XIX. l«|tnlk.
1940. dttcember 20.
1. numera.
Meseine verske novine.
Vu Imftnl prSkmurtke avang. Slnjorlje redlfel I vBdavnlk t rMSAR J&NOS,
Murska Sebota.
Ček računa St. 13,986; imč ,,Dfiševni Hst" M Sobota.
CLna na eSlo lelo 20 Dln., v ivdnslvo 30 dln.,
v Amerlko 1 Dol., edne numera 2 dln.
lihaja edndk na mžsec.
Naprejplačllo gorivzeme vsaki er. dfihovnik i vučitel.
Veseli ftoledni glds.
Ltfkač 2. 10—11. „1 erčč njim angel: ne bojte se, ar ovo nazveščdvam vam ve-liko radost, štera bode vsemi liidstvi. Ar se je narčdo vam dnes Zveličitel, ki je Gospon Kristuš."
Na vflstaj premenlivoga zemelskoga človeka se dostakrat etakša tožba zglasi: Eti na zemli se vse preminjava, opiiščdva i zgiibi. Tudi po najlepšem sprotoietji pride mrzla zima. Tudi na dnes rojeno živlenje žč smrt gičda. Naši let hitro preminjava-nje v nami nova želenja prebiidi, blajžen-stva dnes ne iščemo tam, gde srao je včeraj iskali i na naš obraz tudi ndčiše veseljč sipdva svoje sunčne ždrke, I resan kelko vsega se je spremenilo, zgtibilo ali znucalo samo od tistoga mao, kak ti svetiš koledne svčtke. Pa tvoje živlenje je li preveč kratke bivosti. Ka pa v vremeni 2000 lLt, od prvoga božiča kelko se je spremeno cžli svet. Istine, pravice so bilž porfišene, vupanja nove zvezde so se vužgale, tfidi samo živlenje se je spremš-nilo, no i zemelski človek, on pa tak, !iki da bi ešče njegovo diišo odmenili.
Ali na tč preobrnjeni svet pa vseeno brezi vsake spremembe prihaja skoro 2000 let star, božični, koledni veseli gias. I te vesdi glas tiidi dnes tak predgamo, kak se je glaso davno-džvno z angelski viist. Vržmen, čas obri njega nema obldsti. Vsa-ko leto te nespremcnjeni nebeski gla"s ščč
bldjžene koledne sv^tke spraviti tebi, tak v tvojem srci, kak v tvojoj hiži. Ali pitanje je pa, jeli v etom spremenjenom sveti t& stara nebeska reč ešče zna" veselja, radosti ognje i plamčne vužgati ? Jeli tč sto i sto-krdt ponovleni evangeliom zna ešče prij^ti denešnjega človeka srce i občiitenje?
Ar se je narodo vam dnes Zveličitel! Jeli je tč angelski trošt samo ii tistim ve-sčli glas, ki so z trepetajočim srcom spo-znali svojo nesrečo, zgiibleno stžvo ? Zveličitel, Obdržitel je samo tistomi po-treben, ki je žč prevido i občuto, da nje-gova lastivna moč, navdaševnost, delav-nost sa"ma vu sebi nikaj ne vala" i je nikaj ne vrgdna. Prihod Zveličitela, Obdržitela tisti človek pozdravla z blajženov i vesčlov hožanov, ki je na pamet vzeo, da je v svojem živlenji v veliko nesrečo i pogfl-belnost prišo, i kamakoli glčda, oslobodi-telstva p6ti nindri ne vidi, i nega nikšega viipanja, da bi se z svojov lastivnov moč-jov rešiti mogo. Brodolomcom, tistim štere morja besnoče črno valdvje dale i dale nesč, ki se z trdov trepetajočov rokčv ščejo prijeti v potaplajoče lždje eden-eden tram, t^m IQd6m je rčsan nezgovorno ve-s^lje ete angelski božični glas: Ne bojte se, tti je Zveličitel, tii je Obdržitel!
Ali tebi ki v mirnom, toplom d6mi svetiš Koledne svdtke i blajženi, ves^li de-tinski obršzi se smejejo ne tčbe, iitrašnje-ga dn^va brige te ne žalostijo, ki ves^io gledaš na rdeča lica tvoji liibl^ni i či gli maš kakše male brige, tiste  ti  dnes leke

Strdn 2.
DUSEVNI LIST
december 20
Vsem čtiielom, širitelom, dopisnikom i solrudnikom blajžene BOŽIČNE SVETKE i blagoslovleno NOVO LEIO želi uredništvo i izdajdtelstvo
Duševnoga Lista.
¦¦lllllitllllllIIHIflllfllfSIIIlllill31I!IIIE!lllgtfllliflllllItlIEIIEtllllEieiIIII3LlC11illf1II!llllllllllfIIBIIIIlIlllllllIIIIIIilIIIIll11Illlll<llllllllftlillllllll1IIIIIIIIIll
postžnejo, i či maš kakše tožbe, tiste dnes tihe grdtajo, pitam, kak pomeni tebi veseijč tč koledni glas: Narodo se vam je dnes Zveličitel!
Brat i sestra! Jeli znaš, da tlidi tvoje živlenje na orlovski perotaj leti pred smrti vrata? Dnes je tvoja hiža ešče z bldjžen-stvom napunjena, ali vfltro žč leko postdne joča i žalosti prebivališče, Dnes je tvoja dtiša ešče mirna i zadovolna, ali vutro ti jo žč leko vnožina brig i žalosti napuni, tak liki čarne vrane napunijo jesenskoga drevja golo korono. Človek, ki se dnes veseli i raduje, ki je dnes močen i zdrav, se vutro žč jokati leko navči, leko zgubi zdravje i moč, i leže si v betežno postelo, ali mogoče tiidi v škrinjo i globoki grob. Tvoja dušnavest je dnes ešče mirovna, spi liki gladka morska voda, ali či se prebtidi, či te obtdži, či te tč vekivečni Sodec so-d*ti začne, či ednok previdiš, da si za-pravlivi sšn bio, či boš ednok ti sarn ]6-kajoči kričo v kmično noč: Oh jas nevo-!en človek, pove mi, ka boš te delo, ka zččneš, k komi se obrn^š v svojoj nev61i i zaptiščenosti? Zapri v svoje srce 2000 let star vesčii koledni. božičnl glas: Tudi tebi se je narodo Zveiičitel, Obdržite!, ki je Gospon Jezuš Kristuš. Što zna, gda boš ga potrebiivao!
Amundsen norv^ški potnik, ki je odkrio naše zemlč najbole južno stran, etak piše v svojem dn^vniki: Na južnoga p61uša be-lom, z snegom pokritom p6!i hodčči, triid-ni i zmučeni smo se rdvno na počinek pripravlali. Gda smo za svoj šator cvekaše bili v trdi led, smo z€ več dni na preveč tčnkom l^di hodili, šteri bi se pod nami vsako minuto leko p6dro, pod toy tenkov iedenov skorjov je pa 2000 metrov glo-boka giobočina bila. Pri vsakom našem stopžji bi se ta tčnka skorja ieko  podrla
i mi bi  pa  vsi  gviišno i
grozno smrt leko  najšli  v toj  globočini.
Samo B6g nas je čuvo i ržšo.
Gl^dajte, tiidi naše zemelsko vandrar-stvo je k tomi prispodobno, vsdko minuto, pri vsdkom stopaji leko spddnemo i gviiš-no smrt najdemo Jeli ladi ešče zdaj ne razmiš, da nam je jdko potreben Zveličitel, OdkOpitel, koga nam je B6g poslo na pr-vo svžto noč za Rešitela? Jeli ešče zdaj neveš, da se tOdi tebi gldsi i vsakotni Člo-veki na zemli tč edini, vekivečen i nespre-menlivi koledni glds veseljž i radosti, ta vesčla božična angelska predga: Ne bojte se, dr ovo nazveščžvam veliko radost, štera bode vsemi ludstvi, ar se je nar6do vam dnes Zveličitel, ki je Gospon Kristuš.
Božič je lttbezai svžtek. Tfldi ti Jttbi i misli na tiste, štere nišče ne liibi. Božič je obdaruvanja svžtek. Obdartij tudi ti i misli na tiste, štere nišče ne obdaruje. Božič je radosti, veselja svžtek. Tiidi ti se raduj i misii na tiste, ki se nemrejo radii-vati. Božič je tudi tvoj svčtek, ali tnisli tadi na tistoga, ki je tebi ete svčtek spravo i v njem tebi samoga sebč šče dati, na Kristuša Zato na Kristušov rojstni ddn hodmo vsi i z ednov voldv, i z ednim vu-panjom popevajmo hvdlodžvajočo Koledno pesem:
Krstšenici verni, veselmo se! Dičino Boga, ki nas tak iUbi vse, Da Jezuša, dike labeznika Pošle na svet, kak sredbenika.
Oh nezamiidno tak te velike Z milošče prikazane prilike; Bejžmo k njemi z verov i vtfpanjem, Da nšs šldtije z zveličanjem.
Amen.                         H.
december 20.
DOŠEVNI LIST
Stran 3
t kOhAr franc.
Oloboko nas je pretresla stnrt najmlajšega farara naše šinjorije, moravskoga diihov-nika Kuhar Franca.
Gda smo stali ok61i njegove prerane škrinje, je žmetno pitanje »zaka?« brezi odgo-vora ostalo v naši dušaj.
21. novembra se je zrušilo t6 vsikdar plemenito čiiteče i premišlavajoče 32 letno živlenje.
Z navdiišenostjov je začno pred sedmimi leti svoje dušno-psstersko pozvanje v svojoj domačoj fari, šteroj je do konca sliižo, v začetki kak kaplan, sledi kak farar.
Velko bremen je mogo znašati, dosia bridkosti skusiti, vnogo vkanenj doživeti!
23. novembra, zadvečara ob trej, so se oglasili moravski zvonovi k bridkomi slobSdi. Mrtvo tčlo so s cerkve prenesli na dvorišče pred tormom i pristopila je k slednjemi slobodi žaliivajoča držina, moravska gmajna, vnogo vernikov sSsedni far i velka vnožina prijateiov i znancov.
Kak si je pokojni sam želo, je slobod preprosti bio: molitev za njega i za njegove ostavlene. Pred molitviov je farna dslarda spopevala pokojnomi tak drago pesem: sObudte sel« — te glas zide, gda Jezuš na žitek zvat pride vse v grobi počivajoče. Po molitvi pa so šola"ri popgvali edno pesem v slobod od svojega liiblenoga diihovnika.
Po blagcslovi smo v nepreglednoj vrsti žaliivajoči vernikov i prijatelov sprevodili po-kojnoga na tešanovsko pokopališče.
Pri grobi sta se dvg šolarkinji v genlivom govori zahvalile svojemi dragomi verovu-čiteli za Kristušov navuk, šteroga je s takšov vrelostiov i liibezniov glaso tiidi njim, svojoj mladoj gmajni.
Že se ie kmica zlegla na zetnlOj gda so zadonele griide i zasuie drago felo zakri-vaj6čo škrinjo.                                             ____
Kiihar Franc se je 19. sept. 1908. leta narodo v Tešanovci. Osnovno šoio je doma obiskavo, gimnazijo v Monoštri, theologi o pa v Šoproni i Beči.
Od začštka svojega diihovniškoga pozvanja vse do svoje prerane smrti je prek 7 let sejo semen bože ržči v svojoj domačoj gmajni,
Njegove zadnje misli so skrivnosti Boga zbrodjavale,   skrivnosti   Onoga   pred  kom nega skrivnosti, ki s svojim vsa razmečim očinskim srcem »ozdaleč razmi naše misli!« Med nami pa naj bode blagoslovleni njegov spomenek!
Jšnoš vitčz.
Veršušno pripovedavanje.  (Pisao:  Petdfy Šandor 1844. Poslovenčo: Flisar Janoš 1940 sept.)
I. sp^v:
Vroči sunca tržki sijajo doj z-zrdka Žgajoči v-leta hici ovčžrsjunak«. Viieinje deio je, ta vclka toplina, Ar ovčardečka tak preiržga vročina.
Liibčzni hica ga žge vu mJddom srdci, Kak pasč čredo tam na konci vesnici. Dokeč se njetni tak čreda stmii pase, On na kožuji Idviegrijeni drevene.
Vhožina cvžtja, rož, okoli p,jega gje, Ali on ni pogleda nevrže na n\€: Na c'n lGčaj od njeg« e'n potok tečč, Tamta je vteknjeni njegov žclen pogl^ d.
Negleda on potoka bliščččo vodo, Nego vu potoki en lepo devojko,
Te leps de?ojke kepeino podo&o, Lepc diige vlasd i tela obliko.
De?ojke sfiknja je gori podvezaca, Gvant perč v-potokt, koleni odkrita, Z vode se vidita njerrvi dve koleni Kukorica Jančiji tak povidnivi.
Na trati lež^Ji ovčar je ne dsugi 'I što bi bio, liki: KukorJca Jančf ? Što |c pa vu vodi g?aut čistila, prala; Iluika : BlajžeKstvo Jančija ovcxara.
Kukorica Janči jo etak oberčč: sI;ulks, ti kfnč moj, držgo raojc irdce! Zgledni se esi, ti si na sveti moje VekveSno blžjženstvo, jedfno vesčlje.
Vrži n% tnene trdk tvoji trninoči, Hodi v8 z vodč i stoj mi zoči voči; Hodi vona breg, da te k-sebi obindm ; Na vfiitaj, po licaj te vrelo skcifijem I"
Strin 4.
DUSEVNI UST
december 20.
Fremišlavonje od ppeminjenosti.
Prl povratk) leta priliki.
XC. Žolt. 12 veršuš: nVči nas prav preraisliti, ka nam   je  mrfiti, naj spametnSšl jestemo".
Lcta povratek čflden obhcd (pllv) rcž na človek«. Tak, ds bi na <e dčn, vtemnotn veččri eden poitiivani, moder starec prlšao knam, ko~ ga osoba nžs nateliko obhodi, tak da ml vsi tam nihdvši vsakdaoelnjega kruha iskanja težki boj, odflrjdvanje, i vse one zobstonjske prestore, iteri so vu žitki med ludml za volo rodjenjd, stšaa, pozvanja, vrednosti, bogžstva, viie vsega preštimavanja tak veiiki ržzloček pozdigaoli i kak dok-ra braija, žlahta pri njegovi nogaj doli pokleknemo, nai pogled na njega vržetno, z-vdžnim dfihom ga poslfihšavši, ka nam tč sta-rec: preminjenost guči.
Premlnjenost, kak Gospodna poielnik stane pred aatni, da nas naj na velika, raodra deia vči ino nžs troita. — Gospod nam to pošle po njem: kratek je žitek, zato poštfijmo svoj žitek, poiffijmo te svoje, poitujmo tndi bližnje naše.
Preminjenost predvsetn omurao opomina: Človek, živi tak, da si vu hitro doli pretečenom žitki ne zobstcn živo; hitro eden za drfigim dol! tekoče doi Uk odpržvlaj (a, da vu njih spunii tvoje človeče pozvanje; odpravlaj i vted jemli tvoje posle, dulnosti, da vu vsakom tnegaenji pripržvleni boj na slednjo tvojo pOt. Oh, keliko (ežkoč, nesreče, se je zgodilo i shijalo z toga, ka je ji vnogo tak vtalalo notri svoje živlenje, da bi njim nigdar nebi trbelo z ete ztm)€ odhžjati 1
Preminjenost i sa to vči, da zcdtno poitii vati svojo dobrobcdočnost, našegs bldjženstva dni. Ar bogme člopck navekie svoje dobrobo ddčnosti vrednost  li te vzeme  v-pamet,  ka  je
biajženi i irečen bio, gda so že t& minoJa; Ii teda zcž poštuvati prveio stivo, gda se je ona na hflie obrnOla.
Preminjenosti itiiiel nat na pokoro opoml-na, Pitanja postžvi pred oas: Jeli si premJnoče leto, štero ti je Boža milošča vdelila, polcg člo-veče dužnotti i pozvžnja poniicao i sprevodo ta ? Jeli si verno iafarOvao vu premindčem leti z-od Boga vzžti tak duhovnimi, kak matcrialnimi ta-lentotni tvojitai, ali si se pa na toga ztpravla-jdčega, hudoga slna pot podao?
Kakitč »mo spunili bar svoje poz?anje i dužnosti, to moremo previditi i vadliivatl, ka je vekša Boža miloičs od nale vrednosti. — Tak ieta povr*tka den z-ednim hva!o davanja dia tudi ma bidti, gda Gospodna dičeči, z-zahval-nim  srdcotn   z Šamuelom trSmo erSti:   nDo etl
mao nam iepomdgao Gospod". (I. Ššmuel 7,12.)
*
Preminjenosti to drfigo pitanje je k-nam, da te svoje naj poštfijemo. Kak ftič vu gnezdo »pržvl mladc svoje, či kikšo pogiibel vzeme na pamet, — obri njih veroatfije i vorazpreste peroti, rdvno tak naia d&ša preminjenosti perot klepanje čflv-ša, tiidi ma te svoje vkoppozvati, erkoča: Poj-dite, bojdmo, ostancno vkOper, a> nega včkiega blajzcnitva na etom sveti od vu mčri vkiip živ-lenja oni, itere lubeznosti kapče držijo vkuper. Kak pred sebom vidimo naše lablčne, preminje-nost naslediivajoč guči knatn: Ovo zda se ve-seliš oalm, itere ti srdce Ifibi, ali ncvei, iteri osfaaejo žnji, gdare »e zda začeto leto doli za-prč, -— Ravno zSto poituj te svoje, čini, denisi žajiaii lubeznivo i pravlčno. Nebojdi njim ne-smiieni, grcbianski i nepotrpHvi. Premiali si na-pre, kL mogoče, se zaa pripetiti, iteroga nedo-veden zgDbžček ti tem težke spadoe. Dušaevesti tvoje brlganje, necdidejoča mirovnosti.
»Janči irdce aioje, v8 fcl ti šla rada, Či se z-pranjom nebi tak paščitš mogla ; Paičiti se morem, ovak bora kregana, Od hQde mačije trdno kaštigana."
Etak je pravila ta lepa Iluika Ino gvant vse hitre prjla i žtnikala. Ali ovčar je zda z-kožkja gor' stano Bliže je ta k-njč šo, ratajOč nje pravo:
»Hodi vd, moj golob, draga mo' tubica, Kfli i obimanje spunim ]az ii zazda; Mačija je tudi nc tii vu blužini, Nenihaj lubija v-iiigi poglbati."
V6 je zvabo deklfno z-lejpmi rečami, Obiao jo je k-iej, z močaimi rokatni, Kušno jo je ne samo edaok, — več, stokršt, Li on, ki vse vidi, zna ka kelikokrat.
¦"¦"-.'--.                         II. »pev:         '-.-""*¦:*
Vremea je pod tem š!o, teklo i hitilo, Na potoka peoaj 3e je večerilo, Brumbrala, muvila je, Iluške mač'ja: »Gde hodi ? gde jeite ? tak dugo deklioa?
Hfida siar mačija si je tak mislila,    ^ . V-sebi nafOcnjena, je etak brodila; Ne ranč ?• dobroj voli se proti, govorl: »Poglednetn ka dela? či mfidl: U <tobt\"
Jsj tebi Iiuška, miia ilroifca! Za hrbtom ti je že tL bSsna comprnica; Velke laule odpre, plfiča pa napujene, Z-groznov larmov jo zbfldl z-tdtnna I&bave:
.Nesrdmno siverjenjel — Tl ničestna para I Tdkše smtš činiti ? Samica ti grda 1 Kradnei drigo vreraen, greiii protl Bogl... Gledaj ti jo človek... Vrag vu žentkc ddbil"
december 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 5.
Prerninjenost mas k-koncovi nposiSaa, naj poštfijsnio bližaje naše, t6 |e t6, vse liidi. Či vidlm vu žftkl, ka liidjč, kak veliko odfirnost, zadomeifžjaRjes škodožeSnost, nevošččnost 5 srd s$gžfije]o proti drflgim; odpfiščenja čfitSaja v srdcaj nemajo, vu nadutosff, zvlšenosti, parovnoj lakovnosti hatara ncpoznavži, so gotosi eden prek pc o?om klačiti, nji pc^fenjfe, dobro imi blatitr, ogrfzavati, vu vsem ta!i !1 sebicnostl ži-vejo: teds se vsigdar ona ralsel pobfid: vu nsenl, ka te tiidje ks mislfjo na. premfsienje, žfero hUro, \nogoktii nžgfo pride I konec pove. Oh, kak iužen je Se konec, či z svetom, z liidmi smo xu sfšjl prisHieni cte svčt ostaviti. Ki tak z?ilcno hodljo, drfige porržsža^ajo, od Iterl tak rnisiijo, ka so od nji dosta pozadtijššl, ki slepi bodoči, neščejo vlditi ono zmožncst, pred šterov je krži i kodll. gosp6d i sluga edne vrčdnostt.
Ali da vidlnio, ka je žitek preksatki i le primerno kratek žltek je pun nevoJej manire i hitro doll pretekočl: b! v pgraet mogli'vzž(J, ka je naš Scrš zsvse^j liidGii šcriora glihai, zato bl je tnogli vse za s?oje brate spozn^t!, nfe po-itavat! 1 žnjimi si Ifibezcivo djatf.
Jeste tak cden vellki trflltar. šterl nžs v6-zmiri z icršotn, krepi, moč nara da proti pre-minjenosti vdarcom. Jesfe olka, štero nas fiiva, obarje protl preminjenost1, štero tias raed žitka boja premenia^anji varfe i zmir! z našim zemel-skim šorioin, Eta velika zmcžnost, žlera prefc pcv
vsakoni premenjavanji i preminjenosti na^eke ostane, je p?, nč drugo, kak pra?a, čista iubčzen. Či liibezal diih napuni našo bivost, teda zadobimo tak modro srdce, šterc tnajočij se ne-bojlrao !si žitka, ni srsrtl, ar znanso, ka či ali živčiao ali vmerjčaio, smo Gospodnov!. Ta Ifi-bezen pa te tsa!de stan vu uaši stdcžj, 2i de naš ?oj, nai dober pasfčr, sana Gc-spcn Jezui Krlsluš.                                                      F. J.
Pesem zn domovino na n^podne snčtbe.
N6ta: Az Isiennek jdtetszesse.   V.  Adam  siralmas esete.
Zdrži Bog z-milošče tvoje Orsaga namestnlke,     ¦  - - • Zdrži šerege i voje,           :
Kak stebre njega dike. Na"j se vrši po nji triidi Velkost tvojga naroda, Cvete mir i sreča liidi, Vse mest vsega poroda.
Zdrži vse, ki domovino
Z-znojom krvjov varjejo .; l
I ndroda slobodščino
Potrditi terejo.                     . -    •
¦Blagoslovi nji hotenja,
Tandč i trude vnoge;          "    .
Blagoslovi pokolenia           •       :(
Zddšnje ino prišestne.
8Zadosta je že, vi slara baba   Cfijte: Zaprt« čobe, či ne, zateknemo je. či Iiuško 3s z-en rečjO? zbanlfijete, One zobe, ka ražte, tiJdi zgiibite !
Na trepetajoše Ilulke zagovor, Je te batriven ovčar daso le odgovor; Potom se je čaraurno nadile protio, K-ptvešim rečam je eiCe tak govorio :
Ci šSete nsj vam hile 'ju ttik nepusthn, Etoj siroti mit dajte, — to jas veJim I Tak viie mere dela, irpi i bfija I aedobi drfigo: zžloš sfih'ga kruhs.
Zda pa Iluika idi. Jezik mil ešče, Da se potožii, čS te zbantfije veče. — Vi se pa nebrigajte, ka drfig! čini, Vi ste od U drOgi Ifi ne bogši bill."
III. spev:
Sunce se je te že z(imle doiikalo, Kak je Jančl čredo z-polojne vkiip spravo:
Nsve gde hodi žnjč ta o?a polojna, Jeli je jo tai, ali luk odegnao fž?
Kamš^ je tninote, je fota, ]e tofž, Iskaiije, stsranje, že tsika neva!a. — Ka a;a čiDiti zda ? — Pr6i'd6ml |e gnao Osfanjene ovce, — bar js čfito i znao:
BKa jaj bode febi Jaoči J... Jaj, jaj tebi J" Tiižno je stžplao 1 mlslž53 vu seb!: BVertI ss js tak hfido senjalo nico, Kapa eiSe bode L., Naj boža vo!a bo !"
Tak s! je premišlšrao, več je n6 mogao Mislitii ovc6 je že sp!oj do vrat prignao. NdSuren gazda je že pred vržtami stao, Pokg navade je ovcž čteti zSSao.
»Njajte, nečtite ji, ka ?a!a tajit!, Oosta ji fali žnji, mam vam ovsditi; Žalfijem, vadlfijere, ka se to zgodiio," Kukorica Jančl je tak odg6*oro.
Strdn 6.
DOSEVNI LIST
december 20,
Osramoti protivnlke, Spoteri vkttp nji rožje I vči je na tvoje dike Ččst i glas niicati nje. Obiidi je groza i slrah Sveto krv prelevati, Klačiii orok tvoj vu prah I tcbč preklinjati.
Odvrni bojne povoden Od tvojega naroda I vzemi doli bič soden Z-nžs i vsega poroda: Naj vseoi po plači vihera Pa sfja trak radosti I vgaja vu krili niira Cvetek modre skrbnosti.
Kak molifev Abelova, Naj ide pred tvoj stolec, Kadiš etoga aldova Ndrodov sveti sodec: Da spozna zem!6 tiihina Tvoje velikosti pot I glasi z-nebčs visina Ka si ti šorša Gospod!
F. j.
nVl, kl driige tnlsli, driigo srce t driiga ob-čiitenja tndte. kak poganje, t čdkate vekivečno žlvlenje na avom sveti, nesmlte se žalostltl, nego tak morele žaluvatl, ka svojo žalost nadomestlte s trSštotn."                                             Luther.
Ka §e
Na to je gazda saaso reliko pravo, Baiiisi si zasOkno, tak da ne ratmo : aNenor&j JanJi ti, Ižie rad nečujera, Ookeč ti je dobro. Draždžiš me na] psujem?"
Vo se je skazalo, ka uprav ne ials, Gardi se je pamet maione zmešala ; Začao ]t trobitl, tsk daj bio zbesnjeni: »Raseje! Rasoje!,.. Mam ga presmeknoti!"
Jaj ti razbojnik ti, gor' na gaoge va!6n! Tvoje ielo kooranam na jesti da tom !... Zatc sem te zgajo, zato gori zhrdno, Da prvle, sledka pridei v-roke hohdro-m !
Več te naj nevidim ; spucaj se od tn6ne...! Z-Janči v^rts larap je tak teklo kunenje. Popadno je dremel, siad njega je bežao, Saso, ka njemi je Kukoržca vujiso.
Kukorlca Janči je prednjitn cdbžžao, Ali ne zato, či bi se ga on bojao.
Božicna igrica. — Pisala: Kovalš Frida.
Osebe: Mati, 3 dece,  2 angela i Jezušek.
Prizorišče : Sironiašnasoba, nastoliprazno božično drevo.
(Peter, F^anceu, M^njs prihajajo.)
Frsncsk: R«d bi zata zn&o, kaiua je te negrcčni 20 disdrov miao!o. Matl so j»h že dugo shržafll, ka narn n& S'^tke iejko malo cukra kiipijo, da bl s! božlčno dre?o okšnSali. Sirisjacke sitjo, pa je 20 dis;drov že ve!ki pea^z za naio dobro ra&ter.
Marlja: Mat! pa zdaj Y kuEiji jočejo, ar nara oerarejo niU to raalo vesdlje nspravitL Jaz bš rada bcžižno drevo pczšblla, čl bi sarsio aaia raama pa dobre v61e bila. Ka si pa ti tak tihi dncs Pefer? Najstarejli si raed nami, pa ti je lekar najbole žao za sSačec!
Peter: Pri ffiiri me piisti s t?ojim gučom ! Ka rae briga božlčno drevo ! Brez toga se ifidi lejko žhe!
Fraacek: Ztsimo, ka Isjko! či do satno sveče gorcle. de tadi lepO. Ssrao to nevero, zaka $o raama Uk žalostni!
Mati (prihaja): Daca, nemreta vaoa po-tnagatl, ali božiSno dre?o osiane dnes   pramo!
Msrjja : Nika ne dene masna, sarno veseli bojte ! Zaka ste jdkali ? Nej nžm trbej slačeca !
Matf: Znarn dete moje 1 Nejde sse za to ! L ki dvfigo ine skrbi! Nikšk je mogao odnesti peseze i s> je si^m   velki   greh   vzeo   na dfišo.
Krepek dečko je bic, dvajsti sa ue bojao, No, či je d?ajsti zins ežče ne povrgao.
Li zato \t bežao, ar je sm prevido, Ka je on krl? i on je razdrasto gszdo. Čij na bitje prišlo delo, bi cn'ga bio, Ki ga je gorzržno I oča rae ]e bio.
Bežao je, dokeč je gazda ne opešao, Pototn je poraale, pomaie pos&vao Na levo, na desno... ka r.-a zdazačnoti? Si je v-glavi nikak ne znao vozbrsditi.
IV. spev:
Potoka voda je, gledalo gritalo,
Vu itero je jezerk zvezd blfičeč giedslo :
Janči je že pri Iluike ogradi stao,
Niti je aam ne znao, kakda je ik priJjo.
Tam stoječ, je napre vzeo liibno žveglice, Za5ao je pihafi žslcstno notico;
december 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 7.
Nišča je ne zaao za peneze, k§k sarao vi! Ali |e od vas Jieri odaeso ? Odkrito mi povejte I
Francek : Aiš, ka bi ml, ajama, to včiaoli! Sami zndte; kak smo §e veselili na dsaeSnj* den,
Msrlja : Mi ne kradriemo raasa ! Ne m?sH& tak slabo od t;as!
Matl: I tl Peter ? NiSaj nemaS povecbt! ?
Peter (dugo moSči, v zadregl): Jaz sera niksj r:sj vzso,
M?ti: Te pa kaj nev&n! V feflnp hsdie ns ve^erJG, skdi vuigčao s?eče, Tiidi na praV notn drevi do iepo gorele. Popevali honso naSe l&pe koSedne pestn', pa na vse skibl pozabl^o.
(Msti, Francek i Msrija cdidejOi P«ter osižae sam pri božičnotn dre?i, žalost.io se vsčde I zadrema. Tiho $e čfije popžvanje »Ttha noč . . ." 1. verš.)
(D?a angela prideta s s?ečami v rokžj, se vsedeta z hrSstom proti Petri).
1.  angel: VWsi |e žaJostno  priti  doli  na zemlo!
2.  angel: Zakaj bi biio žaicstno, sestrica? Božščoi večžr |e dnes I nai Jezulek se vslgdžr veseii na ele č&n, Vrlo deco  obišče i svoj bla-goslov prinesd ua zemlo, Vsapo?s^dik so veseli obrazl i okinčana drevesca.  EUe v tiajsiroraal-kejši kučaj najdeš sveče i veseSje.
1. angel: I dotiok je Jezušek dnes žalosten! Med vrlov decov se tiidl najde čarna ovca, šfe-t» si je zatnazsla dflio z gtehoni.
Rose kapie, ke so obseie fiarase,
So bile jez^kzvezd skuz žalne kaplice.
Iluška je že spala tam vu preklatš,
Kak je sačfila znaao i«6to igraU, Je gori sianola l vo šla kjančiji Da ga pa raa ešče ednok pogl^dnoti.
Jančia videnje sc nje ne vidilo, Tak, daj se sahšiia, ^srdci jo piknolo; BJsnči moj, ka ti je? Zaka si tak biedl, Ktk mgsec vu mrakl pri zahodaoai bregi?*
MHej; Iiuika moja ! Kak nebi blo bledi, Da mogoč' teo\ obraz zda vldim den slednjl* MJančck mo,j fvo' videnje me tak sahšilo ; Neguči tak, prositn te za božo volo.w
BObslSdnjira te vidiro, tl cvet mojga srdcs, Obslednjim je da!a glžs tu roo' žveglica, Obslednjim te obšneaj, obslednjirn kiišnera, Naveke te iu niham, veke odidem!"
2. a^ge!; J« to rnogoce? PojnaS fSkšedete? I. p.ngd: Poznam! Alf ne?Sra} Člti slobod-no pripovcdSva?a. (J^zuSek prids.)
1.  aage"; Vid'1, fa;s pride  nsš   gospcdar, pilaj Hjegt!
2 aagsS: J6zu$ek, oli j« Jsiiaa, ka iestejo huda deca ns ssetl I 41 ai žalostea?
Jčzulet: Ist^isa je, Iflblžnl moj aogelček, i srcž se mi s'«e, CJ ei^e dses ns popravi to dete svoj g^eh, Vil^ i bogšbo;§5i dečko je bio Pster, pa ga ie skuta?ec zavieko ca gržlno pot. Pe-trova dofora oiati |e siroti, pa je vsesdno špa-rsk rnslo pgnez, da bl s^ojoj dsci na božični vefčr tn&lc- vesžlja napravila. Šččla njisa je oksn-čati drevo I obesšti m njega dobre sladie slvad. Penezl so minoli z omara. Ka mislite, što jih je vzeo?
2,  ange!: Bog moj, oemreffl sl mfsliti, dragi Jezušek, ito bi bio kriv, što bi mcgo včinlti kaj tak slsboga!
Jczulek: Vidši, zato sem pa žalostcn. Vidim v vsako dQio, pa fiidi v Pstrcvo Sarno srce. On |e bio to?aj, pa nelče spovedati svojega greha. Nlt! &atLriae sluiž so ga ns| mogle pripraviti, ka bi proso odpfiščanja. Hudoben 1 trdcga srci je gt&to.
1. angel: Ka je pa delo s penezi?
Jezuiek: Sam za sebe jih |e poniico, cuker si je kflpo, pa ivžike za šolo   1 Sepi  k&labajs,
III......lillllllMHiBIHIIiHlimillHllllllillllllHIMI iimillMIIWIIHIIIIIIIIIHIlllllli—¦
Zda je siro«x-a^ek vse i vse spo*edao, Vu skuičče lube narože se trgao, Obrdz nakraj drždč, obimao, kfiluvao, Naj cna neddi, ka on tfi skuznuvao.
vZda pa mo Iiuika! d:žgo srdce moje, Ostani ti z-8ogom, uezabi se z-ražae, Či boi vidla suhi iist, od vutra gaŠLao, Skitajočl lubi ti nžj pride v-gla?o."
,Zda tak dragi Janči, či ti je odidti, Od Gospodnoga Boga se daj vodlti. či naidei gder na p6ti JaliiSeai cvet, Povžbnjena luba ti naj pride v pamet 1"
Odtrgnola sta se eden od drugoga, Kak v-jeseai veka od lista suhoga. Obed?e srdce sta grStale, kako Ižd, Mrzli v pfistlni, kak zavržena stnet.
Z Iiuike oči so britke skuze tekle, Janči |e že od aji meo raokre rokave,
Strdn 8.
DUSEVNI LIST
december 20,
Greh pa je v tosa, da je zaiajo pied bnstom i sestrov sroje didnje, za nvo\ hasek je ok?žro bra-t& i sestro, nerna iiibčzrsi v srcis zgiiblena o?Lica je, U ne tiajde poti nazaj. Zda] pa hodtno, an-gelčkf, dosta dsla tids ežče čdi*! Zavolo edrioga grelnika nestnimo pozdbfti to drugo dobro deco!
(Jčiušek I angell odldejo, pesetn »Tiha noč . . ." 2. ral.)
(Peter se zbiid-, gorfsldne i se pctSži:)
Peter: Oh Bog mof! Ka seai včfno? Se aii je senjalo, aSi je biia islma? Tak hfidi greh sem vLiao! Kak ga ndj popfžviia?
(Mati^ Francek i Marija pridejo.)
Msii: Ka fe s tebom Petsr? Si betežen? Zaka si nej priio na veLčfjo?
Pefer: Zdspo sera efl mar^a, ps se mi je tak čfidno senjalc. Jezulek je  blo  eta i angel|e.
Msi!: T6 je pa lepa senja, Peter, vcseli boj
Peter: Nemrem, mama, nemrem ~ ar J^zu-šek me je opcmino aa njoj velk! gtšh. Spove-datl se raore:ii, odpfiščanja prositi — morete mi odpiistlti rasoia — |az sstn vzeo peneze! Sraru me je, a!i zdaj veS nikaj ne pomaga. Kaitigajte me — ar vredera sera 1
Mati: Znala sesn to že dugo Peters ali {4-kala *em. Vsškl grešaifc more sam r-ajtl pot na-z4j. Kaitigala te ns boin, ix te je sam Jezulek opomino, ka tl je včiniif, L?kš edno sl zspomni, poiteni človek aesmi se kmdnot«, ne lagati! Poiteai Slovek hodl po pttoo) p6ti. srcž puno rcž labžzai do Boga i bSižojega. ZSto |s prfšo Jezuš na svet, da nžs aaj cbarje gržha.
Peter: Dobra caama, nigdžf ne pozabim nžvuka. šteroga ml je ssm Jezui daol
(Vs! odide|o, pesesn »Tiha noč ..." 3. veri.)
Ar je žnjitni brfsao, skuz povSdni vlsgo, Štera poplavils uji obržzov dSako.
Janči je šo, ng glčdavil gde(a je pflt ? Njeffii je vse edno, ka«a'žfe prlde cdaok. Kre njega so si pasfžrje sfiičkavall, '.'   Cirjgarlle črSde, baci zbrcavall.
V^s je zanjim <d da!eč zaosfala, NS je vido več pasfžrski ognjov plamna; Kak je malo stano i uaza se zgledno, L\ loretn ga zljao, kak čarno strghiilo.
či bS zda što t&m prlnjem stao, čuo bi gvfiino, Kak telko iao bHko si je on zdžhno. Zržk sq vrane i kžske prerezžvale, Vls'ko so letale, so tQ ne slišale.
Po6(dpao js namali vu n6či tihoj, Žmetna kožuja rae šdinjaia na plčCaj: On je uprav kožfij iliirao tak žmeino, Pa ga z-Istinotii srdce bolelo teško. .    -        (Dale prih.)               • .
Kratke zgodbe.
Eden prdvl kral.
Lctos |e bi!6 200 let, da je Frigješ Vilmoi prusoski krdl mro. Na to obletnico so se nem-ške novine tiidl spoaenoie z pobožnostš i ver-nosti tog9. velikoga krala. VsžSto gojdo je v cer-kev 26 i pregledao je svojo riiiinovSst. Od Franke-ja i od »jegovi pri]ale!ov je vs?gdar fakše duho^nike proso, ki narod zaistfno znalo vSiti. Večkral ]e t6 pravo: ne samo Ifldi &Z6m meti za podložšsice, nego orSve kršžane.
Ka pravi k tomi Jezuš?
V Irsdijl fe sdna deklfca dorcafinka goripo-fskala edno mfsijonarfco. Rada bi zr?žla kelko poganov jeste ešJe na celora sveli. Povedali so njej sSrašao številko, ludstva dve frelfni, sli 1 miiljžrd 380 iiiilljonov ladi je ešče poganskl Na mapi štera je kasali razliLne vere po svefj, so njej pokdsali tlste črne Hše, šSen je dosta-dosta bilo na toffl zemlevldiv i potčdaH so njsj, da tasa ešče povsod poganje prebivaj-\ I to |e lak dnes po 1900 lei Jezušove smrfi na križnom dieyi, ki je sebč darflvso za odkfipjtelstv* š!doy za vsakoga človeka. Mž!a indijska krščanska dekifca je zdaj raed britkin? joUotn €fe zaatnenite xečl povedala: I ka pravi k torai Jezuš ?
Marša! Boga moli.
Eden novin&t v zvezl z kitajskov i japoa-skov'bojnov sleddifs plše od č&sgkaišeka, od ioga odiižooga krščanskoga vG|d'*a. Novinir dolipopiše, da fe išvno ie bio pozvani k mariaii na veče/jo, gda so siržne nov? grozen eropianski napdd glasile r,a varsš. Msršai i niegova žeaa sta brezi bojszni dolipoklekaola i ponizno sta Boga rtiolsla. Molila sta naj njim B6g miSoativ-no pomžga, naj njihovi vojaki batrivni bodo i zšto naj kliajski vojaki ne sovraž jo jspoaskoga liidst?a. Molila sta za trpe!e kitajsko i japaasko lOdstvo, ešče za tisfe japanske pilote, ki so pred pžr mfnutami eiče težke i srarfnoRevarne b"mbe lučals na varaš i na njaršalovo st^novanje.
Kakši je tiidi ieko človek.
Ne da^no so na smrt obsodili i obesili ednoga Sloveka, ki je v melo svoje rodbine čemer arzžn zrneio, da bi fak njihovo vrednost prle leko erbo. Od zaslruplene mele njemi je mrla žena. idst, sesiraaec, trlnSjset  članoy rod-
december 20.
DUSEVNI LIST
Strin 9.
bine ]e pa tak obetežalo, da so na ceio livlčnje nesposobni gratali za ?tako delo. Vidite kakii ISko poitane človek, ladomorec svoji liiblčai, svoji bližnji, za štere bi dulen bio skrbčti!
"  Kakše je tUdi lčko živlnče.
Ednomi drvid, ki s! je preveč dobro djao z svojitn somarom, — je ednok v ednoj velikoj gdiči na nogo gpadnolo edno preveS žmetno drčvo. Izpod dreva te je nikak ne mogo oslo-boditi, i ii je vido da ga v toj zapfličenoj ve likoj gošči ne čika drfigo, kak grozna smrt. V itojoj nevoli je z fiičkanjotn k sebi pozvao ivojega somara, ki se je v goiči piso. Somar vidoči ivojega gazdo zapfiičeno i nesrečno ilavo, je natihoraa vdodiio na velko cesto i prvoga mimoidočega človeka je nš pflsto dalc Iti. Clo-vek ga je zaman ščeo vfiokrožiti, zaman ga je iiio kraj stirati, živinče se je li pred njega po-stavilo i naprej ga je ne pOstilo. človek si je nazadnje zmislo, da ga živinče mogdče nikam ščč odpelati. I resan je za njim id, i somar njemi je eiče to dopflsto, da si je leko na njega seo. Tak sta priila v goščo do nesrečnog« člo-veka, k somirovomi gazdi, iteroga je zdaj tč človek otlobodo i reio od gvGine smrti. Vidite edno iivinče pa človeče živlSnje reii.    -
človek živlžnje vgatne, živinče pa živle-nje rfiii.
Včlmo se od njega.
Suchorow carskl rusoski pukovnik, kl je v Rusiji 11.000 plugov zemle tneo, je v Parizi za mčsto cestnoga pomelača proso. I tam so ga pitali, či eiče misli na to, da ednok nazajpride na svoje zgdbleno posestvo ? I bivii veliki go-¦pdd je etak odgovoro: Edino to vflpanje mi da mdč i žitek v mojega zapOičenoga žitka težki vfiraj Qda vidim stradati svojo ženo i dcco, tk si na td miilim, da vsigdžr nede etak.
Vslgdar se ne tdži.
Eden dOhovnik je edndk obisko ednoga betežnika. Zaman ga je itio trdštati, ne je priio do ršči, ar se je betežnik brezi prestanka H samo viigdir tožo. Nazidnje njetni dOhovnlk etak pravi: Cfljete prijatel, či človek na trnji leSi, tč se naj ne gible i ne obrača vsigddr, ix s tem njemi Mtno slabie postane.
Zakaj nc hodlš v cčrkev ?
Eden dBhovnik je ednfik ednoga avojega gmajnara to pito, zakaj ne hodi v c6rkev. Zito odgdvoro je dotični, ar sem n6 zadovolen z drugimi gtuajnari. No i na vldk sl tfldi tams 14 sčdete, či ste z vsemi pOtnlki zadovolni, njcmi pravi dQhovnik.
Zakaj?
či ]e Bdg povsdd navzoči, tč zakaj trbej v cčrkev Iti, je pito ednok eden človek? Prijatsl — odgovoro njemi je driigi — todi cell lOft je pun vlage, spara i rosč, ali dOnok ki piti ičč oa raore k stfidenci iti.
B6g vsigdar pomSga.
Oda je edndk eden pazitel robslugov z svojitn ostrim bičom do krvivogt zbio ednoga robslugo, ga je oipotivajoči pito: No ka idaj tvoj Jezui leko včini za tibe ? Pomaga mi naj tebi znatn odp&iliti, je milo odgdvoro t€ robiluga.
Zgabiček.
V edaoj fabriki so delavcl vero ošpotivall. Z kričanstvom človek samo zgHbi, so pravli ništerni. V tom pa resan istiao mate, je odgo-?oro eden pobožen delavec. Tiidi jas sam zgflbo palinko, brnjavi gvant, drOžineke ivi]e, ilabo dflinovžit, nočno potžpanje. Clovek bogme z pravim krščamtvom dosta lagvoga zgubi.
Z Bdgom se ne pravdaj.
Julius Cezar rimski casar je edndk veliko parado pripravo. Ali močen deždž je v«e vničo i ti z6pro. Casar je zato preveč Semcren pdstao, prekuno je Boga, svojim vojakom je pa zapove-do na) močno »tržlajo proti n6bi, ir j« on če-meren na Boga. PuiSice so rčian vitlko letele v Iflft, ali za kratck čaa so nazajspadnole i ?oja-kom »o težko oranile njihove glavč.            H.    .
Relho plačB mS eden misijonar.
Edaoga misijonžra lžtna plača v Ažiji ali v Afriki v oaii penezaj Jznaša 36.000 dinšrev, ednoga dOhovnika domačina začčtna letna plača pa 10000 dinarov, itera plača se po nemeni poviža do 20.000 dinarov. MisijoniroT doma-činov  plača izaiia lltno do 12,000 dinarov.
Str*n 10.
DUŠEVNI LIST
december 20.
Ženskl kotKek.
Lfidjfc, šteri se bojljo koledni svetkov!
A!i je to »p!oh mogoCe, da bi živeli lQdje, šteri se bojijo na"jlep3ega svčtka ? 0 js, mogofe je! Samo cdprite oči i vidli bodete, ka je tak.
Koledni svetki so svčtki luberni i radosti. Mi, ki nam je Bog dao vesšlo, zdravo deco, mi se veseiitno z našimi roilirni pod božičnia^drO-»oin, naia mladost pride nazaj, deca gfitarao med svojov dccov. Ali misliti moremo na one, iterim je Bog deco vzeo, iteri so zgubili lflblč-noga deteta, tistim je srce težko, očim puni skuz, bolijo vužgSne sveče, okinčano drevo. Sami so na etoj zemli, nemajo se kotni vcseliti Takiim trpeCim Ifidem bi mogii mi prinesti ža-rek vcseljž v njihove osamlene dfiše. Malo ve-sčlja, podžrjenoga drflgomi, pride nazaj v naia srca. Blajžene se bomo čGtili. Včasi napra"?i zemelska dobrota vesclje, včasi je dobra, pri-jazna rOč več vredna. Koledni svčtki! Mdlo dcte se je narodilo, za celi s?et, naj ga Ifibitno. Na-rOdilo se je ttidi zk tiito žalostno mater, štera je zgflbil« svojo deco. Pokažmo njej pdt, ka tiidi ona td dete lehko Ifibi, z cčlov l&Uzaost-jov, itere svojoj deci veg netnre podariti. Pomali de najšla nazaj p5t s ivoje žalosti i srečna bode.
Dva Cloveka, ki se sovrdžita, nemreta ve sčliva biti na koledni svčtkaj. KakiteS zakrijeta svojo »ovržštvo, svojc čemčre eden na drfigoga, kakitčč mirniva se kažeta, pripravlata se na svčtke, ideta v cerkev, ali dtinok grize črvslabe dfiine vesti v njihovi srcij. Koledai gvetki so svčtki lObčzai i mira, božično drevo, iveče v cčrkvi, zvonovi, vse vam pravi isto: »Mir na zemli." Kak pa morei biti miren, če vidiš prJ viškom »topiji svojega protivnika ? Bojiš se Koledni svčtkov ? Idi, dragi človek, pomiri se s »vojim neprijatelom, di\ njerai roko i vido boi, kak naednok so »vetlšjie sveče, iepia je cerkve • na pesem, zvonovi pd donijo i trepečejo od limoga vesčija, ar rair m&i v duši i liibezen.
I oni starec, iteri je sam na sveti, nema dec6, nema rodbine, sam sedi v »vojoj hiži, v ktničen kčt strtni, slike tnladosti se zdignejo, lUbldni liidjč, itere je že divno pobržla stnrt, pridejo na svčti veččr k starci, srci njemi stisne bolečina, sam je — boji se koledni svčtkov.
Idi k njemi človek boži, brat njegov si po Kriituši, povej njemi, ka je nej sam na etora svetl, pelaj ga v svojo hižo, naj  vidi  vaše ve-
^i-.
sčlje. Z»hviicn ti bo. Osamlenost na sveti vtUt je hflša, kak tnraz i gldd.
Koledai svdtki! Svčtki liibezni i tnira nam naložijo velko dužnost. V eti dnčvaj o&j bode Ifibezen i tnir v vadkoj hiži. Deca, pokžžite v eti dnevaj svojira itarišom eiče več liibeztii, tUt več spoitiivanja, kak po navidi. Tfivarišica, obdžj tvojega taoH i srečov, z mirom. Starii, nspravite svojoj deci kakit^S rcalo vesčlje, naj občtitijo deca velki pomen eti dnevov, gda se je narodilo v jasKcaj td rržlo dete — Rešitel sveta.
I če bode živlenje kakštčč bridko, vsigdar osianejo spomenki na lepo mladost v dorržčoj hiži kak svetla zvezda v kmičnoj noči.
Skrbmo se za to, da se naj niiče ne boji koledni svčtkov, naj bodejo tudi R&jsiroroaikej-iemi vretina vesčlja, lfibčzai i miral
Frida Kovdtš.
Na Božič.
Herodeš v-Jeruždlemi Sedl v-bibornom tronuši, Njeg'vo diko ino imč, Povsud gldsijo vsi liidj^. Vu palačaj i vu c^rkvžj, Diko spšvajo i v-kučaj. Tomi zemelskmi Bogeci Popgvajo podložanci. ~ V-Bethlehemi se tfl gldsi: nD\ka Bdgi na visini!"
Sveta vladdr i Rim varaš Ldda te zmožen Augustuš, Ludi žltek i blžjženstva V-divji bojnaj kla"či, mantra. Ogen, plamen, krv shajajo Žnjeg'  oblasti prihžjajo: V-Bethlehemi se tu svžti Od zvžzd lišča pri posv^ti: nMtr na zemli i vu IMi Dopddnenje med ndrodmil"
Eti hohdr, - tam križ lada, S6di i pravico džva. Proklet ino pekla mantra Je ndrodov plača rčdna; Vtreti srdc britko kričanje 'I ti nesrečni cviljenje, Se čiije z-vfist za pokornost Ino za stančarov vernost: — Ah, z-jasel Bethlehema pa »Mtloščo gldsi Bčg Oča!"
r
december 20.
DOSEVNI LIST
Stran 11.
Star' vremenov stari glasi
Vu spomenki vkiip pobrani,
K-koncovi vu zdašnji hipi
Vršlo spčvajo Božlči,
Kl nevejo za koj volo?
Naj je navči Rim popolno!
Gdefd jeste Jeružalem?
Obvesti BožiČa pesem,
Štero spevajo pastčrje,
Vsi verni ladje, krščanje!    F. J.
flhademsha firščanslie zajednica mlddi \M z Ljubljane na obislii v Preliniurjj.
V  nedelo 24. novembra nas jc na povabilo soboikoga ženskoga driištva obiskalo imenfivano druitvo i 6 svojim versko fculturnim programom sodelovžlo pri naioj božoj sifižbl Čtiii smo več prelepi tnuzlkdini   i pevski točk zmožao zborno deklamacijo 96. žollžra i dvoje predšvanj. Aka-dčcnik Talanyl Franc, bivi!  gojenec našega di-jaikega doma,   nžs  je  seznano  z   Akademsko kričansko zajednico, štera združflje  akademike vsej krščanski vadlfi?<Saj, k! Jčzuš Krisiula vadlu-jejo za svojega Gospodna, Pokrovitel drfištva je Nj. Vel. kržl Peter II., predsednik moškoga od delka   je   knez   namestmfe   Pavie,   predsednica ženskoga odseka pa kneginja O!ga.
Nai šoboški verebrat skadčmik Šebjanič Franc pa je meo povidno predavanje od slovcn-skoga reformitora Primoža Trubira, itero rao v ceidti priobčili v DHievnom listi.
V  imenl gmajne i ženskoga drfištva   se  je podpisani   zahvalo   društvi   za   lepi   i   bogžti redovžk.
Z Ijubljanskimi akademiki nas je obisko tiidi gld?ni tšjnik drOšfvs, Kovandj(č;z Beograda, ki se je živo zanlmo za naše cerkvene prilike.
Po božoj sifižbi i skHpnom obedi, gde »em se eiSe edndk zahvalo našim gdstom za obisk i ht&zo vupanjc, ka do se ešče večkrat tQdi cdzvali naSemi povabili, so akademiki odišl* peiki v Puconce, gde so pri popoldneinjoj bo-žoj sliižbi s pritpodobnfm progratnom glužfli naiim vernikotn,
Obisk ijubljanski akadčmlkov je pri vitj nas zaplisto nžjbogSi vtis i smo njitn s srca za-zahvalni za njihov nastop. Pa tfldi oni so se dobro počfitili med narai, kak so nam sami po-svedoSili: .Nijmo se počutiii kakor med nezna-nimi Ijudmi, teraveč kakor med dobrlmi znanci. Z veseijem smo sodelovali pri bogoslužju, da bi s tent pokazaii, kako nas vse veže Krigtusov nauk v eno."                                                D.
Rfalofoi mili glfisi.
Radosti gl^s. ,Ar je tak lubo BSg ete svšt, ka je Slnd svojega edinorodjenoga dao, da vsdki, ki vu njem verje, se ne skvari, nego md žltek vektvečnt". — (Jan. 3, 16.)
Cerkveni tan&č naše cerkve je 12. decem-bra meo svojo sejo v No?om Sddi, na iteroj so se raeprdvlala takoča pitanja naše orsačke cer-kve. Nažo iinjorijo sta zastdpala sen. inšpektor Benko Jožef i podsenior Darvai Aladir.
Učitelsira premestitev. Kak smo s iko-fjskoga uržda zvedli, je učitel Erniia Josip z Moičanec premeščeni v Soboto. Vflpamo se, ka se premestltev naskori fzvri!!
Osčbni glfis. Mesto pogodbene poitarice v Bodonci je dobila gdč. Vuk&a Tllda, hččrka bodonskoga kantorvuSitela. Čestitamo!
Sobota. Soboška gmajna se je na 3. ad-ventsko nedelo spctninala 50 letnice radostnoga dn6va, gda je svojo molilvarnfco pržk ddla nj^-nomi sv. zrendeItWan|i. Preprosto dsvetnost svoje gmajne smo pod ono oporainanje sv. pisma po-stavili: ,Ne nihžjmo ta naie spraviiče, liki jt nlki iega". (Žid. 10, 25.).
Turobnl glasi. Zadnji mesec so se preselili v večnost: S soboške fare: 22. nov. Tetnlin šte-f»n z Mlajtip.ec, st. 65 I.; 5. dec. Sočič Kžlmin, go«tilničar v Krajni, st. 581. — Z Slavečke fare: Nov. 15. Škodnik Justina, otrok iz G. Slaveče 75 vu 5 1. st.; nov. 7. Kočar Jožefa, samska, roj. v Nuskovi, mrla je v umobolnici Studencl pri Ljubljani vu 32 I. st. Za njo stno meli v na-ioj cerkvi tnrt?aško spominsko predgo dne 15. dec, ar žaluvajoči oča, bratje i sestra se nej mogii zavolo daljSve idti na njčni sprevod. — Z Domanjšovske fare: vd. Kalaniar Daniel v Do-manjiovci st. 80 l; Novak Jotef samski v Pro-senjakovci st. 48 1.; Pcrš Števan v Srcdiiči st. 78 1. — Z Krtževske fare: Rituper Ana roj. No-vak v Kuštanovci st. 61 1.
Nemčija. Po nemški izkSzaj Neraška drza-va vsega 60 jezero lfldski iol ma, V tej iolaj 7 I pol milijonov decž včijo. Na vsakoga vučitela 40 dece pride. ~ Nemiki knižni trgovcl to pri-vijo, da v Netnikoj držAvi liidjč med vsžmi kni-gami najbole biblijo iščejo, i od vieh knig nij-veS biblij odajo. — D. Zockler piišpek, ki je v Nemčiji tak preveč dosta storo za eyangeličan-sko raztor]enost, je ne davno v ptfnzijo st6po. Naimre v Galiciji je  dosta  delo  za raztorjene
Stršn 12.
DOSEVNI LIST
december 20.
evangeličincc,   raztorjcne evang. f*re je organi zirao i v  Stanislau i   je   pa   Ifibčznosti   velke n&ttait zgrfintao i goripostavo, naj siilžijo evang eirkvi i evang. vernikom.
Amerlka. Amerika i Kanada po najnovej-ioj itatistiki ma 5,250.923 okrlčeni i 3,569 136 konffrmalivanl evangeličanski dfil. — Edno amerikaasko biblijsko društvo je [20.000 novi zikonov poslalo zgr&blenim francoskira vojakom.
Slovakia. Po novom slovaškom zakoni jc na univerzi v Bratislavi (Pozsony) nž samo ka-toličanska nego (fidi evangeličanska teoloika fakulteta (gde se za dfihovnike včijo) bila od prtta. Obe dvO visikivi šoli sta U začnoli z ivojim delom.
Estoalja. V Ettoniji jc evangeličanska cer-kev nadale naiodna cčrkev, vodijjo Kopp pflšpck. Nova drždvna oblast je evang. cčrkvi v Fstoniji popolno iloboščino dila, tak da ffldJ pod *ov-jetskim režimom nadale leko opravla svoje po-svanje med ?erniki. Tfldi mš svoj cerkveni list Kfriku Teataja, v šterom s?oje vernike z štam-panimi rečdmi batrivi, navdiiiava i vči.
Dogodkl zddnjega mfiseca. 14. decembra ]e na svojem stanovanji v Belgridi mrd"od kapi nai prosvetni minister Dr. Koroiec. Pokopali so ga v LjuUjani. — Jugoslavija i Vogrska sta sklenile pakt trajnoga mira i prijatelstva. — V trojno) zv^zi Nemčije, ItSlije i Japonske so pri-stdpile Slovšška, Vogrska i Romunija. — Grki so italijaniko vojsko potiinoli s svoje zemlč i boji se vodijo že globoko v Albaniji. če glih se Italijani srdito branijo vendar nemrejo zadržati grškoga prodiranja. — Anglcži so v severnoj Afriki napidnoH Graiijanijcvo vojsko i jo po-rivajo nazaj proti libijskoj granicl. Ujčli ali vni-čiii «o več divizij — Netnško letalstvo po vrsti napada važna industrijska središča v Angliji. Celi varoii so porOšeni. Tudi Anglcži močno bombarderajo nemike induitrijske pokrajine i važna prittaniiSa. — Anglija je zaproiila Ame-riko za veliko posojilo. — Na dalčšnjem Vzhodi se bojna vse liole iiri. Med Siamom i Francos-kov Iadokinov je priilo že do več napždov. — Premožoeji] meičdai so v Soboti organizirali zhnsko poraoč za one, ki s »trahom (iksjo zi-rao. Na prvotn sestanki so navzoči vpisali 66 jezero dlnirov podpore. Akcija se nadaljava.
Ndvoga leta posdrdv
k-DUševnoga Lista čtltelom.
(Poslila HORVATH OIZELA z-Otovec.) *
DiiSnoga Lista čtitelje,
Bratje, sestre, čtitelice,
V-etom n6vom, mlždom leti         ,    •
Vas pozdrdvlam v-čistom srci.
Želem vam vse, ka želčte,        . ^_./ Da vse v-obilnosti mžte:             .._
Zdravje, sreče i veseljl       :    '   J     '
Dobite od Očž Bogd.       ,    v,   ^   ;
Či Vas žalost, kvir dos^gne, V-caglost nigdar nespadnite;   "' Za hudim pd pride dobro,        i Od nigda je to tak hodlo. .         . .
Hfido se z-dobrim menjava, Vse od Gospodna prihdja, On zna", ka de nam na hasek On ravna, vodi naš žitek.
K
Za vse njemi hvala bojdi,        ' Njegov duh n5s ravnaj vodi ;            - ;
Vu vsem me bojdmo pokorni, Njemi jedinomi zložni.
Vero zdržmo, vkiiperdržmo,
Med sebom se prav poštujmo,       -*'\
Naš DiiSevni List podperajmo,
Ino ga vržlo čitajmo.              .   .   '.
Teda nam to novo leto      *       ., Vse da, ka nam je potrebno ; Mir, blagoslov i živiša                      *~d
Pa zveličanja dflšnoga.        v   *        '
y
* Ete pozdr&v, po naše vr&Je čtitelkinje po-sldni, v-Šterom je ona svoje pobožne misli vle-jala i pred Diišev. Lista čtitele vložiti namžnila, smo po ništerom mšlom poprdvki v-Diiševni List notri djali.                                Reditelstvo.
Ste si že ktipili
,,Efangeličflnshi hfllendari" ?
Stampano v .PREKMURSKI TISKARNI .odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Sobotl.