižmarjcv na župnijsko pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Antonija Novak, soproga. Nedeljski spori Nogometni turnir ob 15 letnici Hermesa Ljubljana, 7. oktobra. Včeraj iu danes se je vršil nu igrišču Iler-me?,u v Šiški nogometni turnir ljubljanskih klubov Sloge, Hertnesa, Triglava, Ilirije, Primorja, Reke in Slovana, ki so sodelovali na jubileju ŽSK Hermesa. Sobotne tekme niso imele dosti gledalcev, dočim so jih nedeljske, zlasti popoldanski turnir glavne skupine privabile precejšnje število. Turnirji niso nudili onega nogometa, ki ga občinstvo hoče, ker sc v takih prijateljskih srečanjih le preveč ležerno igra. Če hočejo naši klubi, tla bo noset tudi na ne-prvenstvenih tekmah tak, kakršnega si želijo, potem naj vplivajo na igralce, da vselej zaigrajo tako, da bo igra zanimiva. Rezultati 11. skupine, odnosno sobotnih tekem so sledeči: Hermes :Sloga 1:1 (1:0). Tekmo je sodil g. Vidic. Ilirija B:Triglav 4:1 (1:1). Sodnik g. Lukežič. Ilirija B:Hermes B 6:1 (2:0). Sodnik g. Dolinar. NEDELJSKE TEKME. Dopoldanski turnir juniorjev. Primorje :Korotan 0:0 (0:0). Primorje je bilo v lahni premoči in tudi žreb je odločil zmago njemu. Sodnik g. Ehrlich Ilirija: Hermes 4:2 (4:0). Poraz Hermesa je zakrivila predvsem njegova obramba. Premoč Ilirije je bila vidna zlasti v prvem polčasu. Sodil je g. Ehrlich. Primorjedlirija 0:0 (0:0). Moštvi stn izvoje-ruli le neodločen rezultat. Sodnik g. Ehrlich. Popoldanski turnir glavne skupine. Hermes: Slovan 6:1 (2:1). Hermes je igral ležerno, a je bil kljub temu v stalni premoči. Sodnik g. Schneller. Ilirija:Reka 1:0 (0:0). Ilirija je igrala zelo ležerno, ker je očividno hranila moči za finalno tekmo. Reka se je dobro držala in je prav častno izšla iz tega boja. Sodnik g. Lukežič. Finale: Ilirija : Hermes 2:0 (0:0) Ilirija ni imela lahkega stališča napram Her-mesu, ki že danes igra zelo važno vlogo med ljubljanskima vodilnima kluboma. Prav resno se je morala vzeti skupaj, da si je izvojevala zmago, katero je pripisovati bolj neprevidnosti Herme-sovega vratarja kakor pa deiu ilirijanskega napada, ki je bil sicer v vsakem pogledu boljši in odločnejši pred golom kakor njen vis-a-vis kvintet. In kljub temu bi bil rezuitat — po poteku igre sodeč — lahko obraten. Kajti Hermes je vehementno napadal in opetovano ogrožal ilirijan-ska vrata. Igra je bila vseskozi odprta, zdaj so bili v premoči eni, zdaj drugi tako, da bi neodločen rezultat še najbolj odgovarjal poteku igre. Sodil je g. Schneller sicer objektivno, a ne brez pogrešk, zlasti v presoji loulov in rok, katerih je precej prezrl v škodo obeh moštev. Prvenstvo II. razreda Ljubljana, 7. oktobra. Danes so se nadaljevale prvenstvene tekme drugega razreda, v katerih so si stali nasproti štirje pari. Rezultat je naslednji: Grafika : Mladika 2:1. Mars : Korotan 5:0. Svoboda : Slavija 6:3. Reka : Jadran 4:3. Gradjanski:Primorje 4:0 (3:0) Zagreb, 7. okt. b. Današnja tekma med Pri-morjem in Gradjanskim je bila pričakovana z velikim zanimanjem, posebno, ker se je na prejšnji tekmi v Ljubljani govorilo, da je tekma odgo-dena pod zelo težkimi okolnostmi. Postava moštev je bila sledeča: Priniorje: Logar, Hassl, Bertoncelj, Zemljak, Slamič, Boncelj, Šlaiiiberger, Janežič, Pupo, Jež in Peterlin. Gradjanski: Bratulič, Htlgel, Rajkovič, Pekič, Premrl, Šlnkovič, čšipoš, Živkovič, Antolkovič, Rudik in Kokotovič. Primorje ima začetni udarec in inicijativo. V 6 minuti doseže G. prvi korner. V 9 minuti po krivdi branilca llassla pade prvi gol za G. Situacija se ne menja. V 10 minuti zabije Antolkovič ponovno drugi gol. V 13 minuti strelja Živkovič na gol. vratar spretno reši. Igra je odprta. V 18 minuti korner za Primorje. Močan veter kori-tti Gradjan6keinu. Igra se slabo na obeh straneh. V 23 minuti korner za Primorje. Primorje ima sicer nekoliko več od igre, vendar popusti. V 25 minuti tretji komer za Priniorje, v 30 inin. četrti. V 36 minuti zabije Gradjanski tretji gol, in sicer doseže Živkovič ta rezultat z glavo. Vratar bi mogel ta gol ubraniti. V 37 minuti doseže Gradjanski korner, v 43 zopet. V 45 minuti lepa kombinacija Gradjanskega. Šipoš prodira do črte in daje pred gol, toda Antolkovič iz velike bližine strelja v aut. Prvi polčas konča s 3:0 za Gradjanskega. Celjski šport Včeraj je bila na Glaziji podzvezna prven-«na tekma med SK Celjem in SK Svobodo iz Maribora 1:2 (1:1). SK Svoboda je igrala precej dobro in se je v zadnjem času tako popravila, da jo je kar težko 6poznati. Celje je pa z ozirom na svoje zadnje tekme 6voje športne prijatelje razočaralo, ker so pričakovali mnogo več. Igra sama je bila razmeroma ostra in tipično prvenstvena. publike pa okoli 4C0. Sodnik g. Nemec ni popolnoma zadovoljil. Madjarska: Avstrija 3:1 (1:1) Budimpešta, 7. okt. e. Danes se je tukaj vršila meddržavna tekma med Avstrijo in Madjarsko. ki je končala z zasluženo zmago Madjarov s 3:1. Tekmi je prisostvovalo 40.000 ljudi. Z Dunaja je prispelo z avtobusi mnogo »drukarjev«, da bi podprli svoje igralce. Pri otvoritvi so bili Avstrijci v majhni premoči, ki so jo posrečeno izrabili tako, da so že v peti minuti dosegli prvi gol. Toda ta gol je bil bolj plod presenečenja in Madjari so začeli ostro napadati. Toda celih trideset minut je bila igra nekako v ravnovesju in v 33. minuti so Madjari po krasni kombinaciij Taraszija izenačili. Do konca polčasa je prišlo nato zaradi preostre igre od oben strani do incidentov, ki jih sodnik Parla-tina vsled prenaglega tempa igre ni niti razčiščeval. V drugem polčasu so Madjari (»kazali, da so mnogo nad svojimi avstrijskimi tovariši. Takoj v četrti minuti šo Madjari dosegli drugi gol in ves tempo igre drugega polčasa so nato diktirali Madjari. V 38. minuti Madjari zvišajo rezultat na 3:1 in nato do konca drugega polčasa neprestano oblegajo avstrijska vrata. Še v 44. minuti nastane silno nevarna situacija pred avstrijskim golom, ki jo pa sodnik k sreči odžvižga. Evropsha prvenstva v prosti rokoborbi V Stockholinu se vršijo te dni rokoborbe za evropsko prvenstvo v prosti rokoborbi. Prvi dan so bili doseženi tile rezultati: Mušja teža: Lorine (Madjarska) je premagal Šveda Tuversona. Nemec Fischer je zmagal nad Kurlandom iz Danske. Peresna teža: Nemec Wittwer je premagal Madjara Totha. Lahka: Nemec Ehrl je premagal Finca Pih-lajamakija. Lahka srednja: Foldeak (Nemčija) je premagal Karpatija iz Madjarske, Šved Fridell pa je zmagal nad Engelhardtom iz Nemčije. V srednji teži je vrgel Nemec Neuhaus Angleža Jetfersa, Francoz lourlin pa si je izvojeval nad Fincem Wecksteinom zmago. Drugi dan pa je prinesel lele rezultate: Peresna: Fischer (Nemčija) je zmagal nad Švedom Tuvesotn, Finec Pihlajamaki nad Madjarom Totlioin, Nemec Wiltwer pa proti Švedu liansenu. Lahka: Kurland (Danska) je premagal Finca Pihla- V drugem polčasu pomaga veter Primorju. Igra se nikakor ne inore razviti. Do 15. minute ima Primorje več od igre, igra se v kazenskem prostoru Gradjanskega. V 11 minuti korner za Primorje. V 22 minuti strelja Živkovič ostro, toda žoga 6e odbije od prečke v polje. Vrata Primorja so zopet % nevarnosti. Primorje se dobro brani. Pritisk Gradjanskega ne traja dolgo, ker je Priniorje v 25 minuti zopet v formi. V 35 minuti pade četrti gol za Gradjanskega. Rezultat 6e do konca ne menja. Pri,morje je danes nastopilo brez svojih štirih odličnih igralcev prvega moštva. Mislilo se je radi tega, da bo Priniorje še bolj poraženo, vendar je nudilo Gradjanskemu močan odpor. Ko je Primorje v drugem polčasu igralo z vetrom v hrbet, je imelo več od igre, samo njegovemu slabemu in neodločnemu napadu je pripisati, da igra ni rodila uspeha. Moštvo je zapustilo v Zagrebu zelo dober vtis. Igra izredno požrtvovalno. V pogledu podajanja in smisla za kombinacijo je boljše od Gradjanskega. Najslabši del moštva je bil brez dvoma napad. Razumljivo, če se pomisli, da je bila vsa leva stran napada iz rezerve. Zelo dober je bil Slamič, ki je tudi v pogledu fairnesse pred-ajačil. Sodnik Frankenstein je sodil rutinirano in zelo dobro in je že v začetku s svojim nastopom onemogočil surovost. Igna je bila na momente ostra, vendar fair. Belgrad: BSK : Levski (Sofija) 10 : 0 (4: 0). jamakija, Nemec Ehrl pa Šveda Svansona. Lahka srednja: Foldeak (Nemčija) je premagal Finca Pih-lajamakija, Šted Andersen pa je premagal Madjara Karpatija. Srednja: Šved Johanson je vrgel Francoza Iourlinga. Poltežka: Šved Friedel je vrgel Angleža Bysella. Madjar Virag je zmagal nad Nemcem Engelhardtom. Težka: Čehoslovak Chlapuch je zmagal proti Fincu Nystr6niu, Šved Sjostedt pa proti Nemcu Miillerju. Drago Vlaga: Knjiga o športu Že dolgo smo Slovenci pogrešali kake strokovne knjige o športu. In sedaj nam je naš absolvent berlinske visoke šole za telesne vaje g. Drago Uia-ga podaril lepo, priročno in zelo bogato knjigo o športu, na katero smo Slovenci v resnici lahko ponosni. Že pred meseci nam je napovedoval pisatelj novo sjiortno delo v slovenskem jeziku in sedaj je ta potrebna knjiga tudi izšla. Kdor pozna g. Ulago, ta ni mogel niti najmanj dvomiti o veliki vrednosti tega športnega dela, ki ga je imel tedaj še v delu in ki je pred par dnevi prišlo v naše roke. S pravkar izdano knjigo je izpolnjena velika vrzel v slovenski športni strokovni literaturi. Vsak športnik in ljubitelj športa je knjigo težko pričakoval, saj je to edinstveno delo v slovenski športni literaturi, ki je tako začetniku kakor specialistu neobhodno potrebno. Knjiga ie bogalo ilustrirana m predvsem s slikami naših domačih športnikov. Vsebina knjige je lale: Pota in cilji telesne kulture: Olimpijske igre nekdaj in sedaj. Naloge športnih organizacij. Posebne vzgojne naloge slovenskega športa. Šport in žena. Šport v praksi: Trening in tekme. Pripravljalne vaje. Lahka atletika. Plavanje. VVaterpolo. Skoki v vodo. Nogomet Smučanje ljudski šport. Drsanje. Težka atletika. Sabljanje. Lavvn-tenis. Kolesarstvo. Veslanje. Rugby. Golf. Tolmač strokovnih izrazov in tujk. Obširneje bo poročal »Slovenec« o tem odličnem športnem delu med tednom. Za danes bi samo opozorili, da je to športna knjiga, brez katere noben slovenski športnik ne bo mogel izhajati. V njej dobite vse, kar naši športniki potrebujejo. Res je sicer, da oni športniki, ki se prav posebno zanimajo in specializirajo za kako posebno panogo, ne dobijo v knjigi vsega kar potrebujejo, vendar je treba priznati, da je v njej tudi precej takega, kar mnogi izkušeni trenerji ne vedo. Zato naj naši športniki pridno segajo po tej knjigi, ki jim bo brez dvoma mnogo koristila, če se bodo ravnali po njej. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače lovnrne ..TRIBUNA" K. liatjel, Ljubljana, Karlovška e.4 NaJnUJe cenel — Conlk franko. Občni zbor Jugosl. ptavatne zveze Zagreb, 7. oktobra. Ob 9 dojx>ldne je otvoril zborovanje predsednik dr. Štefan Hadži. Po pozdravu navzoenih, posebno še ministra za telesno vzgojo dr. Grge Andjelinoviča je izvajal, da je bilo letošnje leto polno uspehov. Za njim je govoril je govoril minister dr. Grga Andjelinovič. Povdaril je, da njegovo ministrstvo ni zato tu, da vodi športne zveze, temveč so dane.zvezani proste roke, da dvignejo naš šport. Odobreno je bilo nato tajniško in blagajniško poročilo ter poročilo tehničnega odseka, nakar je bil izvoljen sledeči novi upravni odbor. Predsednik dr. Hadži, podpredsednik magister Kotler, blagajnik Steinhardt, tajnik Pavelič, tehnični referent Simovič, odbornika Barič in Živa-novič; nadzorni odbor Kramaršič, Farš in Kriška. Predlog Ilirije za kazen onemu klubu, ki se ne udeleži državnega prvenstva, je bil z večino glasov odklonjen. Prav tako predlog Viktorije s Sušaka, naj vsak klub postavi dve moštvi za prvenstvo vaterpola. Predlog Ilirije, da klub, kaznovan od Jug. plavalne zveze, nima pravice pritoževati se na občnem zboru, ni bil sprejet. Priznavajo 6e rekordi, postavljeni v Budimpešti ob priliki dvomača med Jugoslavijo in Italijo. Sklenjeno je bilo, da bo jugoslovanska vaterpolo reprezentanca sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Bruslju 25.—30. junija 1935. Isto, tako 6e odobri sodelovanje plavalcev na balkani-jadi v Carigradu. Predlog, da se dosedanji način tekmovanja za državno prvensvo spremeni, je bil z večino glasov sprejet, vendar ostane za 1. 1935 isti sistem; spremembe pa bo proučil novi upravni odbor. Sprejet je bil predlog za znižanje taks za državno prvenstvo in sicer za senjorje na 5000 Din, za junjorje na 2000 Din. Prihodnje prvenstvo junjorje-v bo v Mariboru pod vodstvom SK Maratona 9., 10. in 11. avgusta. Senjorsko prvenstvo bo v Dubrovniku pod vodstvom Juga 30. julija do 1. avgusta. Pritožba Viktorije glede državnega prvenstva se v toliko prizna, da so bile nerednosti, kar pa ne more biti vzrok za brisanje letošnjega prvenstva. Ostane torej Ilirija letošnji prvak Jugoslavije. Tretji pohorski gozdni tek Maribor, 7. oktobra. Zanimanje je bilo letos znatno večje kakor lani, vendar pa je sobotno slabo vreme zadržalo marsikoga. Tako je bilo prijavljenih 25 tekačev, na start pa se ie javilo samo 9 atletov, članov SSK Maratona, SK Železničarja in Sokola Ruše. Proga je vodila od Ruške koče na Mariborsko kočo in potem ixj novi poti na Pohorski dom. Rezultati so: 1. Kangler (Maraton) 15:57, 2. štrucelj (Maraton) 16:36, 3. Ceh (Maraton) 16:50, 4. Herič (Železničar) 16:52, 5. Seidler (Maraton) 16:52.1, 6. Pijavec (Sokol Ruše) 17:20, 7. Rozin (Sokol Ruše) 17:26, 8. Dasko (Maraton), 9. Franc Jauko (Sokol Ruše). Po seniorski tekmi pa je bil tretji mladinski gozdni tek od Pohorskega doma do Mariborske koče in nazaj do Pohorskega doma. Javilo se je 6 tekačev. Prvi je prišel na cilj Gril (Maraton), 2. Rotner (Železničar). ... O, danes pa se mi ni treba več pudrati! Možem ni ljubo, če si žene stalno pu-drajo nos. Mnoga mlada dekleta pa mislijo, da ni nobenega drugega načina za odpravo masti in bleska kože, Jaz pa sem ugotovila, da ostane puder, če je zmešan s smetanovo peno, kakor puder Tokalon s smetanovo peno, ves dan na licu tudi pri vetru, deževju in celo pri plesanju v najbolj razgreti plesni dvorani. Ne samo, da se puder Tokalon s smetanovo peno nevidno pripoji koži, marveč je istočasno tudi odlično sredstvo za okrepča-nje kože, ker poživlja kožno tkivo ter ji nikdar ne zamaši znojnic. Sedaj imam baržuna-sto, čisto in nežno polt, zaradi katere me zavidajo vsa mlada dekleta in kateri se di-vijo vsi moški. On, ki me je nedavno zasnubil, mi je dejal, da so ga moja koža in moja polt najpreje in v prvi vrsli dovedli do tega koraka. Potrebno je, da se pudrate na dan samo enkrat, ker se puder Tokalon v resnici pripoji koži! Italijanski olimpijski komite jc dal svojim športnim zvezam 3 milijone lir na razjjolago za pripravo italijanskih športnikov za svetovno olimpijado 1. 1936. Zborovanje Koroških Slovencev Pri volitvah je bil izvoljen skoraj brez spremembe stari osrednji odbor s predsednikom državnim tožilcem dr. Julijem Felaherjem in podpredsednikom župnikom dr. Jankom Arnejcem na čelu. Predsedniki pododborov so bili tudi potrjeni, tako za Maribor industrijalec Ivan Hochmiiller, za Celje primarij dr. Jakob Rebernik, za Jesenice Josip Javoršček, za Prevalje predstojnik okrajnega sodišča sodni svetnik dr. Blaž Rajhman, za Trbovlje Mate Arnejc in za Belgrad inšpektor ministrstva pravde dr. Jakob Kravina. Predsednik dr. Felaher se je toplo zahvalil ljubljanskemu, mariborskemu in celjskemu tisku za veliko naklonjenost, ker je vedno z razumevanjem in ljubeznijo spremljal težke preizkušnje naših bratov na Koroškem. Prosil je, naj bi jim v tem oziru ostal naklonjen tudi v bodoče. Popoldne so se zborovalci odpeljali z avtomobili na izlet h koroškemu rojaku Šnablu na Frankolovo in se zvečer s trdno vero v lepšo bodočnost in upanjem, da se prihodnje teto zopet sestanejo v Celju, vrnili na svoje domove. Zadnja poročila Herriot: „Socialisti so samo debeli bogataši in revolucionarci v frakih" Pariz, 7. oktobra, b. Na velikem zborovanju v Lyonu je imel državni minister Herriot snoči sen-zacionelen govor, v katerem se je končno odrekel levičarskemu kartelu. V svojem govoru je šel celo tako daleč, da je socialiste imenoval debele pluto-krate in revolucionarce v frakih, llerriot je izjavil, da je njegova stranka največ pretrpela pred socialisti. V spomin junaških dijakov Skoplje, 7. okt. m. Danes so se nadaljevale slavnosti 20 letnice ustanovitve dijaških čet. Najprej je bila danes dopoldne v vojašnici, v kateri so se svoječasno vadili dijaki-borci, odkrita spominska plošča. Nato so blagoslovili temeljni kamen za spomenik, ki se bo zgradil v Skoplju v spomin mladih herojev. Po cerkvenih obredih, ki so jih opravili katoliški, pravoslavni in muslimanski svečeniki, je bilo vzidano v temeljni kamen tudi povelje, katero sta podpisala predsednik odbora za to proslavo zunanji minister Bogoljub Jevtič in kipar Lojze Dolinar, ki je napravil za Celje, 7. oktobra. Korošci in Celjani so že v soboto zvečer napolnili veliko dvorano Narodnega doma in se udeležili koroškega večera, ko je predsednik Kluba koroških Slovencev dr. Felaher pozdravil navzoče rojake in Celjane, ki so se odzvali povabilu v tako velikem številu, kar je dokaz, da Slovenci živijo v duhu z brati izven meja naše države. Predsednik je poudaril, da koroški Slovenci slede samo večnemu zgledu Nemcev, ki zasledujejo življenje svojih manjšin po vseh državah. Mi spoštujemo Nemce in njihov narod, želimo pa, da se postavijo na isto stališče glede nas. Naj dobe koroški Slovenci iste pravice, ki jih imajo Nemci pri nas, in ki so jim zajamčene po mednarodnih pogodbah. Uslužbenci iz Mohorjeve tiskarne so nato pod spretnim vodstvom g. Josipa Jurača dobro naštu-dirali in vestno podali dvodejanko »Puntarji srca«, katere dejanje je vzeto iz življenja koroških Slovencev in je delo koroškega rojaka g Cvikla Ivana. Med odmorom je znani recitator g. Velušček z njemu lastnim zanosom in patosom deklamiral Maistrovi »Gosposvetska straža« in »Kalvarija«, Nato je oktet »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g. Matola zapel štirinajst slovenskih narodnih in umetnih pesmi. S tem programom je nameraval oktet nastopiti letos spomladi na turneji po Koroški, kar mu je pa bilo zabranjeno, češ, da bi se s tem motil javni red in mir. Vse točke lepo izbrane akademije so bile vestno in temeljito na-študirane in podane ter so napravile na navzoče najboljši vtis. Po oficijelnem delu se je razvila prijetna domača zabava, med katero je s posebnim uspehom nastopil župnik g. dr. Arnejc iz Trstenika, ki je v splošno zadovoljstvo pripovedoval vesele iz svoje koroške potniške torbe. Danes ob 9 dopoldne je bral župnik g. dr. Arnejc v opatijski cerkvi sv. mašo za umrlima častnima članoma Kluba koroških Slovencev generalom Maistrom in dr. Jankom Brejcem. Pri sveti maši je pel oktet »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g. Matola, na orglah pa je igral koroški rojak g. prof. Luka Kramolc iz Ljubljane. Po sv. maši je bil v Narodnem domu redni letni občni zbor Kluba koroških Slovencev. Predsednik g. dr. Felaher je pozdravil vse navzoče. Nato je bila žalna manifestacija za pokojnim generalom Majstrom in dr. Brejcem, ki ju je slavil predsednik v lepem govoru. Nadalje se je predsednik spominjal bivšega koroškega župnika Hra-be, ki je umrl v Ormožu, ter mladega dr. Hafnerja, ki bi moral letos odpreti odvetniško pisarno v Celovcu, toda je pred kratkim zatisnil svoje oči. Odposlana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, brzojavno pa se je čestitalo pisatelju Me-šku, ki bo v kratkem praznoval 60 letnico svojega rojstva ter je bil danes z velikim navdušenjem izvoljen za častnega člana. Tajnik Uršič je ob tej priliki v lepih potezah orisal pomen Meškovega pisateljskega delovanja in njegove zasluge za koroške Slovence. Izčrpna poročila predsednika, tajnika, blagajnika in drugih funkcionarjev osrednjega odbora in pododborov so pokazala zavidno višino te naše narodno-obrambne organizacije. Poleg osrednjega odbora v Ljubljani obstojajo tudi še pododbori v Mariboru, Celju, Trbovljah, Prevaljah, Jesenicah in Belgradu. Navzoči so imeli priložnost občudo vati resno in složno delo vseh članov ter organizacije. Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Čitajte in širite »Slovenca«! Malomarnost in raztre-senost pri delu potrošita mnogo več moči nego de- lo samo in ne donese nikdar pravega uspeha. Vsak zdravnik lekarnar Vam bo pri bolezni prebavnih organov priporočal, da pijete mesto falzifikatov prijetno, domačo Jordan grenčico za okrepitev. Lastnik Rupp, Belgrad, Kn, Mihajlova št. 16.