] PROBAN KA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04 / 280 16 00 COMPACTOFFICE BTC CITY. Šmartinska 140. Tel: 01.585.19.90. www.bene.com. IJlibljona«bene.co QB3B ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE* Gorenjska^ Banka Ranka •• po,'luhom http: /www.gbkr.: HHGLAS* Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 16 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 1. marca 2002 Madež na solidarnosti Afera s finančnim poslovanjem Rdečega križa, s posojanjem denarja in drugimi finančnimi operacijami, za katere sedaj še ni jasno, ali so bili v mejah zakonitosti ali ne, s sredinim odstopom generalnega sekretarja Mirka Jeleniča desega vrhunec. Prav neverjetno je, s kakšno trmoglavostjo je sekretar vztrajal na svoji funkciji, čeprav je bila organizacija, ki jo je predstavljal, omadeževana in so njeni aktivisti zahtevali, naj vrh odstopi, sicer se bo zgodil upor. Finančno poslovanje bodo sedaj analizirali nadzorniki, vključno z Računskim sodiščem. Posojila, ki jih je dajal Rdeči križ, bodo verjetno vrnjena. Nekatera so že, smo slišali na zadnjih sejah glavnega odbora. Težje bo oprati moralni madež, ki se ni prijel le Rdečega križa, ampak posredno tudi drugih humanitarnih in prostovoljnih organizacij. Ali si morda v vodstvu Rdečega križa znajo postaviti v vlogo predsednika ali predsednice krajevne organizacije Rdečega križa, ki potrka na vrata sokrajana in prosi za gmotno pomoč ali za sodelovanje na krvodajalski akciji, vprašani pa jo zavrne, da pač organizaciji, v kateri so vsi pokvarjeni, ne bo več pomagal. To se dogaja v razmerah, ki solidarnosti in humanosti nasploh niso naklonjene in ko je za ti vrednoti vedno manj občutka. Aktivisti na terenu, do katerih je sicer prihajal glas o nekaterih dvomljivih dejanjih vodstva, take očitke že doživljajo. Ker opravlja Rdeči križ in nekatere druge organizacije tudi naloge za državo in zato prejemajo tudi državni denar, bi bila lahko tudi država pozornejša do trošenja njenega oziroma našega, državljanskega denarja. Odgovor na to vprašanje, zastavljen v sredo zvečer odgovornemu na televiziji, je bil medel. Proračunska inšpekcija za nadzorovanje finančnega poslovanja teh organizacij nima pristojnosti. Imata jih pristojni ministrstvi za zdravje in za obrambo. Javnost zaradi družbene pomembnostri Rdečega križa pričakuje jasen odgovor, ali so v naši največji humanitarni organizaciji ravnali prav ali ne. Potem se pa ve, kaj mora kdo storiti. • Jože Košnjek Smrtni trk pri Šenčurju Pogrebna novost na kranjskem pokopališču - . Šenčur - V sredo /večer je 63-letni Peter Sajovic / Mlake postal četrta letošnja /rtov prometa na gorenjskih cestah. Umrl je v zmečka-ninah svojega yuga 55 koral, potem ko je na nasprotnem prehiteval-nem pasu avtomobilske ceste pri UVOZU Kranj vzhod trčil v VW P^issat. Voznik passata. 30-letni Ljubljančan B. H., je huje ranjen. • H. J., foto: Gorazd Kavčič Vojaki športniki na Gorenjskem Pokljuka, Kranjska Gora - Gorenjska od minulega torka do danes gosti Športnike vojake, ki so s° Zbrali na 44. svetovnem vojaškem prvenstvu. Po torkovi uvodni slovesnosti so se v sredo pomerili v smučarskem teku na Poletju k> in veleslalomu \ Kranjski Gori. Ni> teku sta bila oajborj&B Franco finja IMulippoiova in Avstrijec Urain, odlično pa sta se odrezala todi Petni Majdič in domačin /. Bleda Janez Maric (na sliki), ki sta Osvojila dnigj mesti. V vele »Udomu sta zmagala Italijana Pufler in Karbonejeva, ^ naj ■•O.o., Grajska c. 11, Bled Ugodne cene kurilno olje, Premog, drva ^ 0^/5745-230 boljši je bil na 2(). mestu Gorazd Lah, med ženskami pa na 9. mestu Mojca Suh idole, Športniki vojaki so včeraj tekmovali še v paitruljnem teku, danes pa se bodo tako moški kot ženske pomerili v biatlonu. • Vilma Stanovnik, loto: Gorazd Kavčič \ Pepel posrka zemlja, raznosi veter V t.i. kareju za anonimni raznos pokojnikovega pepela je bil 22. februarja opravljen že četrti pogreb. Posebnost, ki se je pred tem uveljavila na ljubljanskih Žalah, v škofjeloški Lipici nima odmeva. obred brez uporabe mrliške vežice. Svojci za nenavadni grob plačajo le enkratni znesek približno pet tisoč tolarjev, saj stroške vzdrževanja nosi Komunala. Odpadejo dragi robniki, nagrobniki, plošče, svetilke,, pesek, rože, najemnina, skratka vse, kar sicer zahteva klasični, bolj ali manj pa tudi žarni grob. Če bodo svojci izrecno želeli, bodo v kareju poskrbeli tudi za napise umrlih, prostor pa bodo postopno dograjevali v park. Blagoslovil ga je že sredi lanskega oktobra kranjski dekan prelat Stanislav Zidar. • Helena Jelovčan, foto: Aljoša Korenčan Kranj - V Komunalini delovni enoti Pogrebne storitve, ki jo vodi Janez Kadunc, so prisluhnili pobudam svojcev umrlih in na delu mestnega pokopališča na Planini uredili poseben prostor za raznos pepela umrlih. Pred tem so nekaj pogrebov te vrste opravili na Žalah. Zanimivo pa je, da v škofjeloški Lipici, kjer je ta možnost dana že več let, še ni bilo niti enega pogreba. Svojci, ki v Kranju želijo tak po greb,. spoštujejo voljo umrlih, medtem ko sami zanj niso posebej Zagreti. Večina pač želi grob, na katerem bi za svojega najbližnje-ga lahko pomolil, prižgal svečo, se z njim v mislih pogovoril. V t.i. kareju za anonimni raznos pepela občutka takšne povezanosti z umrlim očitno ni. Kare na kranjskem pokopališču je zelenica, zarisana v krogu s premerom petnajstih metrov, ob-sajena s cipresami. Pred krogom so kovinski podstavki za sveče, na jaso svojci lahko prinesejo tudi cvetje, ni le nagrobnika oziroma plošče /. imeni umrlih. Pogrebni obred je po besedah Janeza Kadunča podoben žarne-mu pogrebu. Namesto žare, ki se vloži v grob. se v tem primeru pokojnikov pepel iz žare preloži v posebno posodo za raznos. Ploš- čico z identifikacijsko številko pokojnika dobijo svojci. Posodo s pepelom nosi vodja pogreba, ki med obredom edini stopi v krog. medtem ko pogrebci ostanejo na potki pred njim. Iz središča kroga gre vodja pogreba počasi do roba, hodi ob njem in trosi pepel. Ko konča, se vrne v središče kroga, od koder nato odide iz njega. Pogreb z raznosom pepela je najcenejši od vseh, omogoča celo EKOLOŠKO KURILNO OUE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. ECO 0/1= 0453177 00 STAVBNO POHIŠTVO PRIMSKOVO • 04 201 92 50 H f 9770352666025 IZ POLITIČNIH STRANK Zgodba o inflaciji Branko Grims, državni svetnik, SDS Ko je Anatole France pričakoval taščo, je dejal služabniku: "Pripelji mojo taščo s postaje in dobiš deset frankov. " Služabnik je vprašal: "Ja, kaj pa, če ne pride?". Pisatelj je zamrmral: "Potem jih dobiš sto!" Vest o tem, da je inflacija v minulem mesecu dosegla raven, primerljivo Z nekdanjo "jugo ", je še hitreje, kot se je pojavila, tudi izginila iz javnih glasil. Se pa je zato nekaterim medijem posrečil pravi podvig pri poskusih minimiziranja očitne vladne polomije pri poskusih brzdanja inflacije. Tako smo lahko prebrali analizo "uglednih strokovnjakov, da inflacija na letni ravni ne bo presegla petih odstotkov". Kljub temu da je samo januarska presegla 1,6 odstotka?! Leto ima menda še vedno 12 mesecev in velja obrestno obrestni izračun tudi pri preračunavanju najnovejše vladne "zgodbe o uspehu inflacije" na letno raven; ali pa bodo vrli vladni strokovnjaki še to spremenili (tako kot so na primer izračunavanje števila brezposelnih)? Napovedi iz tovrstnih analiz - plačanih iz denarja davkoplačevalcev - imajo približno tako vrednost kot napoved, da bodo konec leta pred vladno palačo roza sloni zaplesali akrobatski ročk and roll. Za povrhu se znova povečuje tudi število brezposelnih. Izgovori na svetovno recesijo? V podobnih pogojih so morala v minulih mesecih delovati tudi gospodarstva drugih držav, pa še vseeno velja, da je rast inflacije, ki jo je dosegla Drnovškova vlada v samo enem mesecu, povsem primerljiva s celoletno stopnjo inflacije v državah Evropske zveze. Kako zelo se je Slovenija s financami pod Ropovo taktirko začela oddaljevati od kriterijev, katerih izpolnjevanje za članstvo v Evropski zvezi zahtevajo njene članice, bo postalo vsem jasno šele čez nekaj mesecev. Zato pa je vzrok za ta proces očiten že sedaj - prikrivanje gospodarskih napak. Iz zelo različnih političnih strank sestavljena vladna koalicija funkcionira kot razglašen orkester. Že vse večja razcepljenost med formalno razglašeno usmeritvijo vključevanja v zvezo NATO in EU na eni; ter vse bolj prevladujočo probalkansko usmeritvijo nasprotnikov tega vključevanja na drugi strani, je dovolj poučna. Vladno koalicijo vzdržuje le še proračunska vreča, v katero pa iz vladnih strank sega vse več rok. Da je zadeva že povsem ušla izpod kontrole, priča dejstvo, da je celo predsednik LDS moral javno opozoriti na nevarnost klientelizma. To je bil pravi vzrok za dvig davkov (kar se je odrazilo tudi v skoku inflacije), prav tako pa je to tudi ozadje mnogih podražitev v zadnjih dneh. Tudi podražitev telefonije, ki jo bodo ljudje občutili šele prihodnji mesec, je pravzaprav posledica polnjenja raztrgane proračunske vreče. Vlada je razpisala zelo visoko koncesijo, ki jo je plačal le (prej uzakonjeni) monopolist na področju telekomunikacij; potem pa je vlada odobrila Telekomu nesorazmerno povečanje cen telefonije, s čimer je vse prevalila na ramena davkoplačevalcev. Zadeva je še precej neokusna, ker je hkrati vlada odobrila blago rečeno vprašljiv model plačevanja (smešno nizkih) odškodnin tistim, ki so nekoč vlagali v izgradnjo telefonskih priključkov. V vodenju žejnih preko vode so v vladnih vrstah pravi geniji. Pri tukajšnjih javnih glasilih, to niti ni težko. TV Slovenija je na primer zagnala vik in krik o stanju v Italiji, kjer naj bi Berlusconi poskušal prevzeti še en program na nacionalni televiziji. Poročilo je bilo pospremljeno z izjavo strokovnjaka za človekove pravice, kije dejal, da koncentracija medijev v rokah le ene politične strani pomeni zanesljivo smrt za demokracijo. Če bi bila televizija tako kritična tudi do stanja na področju javnih glasil v Sloveniji, kjer so prav vsa osrednja javna glasila v rokah le ene politične strani, bi bilo njeno početje verodostojno. Tako pa spominja bolj na tisti stari rek, po katerem zaradi trščice v očesu drugega ne vidiš hloda v svojem. V politiki ni naključij. Nerazumno zapravljanje denarja davkoplačevalcev, ki se je odrazilo tudi v povečani inflaciji; čudno ravnanje vlade pri obveščanju javnosti o prednostih vključitve v zvezo NATO, izigravanje načela pravičnosti pri poravnavanju dolgov vlagateljem in vzdrževanje medijskega monopola za vsako ceno... Vse to ima skupni imenovalec: Slovenijo oddaljuje od temeljev, na katerih gradi ves demokratični svet. Take vlade si lahko vesel le kot tašče iz zgornje anekdote. Dejstvo je, da v Sloveniji stopa vse bolj v ospredje politika, ki vodi našo državo v smeri, iz katere se je izvila z vojno za Slovenijo leta 1991. In dokler državljani ne bodo znali povezati višine zneska na položnicah s trenutno vlado, bo ostalo tako. /godba o uspehu pa bo vse bolj postajala zgodba o inflaciji. OBČINA ŠKOFJA LOKA Na podlagi 9 člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 10/92 in 31/97) Komisija za odlikovanja in priznanja Občinskega sveta Občine Škofja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2002 Občinski svet Občine Škofja Loka podeljuje občanom, podjetjem, zavodom, organizacijam, skupnostim ter društvom s sedežem v Občini Škofja Loka naslednja priznanja: NAZIV ČASTNI OBČAN za izredno sodelovanje in stvaritve na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter za pomemben prispevek k ugledu in napredku občine oziroma v širšem družbenem prostoru Podeli se en naziv častnega občana. ZLATI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembnodelo na vseh področjih družbenega življenja, ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena in so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine. To priznanje se lahko podeli tudi občanom za njihovo celotno življenjsko delo oziroma ob njihovi visokih jubilejih. Podelita se lahko največ dva zlata grba Občine Škofja Loka. SREBRNI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za večletno uspešno in družbeno pomembno delo ter za zgledne uspehe in požrtvovalnost na vseh področjih javnega delovanja. Podelijo se lahko največ trije srebrni grbi Občine Škofja Loka BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za enkratne izjemne dosežke in aktivno udeležbo v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj ali preprečevanju škode na premoženju Podelijo se lahko največ trije bronasti grbi Občine Škofja Loka Pobude za podelitev priznanj Občine Škofja Loka lahko podajo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, organizacije In društva Pisne pobude morajo vsebovati - ime in priimek, datum rojstva fizične osebe, naziv pravne osebe in naslov predlaganih dobitnikov občinskih priznanj - utemeljitev pobude za prejem priznanja, dosežene upsehe pri delu in javnem delovanju v Občini Škofja Loka, Sloveniji in svetu - predlog za vrsto občinskega priznanja Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pobude zbira Komisija za odlikovanja in priznanja Občinskega sveta Občine Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, najkasneje do 30. MARCA 2002. Zdravniki pred stavko Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES in minister za zdravje dr. Dušan Keber sta enotna, da manjka 750 zdravnikov. Minister meni, da jih ne bi bilo dovolj, čeprav bi že imeli drugo medicinsko fakulteto. Ljubljana - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES je za torek, 19. marca, napovedal začetek stavke, ki bo trajala do uresničitve zahtev stavkajočih. Zdravniki bodo stavkali, če do takrat ne bo ustreznega dogovora z vlado, zaradi neustreznih delovnih pogojev, ki se kažejo zlasti v neuresničeni pravici do 40-urnega delovnega tedna. Večina zdravnikov mora po podatkih sindikata delati veliko več in veliko dlje, razen tega pa se srečujejo zdravniki še z drugimi problemi. V Sloveniji manjka, če bi delali zdravniki predpisanih 40 ur, nad 700 zdravnikov in to še posebej tam, kjer je zahtevnost dela največja, je povedal predsednik sindikata FIDES dr. Konrad Kuštrin. Ne- ustrezna je starostna struktura zdravnikov, saj povprečna starost presega 50 let. Če bi hoteli zagotoviti zadostno število zdravnikov, bi moralo biti v Sloveniji povprečno letno okrog 200 diplomantov in ne polovico manj. Rešitvi sta dve. Prva je zagotovitev več zdravnikov na račun nove medicinske fakultete, ki bi jo radi imeli v Mariboru, druga rešitev pa je uvoz zdravnikov iz drugih držav. Napovedana stavka ne bo klasična stavka. V zdravstvenih ustanovah bo potekalo delo normalno, vendar bodo zdravniki v službi le predpisanih 40 ur. Minister za zdravje dr. Dušan Keber je v odgovoru na napoved stavke povedal, da se njegovo ministrstvo in vlada trudita izboljša- ti razmere v zdravstvu in da je bilo pri tem že nekaj uspeha. Minister je potrdil ugotovitev sindikata, da manjka okrog 750 zdravnikov, vendar je menil, da krize ne more rešiti niti ustanovitev nove medicinske fakultete v Mariboru, ampak samo "uvoz" zdravnikov iz tujine. Po mnenju predstavnikov zdravstvenih ustanov napovedana stavka varnosti bolnikov ne bo ogrozila. Nameravajo se primerno organizirati. Daljša stavka, na primer nad 10 dni, pa bi že ogrozila normalno delo zdravstvenih ustanov, je menil direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani dr. Primož Rode. Po šestih letih, ko so bile problem plače, se zdravniki znova odločajo za stavko. Tokrat zahtevajo od vlade akcijski načrt za odpravo kroničnih izgub v zdravstvenih zavodih in za zagotovitev zadostnega števila zdravnikov, da bo njihova zdajšnja časovna in delovna obremenitev zmanjšana vsaj za polovico. Zdravniki zahtevajo tudi takojšen začetek pogajanj o sindikalnem predlogu sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, še posebej tistega dela, ki zadeva delo preko polnega delovnega časa. Zdravniki zahtevajo najmanj 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma in odklanjajo podaljševanje delovnega dne v dežurstvo. Na pomisleke, da bi stavka lahko ogrozila varnost državljanov, zdravniki odgovarjajo, da bodo zdravniki delali, vendar toliko kot drugi zaposleni - 40 ur tedensko. Da bo zagotovljeno celodnevno zdravstveno varstvo, bodo delali tudi preko rednega delovnega časa, a le s pisnim nalogom odgovorne osebe in ob spoštovanju zakonske omejitve, da lahko zdravnik podaljša delo največ za deset ur tedensko. • Jože Košnjek Trdo za preživetje Medicinska fakulteta tudi v Mariboru Ljubljana - Poslanci državnega zbora so sprejeli program razvoja visokega šolstva v Sloveniji. Program je dobil večinsko podporo poslancev. Se največ razprave je bilo o predlogu, da bi namero o gradnji nove medicinske fakultete v Mariboru tudi zapisali v program. Razprava o drugi medicinski fakulteti v Sloveniji je potekala pod vtisom napovedane stavke zdravnikov in zobozdravnikov in ugotovitvah, da vlada v Sloveniji hudo pomanjkanje zdravnikov. Obveznosti za graditev fakultete v Mariboru po odločitvi večine niso zapisali v nacionalni program, ampak so sprejeli dodaten sklep, po katerem mora pripraviti analizo možnosti odprtja nove fakultete. Uresničevanje programa razvoja visokega šolstva bo spremenila izobrazbeno sestavo državljanov Slovenije. Tako naj bi se s 35 študenti na 1000 prebivalcev približali evropskemu povprečju, najmanj polovica srednješolcev pa naj bi nadaljevala študij na visokih šolah, kjer naj bi postopoma odpravljali omejitve pri vpisu. Država prav tako namerava izdatneje pomagati izrednemu študiju. • J.K. Ljubljana - Po napovedih Državnega razvojnega programa v letih 2002 do 2006 se obeta slovenskemu kmetijstvu trd boj za preživetje. Naravne razmere za kmetijsko pridelavo so zelo raznolike, na splošno pa jih lahko označimo kot neugodne in težke. S prostorsko pridelovalnega vidika so za našo državo značilne velika gozdnatost, neugoden relief in velik delež absolutnega travinja in majhen delež njiv in trajnih nasadov. Le slabih 40 odstotkov ozemlja je namenjenega kmetijski pridelavi. Zaradi stihijskega opuščanja pridelave, ki se odraža v zaraščanju kmetijskih zemljišč, ter urbanizacije se ta delež nenehno zmanjšuje. Po dostopnih statističnih Plače javnih uslužbencev Ljubljana - Nov sistem plač v javnem sektorju zadeva kar 152.000 ali nad četrtino vseh zaposlenih v Sloveniji. Veljati naj bi začel leta 2004. odstotne) in 34 značilnih poklicnih skupin. • J, Košnjek podatkih je v zadnjih dvajsetih letih samo zaradi zaraščanja nad 150.000 hektarov zemlje prešlo iz kmetijske v nekmetij' sko rabo. Po površini kmetijske zemlje na prebivalca je Slovenija z 0,09 hektara na dnu evropske lestvice. V nižinah, kjer praktično fli omejitev za moderno in intenzivno kmetijsko pridelavo, je manj kot četrtina vse kmetijske zemlje. Vse druga je razvrščena v gorska, gričevnata, kraška in druga območja z omejenimi možnostmi obdelovanja. Delež teh območij naj bi se Že bližal 80 odstotkom. Po popisu kmetijstva leta 2000 se s kmetij sko pridelavo ukvarja nekaj nad 95.000 kmetijskih gospodarstev. Večino predstavljajo družinske kmetije, ki obdelujejo okrog 94 odstotkov vse kmetijske zemlje v Sloveniji. Število družinskih kmetij se je v zadnjem desetletja prejšnjega stoletja zmanjšalo t& dobrih 15 odstotkov. • Jože Košnjek Kljub številnim pripombam in mnenjem, da predlog zakona ni primeren inje treba napisati novega, je državni zbor s 46 glasovi "za" in dvema "proti" v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vlada oziroma ministrstvo za notranje zadeve, ki je pripravilo zakon, bo moralo JOdaj začeti z. usklajevanjem s socialnimi pari nerji in poklicnimi skupinami in upoštevati nad 30 dopolnil, ki so bila povedana v dosedanji ra/pra vi. Nekateri poklici, na primer zdravniki, se ne vidijo v zakonu, drugi, na primer veterinarji, pa bi bili radi njegov del. Nov zakon zadeva 152.000 zaposlenih v javnem sektorju ali do- bro četrtino vseh zaposlenih v Sloveniji. Za njihove plače je šlo lani 21,8 odstotka ali 387 milijard tolarjev iz državnega proračuna. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je povedal, da naj bi /akon začel veljati v začetku leta 2004. Odstranjeni bodo številni nesmisli, ki so popačili sedanji plačilni sistem v javnem sek torju, ko je mogoče uveljaviti kar 80 najrazličnejših dodatkov in dodatki že predstavljajo od 25 do 35 odstotkov plače. Tudi zaradi teh dodatkov, po novem naj bi jih bilo le 7, so plače marsikje nenormalno rasle in prispevale k deformaciji sistema plač. Zakon predvideva uvedbo 68 plačilnih razredov (razlike med njimi bodo 4- Umrl je Bernard Bizjak - Kosta Mengeš - Na mengeškem pokopališču so II. februarja pokopali partizana, prvoborca Rašiške čete in prvega Kamniškega bataljona, nosilca partizanske spomenice 1941 in Upokojenega generalmajoi ja JLA Bcrnar-da Bizjaka Kosto. V Trzinu, kjei je Z ženo Tinco in sinovoma Bojanom in Kosto ustvaril dom, so ga Spoštovali, saj je bil skromen in delaven, še posebej pa je bil dejaven v strelski organizaciji in pri varovanju okol|a. Njegov i starši so bili ponosni Primorci, otroci pa zavedni Slovenci in partizani. Sedaj /ivi še sestra Marija, bratje Ivan (narodni heroj), Dominik in Stane pa so že pokojni. Kosta je končal vojno akademijo in opravljal razne poveljniške dolžnosti do upokojitve. Na zadnjo pot so ga, tako kot se spodobi, spremili z vojaškimi častmi, z mengeško godbo, pcvd in četo Slovenske vojske, in s poslovilnimi besedami Ade l.ovše - Mušič, Ida Bohinca, Tinela /aletela in Rajka Hafnerja. Jeseničani na ustavno sodišče Jesenice - Pred drugim glasovanjem o ustanovitvi občin in o statusu mestnih občin, ki je bilo v državnem /boru, je jeseniški župan BonS Bregant sklical predstavnike vseh političnih strank v občinskem svetu Jesenice. Med drugim je župan dejal: "Zato. ker na redni seji državnega /bora v petek, 22. februarja, ni bilo izglasovano relerenduinsko območje za to, da bi jeseniška občina postala mestna, nameravamo obvestiti vse poslance, da občina Jesenice i/p0' njuje vse pogoje /a ustanovitev mestne občine." Čeprav so bile vse po'1' tične Stranke enotne v tem, da vplivajo na poslance, referendumske) območje ni bilo izglasovano ne za mestno občino Jesenice, ne Radovljica j'1 ne Skritja Loka. Jeseničani, ki so prepričani v svoj prav. saj izpolnjuje.!0 vse pogoje za mestno občino edini imajo na svojem območju tudi regfj* sko bolnišnico - ne bodo popustili. Župan je napovedal, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, saj so prepričani, tla imajo največ zakonski'1 možnosti /a spremembo Statusa občine v mestno občino. • D.S. Zadružna zveza proti Bruslju Ljubljana - Upravni odbor Zadružne ZVCZC Slovenije je obravnaval predlog finančnega načrta Lvropske komisije /a obdobje 2(K)4 do 2000» ki zadevajo direktna plačila kmetom v državah kandidatkah. Leta 20*' Daj bi plačila dosegla četrtino sedanje ravni plačil v Iv ropski uniji. leja 2005 30odstotkov in leta 2006 35 odstotkov, evropska raven pa naj bi Jjj* dosežena šele čez deset let. lak predlog postavlja po mnenju Zadru** zveze Slovenije slovensko kmetijstvo, zadruge in podeželski razvoj v diu gora/redno kategorijo. Slovenski kmetje in zadruge smo že plačali V»0 ko osno kmetijskih relorm in /ahtcvamli prilagajanj evropskim staiuia tlom. Ob lakili pogojih, ki odinikajo Slovenijo od BviOpC Ul že dosezi'1*-ravni, moramo reči NE slovenskemu pristopu k Lviopski uniji. "('' , družna zveza In zavrača dvojno hitrost lanetijske politike In razlikovanj* med boljšimi in slabšimi kincli Takih predlogov vlada in kmetijsko 0 nistrstvo nimata pravice sprejeli kmetje bodo glasovali na referenou za Unijo le v primeru, če bo Bruselj spremenil pogoje. • J-K. Zakaj takšna podoba Kranjske Gore v javnosti? V "muzeju na prostem" se imamo, hvala lepa - odlično Kranjski Gori očitajo, daje muzej na prostem, a se požvižga na te očitke in beleži rekordni turistični obisk. Dovolj snega, komercialna in dostopna smučišča, obogatitev ponudbe. Ko se bodo še bolj odprli južni trgi, bo Kranjska Gora še bolj obiskana, kajti v Bosni, na Hrvaškem in v Srbiji je letovati v Kranjski Gori prestižnega pomena. Kranjska Gora - V zadnjem desetletju ali dveh ne mine zimska sezona, da se ne bi slovenski mediji obregnili ob pomanjkljivosti, na katere naletijo nič hudega sluteči in nedolžni turisti, ki so zatavali tja v Kranjsko Goro. Kranjska Gora se v medijih prikazuje kot izrazit primer neurejenosti in puščobe v vseh ozirih, tako da bi popolnoma nepristranski opazovalec dobil vtis. da je silno čudno, da turisti takoj, ko pridejo v to vsestransko polomijo od turističnega središča, ne spakirajo kovčkov in prvi hip ne odidejo. Na Višarjih po vrvi iz kabin Česa vsega pronicljivi novinarji, ki zaženejo tak vik in krik, ne najdejo! Res je, da po urejenosti Kranjska Gora ni noben zgled in vzor, a kateri slovenski turistični kraj pa izpolnjuje tako visoke standarde, kot jih postavlja slovenska novinarska srenja? Kranjska Gora sama se nikoli ni deklarirala kot mondeno središče, ker to sploh noče biti. Želi biti spodobna alpska vas, kar nedvomno je - kljub številnim kritikam navkljub. Kljub medijskemu linču je prav zanimivo, da je turisti sploh ne zapuščajo, še več: bolj kot se po "muzeju na prostem" tolče, več turistov srečujemo v Kranjski Gori. "Kranjska Gora je muzej na prostem?" Tako je dejal naš nekdanji alpski smučar o žičnicah na poligonu Podkoren in tako zdaj za njim kot papige ponavljajo vsi. Zastarele žičnice? Kranjskogorski žičničarji, ki so lani postavili novo štirisedežnico Dolenčev rut. besno odgovarjajo: "V Trbižu so s pomočjo države postavili novo kabinsko žičnico na Višarje, iz katere so minuli konec tedna po vrveh spuščali smučarje, saj se jim je "zaskočila". Če bi se to zgodilo pri nas - da bi smučarje po "špagi" spuščali iz kabin - nas mediji linčajo. Tako pa o grozoti, ki sojo smučarji preživljali na Višarjih, v medijih ni ne duha in ne sluha. Naj povemo še, da se v tujini, tudi na Višarjih. smuča na lastno odgovornost. Kje pa se pri nas smuča na lastno odgovornost? Da smo predragi? Kranjskogorske žičnice so varne - pravijo žičničarji in sprašujejo, čemu ob takem medijskem linču, kot ga doživljajo sami, noben slovenski novinar ne piše nič o grozi, ki so jo doživljali smučarji na Višarjih... kranjska Gora med tednom gosti okoli 4000 smučarjev, vsi parkirni Prostori so zasedeni. Z izjemo novega parkiršča na stari železniški postaji, kajti od tam je do smučišč za razvajene smučarje že predaleč... Dajte no - na Mokrinah je dnevna karta 7 tisoč tolarjev, kajti sneg je sneg in vsak umetni sneg je drag. Zanimivo je, da kljub muzeju na prostem pri nas dnevno smuča med tednom 2500 smučarjev, čez konec tedna jih je pa več kot 4 tisoč. Da ne omenjamo, da zelo privablja nočna smuka ob novi štirisedežnici Dolenčev rut." Ojej, koliko muzejev na prostem Kranjskogorci se lahko samo smejijo v brk in zamahnejo z roko. ko naletijo na nenaklonjeno reportaže. Naj se novinarji razpo-čijo v svojem besu, kakšen "podn" in "krafl" je Kranjska Gora. ni turista, ki bi se ga kaj prijelo. Kje pa! Kranjska Gora je pojem, je blagovna znamka, ki ji očitno nič ne pride do živega. Kranjskogorci "kasirajo" - pa naj imajo muzej na prostem ali ne, "kšeftajo", da je veselje. Če jim izpade zimska sezona, bo pa poleti bolje. Prekrasna naravna kulisa in neizmerno lepe sprehajalne poti v okolico - še opremiti in "nadelati" jim jih ni treba, tako neustavljivo vabljive so - bodo ta kraj turistično držale pokonci. Ne sicer večno, dolgo pa še vedno. Da ne govorimo o dolini nasploh: takih tekaških poti, kot so v Tamar, v Sloveniji ni, Planice tudi ne, pa naj bodo planiški objekti drugi muzej na prostem. Ojej, koliko muzejev na prostem, pa vsi vodo držijo... Kranjskogorska smučišča so odlično dostopna: nobenih gondol, ne vetra in ne megle. Iz avta na sneg - to.je njihova prednost. Danes denar prinašajo dostopna in komercialna smučišča: družine z otroki, ne pa odlični rekreativci, ki imajo malico s seboj in jim ni mar nič drugega kot smučanja. Od bazenov do predsedniškega apartmaja Kranjska Gora je imela lani decembra za 13 odstotkov več gostov kot leto prej, januarja pa za 8 odstotkov več gostov - največ nočitev so ustvarili hrvaški gostje, sledijo domači, nato italijanski gostje. Zimska sezona je uspešnejša kot lanska, saj so letos zimske razmere omogočale izdelavo umetnega snega na vseh smučiščih v Kranjski Gori. Minuli teden šolskih počitnic so spet beležili rekorde, ta teden, ko imajo počitnice gorenjski šolarji, pa bo obiska zaradi manjše kupne moči slovenskih regij, tudi Gorenjske, razumljivo manj. Kljub vsem kritikam Kranjskogorci ne držijo križem rok: zgradili so bazenske komplekse v La- Skratka: za Kranjsko Goro se aktualnim dušebrižnikom ni treba bati, zna skrbeti zase. Estetika Kranjskogorcem sicer res ni mar. saj smo samo na Borovški cesti našteli 25 različnih plotov in komu mar, če je nemški koncesio-nar, ki napeljuje kanalizacijo, pustil ceste vse razrite, za hotelom Prisank pa celo nezavarovan jašek, v katerega je ponoči padel gost in se hudo poškodoval? Se zgodijo tudi hude in nedopustne zanikrnosti, a Kranjska Gora živi naprej. Takole razkopane so kranjskogorske ceste. rixu in Leku, sobe so obnovili v Alpini in Kompasu - v Kompasu so obnovili pet apartmajev, od katerega so enega opremili kot predsedniški apartma - za Larixom je novo drsališče, smučišča popolnoma opremljena za umetno za-sneževanje, nova je štirisedežni-ca... Da ni družabnega življenja, pravijo tisti, ki se ne zavedajo, da povsod po Alpah take alpske vasice ponoči več ali manj spijo, saj se v njej zadržujejo taki turisti, ki ne marajo hrupnega nočnega življenja. Novinarji so ji napovedali že ničkoliko potopov in pokopov, a vedno je cvetela. Vedno se ji kaj odpre in vedno ji kaplja v mošnji-ček. Ko se ji bo še bolj na stežaj "odprlo" južno tržišče - Hrvaška, Srbija, Bosna - ji po turističnem obisku zlepa ne bo nihče kos. Na južnem trgu so naravnost obsedeni z imidžem Kranjske Gore - pet-ičnim srbskim gostom pa še na kraj pameti ne pade, da bi se ozirali na neke tako obupno prazne marnje, kot so primerjave Kranjske Gore z muzeji na prostem... • Darinka Sedej Stane Boštjančič, namestnik vodje okrožnega državnega tožilstva v Kranju "Sodbe" brez sodišča Zakon o kazenskem postopku je pred sedmimi leti prinesel inštitut odložitve kazenskega pregona za dejanja, za katera je zagrožena denarna kazen ali zapor do treh let, pred tremi leti pa še inštitut poravnavanja. Na Okrožnem tožilstvu v Kranju z več ali manj uspeha uporabljajo oba. Kranj - O odložitvi pregona govori 162. člen zakona o kazenskem Postopku. Po njem sme državni tožilec s soglasjem oškodovanca °dložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, če je osumljenec pripravljen ravnati po njegovih navodilih in izpolniti določene naloge, s Katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega •manja. Te naloge so lahko odprava ali Poravnava storjene Škode, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali \ dobrodelne namene ali v sklad /a povraCilo Škode žrtvam kaznivih dejanj. Oprava kakšnega splošno korist &ega dela. poravnava preživninske obveznosti. Če osumljenec jalogo v določenem času opravi. otfavni tožilec ka/ensko ovadbo zavrže. Zavrže pa jo tudi v primeru, ko mcd osumljencem in oškodovancem v predkazenskem postopku Pride do poi BA nave. () inštitutu Ppravnave govori mlajlii a **en zakona <- kazenskem poetop-Ku uporablja pa se /a podobna ^anja kot odložitev kazenskega Pogona, poravnavo predlaga toži Cc< vodi pa jo poravnalec, seveda s soglasjem obeh strani zakona, °,vi osumljenca m olkodovani a, kiju pripelje do sporazuma. Koje ta dosežen, državni tožilec ovadbo zavrže, v nasprotnem primeru pa pregon proti osumljencu vodi na prej) do sodišča. Za "kazen" čiščenje javnih površin Lani so kranjski tožilci odložili kazenski pregon po 162. členu proti L16 osumljencem, v zuna njem oddelku v Radovljici proti trinajstim. Med osumljenci je bilo 64 mladoletnikov. "( .it za različna kazniva dejanja, od ogrožanja varnosti, izmikanja plačevanju preživnine, kršitve temeljnih pravic delavcev, protipravnega odvzema prostosti, tatvine, goljufije, prikrivanja, poškodovanja tuje stvari, ponarejanja listin, krive ovadbe, ogrožanja varnosti pri delu, povzročitve prometne nezgode iz malomarnosti, povzročitve splošne nevarnosti," pojasnjuje okrožni državni tožilec svetnik Slane Boštjančič, tudi namesi nik vodje kranjskega tožilstva. Tožilec, ki postopek vodi, osumljencu predlaga, naj storjeno ško do v določenem času poravna. Določi tudi "ka/en", ki se vrti v razponu od 10 do 70 tisoč tolarjev, lani največkrat izrečeni sta bili 20 in 30 tisoč tolarjev. Osumljenci so nakazovali prispevke za Klinični center, kranjsko bolnišnico za ginekologijo in porodništvo, za zvezo društev Sonček, pediatrično kliniko v Ljubljani in podobne humane namene, naloga, ki jo mora osumljenec opraviti najkasneje v šestin mesecih, v primerih neporavnanih preživnin pa v enem letu, je lahko tudi "fizična", na primer, postavitev ograje ali čiščenje javnih površin. "Inštitut odloga pregona za kaznivo dejanje, ki se sklene z zavrženem ovadbe, se je v praksi dobro obnesel. Na ta način oškodovanec najhitreje pride do odškodnine, ki mu pripada, po drugi strani pa so razbremenjena kazenska pa tudi civilna sodišča," ocenjuje Stane Boštjančič. Poravnalca določi višje državno tožilstvo Postopek poravnavanja je bil lani na kranjskem tožilstvu sprožen /a 129 osumljencev kaznivih dejanj. Uspešno se je zaključil v SI primerih, ko je bil i/dan sklep o /aviženju kazenske ovadbe. dvanajst postopkov še teče, v ostalih primerih pa seje kazenski pregon nadaljeval. Poravnava pride v poštev za podobna kazniva dejanja kot odlog pregona, najpogostejši primeri iz kranjske prakse so nasilništvo, splošna nevarnost, tatvine, zatajitve, kraje vozil, manjše goljufije, lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe iz malomarnosti, grdo ravnanje. Predlog za poravnavo sproži tožilec po lastni presoji, brez pristanka oškodovanega, ta seveda mora pristati nanjo med postopkom, ki ga vodi poravnalec. V tridesetih uspelih primerih poravnave so se "kaznovani" oškodovancem opravičili, v 23 primerih povrnili škodo, v šestih so morali pristali na oboje. Poravnalci niso državni tožilci, pač pa ljudje iz civilnega življenja, ki jih za vsak primer posebej določi višje državno tožilstvo. To so ljudje s primernim znanjem, izkušnjami in ugledom, ki imajo sposobnost pomirjevalno vplivati na sprti strani in razsoditi brc/ sodišča. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov; Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem) Onesnaževanje ni kritično Veter piha v pravo smer Krajani Koroške Bele so pisali ministru za zdravje, ki jim je odgovoril, da so vse meritve pokazale, da ni škodljivih vplivov na okolje. Problematično je odlaganje odpadkov, vonj, hrup in vibracije, za katere pa v Sloveniji nimamo ustreznih predpisov. Veter piha v prave smeri. Jesenice - Krajani Koroške Bele in Slovenskega Javornika so že dalj časa opozarjali na škodljive vplive iz jeseniškega Acronija: na ropot, onesnaževanje, prah. pline, vonj... Krajani, ki dnevno spremljajo vplive iz Acronija, se sprašujejo, ali čistilna naprava dela ali ne, zanima jih, zakaj država dovoljuje, da tedaj, ko poteka proizvodnja, steklo v oknih vibrira in se trese. Ko jim je bilo vsega dovolj, so lani oktobra poslali pismo na ministrstvo za zdravje, ki jim je kmalu tudi odgovorilo. V odgovoru ministrstvo za zdravje pravi, da je zdravstveni inšpektorat izdal gospodarski družbi Acroni, d.o.o., ureditveno odločbo, s katero je zavezancu odredil, da mora v sodelovanju z usposobljenimi strokovnimi institucijami izdelati program meritev imisij oziroma stopnje onesnaženosti in prisotnosti zdravju škodljivih snovi v zraku. Novembra lani je bil opravljen inšpekcijski program. Meritve na različnih mestih na Koroški Beli so pokazale, da na nobenem merilnem mestu prašne usedline ne presegajo mejne letne vrednosti. Iz poročil o meritvah tudi izhaja, da srednje letne koncentracije težkih kovin - svinca, kadmija in cinka - v prašnih usedlinah ne presegajo mejne letne vrednosti za posamezno kovino. Monitoring onesnaženosti zraka na območju Koroške Bele so izvedli tudi z mobilno postajo. V program meritev so vključili meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidpv, ozona, ogljikovega monoksida in drugih. Rezultati so pokazali, da v merilnem obdobju ni bilo prekoračitve mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednosti. Vpliv podjetja na onesnaženost zraka s prašnimi delci je na območju Koroške Bele zaznaven, vendar so bile izmerjene vredno- sti v povprečju pod mejno letno vrednostjo. Predložili so tudi rezultate emisije dimnih plinov na regeneraciji solne kisline pred izgradnjo čistilne naprave in po njej. Izkazalo seje, da čistilna naprava uspešno deluje. Za emisijo neugodnih vonjav pa v Sloveniji še ni ustreznega zakonskega predpisa. Meritve koncentracije prašnih usedlin na Hruški in na Lipcah od aprila do avgusta lani pa so pokazale, da izmerjene vrednosti ne dosegajo niti polovice mejne imisijske vrednosti. Ob tem - pravijo - je treba upoštevati najpogostejše smeri vetrov. Ugotovih so, da so na Koroški Beli prevladujoči vetrovi v smeri jugovzhod - zahod do severozahod, kar pomeni, da gibanje onesnaženega zraka sovpada s smerjo doline. Na območju Koroške Bele so vetrovi pravokotno na dolino sploh ne pojavljajo - takšna smer vetrov bi povzročila razširjanje onesnaženega zraka v smer proti Koroški Beli ali Lipcam. Upoštevajoč te podatke - pravi ministrstvo za zdravje - ni osnove za ukrepanje zdravstvenega inšpektorata, saj so meritve imisij pokazale, da so vrednosti koncentracij škodljivih snovi v zraku nad Koroško Belo pod mejnimi imisij-skimi koncentracijami. A tudi občasno povečanje imisij ne vpliva na bivalno okolje v takšni meri, da bi bile presežene mejne imisijske koncentracije posameznih po-lutantov. Hrup pa je res presežen - tako v dnevnem kot nočnem času, za kar pa je pristojen inšpektorat 4a oko-'Je in prostor. Prav tako so ncpri-jetn' ključka na avtocesto pri Naklem domačini še niso dobili pisnega zagotovila, a bo vse znano po skorajšnji objavi razpisa za gradnj0 odseka avtoceste do Podtabora. Na seji so med drugim soglašal' tudi s predlogom uprave za nakup stare stavbe in 190 kvadratnih metrov zemljišča tik ob občinski zgradbi. Za oboje bodo plačali 5 milijonov tolarjev, na zemljišč"-ki je delno že v lasti občine, Pa bodo pozneje lahko uredili nuj'10 potrebna parkirišča. • Stojan Saje Kadio Belui Krami 98.3 MH* Glasbene želje: 04 231 M 80 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 872 Rado M. -i vi do o. SmaruniM b 4000 Ki*H Prenovljen Kino dom Kamnik Kamnik - Deset let je propadal kamniški kulturni dom, znan tudi po imenu Kino Dom. Od lani pa ga občina Kamnik pospešeno piena\Ija in v njem bo za letošnji občinski praznik 29. marca osrednja proslava. Po tem pa bo dom spet najpomembnejši občinski hram kulture. Občina je z javnim razpisom dobila tri ra/ lične projekte prenove Kina dom že v začetku 1998. leta. Vrednost takratnih projektov /a prenovo je bila takrat meti 560 in 710 milijoni tolarjev. Seveda pa občina /a tako drag projekt ni imela denarja, zato je delo po /elo spremenjenih in okrnjenih zamislih arhitekta Andre- Velika dvorana kulturnega doma bo nared do občinskega praznika 29. marca ja Kocjana steklo šele lani jeseni. Med po- ge, obrusili parket, dvorano pa opremili t 2? membnimi novostmi je vsekakor način ogre- premakljivimi sedeži in btnlo zalo v njej lah*0 vanja. Nekdanje ogrevanje na premog so zdaj prirejali tudi plese in podobne prireditve^ preuredili na plin in plinsko postajo namestili na podstrešje. S tem so v kleti, kjer je bila kurilnica na premog, pridobili nove prostore /a vadbo in delo posameznih skupin v prihodnja. Sicer pa je največji gradbeni poseg doživela velika dvorana, v kateri so bile nekdaj kino predstave, Glavni oder bodo podaljšali /a en meter in bodo v prihodnje na njem lahko na Stopale vse vrste gledaliških in koncertnih min, ho končana do 28. marca, skupin. Prenovljena bo električna napeljava, namestili bodo nove stenske 111 stropne oblo kdanji balkon pa bo poslej namenjen teh"'L nemu osebju. : Občina je v obnovo doma vložila Že ncKO manj kot 70 milijonov tolarjev. V letos"lL. proračunu pa so zagotovili še dodatnih pe« lijonov /a najnujnejše vzdrževanje« ,>ivlllt^.ir tev, kot sta napovedala župan Ione Smol"'.r in načelnik za družbene dejavnosti Anton * , bo končana do 28. marca, ko bodo v 0W u v počastitev občinskega praznika l,ll|1'j|. vili tudi osrednjo proslavo. • Andrej * V Mestni hiši v Kranju odprta stalna arheološka razstava Od kamene dobe do preseljevanja ljudstev Kranj - Včeraj je bila v Mestni hiši odprta stalna arheološka razstava z naslovom Železna nit. Ena redkih v mnogočem pa edinstvena tovrstna razstava v Sloveniji je v Gorenjskem muzeju intenzivno nastajala zadnja štiri leta pod vodstvom arheologinje dr. Verene Vidrih Perko v sodelovanju s številnimi strokovnjaki s področja arheologije, muzealstva, arhitekture, oblikovanja... Stalna arheološka razstava Železna nit, ki je od včeraj naprej na ogled v prvem nadstropju Mestne hiše v Kranju, je sad dolgoletnega skupnega dela. lahko bi rekli, da je nastajala vse od ustanovitve Gorenjskega muzeja v petdesetih letih prejšnjega stoletja, strokovnjakov z različnih področij. Prve začetke gre tako pripisati kustosu arheologu Andreju Valiču, ki je v Kranju in okolici raziskoval oziroma sodeloval pri izkopavanju velikega števila izredno pomembnih najdišč, hkrati pa je svoje najdbe tudi zgledno publicirah Arheolo-ginja dr. Verena Vidrih Perko je pred štirimi leti v Gorenjski muzej prišla prav z namenom postavitve stalne razstave. Že od vsega začetka je sodelovala z arheologom Milanom Sagadinom z Zavoda za kulturno dediščino območne enote Kranj, ki zadnja leta vodi izkopavanja v mestu. Seveda so na ogled tudi nekatera od odkritij najnovejših izkopavanj na področju Kranja, ki tako kot celotna zbirka želi pokazati, kaj je območje občine in tudi širše območje Gorenjske pomenilo nekoč in kako seje iz njega izoblikoval današnji Kranj. Rokodelska spretnost v davnini. ških najdb in spremne besede s fotografijami, obsega tudi zanimive sodobnejše predstavitve s pomočjo maket (izdelal jih je Zoran Kodrnja). Celotnemu ambientu je dodana zvočna kulisa (pripravil jo je glasbenik Boštjan Perovšek), ki obiskovalcu pričara svet preteklosti z zvoki, ki nam neopazno posredu- Karnij postane Kranj. Drulovka, Jelenov klanec, okolica farne cer- kve, Bobovek, Ajdna, Lajh, Ba-šelj... so le nekatera od bogatih najdišč, ki so jih arheologi v skoraj petdesetih letih odkrivali v Kranju in okolici-ter na Gorenjskem. Kot je povedala v.d. ravnateljica muzeja Barbara Ravnik To-man, je v finančnem smislu projekt stalne arheološke razstave potekal že od leta 1996, poleg same postavitve pa so precejšen del sredstev vložili tudi v temeljito obnovo prostorov v Mestni hiši. Skoraj 40 milijonov tolarjev, približno vsak polovico, sta tako prispevala Ministrstvo za kulturo in MO Kranj. Stalna arheološka razstava je zagotovo velika popestritev muzejske ponudbe v Kranju, s svojo atraktivnostjo in sodobno zasnovo pa bo k ogledu nedvomno privabila mnoge, ne le šolarje, ampak tudi ljubitelje zgodovine in pred- vsem Kranjčane, ki nekaj dajo na svoje korenine. Za nadaljnjo potešitev potrošniškega duha so podobno kot v lani prenovljeni Prešernovi hiši, tudi tukaj odprli muzejsko trgovino s kopijami arheoloških izkopanin, lončenih posod, nakita... Razstava bo odprta ob torkih in petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sredah in četrtkih od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, s podaljšanim četrtkom do 21. ure. Ob sobotah in nedeljah je ogled razstave mogoč skozi cel dan, počitek pa si muzealci vzamejo le ob ponedeljkih. • Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič 32. Teden slovenske drame pred vrati V gosteh tudi tuji gledališčniki Kranj - V sredo, 6. marca, se bo s podelitvijo Grumove nagrade in prvo tekmovalno predstavo začel 32. Teden slovenske drame. V letos zelo bogatem programu bomo poleg sedmih tekmovalnih predstav videli še dve v spremljevalnem programu, gostovali pa bosta tudi dve gledališči iz tujine. Do 16. marca, ko bo s podelitvijo Velike nagrade TSD zaprl svoja vrata, bodo odrsko dogajanje popestrile okrogle mize, predstavitev knjige, razstava... Rekonstrukcija kolibe, v kakršni so živeli Drulovčani v mlajši kameni dobi. Skozi razstavni prostor v šestih *9Qah v prvem nadstropju Mestne "'še nas vodi dopadljiva postavi-tev, ki joJe sooblikoval zagrebški tthitekt Željko Kovačič, razstava Pa poleg bogatega izbora arheolo- jejo marsikatero informacijo, pa nam ponuja medij, ki ga klasična arheološka razstava ne premore. Razstava nas sicer popelje od starejše kamene dobe pa do časov velikih preseljevanj ljudstev, ko Kot veleva tradicija, se bo tudi letošnji Teden slovenske drame začel z uprizoritvijo domačega gledališča, tokrat ne s premiero, ampak z uspešnico pretekle sezone, Linhartovo veseloigro Županova Micka, v režiji Vita Taufer-ja. To bo tudi prva izmed sedmih tekmovalnih predstav, ki se bodo potegovale za Veliko nagrado, ki jo zadnja štiri podeljujejo za najboljšo predstavo TSD. Osrednji dogodek prvega dne bo seveda podelitev Grumove nagrade, ki jo bo strokovna komisija v sestavi Alja Predan, Matej Bogataj, Vilma Stritof, Vesna Jevnikar in Jakob J. Kcnda izbrala izmed štirih nominirancev: Erik Kjirs - Cesarjeve preobleke, Kim Komljancc -M is S Slovenije ima kratke noge, O.J. Traven - Ekshibicionist in Pavle Rorman Obletnica. V četrtek bo v Kranju gostoval Le Theatre d'Esch iz Luksemburga, ki bo uprizoril predstavo Vladimir, slovenskega avtorja Matjaža Zupančiča, ki je za to besedilo pred leti prejel tudi Grumo-•vo nagrado. Po predstavi je predviden tudi pogovor z ustvarjalci. Sledile bodo tekmovalne predstave letošnjega izbora selektorice Petre Po-gorevc: Goli pianist (avtor in režiser Matjaž Zupančič) v izvedbi MGL, Kasandra (Boris A. Novak, Dušan Jovanovič), Ekshibicionist (O.J. Traven, Dušan Jovanovič), obe SNG Drama Ljubljana, Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum, Mile Korun), PDG Nova Gorica, Ločitev (Janez Povše, Jaša Jamnik), SLG Celje, in Lepa Vida, Hrepenenje, Hamlet iz Cu-krarne (Ivan Cankar, Mile Ko- (Kim Komfjanec in gledališka skupina Bube, KUD France Prešeren), zadnji dan pa se bo predstavilo Pozorište Zoran Radmi-lović iz Zaječarja (ZRJ) s predstavo Evalda Flisarja A Leonardo? V spremljevalnem programu bo v dneh TSD v gledališkem preddverju na ogled razstava sekcije za scenografijo in kostumografijo Društva oblikovalcev Slovenije, na okrogli mizi z mednarodno udeležbo bo pogovor tekel na temo Prodor dramatike na tuje odre v četrtek, 14. marca, pa bo dr. Aleš Gabrič predstavil knjigo Prešernovo gledališče v Kranju 1945 -1957, ki je izšla pri Slovenskem gledališkem muzeju. • Igor Kavčič 32. Teden slovenske drame se bo začel z "domačo" Županovo Micko in Vesno Pernarčič v glavni vlogi. run), MGL. V spremljevalnem programu bosta na sporedu še predstavi Kralji in lopovi (gledališka skupina Odpisani, Center Sonček, Maribor) in Cabubaret -Miss Slovenije ima kratke noge Popravek V torkovi, 15. številki Gorenjskega glasa, sta se nam pomotoma zamenjali fotografiji v člankih z naslovom "Vesela karavana študijskih krožkov" in "Nekoč na koroških kmetijah". Za napako se opravičujemo. Sodobni avtorji za sodobne otroke J-Jubljana - Založba Karantanija, ki izdaja največ otroške in mla-d,nske literature, je pred nedavnim v prostorih Društva slovenskih Pesnikov in pisateljev v Ljubljani predstavila štiri nove knjige sodobnih avtorjev za sodobne otroke. Tokrat so se predstavili: Marjeta iz zbirke "Ali veš?", humome JtHec, ki je napisala za mlade ra- pravljice in zgodbice za branje in ^°vedneže zanimivo in poučno odgovore za učenje. Prstančica - knJig<> Z naslovom Domače živali nova knjiga naše sokrajanke Neže Operni solisti na "fctjih Gostičevih dnevih Jo>onr''1?'e Praznovanje 100-letnice rojstva opernega pevca tenorista Gomu (iusliča> k' 8» j« let« -(,()() pripravilo Kulturno društvo Jože SNOl • ^°mca skupaj / ()pero I INK i/ Zagreba in Opero in baletom tik 1 'inbljana, je preraslo v Gostičeve dneve Letošnji dnevi se bodo Z u *aceti v nedeljo. <. marca, ob II. uri s spominsko sveto mašo in ' '^Poin komornega /bora pod vodstvom dr. Mirka < 'udermana v turi)?' ^'"'linega rojstva na Homcu in se ob 17. uri nadaljevali v Kul- (|). j~m domu France Bernik \ Domžalah, kjer bo na sporedu slavnos- (>|UCCrl °Pcrn'n solistov Opere HNK Zagreb m Opere in baleta setto '^'"^ ()fl klavisrkJ spremljavi Otone Boljubaš in Nine Cos-nJc°k!i ll;is,°P'h: Cecilija Car, MihVnka Grdjan, Simona Kra-Roh* j r,ina 'mnčič, Lueiano Batinič, Oz.ren Bilušič, Branko h„v nSak, Slavko Sav i riše k in Tvrtko Stipič. V okviru praznovanja v Ponedeliek. I marca. Opera SNG Ljubljana i/vedla tudi Verdije °Pero Trubadur. • LK. Maurer, pisateljice, pesnice in prevajalke, ki piše tako >.a otroke kot tudi za odrasle, nas bo popeljala v svet domišljije in skrivnosti, radosti ter dolžnosti malih varuhov narave, palčkov in palčic. Vprašanje, ki se kar samo zastavi ob prebiranju: Kako nastane tako občutena in življenjska pravljica, ki govori tudi o osamljenosti, otožnosti, radosti in ljubezni? Lojzka Špacapan v pesniški zbirki Spletam gnezdo za ptice vabi v deželo ptic, v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav je okrog nas. ker smo zanj premalo občutljivi /a posebnosti, in preveč kratkovidni za skrivnosti, da bi to videli in občutili. Četrta je knjiga črtic Jožeta Sev-Ijaka: Med drevjem luč, v katerih se avtor spominja svoje mladosti, trenutkov in močnih doživetij, ki so se mu globoko vtisnili v spomin. V zgodbah skozi svoja doživetji slikovito opisuje vsakdanje življenje in opravila na kmetih. • Iva Žigon KONCERT OB DNEVU ŽENA DRAGOJEVIČ sobota, 2002 OB 20:00 URI 9. MAREC KRANJ DVORANA ZLATO POLJE oli vuaki kupljuni vslopnici podarilo TOO SIT gojencem Varstveno delovnega tentrn Kranj I KjraNJ muzika M.IOATOR, BICI hani;. ini« > Ti >< 5KA B< > i < >v i..ioni..iANA TitooviNt': mci M/\rsi<;. (»ODKOD MAXIMAHKH5T ŠKOI'.IA I.OK/V MIC. RANO, AI.PKTOU« potovali......»•-»■« M' DOMŽAI.K HI.AUOVN1CA VKLK GOR ENJSKI GORENJKA - GORENJEC MESECA FEBRUARJA 2002 Marec in dva nova predloga PREJELI SMO Marina Urbane Peter Prezelj Na Gorenjskem že DEVETO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MEK. Glasujete lahko tudi po e-pošti (naslov je na 3. strani). Danes začenjamo drugi krog izbora GORENJjKE/GORENJCA meseca v letu 2002. V MARCU izbiramo GORENJKO/GORENJ-CA meseca FEBRUARJA 2002. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Še vedno je najbolj preprosto glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. Zadnji glasovalni dan v marcu je sobota, 30. marca (upoštevan bo poštni žig). V nepopolnem zadnjem krogu glasovanja za GORENJKO/ GORENJCA meseca JANUARJA 2002 smo prejeli 359 glasovnic, ki smo jih prešteli včeraj. Ker je bilo včeraj še možno oddati glasovnice na pošto (upoštevan bo poštni žig oz. vpis prispele elektronske pošte na serverju), rezultati niso dokončni. Za DUŠICO TUŠEK in malega Aljošo ste poslali po navadni ter elektronski pošti, in v radijskih glasovanjih, namenili 142 glasov; za JOŽETA KADIVNIKA pa 217. Ker je bil februar (kot vsak februar) kratek, zaradi praznika pa je izpadel en petek, je bilo glasovanje za GORENJKO/GORENJCA MESECA JANUARJA 2002 časovno najkrajše v dozdajšnjih devetih letih naše akcije popularnosti. Predstavitvi Gorenjke in Gorenjca, ki sta februarja opozorila nase: MARINA URBANC, Kranjčanka, ki se je pred tremi desetletji drzno vpisala v zgodovino slovenskega filma, ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je s soustvarjalci filma skrbela za njegovo reafirmacijo in ponovno predvajanje, v katero so vključili tudi tematsko razstavo. PETER PREZELJ iz Davče, gorenjski predstavnik v Združenju upravičencev do vračila prekomernih vlaganj v slovensko telekomunikacijsko omrežje; Združenje je prejšnji mesec odmevno nadaljevalo svoja prizadevanja, da bi tisoči vlagateljev dobili vrnjen čimvečji del svojega denarja. Tudi v letu 2002 v največji, najbolj tradicionalni in najbolj priljubljeni gorenjski akciji popularnosti sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRITOFU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenj ko/Gorenjca meseca, v fitne-su Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem šolanju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenika/Gorenjec meseca. Trenutno glasovalni rezultati kažejo, da bo JOŽE KAD1VNIK presenetil z novo frizuro. V vsakem glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena IRENA GOGALA z Bleda; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljena VESNA KADIVNIK iz Kranja; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo Jeseničana OLOFA LENARDIČA. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: Stane Pire, Stara c. 5, Cerklje; Milan Tuš, Prisojna pot 22, Kamnik in Robert Kuhar, Log 69, Železniki. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: Mojca Vrhovec, Petelinje lb, Dol pri Ljubljani; Nives Laznik, C. Tončke Čeč 2, Trbovlje; Vida Čemažar, Nanoška 13, Ljubljana in Manca Dragonja, Breg ob Savi 69a, Mavčiče. Strelcem Zgodilo se je kar nenadoma, kot se zgodi večina stvari, ki jih ne predvidimo vnaprej. Prejšnjo nedeljo, 27.01., namreč, ko sem prišel v domač hlev nakrmit in poki-dat živini, me je na pragu hlevskih vrat prijazno pozdravil in se mi dohrikal pes. Pozimi, ko je hladno, mu je čez noč najbolj prijalo kar v hlevu, kjer se je prav dobro razumel tako s kurami kot s kravami. Po kratkem pocrkljanju je na hitro dal v red še mačke, ki so ga sprva dražili z visoko dvignjenimi repi, kasneje pa iz varne višine, vsi skupaj pa čakajoč na sveže namolženo mleko. Sam sem nato odšel še na "petre" nametat dol seno za čez teden, Nero (pes) pa je šel opravit svoje potrebe. Po zajtrku sem psu požvižgal čez balkon, pa mi je oče dejal, da je ravno stekel čez polje, da naj bi gotovo tekel pogledat, kaj pomeni "tja čez" droben pasji lajež-Kakšna usodna napaka! Brat in mama sta slišala pok, vendar takrat še nista vedela. Od tu naprej po lovski logiki ni več kaj razlagati. Iskali smo ga še ves dan in tudi še naslednjega, čeprav je bilo že jasno, oziroma bi moralo biti, a je bil dvom le čedalje večji. Ko sem pri gospodarju lovske družine Bled preverjal ali je bil strel prijavljen, oziroma ali je kdo od lovcev psa tudi dejansko ustrelil, mi je ta to tudi potrdil. Ni pa potrdil, da naj bi bil ustreljen na nedeljsko jutro, ampak zvečer (ni vedel katerega dne), ko naj bi lovec na preži čakal lisico. Ob dejstvu, da sem ob iskanju psa, na nedeljo zvečer, torej istega dne, ko se je "zgubil", dobil podatek, da naj bi pes še v nedeljo popoldan precej na drugi lokaciji, kot naj bi padel strel, cvilil in jokal. To mije seveda dalo misliti, da je bil mogoče zastreljen, zato sem od gospodarja družine terjal, naj se lovec, ki je streljal oglasi, da razjasni okoliščine in se morda tudi opraviči. Čakali smo zaman. V soboto sem poizkusil še enkrat. Tokrat sem vprašanje razširil v toliko, da mi dvom o pravilnosti postopanja razjasni s tem, če mi pokaže, ali on, ali lovec ki je streljal, kam je psa zakopal. Tudi tokrat smo čakali zaman. Mož, ki ima toliko poguma, da nosi puško očitno za slednje ne najde dovolj korajže. Po svoje ga celo razumem (in pomilujem ), težko je namreč stopiti pred družino, še posebej pred štiri odraščajoče fante in jim razložiti zakaj si počil njihovega ljubljenca, še zlasti če zato nimaš zares trdnega povoda. In toliko težje, če je to v majhnem kraju, kjer se skoraj vsi ljudje med seboj poznajo, kjer se lahko celo predvidi, kdo ali kaj h komu sodi. Tisti povod, o oddaljenosti od gospodarja in od hiše namreč ne vzdrži. Ne vzdrži, že zato ne, ker je v tem primeru lovcu tudi samo dana diskrecija, da tako lahko postopa, če so zato dani pogoji in ne da tako brezpogojno mora postopati. Skrajni čas je že bil, da je stopil v veljavo nov zakon o orožju. Ne poznanj ga sicer, močno pa upam, da bo (je) zaostril pogoje za pridobitev dovoljenja za posedovanje in nošnjo orožja. Upam, da pristojni organi tudi imajo zakon- sko podlago preveriti pridobljeno pravico. Hkrati tudi močno upam, da bo nekoč sprejet tudi nov lovski zakon. Tak čisto za res en, ki bo vsaj deloma upošteval vso dinamiko sprememb v okolju, življenjskih navadah ljudi, prilagajanja divjadi in še česa. Nikakor nimam namena zasra-movati vseh lovcev kar počez, veliko jih poznam, med njimi je celo veliko mojih prijateljev, zato s tolikšno večjo gotovostjo trdim, da Zgoraj omenjani lovec ni ravnal v skladu z vrednotami, ki veljajo na podeželju. In kot pravijo prijatelji, ki so sami lovci tudi ne v skladu z lovsko etiko. Tomaž Bregant, Poljšica Pismo vladi Republike Slovenije Spoštovani gospodar predsednik dr. Janez Drnovšek! Spoštovane gospe in gospodje! Kakor je poznano, se naša organizacija od leta 1997 trudi od držav naslednic okupatorjev, izterjati nematerialno in materialno odškodnino za slovenske žrtve GENOCIDA, in sicer: A) Nemčija Ko smo 8.1.1998 nemškim oblastem (Bundestagu, vsem poslanskim skupinam in Vladi ter še nekaterim poznanim pomembnim osebnostim) predali uradno zahtevo za nematerialno odškodnino (za pretrpljeno gorje, odvzem človeškega dostojanstva, odvzem svobode in za neplačano delo) in za materialno odškodnino (odvzeto in uničeno premoženje) smo, vsaj v domovini, računali na podporo oblasti in organizacij. Se v sanjah si nismo mogli zamisliti take indolentnosti Vlade do svojih državljanov, ki zasleduje v glavnem politiko neke stranke (LDS), medtem pa so ji slovenske Žrtve nič ali zelo malo mar. Zaplankano mišljenje in stališča, da bi s takimi zahtevami porušili dobre meddržavne odnose, ne vzdrži resne presoje, saj je sam zunanji minister ZRN g. Fischer našim predstavnikom izjavil, da to nima z meddržavnimi odnosi nobene zveze. Na naši Skupščini oktobra 1998 je bil sprejet sklep, da do aprila 1999 počakamo na rezultate na našo zahtevo. Če rezultatov ne bo, vložimo po 15.4.1999 tožbo pri pristojnem nemškem sodišču. O tej nameri smo s pismom 31.3.1999 obvestili Vlado in osebno predsednika dr. Drnovška. V pismu smo, ob obvestilu, kaj nameravamo, Vlado vprašali: - Ali je Vlada pripravljena od okupatorjevih naslednic izterjati, ob uporabi vseh pravno možnih sredstev, odškodnino za vse slovenske žrtve GENOCIDA? - Če ne, ali nas je pripravljena v naši akciji po potrebi, podpreti finančno in organizacijsko? Dobili smo ustno obvestilo, da se je Vlada odločila za tč. 2, kar pa ni bilo nikoli realizirano. Je pa Vlada in osebno dr. Drnovšek dal 1.200.000 DEM za nepotrebno tožbo za prisilno delo (rešeno z Zakonom), kjer je izgubila cca 840.000 DEM denarja davkoplačevalcev. Na osnovi (osebne) obljube smo mi 13. 5. 1999 na pristojnem nemškem sodišču vložili tožbo, ki je prešla vse sodne instance in se sedaj nahaja na Ustavnem sodišču ZRN. Trenutno se naša zahteva nahaja v obravnavi pri dveh odborih Bundestaga in Ministrstvih Vlade. Moramo povedati, da je to tudi glavni namen pisanja, da se nemški predstavniki močno čudijo indolentnosti naših oblastnikov do svojih državljanov - žrtev. Do sedaj smo nemško oblastno in politično javnost vsaj deloma seznanili z izvajanjem GENOCIDA nad slovenskim narodom, in sicer preko zgodovinskega filma, ki si ga je preko 91 TV postaj širom po Nemčiji ogledalo cca 200 milijonov nemških državljanov. Tudi na Internetu nemško govornega področja imamo 24 strani naše problematike. Vsi tisti (oblastni in politični) funkcionarji, ki so si to ogledali ali prebrali, so mnenja, da so naše zahteve legitimne in upravičene in, da bi se zadeve lahko hitreje reševale, če bi nas naše oblasti podprle in bi bile možne izvedbe preko raznih sporazumov. Mi smo mnenja, da mora škodo plačati tisti, ki jo je povzročil in ne, da plačuje to Država oz. si plačujemo odškodnino sami sebi in še za t. z. povojne žrtve. Za sprejetje takega skropucala Zakona za poplačilo odškodnine vojnim in povojnim žrtvam (Ur.l. RS, št. 18/2001) je glavni krivec poslanska skupina LDS. S tem Zakonom je pokazano kakšne krivice in neumnosti je možno uzakoniti, ker je nesramno diskriminatoren in do žrtev vojnega nasilja žaljiv in ponižujoč. V tem Zakonu so udejanjene klerikalno pronacistične opcije, ki ima namen predvsem poplačati okupatorjeve plačance, okupatorjeve sobojevnike, rehabilitirane domobrance in celo vojne zločince. Naših predlogov za dopolnitev oz. spremembo Zakona, vodja poslanske skupine LDS in koordinacije g. Anderlič, ni želel dati niti v obravnavo. Še več, mi nismo bili vredni niti odgovora ali obvestila. Do sedaj smo zastopali stališče, da mora škodo plačati tisti, ki jo je povzročil. To mnenje in stališče bomo morali korigirati in spremeniti in od slovenskih oblasti zahtevati tisto, kar bi morali plačati drugi in tega ni malo (samo materialne odškodnine je za čez 100 milijard SIT), če nas Vlada pri naših naporih ne bo'podprla in, če ne bo popravila Zakona št. 18/2001 ter uredila delo komisije za povojne žrtve (Lukačeva komisija), ki podeljuje ogromne vsote odškodnin, tudi neupravičenim, mi pa dobimo samo drobiž. B) Italija Šele po več kot dveh letih smo od Ministrstva za zunanje zadeve, z veliko težavo, dobili mnenje (na našo zahtevo Italiji), da na osnovi podpisanih sporazumov z Italijo nimamo nobenih možnosti izterjati odškodnino za slovenske žrtve. Z našim dopisom št. 441/2001 od 21.11.2001 (je bilo še več dopi sov, vendar vsi brez odgovora) smo o problemu obvestili Vlado in predlagali, da zadevo uredimo predno bi vložili tožbo proti Vladi RS za nematerialno in materialno odškodnino. Predlagamo, da se Vlada do problemov kar se da hitro opredeli (posamezni ministri in sekretarji o zadevi ne želijo nič vedeti), ker mi v nasprotnem primeru pripravljamo razne NEPRIJETNE akcije v Ljubljani in Berlinu. To je samo del drobiža, ki smo Vam ga morali predstaviti in pričakujemo hitre PISNE odgovore -ALI NAS VLADA PODPIRA PRI NAŠIH NAPORIH, ČE NE - ZAKAJ NE? Za vse nejasnosti smo vedno pripravljeni na razgovor. S spoštovanjem! Združenje žrtev okupatorjev Kranj Predsednik Tone Kristan Draga gospa Tanja! Z veseljem sem prejela revijo Gregor. Najbolj pa sem bila presenečena, ko sem brala odgovor na moja vprašanja. Ne morem si misliti, da ste bila tako čustvena do mene in da sem prišla tako hitro na vrsto. Kar vam je bilo dano videti iz mojega življenja v preteklosti, je bil žalosten roman - žalosten in resničen. Živim v upanju, da bo enkrat minilo, verujem v višjo silo, ki me varuje. Želim si, da bi me v prifiodnosti spremljale vaše vrstice, ki so moja tolažba v rosnih letih mojega življenja! Iskrena hvala in lep pozdrav! Vaša Ivanka Podražitve Trenutna vroča tema je, podražitve. Najprej smo dobili položni' ce večje za elektriko, potem za komunalne storitve in sedaj še občutna podražitev telefonskih storitev. Za polne žepe to ni tako boleče, kaj pa tisti z Že itak praznimi? Najmanjše plače in pokojnine tega drastičnega norenja cen, enostavno ne bodo več zmogle. Naša vlada pa kar potrjuje povišanje ne glede, kako se volivci prebijajo skozi življenje. Seveda če ima nekdo od pol milijona rtfll Zgor plače, za tega ni problem problem je za onega drugega, ki mu 5.000 tolarjev nekaj pomeni- Ne morem razumeti Telekoma, kako lahko trdi, da ima izgubo? V našem kraju smo v osemdesetih letih gradili telefonijo. Vsak interesent je za priključek odštel cca 2000 DEM plus tega je moral opraviti določeno število prostovoljnih delovnih ur, PTT je zaračunal tudi napeljavo do apOTdta in začel kasirati. Če je to res, kar sem slišal na POP TV v poročilih 24. L, da so samo za novoletno zabavo porabili 20 mil. Sli. P°\ tem mi je vse jasno. Če so pošteni naj povedo javno, kakšne ima)0 plače pri TELEKOMU? Vladi pa priporočam, da naj malo potnic1 pri potrjevanju cen, tudi za tinte male in starejše volivce. Telefon Je še posebno za starejše nujen, $e posebno tistim s slabim zdravjem in prav tega se še kako zaveda Telekom, zato se lahko tako monopolistično obnaša. Ciril /upa" Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Tavčarjev vsakdan V tem podlistku smo že večkrat poudarili, da je bil dr. Ivan Tavčar vsestranska osebnost. Izkazal se fe na številnih področjih slovenskega, ljubljanskega in poljanskega življenja: kot pisatelj, časnikar, gospodarstvenik, pravnik, politik. Kakšen pa je bil njegov vsakdan? Kakšen je bil, denimo, med domačimi ste nami? Njegov običajni ljubljanski "dnevni red" je lepo rekonstruiral prof. Franček Bohanec. "Sploh je zanimivo, da je bil Tavčar med domačimi stenami povsem drugačen kot v javnih nastopih: vstajal je okoli sedme ure. Potem se je potepal po stanovanju in si prepeval. Žena Franka je še spala do devete ure. Zato se je dom umiril, koje odšel v svojo odvetniško pisarno. Imel jo je v svoji hiši na Bregu, nato ob sodniji. Opoldne pa se je vrnil. Kuharica z dvema služabnicama je pripravila kosilo. Žena se je vrnila iz mesta in pozabila na mnoge dobrodelne akcije. Morda je še malo pokukala v sobo kuharice, kjer so stregli študentom (med drugim Murnu, Ketteju, Cankarju, Župančiču). Družina pa je že sedela na stalnih stolih za mizo: Franica na levi strani moža, nato pa štirje sinovi in edinka Pipa. Po kosilu se je dom umiril. Za otroke je poskrbela teta. " Popoldanski del dneva je bil bolj pester. "Oče se je po spanju zopet veselo sprehodil po hiši in jo pobral v bližnjo gostilno Pod rožco. Včasih pa ga je zaneslo v kavarno Evropo, zbirališče mestne inteligence in trgovcev. Klepet in kartanje. Tam so se verjetno ob prebiranju Slovenskega naroda in Slovenca krohotali dvema patentiranima novinarjema za medse boj no blatenje (pri Tavčarjevem Slovenskem narodu je bil Malovrh za novinarskega klovna). Ob šestih se je oče Tavčat vrnil na Breg. Doma se je le bolj malo zmenil za šol- Dr. Ivan Tavčar na imenitni fotografiji Avgusta Bertholda, okoli 1910. hodili v druge, manj predmestne šole. C e jim ni šlo v šoli najbolje, je le redko poskusil pomagati svojemu naraščaju, ker je />ri tem poslu izgubil živce in vpil na vse pretege, da so hiteli zaj'irati okna. Kaj pa bi si mislili sosedje. Oče Tavčar ni bil strog. Otrok ni nikoli udaril. Doma j c gojil dobro voljo in jo kazal še s tem, da se je pomešal med otroke in njihovo številno druščino prijateljev / dovtipi in salami se je znal veseli ti tako. kot je to znala mladost. Po večerji se mu je vedno zopet niudi lo: ali v ožjo druščino prijateljev Pod rožco ali pa :a pisalno mizo. Priganjali so ga uredniki, naj za božjo voljo že odda rokopis, In pisal /c kasno P noč," Kadar so Ui "na vikend" alt na počitnice v domačo dolino na gorenjskem jugu. je bil utrip dneva seveda jiovscni drugačen, "Na Visokem je takšen način življenja prilagodil kmečkim razmeram: ra/e je lovil ribe kot hodil na sko napredovanje otrok. V osnovno šolo jih je dal lov, a svoj gostilniški stol je največkrat našel pri kar v bližnjo na Grabnu, dasi so meščanski otroci Anžonovcu v Srednji vasi. lam so vzeli v roke tarok trije: poleg njega in gostilničarja Se poljanski učit&v Perko..." Visoški počitniški vsakdan je prisrčno popisal v črtici Poljanska idila (Slovenski narod, 2* septembra 1900). V njej nastopajo tudi donutčs živali. "Pes sliši na inic liho, psico kličejo CrtO, kozel je Ali, srnica pa Mila. Ali imajo tudi rnOČkh kure. race, prašički itd. svoja imena, tega ne'm(»<'>" povedati, kajti domače in pitome živali je brez I"'".!1' pri hiši. še celo dva zajčka sta na dvorišču, ki pridno grizeta zelenjav. Prvi trije štirinožci SO najimenitnejši: Feboje izvrsten lovski pes 'brak', ki P0 ima tedaj njej tuV različnejše mladine, ki daje duška svoji /"'"•*("*', VČasih pa tudi svoji razposajenosti. In preti HiS° _ vrši najrazličnejše telesne igre, v prvi vrsti iey a modemi 'tenis'. pri katerem je tak vik m vri.se. O** kar oglušil. Poleg igre jš glavni šport kop&V* ribarjenje... " PETEK, 1. MARCA 2002 6.10 6.30 6.35 7.30 7.35 8.30 8.40 9.10 9.20 9.45 10.00 10.40 11.00 11.30 12.00 13.00 13.15 15.00 15.25 15.55 16.30 16.40 16.50 17.00 18.00 18.10 18.30 18.40 19.00 19.05 19.20 19.30 20.00 20.30 21.15 22.00 22.50 0.00 1.00 1.25 3.20 4.20 5.45 6.55 Teletekst TV Slovenija Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Prisluhnimo tišini Nina in Ivo, igrana nanizanka za otroke Fračji dol, lutkovna nanizanka Zaplešimo, francoska dok. nanizanka Na liniji, oddaja za mlade Dosežki Modro O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Poročila, Vreme, Šport Dobro jutro Prvi in drugi Osmi dan Mostovi Poročila, šport, vreme Vaš tolar Mladi virtuozi Izgubljena civilizacija ob reki La Venta, francoska dok. oddaja Marko, mavrična risbica, risana nanizanka Iz popotne torbe Deteljica Risanka Novice Vaš kraj Vreme TV Dnevnik, šport, vreme Odprto dan in noč, angleška nanizanka Praksa, ameriška nanizanka Cik Cak Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme Polnočni klub Izgubljena civilizacija, ponovitev dok. oddaje Mestne mrhe, angleška nanizanka Zloglasni gospod, angleški čb film Dimitris Sgouros - F. Chopin Šport Vsakdanjik in praznik, ponovitev Glasbena ogrlica, ponovitev 740 Teletekst TV Slovenija 8.00 Video-strani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.35 TV Prodaja 14.05 Hladna vojna, ameriška dok. serija 14.55 Dunaj: EP v atletiki v dvorani, prenos 19.15 SP v smučarskih skokih, posnetek iz Lahtija 20.00 Sfinga, nemška dok. serija 20.50 Storyville, ameriški film 22.45 Soth park, ameriška risana serija 23.10 Big Band RTV Slovenija 0.05 Videospotnice KANALA 9.00 Kuža na igrišču, ameriški film 10.40 Felicity, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 TV prodaja 12.00 Rocknroll ponovitev nadaljevanke 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.50 TV Prodaja "•4.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nada-ijevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Matlock, ameriška nanizanka 17.40 Podivjani Stark, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Korak za korakom, humoristična nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerrvja Springer-la, pogovorna oddaja 20.00 Nogometna arena 20.15 Legende nogometa 20.45 Zgodovina nogometa 21.45 Astronavt, ameriški film 23.30 Šov Jerrvja Sprin-9erja, ponovitev 0.20 Rdeče petke, erotična serija 8-40 TV Prodaja 9.10 JAG, ponovitev ame-nske nanizanke 10.00 Vsiljivka, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.55 Tri sestre, ponovitev venezuelske nadaljevanke 11.50 ^smeralda, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev '4.10 Dragon Bali, risana serija 14.35 Dogodivščine malih junakov, risana serija '5.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, periska nanizanka 16.25 Esmeralda, me-n'ska nadaljevanka 17.20 Tri sestre, vene-hUfi!ska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, merska nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00Akci- v petek: Lov za izgubljenim zakladom, ameriški film 22.00 Pnvid zločina, ameriška "anizanka 22.50 JAG, ameriška nanizanka •40 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev •00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risana ri|a 730 Wai Lana |oga 8.00 Vremenska Panorama 10.00 Videostrani 10.30 TV podaja 11.00 Dorotej, jugoslovanski film •3.00 TV Prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemoni, risana serija .J*', Videalisti 15.15 Risanke 16.15 Pa Ska T^' 90r' Pa P° l0f,rCI dQl 1630 DrUŽi,> har l 16-45 lz domace sknnje 18.15 Ku ski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana seri- ko/ i 30 Wai Lana i°9a 2000 Rake,a pod zoicem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 «'enini ljubezni, ameriški film 23.30 Ku st ski dvoboj 0.15 Videalisti 0.45 Video- 18 •srfn*^'' in'°kanal, www:gtv.tele-tv.si brin? . eds,avitev spot GTV 18.55 GTV 172Siaa ' 19,00 Goren)Ska TV poročila Zelo, Gorenjski obzornik, 92 19.30 POro?-,V|?d^k' prod Vi,el 1955 GTV Prh ben£v 2000 GTV MIX 1 Mateio in glas-Goren21 40 GTV Priporoča III 21.45 Za sni™ Tv Poročila 1725 22.00 Petek aja Pr ^metekGTV križanka, 16. odd-POrorV Ponovitev 1 oddaje23.40 GTV pn-172oo Digitalni tisk Studio KANALA 9.50 TV prodaja 10.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.10 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.00 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.50 Obala ljubezni, nadaljevanka 13.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.30 Nogometna arena, ponovitev 15.00 Legende nogometa 15.30 Zgodovina nogometa 16.30 Matlock, ameriška nanizanka 17.20 Goodvear liga - Krka : Split Croatia osiguranje, prenos 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Družinska lilija 3, ameriški film 21.40 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 22.30 Preživetje na gori, ameriški film 0.10 Kmetje in njegove hčere, erotična oddaja POP TV 3.00 Formula 1, prenos treninga 7.50 TV prodaja 8.20 Oliver Twist, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Power Ran-gers, mladinska nanizanka 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Godzila, risana serija 11.00 Glavca, mladinska nanizanka 11.30 Fejst fantje, ameriška nanizanka 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Formula 1, ponovitev treninga 14.05 Preverjeno, ponovitev 14.50 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 15.40 Naša sodnica, ameriška nanizanka 16.30 Dragi John, ameriška nanizanka 17.00 Blažen med ženami, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Pomoč za brata, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Pasji dnevi, ameriški film 23.00 Prostori v srcu, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 8.00 TV Prodaja 9.30 Wai Lana joga 10.00 Risanke 11.00 Videalisti 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Helenini ljubezni, ameriški film 15.00 Knjiga 15.30 Motor sport report 16.00 Automobille, ponovitev 16.15 Avtodrom, ponovitev 16.30 Risanke 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 VVai Lana joga 20.00 Ekskluzivni magazin 20.30 Miss Havvaiian Tropic, lepotno tekmovanje 22.30 Naš vrt 23.00 Koncert 0.00 Videostrani ...24 ur infoknal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1725 19.15 PTP - gorenjski obzornik - 92 19.30 Zeleni vodnik, prod. VITEL 19.55 GTV priporoča II 20.00 Gorenjske grče - Karel La-intinger 20.35 Lisičke se ne dajo, 2. del filma 21.00 Po domače na GTV 21.40 GTV priporoča III 21.4§ Gorenjska TV poročila 1725 22.00 Slovenska smučišča - Kranjska gora 22.30 Vroča kolesa, Liqui molfy 23.00 Predstavljamo vam KS Leše 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1725 00.00 Vklop kabelskega programa SCT - do 1.00 1.00 GTV jutri, obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 Spot: večerni zvon, ansambel bratov Poljanšek (Pro-dukcija^Papler'S) 18.10 27. pokal Loka 2002, otvoritvena slsovesnost, posnetek prireditve na Mestnem trgu v Škofji Loki z glasbenimi nastopi 18.40 Narodnozabavna glasba 18.45 Oglasil 18.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.00 Glasbeni prestige: Neda Ukraden 19.20 Narodnozabavna glasba: Veseli planšarji 20.00 Kamera med vami 20.05 Oglasi 2 20.10 Kronika meseca febr. 2002 v informat. pregledu dogajanja na Gorenjskem 20.11 Deželne novice, 001 20.22 Deželne novice, 002 20.22 Deželne novice, 003 20.44 Deželne novice, 004 20.55 Deželne novice, 005 21.06 Deželne novice, 006 21.17 Deželne novice 007 21.30 Špas teater 21.40 Elektrika v knjigi 21.45 Oglasi 3 21.50 Ozadja Deželne televizije Loka, 1. oddaja: Foxy Teens 22.00 Lahko noč ... Vidoestrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 19.20 Film ATM KRANJSKA GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica... Videostrani TV Impulz 7.45 TV Koledar 7.55 Poročila 8.00 Otroški program 11.10 Življenjska šola 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 Kovačija Bašo, dok. oddaja 13.00 Prizma 14.00 Korenine 14.35 Oprah 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekleta, amer. nanizanka 16.35 National geographic 17.30 Turbo limateh Shovv 19.05 Biblija 19.30 Dnevnik 20.05 Popolna oblast, ameriški film 22.10 Nadaljevanka 23.05 Poročila 23.15 TV dvoboj 23.40 Jackie Bouvier Onassis, ameriška mini serija 2.40 Brez žensk menda ne gre, nanizanka 3.25 Nenadoma Susan, nanizanka 3.45 Formula 1, prenos 8.00 Panorame 10.05 Vrnitev z lova, ameriška drama 12.30 Operna matineja 15.00 Hišni ljubljenčki 15.45 Življenjska šola, otroška oddaja 16.35 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.20 Briljantina 18.20 Moderne punce, ameriška nanizanka 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje, dokumentarna serija 20.10 Boj za preživetje 21.00 Poročila 21.10 HIT HTV-ja 22.00 Glamour cafe 23.05 Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka 23.50 The Clash, glasbeno-dok. film AVSTRIJA 1 4.20 Robin Hood 5.05 Sedma nebesa 5.55 Otroški program 7.55 Prometni klub 8.00 Inšpektor Gadget 8.25 Ena, dve ali tri, otroški kviz 8.50 Tom in Jerry 9.25 Confetti novice 9.45 SP v AS, smuk (ž), prenos 11.15 SP v AS, smuk (m), prenos 12.45 Formula 1, posnetek treninga 13.30 Simpsonovi 13.50 Q3 Austriatop 40, glasbena lestvica 14.40 Dvoransko EP v atletiki, prenos iz Dunaja 17.55 SP v smučarskih skokih, prenos iz Lahtija 19.53 Vreme 20.00 port 20.15 Stavite, da..., zabavno glasbena oddaja 22.35Ekstremno 23.05 Formula 1, prenos iz Melbourna 2.00 Faust 3.00 Formula 1, dirka za VN Avstralije, prenos iz Melbourna AVSTRIJA 2 3.40 Pogledi od strani 3.45 V imenu zakona 4.35 Dobrodošla, Avstrija 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Fantom iz Hollywooda, ameriški film 10.40 Zgodba z Zahodne strani, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.10 Moje hčerke in jaz, nemški film 14.35 Oče je zelo proti, nemški film 16.10 Avstrijska slikovnica 16.25 Alpe-Donava-Jadran 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Levi, film 21.45 Čas v sliki 21.55 Clarissa: Solze nežnosti, nemški film 23.20 Čas v sliki 23.25 Kdo se boji Virginije VVolf, ameriška drama 1.35 Pogledi od strani 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.20 Olimpiada 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave - Kaj so to počitnice? 9.50 EPP 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: Čez pregrade do merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Naklo 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes: jufn'6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Sosed, dober dan 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanje in pobude, ponovitev 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.50 Pregled tiska 18.00 Študentska napetost 19.00 Športna sobota 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Črna kronika 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Po-draz domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ hH|>://radiogeo&s.aioi com Mahkovec Š4D, d.n o., Valvasociev trg 3, Litija NEDELJA, 3. MARCA 2002 7.40 Teleteskt TV Slovenija 8.00 Živ žav: Telebajski; Palček David; Bisergora, otroška oddaja 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Krkavč 11.00 Pravljične živali, angleška dokumentarna oddaja 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Orion, ponovitev 14.10 Footloose, ameriški film 15.55 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.00 Erazem in potepuh, otroška serija 18.30 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Zrcalo tedna 19.20 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Večerni gost: dr. France Cokan 22.40 Poročila, Šport, Vreme 23.15 Odkrivamo znanost, angleška poljudnoznanstvena serija 23.45 Nedolžnost brez zaščite, srbski film 1.05 Zakaj se zgradbe rušijo, angleška dok. serija 1.55 South park, ameriška risana serija 2.20 Umori, ameriška nanizanka 3.05 Vsakdanjik in praznik 4.35 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 TV Prodaja 8.30 Mestne merhe, angleška nanizanka 8.55 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 9.50 Kvitfjell: SP v AS, superve-leslalom (m), prenos 11.20 SP v AS, super-veleslalom (ž), prenos 12.30 TV Prodaja 13.00 Evrogol 13.55 Dunaj: EP v atletiki v dvorani, prenos 17.40 Loža: 30 let Škuc-a, ponovitev 19.15 Videospotnice 20.00 Zakaj se zgradbe rušijo, angleška dok. serija 20.50 Fraiser, ameriška nanizanka 21.15 Homo turisticus 21.35 Generacije znanosti 22.05 Umori, ameriška nanizanka 22.45 Iz slovenske operne ustvarjalnosti 0.00 Videospotnice. ponovitev 9.50 TV Prodaja 10.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.30 Študentka in profesor, ameriški film 16.15 Antibiotiki, dok. serija 17.15 Adijo, pamet, ameriška nanizanka 18.10 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 19.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 20.00 Mož iz Kalifornije, ameriški film 21.40 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 22.30 Goodvear liga, ponovitev košarke 3.30 Formula 1: Melboume, prenos dirke za VN Avstralije 7.50 TV prodaja 8.20 Oliv-er Tvvist, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Povver Rangers, mladinska nanizanka 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Grodzila, risana serija 11.00 Glavca, mladinska nanizanka 11.30 Fejst fantje, nanizanka 12.00 Šolska košarkarska liga, liga 13.00 Formula 1: Melbourne, ponovitev dirke za VN Avstralije 15.00 Ugrabljeni razvajenci, ameriški film 16.30 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 17.00 Blažen med ženami, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Ko mi spregovoriš, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Volkova senca, ameriški film 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 8.00 TV Prodaja 9.30 Wai Lana joga 10.00 Spidi in Gogi shovv, ponovitev 11.00 Risanke 12.00 V sedlu 12.30 Vera in čas, ponovitev 13.00 Vroči veter, jugoslovanska nanizanka 14.00 Sijaj 14.30 Ekskluzivni magazin 15.00 Čestitke iz domaće skrinje 15.45 Družinska TV prodaja 16.00 Raketa pod kozolcem 17.30 Ježek Shovv, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri začke 19.00 Knjiga 19.30 Wai Lana joga 20.00 To je Buch, humoristična nanizanka 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Automobille 22.45 Av-todrom 23.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 1.00 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I. 9.15 Gorenjska TV poročila 1725 9.30 Predstavljamo vam KS Leše 10.15 Mojca in kaličopko otr. pogram 11.15 Župan pred kamero Tomaž Drolec 12.15 Košarkaška tekma, posnetek 13.30 PTP -gorenjski obzornik 9213.45 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1725 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 92 19.30 Zeleni vodnik 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1725 22.00 Petek za sobotni zametek, ponovitev 23.45 Gorenjska TV poročila 1725 00.00 Vklop kabelskega programa SCT(do 1.00) 01.00 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Video strani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela - jutranji program (ponovitev petkovega večernega sporeda) 8.05 D' best 51 - ponovitev torkove kontakt, oddaje z izborom glasbe - 3. 8.45 Oglasi 8.51 Deželne novice 005 - informativi pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 Deželni magazin: Občina Vodice 9.20 Dokumentarec iz serija angleških dokumentarnih oddaj 9.50 Kamera med vami: Nedelja na Joštu 9.55 Narodnozabavni spot: večerni zvon, ansambel bratov Pol-janšek (Produkcija: DPapler's) 10.00 Dežela prebujaš se!- kontaktna, razvedrilna, zabavno glasbena oddaja iz studia 1 in 2 DTV, posnetek 11.30 Spas teater 11.40 Narodnozabavna glasba: Alfi Nipič 11.51 Deželne novice, 007 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 12.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 Rokometna tekma I. drž. lige - RK Termo: RD Slovan, posnetek iz Športne dvorane Poden v Škofji Loki 19.35 Dokument, film: Foxy Teens "Naša zgodba" 20.05 Oglasi 20.10 Tehnologija hrane in pijače 20.40 Tržič, mesto med gorami (Produkcija:DPapler's) 21.10 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Županova pot na Kališče 21.33 100-letnica šolstva na Prim-skovem (Produkcija: Tone Mlaker) 21.45 Oglasi 21.51 Deželne novice, 007 - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umetniki se predstavijo 19.15 Dokumentarni film 20.00 Potopisna oddaja ATM KRANJSKA GORA ...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek shovv - glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Mogočni Kong, ameriški animirani film 9.40 Pleme 10.30 Dvigalaka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 15.45 Dubrovački škerac, 2 del gledališke predstave 16.55 dr. Quin-nova, ameriška drama 18.25 Klemperer, nemška nadaljevanka 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Nova doba, hrvaška nadaljevanka 21.10 Ciklus filmov Jamesa Bonda: Goldeneve, angleški film 23.15 Poročila 23.30 Mala tatica, francoski film 1.10 Nočni program Belvi Kroni 98.3 MM* Glasbene želje 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072 Marto Bata, d o o Smaoetna S 4000 Ki ara 8.00 Panorame 9.00 Biblija 9.15 Vera v življenje, dok. oddaja 9.45 Verski program 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Sveta maša 12.05 Ostanite tam, ameriška drama 14.00 Jackie Bouvier Kennedy Onassis, ameriška mini serija 17.05 Xena, nanizanka 17.50 Morje 18.25 Opera Box 18.55 Povabilo 19.30 Fotografija na Hrvaškem 19.45 Aretacija in proces, dok -igrana nanizanka 20.10 Koncerti "Za karto več" - Mišo Kovač 21.15 Poročila 21.20 Sto let komedije, dok. oddaja 22.10 Triler AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.45 SP v AS, su-perveleslalom (m), prenos 11.15 SP v AS, superveleslalom (ž), prenos12.45 Športni pregled 13.15 Formula 1, dirka za VN Avstralije, vrhunci 14.35 Dvoransko EP v atletiki, prenso iz Dunaja 16.15 Nogomet 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Godzila, ameriški film 22.25 Columbo: Krvavo rdeč prah, ameriški film 23.40 Mesto zločina 1.10 Afera Bradley, ameriška komedija 2.50 Blue Rodeo - In ljubezen bo zmagala, ameriški film 4.20 Vrata v tujo dimenzijo 5.05 Felicity AVSTRIJA 2 4.05 Fantom iz Hollywooda, ameriški film 5.15 Ozri se po deželi 5.50 Tri dame 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharsko popotovanje 9.35 Picassojev frizer, dok. reportaža 10.35 Teden kulture 11.00 Čas v sliki 11.05 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogled od strani 14.15 Uni-verzium 15.00 Policijska inšpekcija 15.25 Prodani dedek, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Poletne sanje, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 Kar zadeva 23.10 Čas v sliki 23.15 Vstop prost 23.45 In ljubezen bo zmagala, ameriški film 1.15 Teden kulture 1.40 pogledi od strani 2.05 Dober dan, Koroška 2.35 Dober dan, Hrvati 3.05 Domovina, tuja domovina, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev ansambla GRM9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5.00 Minute za narodnozabavno glasbo 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih ?4 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak - OŠ Poldeta Stražišarja 9.30 Pogled v današnji dan - vreme in ceste 9.40 Oglasi - Makler 10.00 Aktualno: Motroci - Petja in Luka 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski glasbeni gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15:00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna - obvestila 16.15 Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljski pogovor17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: hokej (prenos) 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19:00 Minute za resno glasbo 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.00 Radio jutri 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 7.50 Na današnji dan 08.55 Dolenjski utrip 9.05 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih aanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 DJ tirne R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dnev« 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu m domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 4. MARCA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenija 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Utrip 8.55 Zrcalo tedna 9.15 Iz popotne torbe 9.30 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka 9.45 Enciklopedija znanja 10.00 Pravljične živali, angleška dok. serija 10.30 Izgubljena civilizacija, angleška dok. serija 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Zapuščina davnine, angleška dok. serija 12.15 Odkrivamo znanost, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot 17.55 Radovedni taček: Pismo 18.05 Telebajski 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Julija, avstrijska nanizanka 20.50 Gospodarski izzivi 21.20 Podoba podobe 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.50 Dosežki 23.10 Branja 23.15 Volja najde pot, ponovitev 0.10 Podoba podobe, ponovitev 0.35 Gospodarski izzivi 1.05 Mestne mrhe, angleška nanizanka 1.30 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 2.20 Homo turisticus, ponovitev 2.40 Studio City, ponovitev 3.50 Končnica, ponovitev 4.50 Šport 7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 12.55 TV Prodaja 13.25 Sobotna noč 15.25 Sfinga, nemška dok. serija 16.15 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 16.45 Strela z jasnega, nemška nadaljevank a17.45 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 18.10 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.15 Videospotnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. oddaja 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Videospotnice, ponovitev KANALA 10.40 Matlock, ameriška nanizanka 11.30 TV Prodaja 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nanizanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricky Lake, pogovorna oddaja 16.50 Matlock, ameriška nanizanka 17.40 Podivjani Stark, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Roseanne, ameriška nanizanka 18.40 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Jesenska pripoved, ameriški film 22.00 Veronikine skušnjave, ameriška humoistična nanizanka 22.50 Cybill, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.50 Sov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.40 Rdeče petke, erotična serija 9.10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Dragon Bali, risana serija 14.30 Povver Rangers, mladinska nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka 21.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 22.00 Provi-dance, ameriška nanizanka 22.50 JAG, ameriška nanizanka 23.40 M.A.S.H., ameriška nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risana serija 7.30 VVai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol 9.45 Družinska 10.00 TV prodaja 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Pokemoni, risana serija 14.45 Videalisti 15.15 Avtomobille 15.30 Avtodrom 15.45 Reporter X 16.15 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol 16.30 Družinska TV prodaja 16.45 Iz domaće skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risani film 19.30 Wai Lana joga 20.00 Popotovanje z Jani-nom 21.00 To je Bush 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Hokej, hokej 22.30 Motor Shovv Report 23.00 Kuharski dvoboj 23.45 Videalisti 0.15 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 172619.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Zele- ni vodnik, prod. Vitel 19.55 GTV priporoča II 20.00 Literarni večer v Društvu upok. Kranj 20.40 EU in ljudje Evrope, 6. del -Okolje 20.50 BALI - dokumentarna oddaja 21.40 GTV Priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1726 22.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 22.30 Generična zdravila - vodi K.S. Mežek 23.20 Razstava F. Vozlja v avli MOK 23.30 EU in ljudje Evrope, 7. del - reg. razvoj 23.45 Gorenjska TV poročila 1726 00.00 Vklop kabelskega programa SCT (do 1.00) 1.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Video strani z odajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 8.00 Dobro jutro, dežela, jutranji program 8.10 Rokometna tekma I drž. lige, RK Termo: RD Slovan, posnetek iz Športne dvorane Poden v Šk. Loki 9.45 Oglasi 9.51 Deželne novice, 007-informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 9.00 Presenečenje z Dragom Paplerjem: Županova pot na Kališče 10.30 Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - večerni program 18.05 Duo Struna 18.45 Oglasi 1 18.51 Deželne novice, informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 19.05 Kako biti zdrav in zmagovati - 174. avtorska oddaja Rudija Klariča 19.30 Glasbena paleta: Loški vrisk 20.05 Oglasi 2 20.10 Športni biseri Gorenjske: Martina Čufer (športno plezanje) 20.40 Bili smo tudi tam, Ljubljana 1 (produkcija ŠEPT) 21.00 Čudež: človek (alternativna znanost, pogovor v živo s Slobo-danom Stanojevičem, kont. tel. 04/513-47-70 21.45 Oglasi 3 21.51 Deželne novice, informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 22.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal - Lubnik po širni Gorenjski KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.30 Iz OŠ Železniki 19.00 Predstavljamo vam 20.00 Odrska predstava ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 TV koledar 9.40 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.35 Brazilski karneval, nadaljevanka 13.25 Enooko šerif, ameriški film 15.00 Poročila 15.05 Dok. serija 16.00 Izobraževalni program 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30Živeti z..., dok. oddaja 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Portreti, ki se jih spominjamo 20.45 Latinica 22.20 OdmevLdneva 22.40 Današnji šport 23.05 Filmska noč z Johnom Travolto: Vročica sobotne noči, ameriški film 0.40 Spet zaljubljena 0.50 Nočni program AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 7.50 Življenje in jaz 8.15 Divji bratje s šarmom 8.35 Korak za korakom 9.00 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.20 Melrose Place 10.05 Dragnet, ameriška komedija 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Osem glav v malhi, ameriška komedija 21.50 Arligton road, ameriška srhljivka 23.40 Alarm za Komro 11 0.30 Zasebni detektiv 1.15 Lovec na izgubljene lobanje, ameriška komedija 2.40 Ponovitev film AVSTRIJA 2 3.35 Kar zadeva 4.50 Živeti lepše 5.40 Slikanica Avstrije 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.10 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.20 Moja hčerka in jaz, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Žamet in svila 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Julija, nanizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje: Kultura 0.00 Čas v sliki 0.30 Poljub kače, amenška drama 2.15 Pogledi od strani 2.20 Srečanje: Kultura 3.50 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj, in Sora - RADIO CELJE R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.20 Olimpiada 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Na vrhu - gost Vinko Može, pred. uprave Aerodroma Ljubljana 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek Ilirika turizem 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Akademskih četrt - študentska oddaja 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Z Arturjem skozi igre življenja: tema spolne iztirjenosti 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v da-našnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - izboljšanje vida s hrano 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi: Agencija Relax 10.00 Merkurjeva športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščiča 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja - Klemen Leben ter Igor in Zlati zvoki 19.40 Oglasi 5.30 Prva jutranja kronika 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutn 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Oziraj mo se po ljudeh 10.00 Dogodki danes - jut" 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Novice iz osnovnih šol 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbotavček 19.00 Radio jutri 19.30 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8-30 Jutro je lahko... 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje 0^> 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem... 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 17.20 Iz tujega tiska 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Spon 19.55 Horoskop 21.00 novoletni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 NapovednjK programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna mise 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim-bam- bom 7.Z-> OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvesi"* 07.45 Poročilo o stanju na cestah AMŽg 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijsi" nasvet 8.40 Leta po Knstusu 08.45 Spom njamo se 09.00 Poročila 10.00 Poroc£ 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zyf°"£. nje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo P* jateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledai pmeditev 13.00 Ognp če - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kultu" utrinki 15.00 Infoimatrvna oddaia, vreme, * nje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 novitov Svetnik dneva 16.00 Glasbena voso la 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 In** Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Amenke(VOA) m poročila 19.40 0W*J{J sem tedna in zgodta za lahko noć 19.5o jKivednik programa za jutri 20.00 A'gjp^, kan 20.25 Odlomek Sv pisma 20.30 nw telji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) Mozaik dneva 22.25 Pozdrav d01"0* 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje bakra glasba 23.30 Nočni glasbeni program TOREK, 5. MARCA 2002 6.10 Teletekst TV Slovenije 6.30 Poročila 6.35 Dobro jutro 7.30 Poročila 7.35 Dobro jutro 8.30 Poročila 8.40 Mostovi 9.10 Bisergora, lutkovna nanizanka 9.25 Radovedni taček: Pismo 9.35 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 10.00 Bing, bang, bong, prijatelj sveta, otroška predstava 10.40 Volja najde pot 11.30 Obzorje duha 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.25 Dobro jutro 15.10 Večerni gost: dr. France Cokan 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, avstrijska dok. serija 17.15 Podjem 17.50 Sprehodi v naravo 18.05 Čarovnikova hiša, angleška nadaljevanka 18.35 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Pravičnik, dokumentarec meseca 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.50 Mir je čudna stvar, nemška drama 0.35 Evro, avstrijska dok. serija, ponovitev 0.55 Podjem, ponovitev 1.30 Pravičnik, dokumentarec meseca 2.15 Aktualno, ponovitev 3.10 Mestne mrhe, angleška nanizanka 3.35 Strela z jasnega, nemška nadaljevank 4.25 Mir je čudna stvar, nemška drama 7;40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.50 TV Prodaja 14.20 Studio City 15.15 Končnica 16.15 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 16.45 Strela z jasnega, nemška nadaljevanka 17.45 Pogrešano letalo, angleški čb film 19.15 Videospotnice 20.00 Shirty Valetine, angleško-ameriški film 21.45 vesela vojna, angleški film 23.20 Desetka, s|ovenski kratki film 23.40 Sam Remo 2002, posnetek prvega večera festivala 2-40 Videospotnice, ponovitev KANAL A 10.40 Matlock, ameriška nanizanka 11.30 Prodaja 12.00 Dvakrat v življenju, ame-jiska nanizanka 13.00 Ricki Lake, ponovitev 13.50 Tv prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in ne-mirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki ^ke, pogovorna oddaja 16.50 Matlock, Periska nanizanka 17.40 Podivjani Stark, ameriška humoristična nanizanka 18.10 Roseanne, ameriška nanizanka 18.40 Ko-fak za korakom, ameriška nanizanka 19.10 Meteor, vreme 19.15 Šov Jerryja Springerja. Pogovorna oddaja 20.00 Kung fu: Zrnato srce, hongkonški film 21.45 Veroniki-ne skušnjave, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Cybill, ameriška humoristična Nanizanka 22.45 Noro zaljubljena ameri-j*a humoristična nanizanka 23.15 Šov Jer-|yia Springerja, ponovitev pogovone oddaje •00 Rdeče petke, erotična serija £?P TV */10 JAG, ameriška nanizanka 10.00 Vsi-1'vka, mehiška nadaljevanka, ponovitev 1°.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanja. Ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška "adaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 TV Dober dan, slovenska nanizanka '405 Dragon Bali, risana serija 14.30 Po-Rangers, mladisnka nanizanka 15.00 !' Prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameri-ska nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska Nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno «0.45 Resnične zgodbe: Žena v vsakem ^estu, kanadski film 22.30 JAG, ameriška nanizanka 23.30 MAS.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev ser strani 700 Pokemoni, risana skrir? Wai 13,13 )0ga 800 lz domače dol q6 9'^° Pa po lo'trc' 9or' pa po '°i,rci Prod Družinska TV prodaja 10.00 TV I3nr!a 1100 italijanska nogometna liga 14 "K ^ Prodaia 13-30 Kuharski dvoboj listi ik emoni'risana serija 14-45videa-Po In i Ježek Show' Ponovitev 16.15 Pa ska tv'9°r'paP0lo',rcido1 1630Družir> kont y,prodaia 16.45 Iz domače skrinje, 19 00 o °ddaia 1815 Kuharski dvob°i Lana okerr|oni, risana serija 19.30 Wai N 'd loga 20.00 G2, ameriški film 22.00 dvobr, Vo°90metni s,udi0 2300 Kuharski 23.45 Videalisti 0.15 Video strani 18 50pr ln,°kanal, http//nil na tetino ramo in obnuroval. v **je bila prepričana, da mu nič ni. Nesla ga je m ? "' 80- polegla na kavč in mu dala na čelo mr :,n, °'S('m prišla domov sem se samo sesula. " pn ^Otdak' "' 1° nehote prime za roko, ((l m jo hotel zaščiti. Neka/ časa smo sedeli brez besed in čakala sem, kdaj bosta sama spregovorila. Vedela sem, kako težko je govoriti o stvareh, ki vzbujajo bolečino. Jure je bil več mesecev v bolnišnici. Nekaj časa v nezavesti, potem pa, ko se je prebujal, je nekaj časa tožil zaradi bolečin potem pa zato, ker ni več čutil nog. Nisem imela pojma, kaj je bo z Juretom. Zdravniki so bili redkobesedni, niti (tbljubljali niso ničesar. Zmeraj, ko sem koga kaj vprašala, mije rekel, da bo čas že pokazal svoje. Medtem pa smo morali iti še na sodišče, kajti tisti pijani voznik je moral odgovarjati za svoja dejanja. Vendar seje ves čas nekaj pritoževal, jokal, tako da je nazadnje dobil samo nekaj mesecev pogojno. Nazadnje je izpadlo tako, da je bil VSega kriv Jure, kaj pa se je igral tam, kjer se ne bi smel. liilo mi je, kot da bi me rezal v srce: otrok je leal v bolnišnici, nič nismo vedeli, kaj bo z njim, tam se nam je pa tisti smejal v glavo. Oba z možem sva bila Čisto na tleh... Neuka, kmečka, dva bunkelj-na, ki sta se morala znajti, kakor sva vedela in znala. Saj so nama govorili, da bi tistega lahko iztožila za lepe denarje, toda kaj, ko nisva vedela prav obrniti besedo. Jure si je v enem letu toliko opomogel, da je lahko šel na rehabilitacijo, lo so bili hudi časi. Anico in l.ovra fe doma čakalo delo. nista imela izpita in tako sta vsaj dvakrat tedensko odšla, tudi sredi največjega dela, v dolino, na avtobus in se odpeljala v Ljubljano. Vsem je bilo zelo dolgčas, mogoče Juretu še najmanj, saj je takoj, ko so bolečine malo popustile, spet kakšno ušpičil, čeprav se še zmeraj ni mogel ganiti z vozička. "Lepo ga je bilo pogledati, dokler se ni spomnil, da mora na vsak način vstati in kam steči. Tedaj so ga obide solze, ko je videl, da se ni mogel premakniti. Začel je vreščati, gristi in butati z glavo ob steno. Bil je še tako otročji po eni strani, po drugi pa je moral odrasti in prenašati vse težave svojega nebogljenega telesa. Hvala bogu, da je vsaj za veliko in malo potrebo sam skrbel. Ne morem si predstavljati, da bi bil celo življenje odvisen od plenic. To bi ga ubilo, kajti z leti je postal zelo sramežljiv in občutljiv fant. " Najtežje je bilo, ko se je z vozičkom vrnil domov. Njihova domačija je bila v bregu in zunaj, pred hišo, je bilo bolj malo prostora, da bi se lahko brez skrbi vozil sem ter tja. V hiši pa tudi ni dolgo časa zdržal. Če ga je zaneslo na cesto, je Anica od strahu zavpita, kajti bala se je, da se mu spet ne bi kaj zgodilo. Bil pa je bister fant. Edini od vseh otrok, ki bi lah ko šel v šole in bi iz njega kaj ratalo, sem rekla Lov ru. Pa me je, se mi zdi, prvič in zadnjič, grdo pogledal in mi rekel, da naj ne govorim traparij. On se je še bolj bal visokih šol kot jaz. Kajti to bi pomenilo, da bi si Jure naprtil na ramena nove dolžnosti, za katere nisva bila sigurna, da bi jim bil kos. V tistem času smo tudi kupili televizijo in kadarkoli je prišel iz šole domov, je ob njej preživel ves svoj prosti čas. Postal je nekakšna "igrača", s katero smo se vsi ukvarjali. Starejši bratje in sestre so ga razvajali on pa ni nikoli, res nikoli, niti z besedico dal vedeti, da se počuti drugačen od ostalih. Prav tako je razlagal, kakšne so punce v zavodu, kaj počnejo, kako se skupaj zabavajo in take reči. Nisem imela srca, da bi ga vprašala, na kakšen način, ker bi ga to lahko prizadelo. Lovretova teta, tista, ki je sebe že od nesreče sem, krivila za Juretovo invalidnost, je umrla in Jure sije izboril njeno sobo, ki je bila v pritličju. To se ostalim otrokom ni zdelo pošteno, saj je bil najmlajši. Potem pa je Lovre povzdignil glas in povedal, da ga zmeraj v križu ščiplje, ko mora vzdigovati Jureta, da ga prenese po stopnicah. • V hiši je potem zavladal nekakšen mir, dokler ni drugi sin po vrsti domov pripeljal dekle. (konec prihodnjič) Kranjski kegljači in kegljačice so pred novim tekmovalnim izzivom Jutri prvič v evropski ligi "Naš cilj je seveda osvojiti prvo ali drugo mesto, ki vodita v finalno tekmovanje, je pa zagotovo, da je evropska liga novost in da so se tudi tekmeci na novo tekmovanje dobro pripravili," je pred prvim krogom tekmovanja v evropski kegljaški ligi poudaril trener Iskraemeca Albin Juvančič. ALPSKO SMUČANJE Kranj - V novoustanovljeni evropski kegljaški ligi so si ekipe sodelovanje priborile na podlagi rezultatov in svetovnega in evropskega pokala, kar pomeni, da ima pravico nastopati šest najboljših ekip iz svetovnega pokala in dve iz evropskega pokala. Tako so seveda med favoriti moškega dela tekmovanja tudi kranjski kegljači, ekipa Iskraemeca, ki je jeseni na svetovnem pokalu osvojila drugo mesto. Ker je sistem tekmovanja turnir-ski, bo prvi turnir B skupine, v kateri nastopajo Kranjčani, jutri v Osijeku, drugi turnir bo 23. marca v Kranju, tretji 27. aprila v Skopju in četrti 1. junija na Slovaškem. Iskraemeco se bo namreč v prvem delu tekmovanja meril z ekipami Hrvaškega Kandit Premijerja iz Osijeka, Makpetrola iz Makedonije in slovaško ekipo iz Podbre-zove. Prvo uvrščena ekipa se bo nato za zmago v evropski ligi pomerila s prvo uvrščeno ekipo skupine A, v kateri nastopajo ekipe Victorie Bamberg iz Nemčije. Slavonije iz Osijeka, madžarskega Szegeda in francoskega Strasbo-urga. Zadnji dve ekipi bosta iz nadaljnjega tekmovanja izpadli, drugo uvrščeni moštvi pa se bosta pomerili za tretje mesto. "Tekmovalni ritem pri nas je bil zadnje tekme zelo naporen, saj so STRELSTVO Albin Juvančič, trener Iskraemeca - poleg ligaških obračunov - tekmovalci nastopali tudi v izbirnih tekmah za reprezentanco. Tako posebnih treningov za nastop v evropski ligi nismo imeli. Vseeno je naša želja, da v skupni osvojimo prvo ali vsaj drugo mesto, pri čemer se zavedamo da bodo naši najhujši konkurentje Slovaki in Hrvatje," je pred odhodom v Osijek povedal trener Iskraemeca Albin Juvančič, ki se seveda lahko zanaša na dobro formo svojih varovancev, saj so se ti minuli konec tedna odlično odrezali na zadnjih reprezentančnih izbirnih tekmah. Strelci s pištolo na kranjskem strelišču Kranj - Vsi najboljši slovenski strelci z zračno pištolo, so se minulo soboto zbrali na kranjskem strelišču in se pomerili med seboj. Na sporedu Strelske zveze Slovenije je bilo namreč 6. krog ligaškega tekmovanja v streljanju z zračno pištolo. Da so bili zbrani vsi najboljši strelci v tej disciplini, potrjuje podatek, da j> v dopoldanskem času potekalo tekmovanje v II. državni ligi. v popoldanskem času pa so se pomerile med seboj ekipe, ki tekmujejo v I. slovenski ligi. V vsaki ligi nastopa 12 ekip iz vse Slovenije, vsaka ekipa pa šteje 3 strelce, tako da je skupno tekmovalo 72 strelcev. Gorenjci smo v disciplini zračna pištola, v obeh ligah zastopani zelo močno, saj v II. ligi tekmuje ekipa SD Predoslje II, v I. ligi pa tekmujejo kar tri gorenjske ekipe in sicer, SD Predoslje, SD Kopačevina in SD Železniki. Tekmovanje so - kot že velikokrat doslej - organizirali strelci iz Strelskega društva Predoslje. Največja nagrada prizadevnim organizatorjem, pa je bil odličen rezultat ekipe SD Predoslje, ki je v prvoligaškem boju zasedla 2. mesto, omeniti pa velja tudi 3. mesto Petra Jenka iz Škofje Loke med posamezniki. Rezultati: I. liga zračna pištola, posamezno: 1. mesto Simon Veternik, SD,D. Poženel, 574 kr., 2. Peter Tkalec, SD D. Poženel, 571 kr., 3. Peter Jenko, SD Kopačevina, 567 kr., 4. Simon Bučan, SD Predoslje 563 kr. Med ekipami je še vedno nepremagljiva ekipa strelcev iz. Rečice pri Laškem, SD Dušan Poženel, ki je nastreljala 1705 kr, 2. mesto je. kot smo že omenili zasedla ekipa SI) Predoslje (Bučan, Osterman, Djuran) s 1669 krogi, 3. pa so bili strelci iz. SD Juršinci s 1667 krogi, ekipa SD Kopačevina iz Škofje Loke je bila 7., s 1657 krogi in ekipa SD Železnikov 8., s 1648 krogi. II. liga, posamezno: 1. Boštjan Simonič, SD Kidričevo, 567/97 kr., 2. Simon Simonič, SD Kidričevo, 567/94 kr., 3. Miran Miholič, SD Coal Petišovci, 566 kr.. Najboljši gorenjski strelec je bil med posamezniki II. lige, Igor Šalkovič SD Predoslje, na 14. mestu, s 540 krogi. Ekipno zmago so slavili strelci iz SD Coal Petišovci s 1685 krogi, 2. mesto so zasedli SD Dušan Poženel - Rečica II s 1658 krogi. 3. mesto S D Kidričevo s 1650 krogi. Ekipa SI) Predoslje II, v sestavi Maruša in Gašper Strniša ter Igor Salkovič, je zasedla 10. mesto s 1593 krogi, kar je skromna uvrstitev, poudariti pa je potrebno, da so vsi še mladinci in si na tako težkih tekmovanjih nabirajo dragocene izkušnje. • Franci Strniša Mariborska 202, Celje Telefon: 03/ 425 50 11 Sodelujte v nagradnem žrebanju, dne 10.05.2002, za eno izmed dveh nagrad ki vam bodo omogočile ogled svetovnega prvenstva v nogometu KOREJA 2002. HATKKDK e#e v Korel na svetovno prvenstvo v nogometu 2002 Prinestite izpolnjen kupon k najbližjemu prodajalcu pnevmatik HANKOOK. Nakup pnevmatih ni pogoj za sodelovanje v žrebanju. Ime in priimek: Telefon: Naslov: Pošta: M I Boris Benedik, Uroš Stoklas, Damjan Hafnar, Primož Pinta-rič, Zdravko Štrukelj so si mesto v reprezentanci že zagotovili, težave pa sta imela poškodovana Darko Bizjak in Harrv Stržaj, ki bosta imela priložnost za uvrstitev v ekipo za majsko svetovno prvenstvo v Osijeku še do konca tega meseca. Tudi ženska ekipa kegljačic kranjskega Triglava, ki sije mesto v evropski ligi zagotovila s četrtim mestom na evropskem pokalu (dve ekipi sta namreč sodelovanje odpovedali), ima trenutno nekaj težav s poškodbami. Tako na jutrišnjem prvem turnirju na domačem igrišču v Kranju ne bosta mogH nastopiti Ivka Nardoni in Joži Jerala, trener Vinko Šimno-vec pa bo lahko računal na repre-zentantki Silvano Belcijan in Sil-vano Fleischman ter ostale članice ekipe: Lidijo Vintar, Mojco Cof, Silvo Mravljak, Slavi Gli-var in Alemko Čubrilovič. "Ker je tudi za nas to tekmovanje no- KEGUANJE vost in ker nasprotnih ekip na poznamo, bomo veseli vsake zmage. Seveda v močni konkurenci na uvrstitev med najboljše ne moremo računati, bo pa sodelovanje v evropski ligi za našo ekipo dobra izkušnja tudi za nove nastope v evropskem pokalu, na katerega seveda znova računamo, saj smo trenutno v državnem prvenstvu na drugem mestu," je povedal trener Vinko Šimnovec. Kranjčanke bodo v svoji skupini B imele za nasprotnice ekipo Mu-resa iz Romunije, nemško ekipo Victoria Bamberg in ekipo Pol-onia iz Leszna na Poljskem. V skupini A pa bodo poleg naših državnih prvakinj, ekipe Celja Mi-roteks, nastopale še ekipe iz Hrvaške, Češke in Slovaške. Prvi turnir skupine B bo jutri, za začetkom ob 12. uri v Kranju (slavnostno odprtje bo 15 minut prej), drugi 23. marca na Poljskem, tretji 27. aprila v Romuniji in četrti 1. junija v Nemčiji. • Vilma Stanovnik Rekord v Kranju Kranj - Z odlično igro celotne ekipe je Kranjska Gora v Kranju izboljšala ekipni rekord gorenjske kegljaške lige in visoko premagala domači Adergas. V Medvodah sta se v razburljivi, izenačeni igri do zadnjega lučaja ekipi razšli z neodločenim rezultatom, razlika v kegljih pa je bila samo en kegelj v korist gostov. V škofjeloškem derbiju pa je prepričljivo zmago dosegla ekipa Železnikov. Rezultati: HIDRO II : SHP LJUBELJ II 4 : 4 (5103:5104), ADERGAS : KRANJSKA GORA 1 : 7 (5199:5530), ŽELEZNIKI II : POLET II 6 : 2 (4878:4736). Lestvica: 1. SHP Ljubelj 26, 2. Kranjska Gora 23, 3. Hidro 14... Pari 17. kroga: na Jesenicah jutri, v soboto, ob 10. uri Jesenice III : Železniki II, v Medvodah jutri ob 12. uri Hidro II : Adergas, v Tržiču v nedeljo ob 9.00 uri SHP Ljubelj II: Kranjska Gora. • J.P. ODBOJKA Pomembna zmaga Blejcev Bled - Odbojkarji Merkur LIP Bleda so v vnaprej odigrani tekmi zadnjega kroga rednega tekmovanja v 1. DOL na gostovanju na Ravnah zabeležili pomembno zmago. Blejci so silovito začeli in povsem nadigrali domače odbojkarje, v nadaljevanju pa - kljub izgubljenemu tretjemu nizu - dokazali, da so trenutno vseeno boljši od Ravenčanov. S to zmago so odbojkarji Merkur LIP Bleda prehiteli Ravenčane, kar, ne glede na izid Salonita v zadnji tekmi, pomeni, da se vse do finala ne morejo srečati z odbojkarji Calcit Kamnika, ki tudi letos veljajo za glavnega favorita za naslov državnih prvakov. Fužinar GOK IGEM : Merkur LIP Bled 1:3 (-13, -22, 23, -19). Sicer pa odbojkarji Calcita jutri ob 19. uri gostijo Maribor Stavbar IGM. V 2. DOL ekipo Termo Lubnika čaka gostovanje pri SIP Šempetru, Astec Triglav pa ob 18. uri v OŠ F. Prešerna v Kranju gosti Črnuče. Ženska ekipa Bleda bo ob 17. uri igrali v OS Bled s Prevaljami, odbojkarice Mladi Jesenice pa ob 19. uri v OŠ T. Čufarja z ŽOK Ptuj. V 3. DOL bo ekipa Merkur Lip Bleda II ob 19. uri igrala proti Krki, v ženski konkurenci pa se bo Pizzerija Morena v OŠ Žirovnica ob 17. uri pomerila z ekipo Koper mlade. • B.M. Na Topolinu naši smučarji tretji Pinzolo - Minuli konec tedna so člani slovenske otroške smučarske reprezentance nastopili na 41. mednarodnem smučarskem tekmovanju, Trofeo Topolino v Italiji. Med več kot tristo mladimi smučarkami in smučarji so bili ekipno najboljši Avstrijci, naši pa so osvojili tretje mesto. Posamičnih kolajn tokrat niso osvojili, dosegli pa so več uvrstitev med najboljšo petnajsterico. Najbližje kolajni sta bila Lana Gradovec med starejšimi deklicami, ki je v veleslalomu osvojila četrto mesto in Miha Kuerner, ki je bil v slalomu starejših dečkov peti. Med mlajšimi sta bila najuspešnejša Petra Presterel in Gašper Kržišnik, ki sta osvojila peti mesti v slalomu. • D.K. Vabila, prireditve Mednarodni turnir v podvodnem hokeju - Društvo za podvodni hokej Kranj bo jutri, v soboto, organizator mednarodnega turnirj3 v podvodnem hokeju. Turnir bo potekal v kranjskem olimpijskern bazenu med 10. in 19. uro, na njem pa bo sodelovalo kar 18 ekip iz Belgije, Italije, Madžarske, Češke, Jugoslavije in Slovenije. Državno prvenstvo v telemark smučanju - Jutri in v nedeljo bo na smučišču Areh na mariborskem Pohorju potekalo letošnje državno prvenstvo, na katerem se bodo pomerili telemark smučarji. Jutri, z začetkom ob 12. uri, bodo tekmovali v telemark veleslalomu, v nedeljo pa v telemark šprintu. Mladi nogometaši za pokal Bleda - To nedeljo, 3. marca, bodo člani ŠD GTD Bled pripravili dva turnirja v malem nogometu za mlade nogometaše pod 8 in pod 10 let. Dodatne informacije dobite pn Emirju (04 5743 564 ali 031 517 276) ali Slavku (04 5743 892 ali 041 418 143). Odprto prvenstvo v smučarskem teku za rekreativce - To nedeljo, 3. marca, bo na Rudnem polju na Pokljuki tretja od predvideno štirih tekem za rekreativce. Start tekme v prostem slogu bo ob 13. uri. Organizator je TSK Merkur Kranj. Dodatne informacije in predhodne prijave po telefonu 041 555 827. Državno prvenstvo v deskanju na snegu - SZS in Nič lažjega bosta jutri in v nedeljo pripravila slovensko državno prvenstvo v big airu [D snovvboardcrossu. Tekmovanje bo potekalo po veljavnih IWO pravilih Mednarodne smučarske organizacije FIS, na prvenstvu pa lahko nastopijo vsi, ne glede na članstvo v nacionalni panožni zvezi. Jutri se bodo kvalifikacije v big airu začele ob 11.15 uri, v nedeljo pa v snovvboardcrossu prav tako ob 11.15 uri. Za obe tekmi je obvezna uporaba čelade, prijave pa še danes do 20. ure sprejemajo po faxu 02/220-88-29- Vaterpolski spored - V 7. krogu državnega prvenstva bo ekipa Triglava Živil jutri ob 20.30 uri gostovala pri Olimpiji v Tivoliju, ob 21.45 pa se bosta v Tivoliju pomerili še moštvi Kamnika in Kokre. V Kopru bo tekma med ekipama Kopra in Branika. Nogometni spored - V ligi Si.mobil bo ekipa Živil Triglava v nedeljo gostovala pri Korotanu, ekipa Domžal pa bo gostila Muro. Rokometni spored - V 14. krogu l.A državne rokometne lige za moške bo ekipa Terma Škotja Loka jutri, v soboto, ob 20. uri v domaČi dvorani na Podnu gostila ekipo Velike Nedelje. V l.A ligi za ženske bo ekipa Jelovice gostovala pri Krim Eti N. Robertsu, Sava pa p11 Gramizu. V l.B ligi bo ekipa Chia gostovala pri Šmartnu 99, v 2. lig1 pa bo ekipa Radovljice jutri ob 20. uri gostila Črnomelj. V 3.ligi so pari Dom Žabnica - Kras (sobota ob 18. uri), Jezersko - Alples (nedelja ob 11. uri) in Duplje - Cerklje (sobota ob 16. uri). • V.S. KOŠARKA_ft Jutri gorenjski derbi na Planini Kranj - V dvorani na Planini se bosta jutri, v soboto pomerili ekip1 košarkarjev domačega Triglava in Loka kave. Derbi, ki vedno - ne glede na položaj moštev na lestvici - pomeni pravo poslastico za lju' bitelje košarke na Gorenjskem, bo tudi tokrat zagotovo zanimiv, sajsl košarkarji Loka kave, ki so trenutno na zadnjem mestu Hypo lige P° dolge času znova želijo zmage, Triglavani pa v boju za mesta med Štirimi najboljšimi ekipami zmage zagotovo ne bodo zlahka prepusti'1 sosedom. Ekipo Triglava je med tednom sicer zapustil izkušeni R°' man Horvat, ki je odšel igrat v Nemčijo, toda to Kranjčanom pred derbijem ne jemlje poguma. Tekma se bo začela ob 20.15 uri. Hkipa domžalskega Heliosa bo ob 19.30 uri gostila Koper. Že v sredo pa so 3. krog drugega dela državnega prvenstva odigrale ženske. V boju za mesta od 1. do 6. so košarkarice Kobrama Jesen'c gostovale v Sežani pri ekipi 1 egranda BTG in zmagale s 50:67 (H):'8' 19:32, 33:50). Izvrstno je znova igrala Sabina Felc, ki-je dosegi* »T 25 točk. V sredo bodo Jeseničanke gostovale pri državnih prvakinj11'1, Lek Jezici, doma pa se bodo znova predstavile v sobolo, 16. marca, K( bodo gostile ekipo Ilirije. • V.S. HOKEJ Olimpiji prvo, Acroniju tretje mesto Jesenice - Minulo sredo se je s povratnimi finalnimi tekmami končala Mednarodna hokejska liga. Naši državni prvaki, ekipa Olimpije, je v povratni tekmi sicer 5:3, 5:2 (1:1, 3:0, 1:1) izgubila z. Albo Volanom, toda ker so v nedeljo doma zmagali s 4:1, so znova osvojili naslov prvakov MHL. V boju za tretje mesto je ekipa Acroni Jesenic gostovala pri I)u-nateii|u iz. igrala neodločeno s 4:4 (2:1, 6:1, 2:2). Ker so Jeseničani v nedeljo doma zmagali z 2:0, so tako na koncu osvojili 3. mesto. V boju za 5. mesto pa je Slavija M Optima s Spartakom izgubila kar 5:0, kar pa ji po zmagi 3:1 v /alo gu ni zadoščalo za končno 5. mesto. Danes pa se s prvim krogom 2. tlela tekmovanja nadaljuje doma če državno hokejsko prvenstvo. Fkipa Olimpije bo gostila Bled, Acroni Jesenice Slavijo M Opti-mo (ob 19. uri), Triglav HIT Časi no Kranjska Gora (ob 18. uri), Maribor pa Marc Interieri. • V.S. in Biatlonci podpisali sponzorske pogodbe Bled - "V Zadnjih desetih letih so biatlonci dotegli listo, kar je slovenska |avnosl od njih fjnčakOV^* na leh temeljih bomo gradili tudi v |iiihodnosli," je ob podpisu sponzorskih DOgOdb za naslednje olu sko obdobje dejal Peter Zupan, predsednik Zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije. V želji pO n , jevanju hiatlonskih uspehov je nato direktor biallonske lepre/entanee Slovenije Jure Velepec P(' .,n spon/oiske pogodbe s podjetji Viator Vektor, Alpina. Areks in Mladinska knjiga biro oprema. Peter pa je podpisal sponzorako pogodbo z Mizarstvom Jogi. • Špela Žnbknr, (bio: Gorazd Kavčič Nezgode na cestah, smučiščih in pri delu Večno vprašanje: zakaj v levo Najhujšim cestnim prometnim nesrečam največkrat botruje t.i. stran vožnje; nesimpatična beseda, ki po domače pomeni, daje voznik zavil bodisi v levo ali desno. Zakaj, ostaja praviloma neodgovorjeno vprašanje. Kranj - Enako vprašanje se poraja tudi za zadnjo smrtno prometno nesrečo na avtocesti pri Šenčurju, v kateri je umrl 63-letni Peter Sajovic z Mlake pri Kranju. Prizorišče sta si razen prometnih policistov natančno ogledala tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec, vendar pa strokovnjaki razloga za Sajovicevo neobičajno vožnjo po nasprotnem prehitevalnem pasu niti včeraj še niso mogli pojasniti. Zgodilo seje v sredo ob 18.40 v bližini uvoza za Kranj vzhod pri Šenčurju. Peter Sajovic je z yu-gom 55 koral vozil od Torovega proti Kranju. Na nasprotnem prehitevalnem pasu je silovito trčil v VW passat, ki ga je vozil 36-letni B. H. iz Ljubljane. Sajovic, ki so ga iz zmečkanega yura rešili kranjski poklicni gasilci, je na kraju trka umrl, medtem ko so huje ranjenega B. H. reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center. Peter Sajovic je že četrta letošnja žrtev prometa na gorenjskih cestah. Lani v enakem času je umrlo pet ljudi. Zakaj je moral umreti on, bo morda pokazala sodna obdukcija, čeprav je odgovor za njegovo vožnjo po nasprotnem prehitevalnem pasu lahko tudi dokaj preprost; morda se v noči na mokri cesti enostavno ni znašel. V torek, 26. februarja, pa je ob pol sedmih spet počilo v križišču glavne "brniške" ceste z lokalno cesto Šenčur - Voklo pri Šenčurju. 29-letna D. J. iz okolice Kranja je z osebnim avtom vozila po lo- Trk med yugom in passatom je bil tako silovit, da je motor iz passata Vr9lo ob cesto. KRIMINAL Nož v hrbet p«*eddvor - V stanovanjski hiši v Preddvoru sta se v torek okrog Enajstih zvečer sprla zunajzakonska partnerja. 28-letna N. P. naj bi s iUhinjskim možem boljšo polovico zabodla v hrbet. Na srečo gaje le a*jc ranila, tako da kriminalisti dejanje obravnavajo kot lahko telesno P°8kodbo in ne poskus umora. Ranjenemu so najprej pomagali v ranjskcm zdravstvenem domu, nato pa še na urgenci v Kliničnem centru. bijeli so prava Radovljica - Da se trud policistov, ki iščejo manjše lopove, včasih ui obrestuje, dokazuje zadnji uspeh z. radovljiške postaje. Prijeli so ^letnega A. (i. iz. kranjske občine, ki naj bi 9. januarja prodajalki v , ercaJ°rjevi trgovini v Lescah izmaknil torbico, potem ko mu je v _ ladišeudala nekaj kartonskih škatel. Radovljiški policisti so prijeli 9-letnega domačina M. Ž. V začetku januarja naj bi z vlomom v . i nski lokal Balerina v Kropi odnesel radiokasetofon in denar, tri 'lc kasneje pa naj bi vlomil še v pisarni ob tovarni galvanske opre-oh k ^ror)U 'n ukradel samokres makarov. Vlomilski tatic naj bi v ch pohodih "zaslužil" 230.000 tolarjev. kalni cesti iz Šenčurja in v križišču s prednostno zavijala levo proti Brniku. Pri tem je zaprla pot 41 -letnemu vozniku osebnega avtomobila Z. G., ki je takrat pripeljal po glavni cesti iz Kranja. V silovitem trčenju je bila povzročiteljica hudo ranjena, Z. G. pa lažje. Huda prometna nesreča se je na tej cesti, v bližini bencinskega servisa, zgodila tudi v ponedeljek zvečer. 37-letni Kranjčan M. H. je s tovornjakom vozil od Brnika proti Kranju. Pri odcepu za gostinski lokal Logar je z njegove desne strani stopil na cesto 49-letni pešec K. J. iz Vodic. Šoferje močno zaviral in se umikal, kljub temu pa je pešca zadel. Obležal je skoraj 37 metrov naprej na bankini. Alkohol in pobeg Patrulja prometne policije iz Kranja je že 23. februarja izsledila voznika, ki naj bi se po izjavah prič okrog enajstih zvečer z golfom zaletel v mercedesa, parkiranega pred Globusom v Kranju. Povzročitelj, 51-letni M. R. Iz Kranja, je po trku odpeljal, zaradi česar se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. Hkrati se bo zagovarjal tudi zaradi nedovoljene vožnje pod vplivom alkohola, saj so mu prometniki z alkotestom namerili kar 3,37 grama alkohola na kilogram krvi. Razen tega je M. R. dobil še "kazenski listič" zaradi nepravilne strani vožnje. Gorenjski prometniki opažajo, da število voznikov, ki pijani se- Ostanki yuga na avtocesti pri Šenčurju. dajo za volan, sicer postopno upada, da pa narašča število tistih, ki imajo v krvi več kot 1,5 grama alkohola. Ti so za prometno varnost še posebej nevarni. Po lanski policijski statistiki je kar enajst odstotkov voznikov, ki povzročijo prometne nesreče, pod vplivom alkohola. Prav zato so prometniki do pi-jančkov še posebej strogi. Lani so alkotest ponudili kar 10.519 voznikom, približno polovici več kot leto poprej. Vozniška dovoljenja pa je izgubilo kar 2513 voznikov, ki so popili preveč. Previdno tudi na snegu Snežena zima je priložnost za smučarske užitke. Na žalost pa se nezgode dogajajo tudi na smučiščih, kjer nekateri očitno pozabljajo na previdnost, precenjujejo svojo telesno pripravljenost in športno znanje. Zlasti v času šolskih počitnic prejšnji in ta teden so nezgode na gorenjskih smučiščih kar pogoste. Tako se je v ponedeljek popoldne na smučišču Stari vrh huje ranila smučarska začetnica, šestletna Postoj nčanka, ki je na progi Zapreval prismučala v gručo otrok, čakajočih pred vlečnico. Drugim ni bilo nič. deklico pa je odbilo v zaščitno plastično mrežo ob smučišču, kjer je obležala. Do nezgode je prišlo tudi na kranjskogorskem smučišču Preseka 1, kjer se je huje ranila 31-letna madžarska državljanka. Pred koncem zadnje strmine naj bi se vanjo zaletel neznan otrok, ki je oddeskal naprej, medtem ko je Madžarka z glavo udarila ob sneg in izgubila zavest. V greznici se je nabodel Na delovišču podjetja Gradbinec GIP na Mlakarjevi v Šenčurju se je v torek opoldne ranil 45-letni delavec. Med postavljanjem lesenega odra za izdelavo betonske plošče na greznici se je eden od lesenih elementov pod njegovimi nogami izmaknil, skupaj z njim je zdrsnil v greznico, drsel po kovinskem nosilcu in se nabodel na železni nosilec mreže, dolg 40 centimetrov, ki je gledal iz betonskega roba. Vbodno rano pod levo pazduho so mu oskrbeli strokovnjaki iz kranjskega zdravstvenega doma ter ga nato zaradi morebitnih notranjih poškodb odpeljali v klinični center. Do delovne nezgode je pred dnevi prišlo tudi v tržiškem Toko-su. 43-letnemu delavcu je pnevmatsko kladivo za kovanje kos stisnilo dlan leve roke. Udarec mu je zlomil zapestje ter prsta na roki. Pri žaganju hlodov oziroma desk pa se je hudo ranil 32-letni Radovljičan. Proti večeru sta s prijateljem na Brezjah pri Tržiču obrezovala deske. V trenutku seje z desno roko preveč približal rezilu, ki mu je odrezalo tri prste. • Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Spora se ne da rešiti Meja iz odsluženih avtomobilov Na Velikem Bregu v Mojstrani nenavadna meja med dvema sprtima sosedoma kaže na hudo zamero. Spora ne more rešiti noben inšpektor, čeprav so že večkrat poskusili. Okoljevarstveniki ne morejo nič, saj v zapuščenih avtomobilih ni ne olja in ne akumulatorjev. CEnter slepih in slabovidnih Stara Loka 31 4220 Škofja Loka v skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto t BOLNIČAR ZDRAVSTVENI TEHNIK p°9oji pod tč. 1: ■ ali IV. st. strokovne izobrazbe zdravstvene smeri - končana šola za bolničarje ~1 leto delovnih izkušenj P°9oji pod tč.2: "v st. strok. izob. zdravstene smeri - zdravstveni tehnik " opravljen strokovni izpit " najmanj 1 leto delovnih izkušenj na zdravstveno negovalnem Področju * ^branim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za ooločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. ^Olea nav.^^l__:u________:~ t..,.^;H..ti Nenavadna meja na Velikem Bregu v Mojstrani je sestavljena iz karoserij odsluženih avtomobilov. Noben inšpektor ne more nikogar kaznovati, kajti v odsluženih avtomobilih ni ne olja in ne akumulatorjev in se zato okolje ne onesnažuje. Mojstrana - Že dolgo vrsto let traja spor dveh sosedov na Velikem Bregu v Mojstrani, kjer je eden izmed sprtih sosedov nezadovoljstvo nad svojim sosedom in njegovo gradnjo izrazil tako, daje na svojem zemljišču začel graditi visoko in dolgo mejo iz odsluženih avtomobilov, ki jih je nalagal in jih še nalaga enega na drugega. Meja je zrasla v višino in dolžino in je prav impresivnih razsežnosti, še posebej, če si jo temeljito ogledaš. Sosed, ki seje odločil za tak ukrep, v nobenem primeru ne onesnažuje okolja, saj v odpadlih avtomobilih oziroma karoserijah odsluženih avtomobilov ni ne olja in ne akumulatorjev. Naložena je samo karoserija oziroma pločevi- na in tako ne morejo nič ne inšpektorji in ne okoljevarstveniki. Občinski inšpektor občine Kranjska Gora je skupaj s pristojno republiško inšpektorico že nekajkrat poskušal rešiti spor med dvema sosedoma, a zaman. Ko smo ga pred nedavnim povprašali, kaj bo s to nenavadno mejo oziroma kako zadeva napreduje, nam je povedal, da nič ne napreduje. Z inšpektorico sta že večkrat poskušala, prepričevala, a nista v ničemer uspela. Spora se enostavno ne da rešiti in zato meja ostaja. In tako bo meja ostala in kazala, kako huda je lahko zamera med dvema sosedoma in na kakšen izviren način se lahko pokaže tudi navzven. • D.S. e9 navedenih pogojev morajo kandidati obvladati aktivno 'avenskega jezika in imeti slovensko državljanstvo, i naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis lj in kratek življenjepis pošljejo v roku 8 dni Prijav brez ustreznih dokazil ne bomo — 'UI 11 ^ndidat, , ^sedanjih izkušenj . 9ornji naslov uPostevali. E£>1 AVTOHIŠA KAVČIČ. D.O.O. ZAPOSLI 1. AVTOMEHANIKA Pričakujemo: - samostojnost - dve leti delovnih izkušenj 2. EKONOMSKEGA TEHNIKA Pričakujemo: - izobrazbo ekonomske smeri - delovne izkušnje - poznavanje dela v računovodstvu - poznavanje dela z računalnikom Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih del pošljite na naslov: AVTOHIŠA KAVČIČ, d.o.o., Milje 45, 4212 Visoko Priznanja Civilne zaščite Kranj - Ob mednarodnem dnevu Civilne zaščite, 1. marcu, je poveljnik republiške Civilne zaščite Miran Bogataj posameznikom in organizacijam podelil priznanja in nagrade za zasluge pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, zaščite, reševanju in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Priznanja nagrajenci ta teden nesrečami. Zlati znak Civilne za- sprejemajo na slavnostnih sejah občinskih štabov za Civilno zaščito in štaba Civilne zaščite za Gorenj sko. Bronasti znak civilne zaščite dobe Jože Mohorič, Jože Ozek, Igor Detela in Robert An-žič iz. Kranja, Franc Žaberel iz Železnikov in prostovoljno gasilsko društvo Kranjska Gora za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Srebrni znak Civilne zaščite gre v roke Kranjčanoma Sašu Gove-karju in Mohorju Bogataju za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi ščite pa letos prejmeta Janko Kle-menčič iz Kranja in prostovoljno gasilsko društvo Begunje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, hrabra dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Branislav Petrovič z Jesenic pa letos prejme plaketo Civilne zaščite za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja, \ulturne dediščine ter varovanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah. • H. J. t. ••••••• ODPRTE STRANI / info@g-glas.si Zakaj francoski predsednik ve, kaj je krava dojilja Kako pomembno je kmetijstvo za vsako državo, dovolj pove že to, da francoski predsednik ve, kaj je krava dojilja. In tudi sicer je krava visoka politika, meni ugledni profesor in pogajalec dr. Emil Erjavec in dodaja: "Medtem ko je Evropska unija v zadnjih letih večkrat pohvalila Slovenijo za prilagajanje skupni kmetijski politiki, je ob pripravi pogajalskih izhodišč pozabila na svojo najbolj razvito in pridno učenko." Ljubljana - V Centru Evropa, to je v informacijskem središču delegacije Evropske komisije v Sloveniji, vsak mesec pripravijo redno srečanje s člani ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski uniji. Za februarsko srečanje, na katerem so gostili vodjo delegacije, veleposlanika Erica van der Lindna, in predstojnika katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo biotehniške fakultete in člana ožje pogajalske skupine z EU dr. Emila Erjavca, je bilo še posebej veliko zanimanje, saj je bilo le dober teden po tem, ko je Evropska komisija državam, kandidatkam za članstvo v uniji, predstavila pogajalska izhodišča za kmetijstvo. Kot je dejal Eric van der Lin-den, je Slovenija doslej zaključila šestindvajset poglavij evropskega pravnega reda, zdaj pa so na pogajalski mizi še tri poglavja -kmetijstvo, regionalna politika in prispevek v proračun unije. Izhodišča za kmetijstvo vsebujejo postopen prehod na neposredna plačila, kvote in referenčne količine ter ukrepe za preobrazbo kmetij in podeželja. Komisija je kvote določila po enaki metodologiji kot za sedanje članice, to je na podlagi povprečne kmetijske pridelave v obdobju pred pripravo izhodišč. V izhodiščih za nove države kandidatke, med katerimi je tudi Slovenija, je upoštevala statistične podatke o kmetijski pridelavi za obdobje 1995 - 1999, v nekaterih primerih tudi podatke za leto 2000 ter hektarske pridelke in mlečnost po kravi. Nekatere države so posredovale Bruslju tudi podatke o porabi hrane ter o pričakovani pridelavi v prihodnosti, vendar pa komisija tega ni upoštevala, če je želela ohraniti enotno metodologijo. "Prepričan sem, da je Evropska komisija dobro opravila delo. morda pri izračunih kvot česa tudi ni upoštevala, ven- kot sicer. Več tisoč uradnikov po Evropi skrbi, da se skoraj polovica denarja proračuna Evropske unije, ki ga prispevajo davkoplačevalci in potrošniki, razdeli med pridelovalce hrane, pri tem pa je sistem socialno krivičen. Petina (večjih) kmetov dobi kar štiri petine vseh podpor oz. pet odstotkov kmetov približno polovico. Takšna politika je spodbujala intenzivno kmetovanje in pripeljala do sedanjih problemov prehranske varnosti potrošnikov in do tega, da imajo cele regije v Evropi težave s kakovostjo podtalnice in pesticidi. "Problemi kmetijske politike bodo ostali tako dolgo, dokler se politika ne bo umaknila s trga in dokler ne bodo dali poudarka temam, ki zelo zanimajo evropske prebivalce: varnost nrane, okolje...," je dejal dr. Erjavec in poudaril: "Čeprav je iz nekaterih držav slišati zahteve po korenitih spremembah sedanje skupne kmetijske politike, sem prepričan, da bodo spremembe majhne, bolj v hitrosti "ladje" kot pa v njeni usmeritvi. Resnejšo razpravo o spremembi politike lahko pričakujemo šele leta 2005 oz. 2006, ko bodo začrtali finančne okvirje Dr. Emil Erjavec, član ožje skupine za pogajanja z Evropsko unijo. vila administrativne ukrepe, zagotovila sledenje živalim in občutno povišala državni proračun za kmetijstvo. Medtem ko so cene pridelkov povprečno padle za petnajst odstotkov, je država povečala proračun za kmetijstvo s 60 na 180 do 200 milijonov evrov. "Tega ni naredila nobena država na svetu, vendar je bila takšna odločitev modra, saj je omogočila normalne strukturne spremembe ter socialni in politični mir," je dejal dr. Erjavec in dodal, da bi bilo Veleposlanik Van der Linden, vodja deleg« je v Sloveniji. dar pa se bo to z dobrimi argumenti dalo uveljaviti v pogajanjih," je dejal Erik van der Linden in poudaril, da se pogajanja še niso začela. Dokument bodo najprej obravnavale članice unije, marca ali aprila pa bo unija za Viako kandidatko posebej pripravila osnutek pogajalskih izhodišč. Smer začrtana, spremembe le v hitrosti Ko se bo Slovenija včlanila v Evropsko unijo, se bo po besedah dr. Emila Erjavca večinoma odpovedala svoji kmetijski politiki in sprejela skupno politiko unije, ki je pravno izredno podrobno urejen, izvedbeno zelo zahteven in politično izjemno občutljiv sistem. Unija želi s takšno politiko obvladovati presežke hrane in zagotoviti svojim kmetom čim boljši dohodkovni položaj. Brez te politike, ki deluje prek dvaindvajsetih tržnih redov za kmetijske pridelke, neposrednih plačil in ukrepov za razvoj podeželja, bi bili njihovi dohodki bistveno nižji za obdobje 2007 - 2013. Kakšna bo takrat skupna kmetijska politika, danes ne ve nihče, zanesljivi) bo dajala večji poudarek trgu, okolju in skrlii za potrošnika, možno pa je tudi, da takrat, ne bo več kvot." Brez nagrade za pridnost Ko seje Slovenija osamosvojila, je dolgi) obvladovala kmetijstvo s socialističnimi ukrepi, vse do lani tudi z administrativnimi cenami kmetijskih pridelkov. Ker so se trgi odpirali in so cene padale, na takšni politiki ni več mogla vztrajati in se je odločila za postopno prilagoditev skupni kmetijski po litiki Evropske unije, pri tem pa je bila njeno glavno izhodišče, da bi prešla v novo ureditev na mehek način, brez šokov, in da bi bila enakopravna s sedanjimi članicami. Slovenija je za to sprejela vrsto evropskih zakonov in drugih predpisov, ustanovila agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja ter druge primerljive ustanove, uvedla neposredna plačila, odpra- ob vsem tem tudi pametno čim prej previsoke cene znižati na ev-ropsko raven in odpraviti velike razlike med posameznimi pridelki. Postopen prehod na neposredna plačila Izhodišča Evropske komisije ponujajo državam kandidatkam po stope n prehod na neposredna plačila. V prvem letu predvidenega vstopa, leta 2004, naj bi bila ta v primerjavi s plačili v uniji 25-odstotna, leto kasneje 30 odstotna, leta 2006 35-odstotna. potlej pa naj bi se letno povečevala za K) odstotkov in se leta 2013 izenačila z evropskimi. Evropska unija z Agendo 2000 in berlinskimi skic pi o finančnem okvirju do leta 2006 sploh ni predvidela tovrstnih plačil za nove članice, ampak |c la denar zagotovila s prerazporedil vijo iz ti. strukturne politike. Komisija meni, da je postopen piv hod na neposredna plačila potreben iz treh razlogov. Prvič - če bi drŽavam kandidatkam dali višja plačila, bi s tem nespodbudno vplivali na nujno preobrazbo kmetijstva. Drugič - države bodo prešle z nižjih cen pridelkov na višje. In tretjič: države kandidatke tako in tako niso sposobne v celoti izvajati vseh ukrepov skupne kmetijske politike. To tudi večinoma drži za ostale države, za Slovenijo pa ne, ugotavlja dr. Erjavec in ocenjuje, da se bo pri nas preobrazba obrnila v nezaželeno smer. Prav lahko se zgodi, da bodo tudi razvojno sposobne kmetije prenehale investirati in da bodo v kmetijstvu ostali le tisti, ki ne bodo mogli poiskati zaslužka drugje. Velike razlike med pridelki Če bi Slovenija dvignila podpore na evropsko raven in znižala previsoke cene, bi mehko "pristala" v Evropski uniji. Skupne spremembe bi bile le majhne, med posameznimi pridelki pa kar občutne, saj država doslej ni uspela odpraviti velikih razlik. "Predlani smo imeli neevropsko politiko pri sladkorju, podobno je bilo pri govedu, ostale pridelke pa smo ščitili bolj, tako da so bili prihodki slovenskih kmetov višji kot v povprečju v Evropski uniji," ugotavlja dr. Erjavec in poudarja, da je po podatkih za leto 2000 Sloveni-ja zaradi majhnosti kmetij, slabših naravnih danosti, zaostanka v razvoju in tudi zaradi političnih pritiskov ščitila kmetijstvo bolj kot razvite države, celo bolj kot države Evropske unije in še enkrat bolj kot ostale države, kandidatke za članstvo v uniji, ki imajo tudi nižje cene in nižje podpore. "Če bi tem državam dali malo, bi se jim položaj izboljšal, pri nas pa bi se poslabšal, če jim ne bi dali enakih podpor kot v uniji. Ocene kažejo, da bi se dohodki slovenskih kmetov celo nekoliko povečali, če bi tako. kot smo načrtovali, ob morebitni vključitvi v uniji) leta 2004 sprejeli tudi celotno skupno kme- "Prepričan sem, da nihče v Bruslju ne želi škoditi slovenskemu kmetijstvu, problem je v tem, ker se Slovenija tako zelo močno razlikuje od drugih Medtem ko se drugim kandidatkam s sprejetjem predlaganih pogajalskih izhodišč povečujejo cene in proračunske podpore, se pri nas oboje zmanjšuje," ugotavlja dr. Erjavec in poudarja, da so pri enaki obravnavi vseh kandidatk učinki za Slovenijo v povprečju povsem drugačni kot za druge države. tijsko politiko. Dosedanje prilagajanje skupni politiki ni bilo nespametno, nismo pa računali na enakopravno obravnavanje kandidatk. Vsi smo imeli v glavi "avstrijsko zgodbo" vključevanja, pozabili pa smo, da smo v paketu revnih, politično pomembnih držav, ki pridobijo s pristopom že na bistveno nižji ravni neposrednih plačil kot .Slovenija," je dejal dr. Erjavec in priznal, daje bil dokument, ki ga je Evropska komisija predstavila 30. januarja, presenečenje tudi za slovenske pogajalce, ki so že štiri leta v stiku z bruseljsko administracijo. Slovenija močno odstopa od ostalih kandidatk "Dokument pomeni za Slovenijo prevzem obstoječe skupne kmetijske politike, vendar postopno vključevanje v finančne okvirje. Državam kandidatkam ne dopušča izhoda v neke svoje politike, ampak sprejetje evropskega reda, ki ima le eno kozmetično napako - namreč lo, da ni dovolj denarja. Kdor misli, da je možno spremeniti berlinske sklepe, s katerimi so določili finančni okvir unije do leta 2006, je naiven. Dokument Evropske komisije je sprejemljiv tudi za članice unije, saj ne posega v njihove privilegije niti ne spodbuja reforme kmetijske politike, hkrati pa drŽave kandidatke pri neposrednih plačilih kar za deset let izloča iz enakovrednega obravnavanja. Prepričan sem, da nihče v Bruslju s tem ne želi škoditi slovenskemu kmetijstvu, problem je v tem, da Slovenija tako močno odstopa od drugih. Te države bodo / vstopom v unijo pridobile, saj se jim bodo povišale odkupne cene in podpore, slovensko kmetijstvo pa to lahko pokoplje," meni dr. I {rjaveč in dodaja, da bodo v taksnih razme rah tudi razvojno sposobni kmetje nehali investirati in da bodo v kmetijstvu ostali le tisti, ki nimajo kam iti. "Ker denarja ni dovolj, razumemo, da so neposredna plačila nižja do leta 2006, a le zakaj nas silijo v dolgo prehodno obdo bje po letu 2007. v ozadju tega so lahko le interesi kmeti|skih lobi jev v Evropi, ki poskušajo širitev unije ločevati od notranje reforme in ki se dobro zavedajo, da bi se denarji potici razdelili na novo. (!e je l \ ropska komisija kje pri sluhnila interesom Slovenije, po tem |i je pn tem. ko je državam kandidatkam omogočila, da pri neposrednih plačilih krijejo razli kodo višine, kakršna velja v pred pristopnem obdobni, ne pa \ drža vah, članicah urujo. To je dodatni strošek širitve, velik okrog 80 milijonov evrov, za katerega bi v pogajanjih z unijo morali doseči vsaj to, da bi v prehodnem obdobju lahko sami odločali, kako bomo s tem denarjem obvladovali trge." V unijo 2004, kvote pa iz leta 1998 "Kar zadeva predlagane kvote in referenčne količine, so večinoma korektne in pripravljene na osnovi podatkov za obdobje 1995 - 1998, problem je v tem, da so ob zadnji širitvi unije upoštevali podatke o količinski pridelavi v zadnjem letu pred vstopom, Slovenija in ostale kandidatke pa naj bi vstopile v unijo 2004 s količinami iz 1998. leta. To ni pošteno inje lahko le izhodišče za pogajanja," je dejal dr. Erjavec in poudaril, daje tak predlog zato, ker se v uniji bojijo presežkov hrane in ker je t0 tudi eden od načinov za prihranitev denarja. Slovenija je predlagala v povprečju 60 odstotkov višje kvote in referenčne količine, kot jih predlaga komisija, vendar pa vsebujejo tudi nacionalni interes, to je preobrazbo kmetijstva, ki ima v primerjavi z evropskim še vedno štirikrat manjše kmetije-deset do dvajset odstotkov nižje pridelke, le štiri odstotke izobraženih in dve tretjini ostarelih kmetov... "Kaj narediti? Pogajati se. JaZ sem realist. Doseči številke, k°l jih je predlagala Slovenija, bo /clo težko. Problem bo predvsem pri mleku. V Sloveniji je nekaj $P mladih kmetov, ki investira/?' prehajajo z deset, dvajset na deset, petdeset, šestdeset krav-s sto na štiristo tisoč litrov mleka na leto... Na te kmete ne smemo P0' zabiti niti jih prepustiti trgu. KKr bodo kvote naprodaj po 0.5 do 1eU> Sodobne telekomunikacije celo povečujejo promet pošte Kljub izrednemu razvoju elektronskih telekomunikacij, pa pisemski promet ne upada, število paketov pa se je v šestih letih povečalo za petkrat. Gradili ali obnavljali bodo na kar osmih poštah po Gorenjskem. Kranj - Pred nekaj dnevi je Poslovna enota Pošte Slovenije v Kranju izdala elaborat "Stanje poštnega omrežja na Gorenjskem" in ga, kot že šest let doslej, poslala vsem 17 občinam na Gorenjskem z željo, da pripravijo svoje pripombe. V njem se podrobneje predstavljajo in razgrinjajo svoje letošnje načrte. Mi smo se pogovarjali z direktorjem enote mag. Miranom Čehovinom. Kakšen je namen elaborata "Stanje poštnega omrežja na Gorenjskem", ki ste ga izdali pred kratkim? "Omenjeni elaborat izdajamo vsako leto od leta 1995 z željo, da okolju, v katerem delamo, predstavimo svoj razvoj, razvoj naših storitev in da vse to čim bolje prilagodimo željam in potrebam tega okolja. Smo izvajalec javne gospodarske službe, kjer je posebnega pomena naša dostopnost, naša neprestana modernizacija, delovni čas mora biti prilagojen uporabnikom, in želimo si, da bi se še naprej razvijal prijazen odnos do uporabnikov." Koliko pa je pravzaprav zaposlenih na poštah po Gorenjskem? "Pošta Slovenije je velik poslovni sistem, v katerem je .zaposlenih več kot šest tisoč delavcev, na Gorenjskem, kjer predstavljamo približno desetino, pa trenutno dela 503 zaposlenih. Samo v lanskem letu je naš promet narasel za 16 odstotkov, kar kaže zelo dinamični razvoj, prihodki za 10 odstotkov, v zadnjih treh letih smo zaposlili kar 50 novih delavcev. Ker srno delovno intenzivna panoga, le posebna pozornost namenjena kadrom, ki ga razumemo kot bogastvo in ne strošek. Leta 1997 je PoŠta Slovenije izdelala strategijo razvoja do leta 2005, v kateri je opredeljen razvoj naših storitev. Posebnega pomena pa je seveda tudi organizacija. Čeprav vemo, da smo na področju elektronskih telekomunikacij priča izredno burnemu razvoju, pa je zanimivo, da promet klasičnih poštnih storitev ne upada, nasprotno, tudi nove komunikacije povzročajo povečan Promet. Samo primer pošiljanja računov in položnic za mobilno telefonijo, internetne storitve, naročanje in kupovanje na daljavo bistveno vpliva na število pisemskih pošiljk in paketov. Tudi pri razširjenem plačevanju s plastičnimi karticami opažamo, da se ga nekateri izogibajo in prav preko pošte še vedno uporabljajo gotovino." Pošta Slovenije ostaja monopolist pri pisemskih pošiljkah, pri paketih pa že ima kar močno konkurenco. Kako jo občutite? "Mirno lahko rečem, da smo že vse od leta 1995, razen pri pismih in dopisnicah do 100 gramov, v trdem konkurenčnem boju na trgu. S kakovostjo storitev se lahko pohvalimo, saj ugotavljamo, da je v šestih letih porasel promet s paketi od 50 na 250 tisoč. Po našem mnenju je, bolj kot cena, odločilna dostopnost in točnost dostave. Če se primerjamo z Evropo, lahko ugotovimo, da je bilo lani prenesenih 41 milijonov pošiljk ali 210 pošiljk na prebivalca, v evropskem merilu pa je povprečje 241 pošiljk na prebivalca. V Avstriji, kjer se živi podobno kot v Sloveniji, pa je ta številka okoli 400, zato pričakujemo še nadaljnje poraste števila naših storitev." Alije mogoče v vrstah poštnih delavcev govoriti o zamenjavi generacije? "Resnično bi lahko govorili o tem. V zadnjih sedmih letih je veliko naših delavcev odšlo v pokoj in kar 60 odstotkov je sedaj mlajših od 40 let. Mladi so bolje izobraženi, prinašajo tudi nove ideje, ki jih sistematično zbiramo ter nagrajujemo. V sistemu stalnega izboljševanja našega poslovanja v povprečju uresničimo vsako deseto. Naj še dodam, da vsako leto kar 60 odstotkov naši delavcev vključimo v različne oblike izobraževanja." Pretekli teden nas je neka bralka opozorila na to, da opaža z novim mladim poštarjem precej hitrejšo dostavo, včasih se mu celo preveč mudi. Ker je zbolela, se iz postelje ni mogla dovolj hitro odzvati njegovemu zvonjenju in na tak način zamudila priporočeno pošiljko. Koje nato prosila za ponovno dostavo, tej prošnji ni bilo ugodeno. Je to prav? Mag. Miran Čehovin "Žal mi je, da je do tega prišlo. Mi želimo ustreči strankam in v takih posebnih primerih resnično ne bi smel biti problem ponovna dostava. Prepričan sem, da je opisan primer izjema in ne pravilo." V elaboratu posebej poudarjate stalno modernizacijo, zlasti z računalniki pri plačilnem prometu. Zal pa je ostala Poštna Banka skoraj edina brez elektronskega bančništva. Zakaj se pri tem zanašate na to, da stranke morajo obiskati vaše bančno okence? "Že sem omenil, da sodobna plačilna sredstva, tudi v nasprotju z našimi pričakovanji, niso bistveno vplivala na obseg poslovanja z gotovino, saj je ta upadel le za 4 odstotke. Ljudje so navajeni plačevati svoje račune na poštah, vse več, zlasti upokojencev pa se odloča za dostavo gotovine preko poštarja na dom, s čimer se izognejo čakanju v vrstah. Kar pa zadeva Poštno banko, ki je v popolni lasti Pošte Slovenije, pa tudi mi opažamo potrebo po poslovanju na daljavo in odgovorni nam zagotavljajo, da bo to možno v pol leta." V Sloveniji je zelo aktualna tudi razprava o tako imenovanem digitalnem razkoraku, ki ga želi ministrstvo za informacijsko družbo zmanjšati tudi z e-šolami, e-vasmi, nič pa ni slišati o tem, da bi se pošta s svojo zelo razvejano mrežo vključila in začela postavljati javne dostopne točke do Interneta oziroma e-pošte. Ali kaj razmišljate o tem? "Kolikor imamo informacij potekajo med pošto in ministrstvom za informacijsko družbo intenzivni pogovori o namestitvi internet-nih terminalov na vseh poštah. Nenazadnje gre za podporo storitvam državne uprave, pošte in drugih ponudnikov. Mi smo s tem v Kranju in na Bledu že poskusili pred štirimi leti, vendar očitno malo prezgodaj, ko to še ni bilo tako aktulano in ni bilo povpraševanja. Eden takih terminalov deluje na letališču Brnik, vsekakor pa bomo ta projekt pospešili." Kakšni so vaši investicijski načrti? "Mi se zavedamo, da je ogledalo kakovosti našega poslovanja tudi urejenost naših enot oziroma pros- torov, zato smo v zadnjih sedmih letih obnovili kar 32 naših objektov. Letos bomo zaključili urejevanje novih prostorov na Primsko-vem, razširjeni bodo prostori pošte v Mavčičah. Največja naša naložba bo gradnja nove glavne pošte v Škofji Loki, ki se bo preselila na Trato, saj bo tam manj problemov s prometom in logistiko, dosedanja pa bo ostala le okenska pošta. Tik pred začetkom gradnje je tudi večnamenski objekt za pošto v Gorjah, začeli bomo z adaptacijo objekta za potrebe pošte v Cerkljah, dogovori tečejo o preselitvi pošte v Selcih. Skupaj s Tehnikom iz Škofje Loke pripravljamo gradnjo večnamenskega objekta s pošto v Gorenji vasi pripravljamo pa tudi nove rešitve za pošto v Bohinjski Bistrici." Tudi letos pričakujete povečan poštni promet? "Za letos ocenjujemo le 4-odstotno rast, saj menimo, da se bo zelo razširjeno pošiljanje nena-slovljenih propagandnih sporočil umirilo. Več pozornosti bo namenjeno računalniški podpori naših storitev in obnovi voznega parka. Pripravljamo pa se z povezovanjem v mednarodne mreže in sisteme na globalizacijo." Lahko pričakujemo letos še kakšno podražitev vaših storitev? "To bo nujno. Pri monopolnih storitvah ugotavljamo izgubo, saj je ekonomska cena za pismo 52 tolarjev, veljavna cena pa 30 tolarjev, pri primerjavah s cenami v Evropski uniji pa zaostajamo za 40 do 60 odstotkov." • Štefan Žargi V SKB banki so lani "pospravili hišo" Potem ko je lani postala večinski lastnik SKB banke francoska bančna skupina Societe Generale, so poslovanje banke prenovili po svojih standardih, kar je povzročilo 19,5 milijarde tolarjev računovodske izgube. Ljubljana - Potem ko je po uspešno zaključeni ponudbi aprila lani postala francoska bančna skupina Societe Generale večinska lastnica SKB banke, so v tej banki izvedli notranjo reorganizacijo, zlasti s prenovo postopkov odločanja o naložbah ter ocenjevanju tveganj in oblikovanju zanje potrebnih zavarovanj. Standardom Societe Generale so prilagodili tudi vrednotenje kreditnega portfelja v skupni višini 90 milijonov evrov in vzporedno z oblikovanjem rezervacij je Societe Generale dokapitalizirala SKD banko v višini 71,8 milijona evrov. Oblikovanje tako velikih rezervacij, s katerimi postaja SKB banka najvarnejša banka v Sloveniji (kapitalska ustreznost se je dvignila iz 8 na 11,4 odstotka) pa je vplivalo na lanski poslovni rezultat, saj so zabeležili 19,5 milijarde tolarjev izgube. Kljub temu je banka ostala zelo dobro likvidna, bilančna vsota je lani porasla za 20 odstotkov, za 28 odstotkov pa so se povečali depoziti. Banka je lani dosegla za 10 odstotkov višje obrestne prihodke in čisti dobiček iz finančnih poslov je lani porasel kar za 110 odstotkov. SKB banka je imela ob koncu lanskega leta 1084 zaposlenih, kar je za približno 100 manj kot leto poprej, ključna usmeritev v naslednjem srednjeročnem obdobju pa je krepitev poslovanja s prebivalstvom, majhnimi, srednjimi in velikimi podjetji ter javnim sektorjem v Sloveniji. Do leta 2005 želijo doseči 15-odstotni delež in približati razmerje med stroški in prihodki ciljnemu razmerju v Societe Generale. Po besedah predsednice uprave Cvetke Selšek je SKB banka z lansko prenovo izpolnila tudi vsa priporočila Banke Slovenije ter se približala tudi baselskim standardom, kar ostale slovenske banke verjetno še čaka. Sicer pa se občutno povečuje poslovanje z občani, saj mesečno sklenejo 7000 pogodb o trajnikih in 1000 pogodb o poslovanju preko interneta. Pripravili so precej novih zelo ugodnih oblik varčevanja, zelo dostopna potrošniška posojila, za stanovanjska posojila pa so prepričani, da so trenutno najugodnejša na trgu. Poleg že uveljavljene plačilne kartice Eurocard uvajajo novo ponudbo z zlato kartico Visa. ki zagotavlja uporabnikom vrsto prednosti in zavarovanj. Rezultati v januarju že kažejo na to, da bo poslovanje v prenovljeni banki uspešno. Na vprašanje francoskemu članu uprave Bernardu Koeningu, ali so pri tem "čiščenju" SKB banke in njeni reorganizaciji naleteli še na morda neznana negativna presenečenja, je bil odgovor nikalen, celo nasprotno, po njegovih besedah je bilo zanje kar nekaj pozitivnih novosti. Prepričan je, da je SKB banka perspektivna banka, Slovenija perspektivna država, in ni jim žal4 da so se odločili za nakup. • Š. Z. Finančna injekcija za jeseniško klavnico Občina Naklo je sprejela predlog Jeseniških mesnin za odkup delnic družbe. Iz letošnjega proračuna bodo namenili 5 milijonov tolarjev za posodobitev klavnice. Naklo - Družba Jeseniške mesnine odkupi največ živine z območja občine Naklo, veliko pa je tudi zakolov v sili. Komisija za kme-JjjJttVO in odbor za gospodarstvo sta predlagala občinskemu svetu, «a večji del sredstev za pospeševanje kmetijstva namenyo letos za d°kapitali/.acijo družbe. Vsi niso podprli predloga, vseeno pa je Prevladalo spoznanje, da morajo pomagati pri ohranitvi klavnice. Ponudbo JeseniSkib mesnin za koder so samo leta 2000 pripelja ^kapitalizacijo družbe sov Nak- li X2 živali v zasilni zakol. Oba C|n prvič tehtali lansko jesen. Že obrata sla tehnološko zastarela in |«trai so elani občinskega sveta ne ustrezala evropskim normati-J'vedeli, da je obstoj klavniškega vom. Zato nameravajo posodobiti J" P^delovalncj-'a obrala na lese klavnico, tja preseliti obrat prede lave in si pridobiti obrtniški sta tus. Obnovo morajo izpeljati do konca leta 2002, sicer jim grozi prepoved obratovanja. Ker sami nimajo denarja za skoraj stomili Alcan /;> Gorenjsko pomemben. K|avnica opravlja zakole govedi, guičev in drobnice za kmete s s"l'('"a območja. Največ živine odkupi pi;,v iz občine Naklo, od jonsko naložbo, so sklenili ponuditi odkup lastninskih deležev tudi gorenjskim občinam. Na ta korak so se v Naklem odločili počakati do sprejema letošnjega proračuna, vendar so sredstva za ta namen v njem le rezervirali. Na februarski seji so dobili še več informacij 0 načrtovani investiciji družbe JEM. Direktor Jasim Mrkalj je povedal, da so se jo doslej odločile podpreti občine Kranjska (fora s 6, Jesenice s 5 in Žirovnica s 3 milijoni tolarjev. Kmetijske za druge Sava Lesce, Bled in Naklo bodo odkupile skupno za 28 milijonov tolarjev delnic, odločitev o tem pa te dni sprejema tudi Kmeč- ka družba. Predsednik komisije za kmetijstvo Jaka Korenčan je ugotovil, da se kmetje strinjajo z. vlaganjem v jeseniško klavnico; sami so za to zbrali 10 milijonov tolarjev, občina Naklo pa naj bi od skupno 7,6 milijona tolarjev iz programa za pospeševanje kmetijstva v ta namen dodelila 5 milijonov tolarjev. Predlog sta podprla tudi odbor za gospodarstvo in občinska uprava, vendar je bilo med razpravo slišali nekaj nasprotnih mnenj. Isto seje ponovilo ob glasovanju, a je večina odločila, da bo občina Naklo sodelovala pri dokapitaliza-ciji družbe Jeseniške mesnine. • Stojan Saje V centru Kranja, na Gregorčičevi 10, ODDAMO V NAJEM urejene in delno opremljene - PISARNIŠKE PROSTORE (II. nadstr.) v izmeri 135 m2 in - SKLADIŠČNE PROSTORE (klet) v izmeri 60 m2. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe za najem poslovnih prostorov v 8-ih dneh po objavi v časopisu na naslov: Sava Medical in storitve, d.o.o. - Rent dejavnost Škofjeloška cesta 6, 4502 Kranj. Vse informacije lahko dobite pri ga. Emi Zaje na telefonski številki 04/20-65-892 ali GSM 041/77-26-77. Poslovna skupina Sava S* Mercator Vsak ^ teden J izbranih izdelkov Skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije Gre za dolgotrajen proces Globalne in regionalne krize, ter poglabljanje evropskih integracij, so od Evropske unije zahtevale odločnejše ukrepe na področju zunanje in varnostne politike. Leta 1993 je bila z Maastrichtsko pogodbo formalno ustanovljena skupna zunanja in varnostna politika EU (SZVP), Amsterdamska pogodba ter nadaljna zasedanja Evropskega sveta so uvedla pomembne spremembe pri oblikovanju politike po letu 2000. opisani strukturi treh stebrov, danes SZVP predstavlja drugi steber, ki je v celoti medvladen in same institucije EU tu nimajo posebne moči, kvečjemu so v svojem delovanju enakovredne delovanju držav članic. Osnovno pravilo sprejemanja politike je soglasnost. V bistvu se je celoten proces politike začel intenzivirati, ko se je Evropa začela zavedati zunanjih meja. Danes so te sicer v Centrali Evropi, vendar pa prihaja do širjenja, do sprememb. Evropa sama namreč deluje vedno v smeri preprečevanja, torej preventive - če se le da. V tem se razlikuje od Amerike. Cilj SZVP naj bi bilo strateško okolje ter mirna, stabilna in varna Evropa. Po Hostnikovem mnenju so ti cilji zelo na široko zastavljeni in najbolj pomembne so potem možnosti, pogoji uveljavitve - na kak način torej pride do uveljavitve ciljev. Gre pač za neke zamisli, instrumente na področju zunanje in varnostne politike. Ti pa še niso operativni. Slovenija že deluje v skladu z cilji SZVP. Stvari se počasi premikajo. Potrebno je poudariti tudi obrambno, vojaško komponento politike. Tu se potem pojavi vprašanje odnosa, sodelovanja Nata in EU, posledično EU in ZDA. Ne smemo pa zanemariti tudi ostale Evrope, zunanjih vplivov na Evropo. Izzivi, ki se pojavljajo so obsežni in zahtevajo tehtna razmišljanja. Njihova težavnostna stopnja ni zanemarljiva. "Za dolgotrajen uspeh bo potrebna jasno začrtana SZVP," meni Hostnik, ki ostaja optimist. • Alenka Brun Razpis Urada vlade za informiranje Sofinanciranje nevladnih neprofitnih organizacij Ljubljana - Urad vlade za informiranje je prejšnji teden objavil že šesti razpis za sofinanciranje informativno komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij, ki obravnavajo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in posledice članstva v EU. Za podporo projektom nevladnih organizacij ima urad letos na voljo 20 milijonov tolarjev. Urad vlade za informiranje želi z razpisom spodbuditi nevladne neprofitne organizacije, da se aktivno vključijo v procese seznanjanja javnosti o vsebinah, ki so v interesu članstva teh organizacij in tudi v interesu prebivalcev Slovenije nasploh. Kot so zapisali v Uradu vlade za informiranje, bodo imele prednost dejavnosti, ki prispevajo k širjenju obsega in dvigovanju ravni javne razprave o različnih vidikih in učinkih članstva na področju regionalnega razvoja, kmetijstva, agroživilstva, za posamezne industrijske panoge, za ohranjanje kulturne identitete in nacionalne suverenosti ter razprave o prihodnosti EU. Poleg tega bodo imele prednost tudi aktivnosti, namenjene mladim, kmetom, podeželskemu prebivalstvu ter invalidom in pripadnikom narodnih skupnosti. Več informacij o razpisu je Urad za infomiranje objavil na spletni strani evropa.gov.si in v uradnem listu, ki je izšel minuli petek. • Špela Žabkar Predavatelj Ivan Hostnik Ljubljana - V okviru Evropskih sred je bilo v Centru Evropa v Ljubljani predstavljen nastanek in zgodovinski pregled SZVP, trenutno stanje na področju SZVP s posebnim poudarkom na nastajajoči skupni varnostni in obrambni politiki ( SEVOP). Predstavljeni so bili tudi pogledi na razvoj in perspektive evropske varnosti v kontekstu nove varnostne paradigme, govorilo pa se je tudi o razmerju EU do zveze Nato in o evropski varnostni strukturi v nastajanju. Predaval je mag. Ivan Hostnik, svetovalec vlade in vodja oddelka za mednarodno varnost v Centru za strateške študije na Ministrstvu za obrambo. Hostnik je predstavil svoj pogled na SZVP. Meni, da gre za zelo kompleksno tematiko, za proces, ki se godi na tem področju. Pri predstavitvi politike je predvsem izpostavil zgodovino, trenutno stanje po Amsterdamski pogodbi in evropsko obrambno politiko, razmerje z Natom in perspektive evropske varnosti, kjer prihaja v ospredje izraz kooperativna varnost. V bistvu je SZVP nadgradnja koncepta evropskega političnega sodelovanja, katerega začetki se gajo v 70. leta. V strukturi EU, v Pomoč malim in srednjim podjetjem Program poslovnega sodelovanja BAS Vrednost projektov, vključenih v program BAS, je skoraj 1,3 milijona evrov, pri čemer je program BAS prispeval 44 odstotkov, torej dobre pol milijona evrov. Ljubljana - Namen programa BAS (Business Advisory Service) je povečati konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter zagotoviti razvoj slovenskega trga poslovnega svetovanja, je na predstavitvi programa BAS v Centru Evropa dejal Miha Švent, direktor programa. Dodal je, da program BAS ponuja pomoč pri definiranju in pripravi projektnih načrtov ter pomaga podjetjem pri iskanju in izbiri svetovalcev. Od lanskega aprila je bilo pod okriljem programa BAS izpeljanih 13 projektov, trenutno je v program BAS vključenih 63 projektov. Skupna vrednost vseh projektov je po besedah Mihe Šven-ta skoraj 1,3 milijona evrov, pri čemer je program BAS prispeval 44 odstotkov, torej dobra pol milijona evrov. "V naslednjih dveh letih načrtujemo 120, 130 projektov," je napovedal direktor programa BAS in hkrati izrazil upanje, da bodo pristojni v Londonu odločili, da program BAS še naprej ostane v Sloveniji. Pri slovenskem programu BAS je do sedaj sodelovalo 51 svetovalcev in organizacij, od tega je bilo 46 domačih. V program je bilo od lanskega aprila, koje pro- gram zaživel tudi v Sloveniji, vključenih 67 strokovnjakov, ki so poskrbeli za izvedbo posebnih nalog. "Gre za posredovanje imen poslovnih svetovalcev in ekspertov, ki pomagajo podjetjem pri uresničevanju njihovih zahtev in potreb," je poudaril direktor programa BAS Miha Svetit. Vsekakor pa se, kot je dejala Ajda Potokar, podjetje samo odloči, ali bo predlagani projekt izve- Program BAS je začel v Baltskih državah delovati leta 1994, se od tod razširil v Rusijo, Evropo in Azijo, lani pa je prišel tudi v Slovenijo. Vodi ga Evropska banka za obnovo in razvoj, pri nas ga preko programa Phare financira Evropska komisija. Program poslovnega sodelovanja podpira razvoj in rast slovenskih malih in srednjih podjetij. Program BAS krije do 50 odstotkov stroškov svetovalnih storitev, znesek enkratne subvencije pa je omejen na 10 tisoč evrov. Podatki o delovanju programa BAS za Slovenijo so zbrani na spletni strani www.bas-slo.net dlo ali pa bo ostalo zgolj pri predlogih in načrtih. Včasih načrti ostanejo le na papirju, sta dejala predstavnika programa BAS, in dodala, da je za uspešno uvajanje predlaganih projektov nujno sodelovanje zaposlenih. Katerim podjetjem je namenjen program BAS? V program se, kot je dejala vodja projektov Ajda Potokar, lahko vključijo podjetja, ki se ukvarjajo s široko paleto dejavnosti: izjema so tista podjetja, ki se ukvarjajo z osnovno kmetij- sko predelavo, poslovanjem z nepremičninami in neetičnimi dejavnostmi. Med slednje, je razložil direktor programa BAS za Slovenijo, spadajo dejavnosti, povezane z orožjem in alkoholom. Poleg tega morajo biti podjetja večinska zasebna in slovenska ter imeti od 15 do 500 zaposlenih. Projekti, pri katerih sodeluje program BAS, pa so "kratkoročni, intenzivni in ciljno usmerjeni", je dejala Ajda Potokar in poudarila, da je pri tem izvzeto pravno in davčno svetovanje. Kot sta dejala predstavnika projekta BAS za Slovenijo, so bila do zdaj vsa podjetja zadovoljna s ponujenim svetovanjem. • Spela Zabkar Za e-poslovanje lokalnih skupnosti Gorenjska ^ Banka Banka s palubom OBJAVLJAMO DELOVNO MESTO SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA Od kandidatov pričakujemo: • univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri • eno do dve leti delovnih izkušenj • računalniška znanja (Word, Excel) • znanje enega tujega jezika • zaželjena znanja in izkušnje na področju bančništva Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili /a nedoločen čas in 5-mcsečnim poskusnim delom. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslov: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleivveisova cesta 1, 4000 Kranj, sektor splošnih poslov. Našo ponudbo si lahko ogledate na spletni strani: www.gbkr.si in nam prijavo pošljete na elektronski naslov: objava(S)gbkr.si. Gorenjska^? Banka Banka d posluhom Da bi dosegli razvoj storitev e-poslovanja za potrebe prebivalcev, večjo uporaba sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij, povečali dostopnost do informacij javnega značaja in povezovanje javnopravnih evidenc, kar vse lah ko bistveno pripomore k moderni zaciji občinskih uprav, so se na Ministrstvu za informacijsko družbo odločili, da bodo predvidoma v marcu objavili dva razpisa za sofinanciranje projektov razvoja e-poslovanja občinske uprave. Razpisa bosta potekala v sodelovanju z Uradom za lokalno samoupravo Ministrstva za notranje zadeve in Centrom Vlade RS za in formatiko. Predvidena sta dva vsebinsko soodvisna razpisa. Prvi razpis posega na področje razvoja dolgoročnih usmeritev uvajanja e- poslovanja na občinski ravni, drugi pa obsega razvoj aplikativnih rešitev na podlagi spletne tehnologije in centralne vstopne točke po načelu življenjskih situacij in varnega e-poslovanja. Na razpis se bodo lahko prijavile posamezne občine oziroma njihove različne oblike interesnega ali poslovnega združevanja. Pričakujejo, da bomo preko rešitev iz tovrstnih sofinanciranih projektov občani dobili možnost za večjo in boljšo dostopnost do informacij in e-storitev in s tem tudi večjo možnost vplivanja na proces odločanja in sooblikovalca občinske uprave. To naj bi v veliki meri prispevalo k celoviti podobi sodobne, moderne in državljanom prijazne javne uprave. Poleg omenjenih projektov na lokalni ravni bo ministrstvo za infor- macijsko družbo tudi letos sofinanciral ostale projekte s področja razvoja informacijske družbe. Lani sofinancirane projekte, s seznamom prejemnikov in višino sredstev, si lahko ogledate tudi na spletnih straneh ministrstva (www.gov.si/mid) v rubriki Razpisi, kjer bosta objavljena tudi omenjena letošnja razpisa. Dodajmo še informacijo o tem. da je bilo na podlagi zaključnih poročil o sofinanciranju civilno družbenih iniciativ - usposablja nja za informcijsko družbo, ugotovljeno, da je brezplačne tečaje lani obiskovalo 1166 udeležencev na sedemnajstih lokacijah po Sloveniji, med katerimi so bili mladi, socialno šibkejši, brezposeln'-upokojenci, kmetje, učitelji tej ljudje s posebnimi potrebam' Obisk je presegel vsa pričakovanja, zato bodo s tovrstnimi izobraževanji nadaljevali tudi letos. • Štefan Žarg' Nova .računalniška učilnica na kranjski fakulteti Poslej tudi Mobibeležnica Ljubljana - Družba Mobitel bo 26. februarja uvedla novo storitev Mobibeležnica, ki združuje dosedanji storitvi GSM Mail in Moj WAP. Gre za nadgradnjo obeh storitev, ki uporabnikom omogoča upravljan je elektronske poŠte z GSM aparatom prek sporočil SMS«li VVAP-a. V okviru Mobibeležniee lahko uporabniki upravljajo z. elektronsko pošto v svojih nabiralnikih na različnih strežnikih (npr. Pinkponk, Siol, Yahoo), nastavitve za to pa opravijo na Mobitelovi web postaji Pinkponk. Novost je tudi obveščanje o novo prispeli pošti na Pinkponku prek SMS sporočil. Storitev Mobiheležniea je vsem naročnikom Mobitel GSM in Mobiuporabnikom na voljo brezplačno, obračuna se le prenos podatkov oziroma poliljanjc sporočil SMS po obstoječih cenikih. Elektronska postaje nedvomno ena Izmed najbolj priljubljenih oblik komunikacije, zalo predstavlja Mobiheležniea edin stven nabor različnih oblik pregledovanja in upravljanja z uporahniko vo elektronsko pošto (prek SMS a in VVAP-a). Vsi dosedanji uporabniki (iSM Maila bodo dobili nov brezplačni elektronski naslov, ki si ga morajo sami aktivirati na Pinkponku. Vsa elektronska pošta, ki bo uporabniku prihajala na stari naslov, bo avtomatično preusmerjena v nov nabiralnik na Pinkponku, na novo bodo Uporabniki do I. maiva 2002 na Pinkponku morali urediti le nastavitve za prebiranje elek tronske pošte (prenos imenika m že prejetih elektronskih Sporočil). Nastavitve dosedanjih uporabnikov storitve Moj WAP bodo nespTC menjeno prenesene na Pmkponk. Potrebno je le, da se uporabniki pri javijo na straneh Pinkponka. Kranj - Ta teden so na kianjski Fakultet) /a Organizacijske vede sla* nostno otvorili sodobno opremljeno računalniško učilnico, ki j° |l opremilo podjetje Mierosolt Slovenija. Poleg IX računalnikov in kom plela /a spremljanje video konlerene, je fakulteta pridobila tudi m *j* vetje in vso potrebno programsko opremo. Kot so nam povedali pn *j stavniki Microsofta, je podjetje financiralo tudi izobrazbo kadrov prispevalo denar za asistenta, ki ho pomagal pri delu v novi UČuTU ^ Taksna učilnica je pomembna lako za univerzo, km nuli za gOSpOO* sivo in nase podjetje," je ob otvoritvi Microsoftove učilnice ocenil t» ga Kukec, generalni direktor podjetja Microsoft Slovenija. Dodal j< da so navdušeni nad sodelovanjem i Fakulteto za organizacijske vc*» m nad idejami, ki prihajajo iz fakultetnih vrst. v novo utHlnicoje J ^ rosolt Slovenija vložil približno 65 tisoč dolarjev. • Sp. Ž., loto: A- Varen dom in kakovost bivanja Na letošnjem sejmu Dom se bo predstavilo 387 podjetij iz 24 držav, kar je več kot lani, večje je tudi število tujih razstavljavcev. Ljubljana - V ponedeljek, 4. marca, bodo v*prostorih Gospodarskega razstavišča odprli sejem Dom, 41. mednarodni sejem salonov, ki bo odprt do 10. marca. Sejem bo odprl Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Na njem bodo predstavili stavbno pohištvo, montažne hiše, gradbeništvo, ogrevalno, hladilno in bazensko tehniko ter notranjo opremo, sejem pa je namenjen tudi novostim s področja urejanja okolice, čiščenja in varovanja nepremičnin. Na več kot 8000 kvadratnih metrih razstavnih površin bo izdelke in storitve namenjene gradnji, obnovitvenim delom in posodabljanju domov predstavilo 387 razstavljavcev iz 24 držav, največ bo domačih razstavljavcev, med tujimi prevladujejo Avstrijci, na sejmu pa bodo sodelovali tudi razstavljavci iz ZDA. Velike Britanije, Švice, Nove Zelandije, Indije, Južnoafriške republike, Hrvaške in Makedonije. Sejem Dom nadaljuje svojo tradicijo in po besedah Mirana Mateta, vodje sektorja za promocijo v družbi Ljubljanski sejem, spada med najbolj vitalne sejme, ki kljub siceršnji recesiji in upadanju sejemske dejavnosti povečuje tako število razstavljavcev, lani jih je bilo 363, kot tudi število obiskovalcev. Lanski sejem si je ogledalo 40.000 obiskovalcev, toliko jih pričakujejo tudi letos. Večje je tudi število neposredno udeleženih tujih razstavljavcev. Cene razstavnega prostora bodo precej visoke, kar je po Matetovih besedah posledica zelo visoke najemnine, saj Ljubljanski sejem, d.d., letno Gospodarskemu razstavišču plača 3,5 milijona nemških mark najemnine. Na sejmu bodo predstavili blagovno znamko Hiša in masivne lesene hiše Riko, ilovnate gradbene materiale, pripravili bodo tudi dan izolacije Izoterm. Razstavljavci bodo sejem popestrili s številnimi demonstracijami, ugodni- mi sejemskimi popusti za predstavljeno blago in s strokovnimi posveti. V četrtek bo v dvorani Forum 4. posvet o montažnih hišah, ki ga bo pripravilo Združenje za lesarstvo, Sekcija proizvajalcev montažnih hiš Gospodarske zbornice Slovenije, na njem bodo predstavili večnadstropno mon- tažno gradnjo, protipotresno varnost in novi pristop oblikovanja zahtev za toplotno zaščito in učinkovito rabo energije v stavbah. Istega dne bo združenje pripravilo tudi okroglo mizo z naslovom Za kakovost bivanja mi gre!, na kateri bodo opozorili na varstvo kupcev montažnih hiš, ki so po- železnice v času sejma nudijo popuste pri nakupu vozovnic. Sejmu Dom bo aprila sledil sejem kuli-narike, glavnina sejma bo jeseni, poleg sejma Dom pa spadata med kakovostnejše in dobro obiskane sejme tudi sejma pohištva in elektronike. • Renata Škrjanc Razpis mojstrskih izpitov Kranj - Novembra lani so po skoraj 40-letnem premoru, leta 1963 so jih nehali podeljevati, podelili prve mojstrske diplome, s katerimi so ponovno uvedli mojstrske izpite. Prejelo jih je 187 mojstrov. Prvi razpis je bil objavljen poleti leta 2000, za 47 mojstrskih nazivov pa se je prijavilo več kot 800 kandidatov. Največ prijavljenih je bilo za mojstrski naziv avtomehanika in frizerja. Letošnji razpis za mojstrske izpite bo od 15. februarja do 16. marca. Kandidati za mojstrski izpit morajo uspešno opraviti vse štiri dele mojstrskega izpita, pravilnik o mojstrskih izpitih določa tudi izjeme. Kandidatom, ki najmanj deset let opravljajo obrtno dejavnost lahko pristojni izpitni odbor na osnovi ugotovitve, da so obrtne dejavnosti opravljali po kriterijih mojstrstva in poslovno uspešno, priznajo prvi in drugi del mojstrskega izpita, za priznanje praktičnega dela izpita (prvi del) pa jim odbor lahko določi delovni pre-iskus. Z dopolnitvijo pravilnika o mojstrskih izpitih lahko kandidati uveljavljajo priznanje prvega praktičnega in drugega strokovno-teoretičnega dela mojstrskega izpita tudi na osnovi najmanj deset letne zaposlitve pri delodajalcu, ki je opravljal poklicna oziroma strokovna dela, za katera želi opravljati mojstrski izpit. O tej možnosti odloča pristojni izpitni odbor. Najdražja je pridobitev mojstrskega naziva livarja, ki stane dobrih 357.000 tolarjev, najcenejši pa je mojstrski naziv dimnikarja, za katerega mora kandidat plačati dobrih 272.000 tolarjev. Prijavnice za mojstrski izpit kandidati dobijo na območnih obrtnih zbornicah. • Renata Škrjanc 1111 li n 111 Vi n 111II Mi praznujemo 10. obletnico, vi prihranite 10 odstotkov! Gl> deseti obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem CrgU smo vam pripravili posebno presenečenje: •0 % popUst za nase jubilejne modele Mazda 323F. Tako boste Mazdo 323F 1,41 Evision lahko odpeljali *a 2.792.100 tolarjev, Mazdo 323F l,6i Exclusive za 3.109.900 tolarjev m Mazdo 323F l,6i Evision pa za 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi Odlična oprema: ABS, 4 varnostne blazine, klimatska na/irava, električno nastavljiva ogledala, električni potnik, stekel m centralno zaklepanje, ZatO EOOm-ZOOfn do Vasega najbližjega prodajalca i vozili Mazda! Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96 Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 gosto ob poplavi različnih tujih ponudnikov montažnih hiš žrtve zavajajočih nizkih cen, njihove slabe izkušnje pa so slaba reklama za celotno montažno gradnjo. Za spremljajoče strokovne prireditve bo poskrbela tudi Zveza lesarjev Slovenije, ki bo v času sejma pripravila posvete o večetažni gradnji lesenih hiš in njihovem projektiranju, saj se razvoj v svetu nagiba h gradnji večnadstropnih in večstanovanjskih objektov, o nosilnosti elementov montažnih hiš in o novem pristopu k oblikovanju zahtev za toplotno zaščito in učinkovito rabo energije v stavbah. Sejem bo odprt od 9. do 19. ure, cena vstopnic za odrasle je 1.100 tolarjev, za dijake, študente, upokojence in otroke od 10. leta 850 tolarjev, invalidi imajo brezplačen vstop. Slovenske Dualno izobraževanje za 29 poklicev Kranj - Slovenski osmošolci, letos jih je 24.000, se morajo do 6. marca odločiti, kje bodo nadaljevali svoje šolanje. Bodoče šole so si ogledali na informativnih dnevih sredi februarja. Vpišejo se lahko na gimnazije in ostale srednje šole, šolanje pa lahko nadaljujejo tudi v dualnem izobraževanju. Med prostimi mesti, ki jih osmo-šolcem ponujajo srednje šole, je tudi 2084 učnih mest, ki sta jih razpisali obrtna in gospodarska zbornica. Mladi se lahko izobražujejo za 29 poklicev po dualnem načinu, kar pomeni v šoli in pri delodajalcu. Tako izobraževanje v Sloveniji poteka peto leto, vanj je trenutno vključenih 2750 vajencev. Veliko prostih vpisnih mest je za smeri zidar, tesar, klepar-krovec. instalater strojnih instalacij, kamnosek, konstrukcijski mehanik in orodjar v kovinarstvu ter tapetnik. Po podatkih delodajalcev v teh poklicih primanjkuje delavcev z ustrezno izobrazbo, kajti mladi se raje odločajo za poklice avtomehanika, frizerja in mizarja, čeprav so možnosti zaposlovanja v teh poklicih manjše. Obrtna zbornica Slovenije poklice predstavi na vsakoletnem celjskem obrtnem sejmu. Poklicno izobraževanje nudi možnost zagotovljenega delovnega mesta v poklicih, kjer delavcev primanjkuje, dijakom pa omogoča poklicno tehniško izobraževanje ter možnost mojstrskega naziva s priznano V. stopnjo strokovne izobrazbe. • R. S. SEJEM DOM • VSE ZA DOM • INTERIERJI • GRADBENIŠTVO IN STAVBNO POHIŠTVO • KERAMIKA IN KOPALNIŠKA OPREMA • • OGREVALNA IN HLADILNA TEHNIKA • • VAROVANJE • UREJANJE OKOLICE • LJUBLJANSKI SEJEM WWW.LJUBUANSKI-SEJEM.SI Manj kot milijarda primanjkljaja Slovenija je lani prvič po letu 1997 imela v blagovni menjavi s tujino manj kot eno milijardo dolarjev primanjkljaja. Pomen trgov Evropske unije za slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih malo zmanjšal. Kranj - Po začasnih podatkih državnega statističnega urada je Slovenija lani izvozila za 9,3 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 10,1 milijarde. Blagovni primanjkljaj je znašal 893 milijonov dolarjev in je bil za 491 milijonov manjši kot leto prej. Pokritost uvoza z izvozom je bila okrog 91 -odstotna in je bila precej boljša kot leto prej. Medtem ko je bil uvoz lani približno enak kot leto prej, se je izvoz realno povečal za 5,2 odstotka. To je dobro, vendar precej slabše kot leta 2000, ko se je izvoz v primerjavi s predhodnim letom povečal kar za 11,6 odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Obseg blagovne menjave je bil v prvi polovici leta večji kot v drugem, ko je gospodarstvo že občutilo upadanje rasti. Izvoz v države Evropske unije je porasel le za 3,2 odstotka, kar kaže na to, da se pomen teh trgov za Slovenijo v zadnjih letih malo znižuje. Slovenija je v države EU izvozila 62 odstotkov vsega blaga, delež uvoza iz teh držav pa je znašal skoraj 68 odstotkov. Presežek v blagovni menjavi je imela le z Nemčijo in Dansko, z vsemi ostalimi pa primanjkljaj. Pri menjavi z Nemčijo, ki je najpomembnejša slovenska partnerica, so lani beležili šibko rast, v menjavi z Avstrijo je izvoz naraščal hitreje kot uvoz, izvoz v Italijo se je znižal, porasel pa je uvoz. Skoraj 17 odstotkov vsega blaga je Slovenija prodala na območje nekdanje Jugoslavije, pri tem pa je bil izvoz v primerjavi z letom prej večji za nekaj manj kot 15 odstotkov, uvoz pa manjši za dobrih devet odstotkov. Države Cefte so za Slovenijo še vedno Vzeli so si več časa za pogajanja Ljubljana - Ko je komisija za privatizacijo Nove Ljubljanske banke (NbB) obravnavala poročilo o pogajanjih za prodajo 34-odstotnega deleža belgijski banki KBC. je ugotovila, da pogajanja potekajo po programu, ki ga je sprejela vlada. Obe strani sta že dokaj soglasni o prihodnjem poslovanju in vodenju banke in o drugem delu privatizacije, v kateri bodo poleg Evropske banke za obnovo in razvoj lahko sodelovali tudi drugi institucionalni investitorji, kljub temu pa so nekatera vprašanja še odprta. To je tudi razlog, da je komisija rok za pogajanja s KBC-jem podaljšala do 28. marca, ko se tudi konča rok zavezujoče ponudbe. Ob tem, ko so se v javnosti že pojavila namigovanja, da naj bi KBC zahteval državno poroštvo za možne obveznosti stare Ljubljanske banke, je komisija ugotovila, da so takšne domneve neutemeljene. Komisija pri usklajevanju pogodbenih določil izhaja iz ustavnega zakona, ki določa, da NLB ni pravna naslednica stare Ljubljanske banke. • CZ. STANOVANJSKA USTANOVA DELAVCEV OBRTI - OOZ KRANJ 29. Razpis stanovanjskih posojil za delavce zaposlene za nedoločen čas pri samostojnih podjetnikih -obrtnikih - s.p., na območju Območne obrtne zbornice Kranj, iz sredstev za leto 2001/2002 1. Razpisana vrednost stanovanjskih posojil je 35.000.000 SIT. Posojila za nakup stanovanja, za gradnjo in za adaptacijo, se bodo razdelila na osnovi izdelave posameznih prednostnih list prijavljenih prosilcev v skladu s "Pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v obrti - OOZ Kranj". Najvišji znesek posojila z zavarovanjem posojila pri zavarovalnici je 3.500.000 SIT. Po sklepu uprave ie možno dobiti posojilo za gradnjo ali nakup .stanovanja v višini do 6.500.000 SIT za dobo dvajsetih let ob ustrezni kreditni sposobnosti prosilca in pod pogojem zavarovanja posojila s hipoteko. Oglede stanovanjskih razmer prosilca in objekta v gradnji bo, po predhodnem pismenem obvestilu, opravila stanovanjska komisija ustanove. Uprava stanovanjske ustanove bo glede na upravičenost kreditojemalcev zvišala znesek razpisanega posojila. 2. Pogoji vračanja posojila: - Obrestna mera je določena v višini temeljne obrestne mere (inflacije), kot jo določa "Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, Ur. list RS 45/95", ki jo objavlja Banka Slovenije in 1 % realne letne obrestne mere. Začetna fiksna anuiteta posojil 29. razpisa se izračuna na osnovi predvidene 5,5 % letne inflacije (T) za leto 2002 in z eno odstotno realno letno obrestno mero. Začetna anuiteta velja za dobo petih let. Po preteku petletnega obdobja bo ustanova izdelala poračun višje ali nižje inflacije in na novo določila anuiteto in dobo vračanja posojila. V primeru izrednega povečanja inflacije, se mesečne anuitete prilagodijo preračunu inflacije v preteklem letu še pred potekom petih let. ■ Najdaljša doba vračanja pri zavarovanju zavarovalnice TRIGLAV je deset let in pri zavarovanju s hipoteko je doba vračanja največ dvajset let. Najnižja anuiteta za posojilo je 15.000 SIT mesečno. Za posojilo v višini 4.500.000 SIT, za dobo dvajsetih let, je izračunana anuiteta ca 41.000 SIT mesečno. Vračanje posojila se lahko kasneje prilagaja spremenjenim ekonomskim razmeram prosilca, tako da se anuitete povečujejo. - Vlogo za nakup stanovanja je mogoče vložiti tudi po 25. členu pravilnika, ne glede na redne roke stanovanjskih razpisov, če je izkazan interes prosilca za nakup stanovanja in če ni mogoče počakati na redni razpis, kar prosilec dokazuje z že sklenjeno predpogodbo in vplačanim avansom. 3. Informacije in sprejemanje vlog: Ob oddaji vloge z dokumentacijo, prosilci plačajo 5.000 SIT na račun zavarovanja posojila V primeru, da prosilci po svoji volji odstopijo od že odobrenega posojila Stanovanjske ustanove, jim vplačana akontacija zavarovanja posojila zapade. Prijave bo ustanova sprejemala od 1. marca 2002 do vključno 15. marca 2002, v prostorih Stanovanjske ustanove na naslovu: Slovenski trg 3 Kranj, (Delavski dom, vhod nad menjalnico Wil-fan), v prvem nadstropju. Vloge za posojilo in obrazce dobite v času uradnih ur: ponedeljek in petek od 9.00 do 14. 30 ure; v sredo od 9.00 do 16. 30 ure. Informacije dobite osebno ali po telefonu v času uradnih ur na štev. 04 236 06 10 sekretar Konrad Der-link. V tem času boste oddali tudi zahtevano dokumentacijo. Celoten tekst 29. Razpisa bo objavljen v prostorih Stanovanjske ustanove, Slovenski trg 3. Kranj in v prostorih Območne obrtne zbornice Kranj, Likozarjeva 1. Kranj. Predsednik uprave: Milan Gašperšič, l.r. pomembnejše kot uvozni trgi, zelo pa se je lani povečala blagovna menjava z državami na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Izvoz je bil za 46 odstotkov večji kot leto prej, uvoz pa za 23 odstotkov. Menjava z Združenimi državami Amerike se je zaradi gospodarske krize precej znižala, kar še posebej velja za izvoz. V deseterici držav, v katere je Slovenija lani največ izvažala, ni v primerjavi z letom prej nobene nove države, le razvrstitev od šestega mesta dalje je nekoliko drugačna. Na prvem mestu je Nemčija s 26,2-odstotnim deležem, na drugem Italija z 12,5 odstotka in na tretjem Hrvaška z 8,6 odstotka, sledijo pa Avstrija, Francija, Bosna in Hercegovina, Ruska federacija, Velika Britanija, Združene države Amerike in Poljska. Tudi med desetimi državami, iz katerih Slovenija lani največ uvažala, ni nobene nove države. Zelo je padla uvrstitev Velike Britanije, za dve mesti pa sta se popravili Madžarska in Ruska federacija. Na prvem mestu je Nemčija z 19.2-odstot-nim deležem, na drugem Italija s 17,7 odstotka in na tretjem Francija z 10,6 odstotka, sledijo pa Avstrija, Hrvaška, Madžarska, ZDA, Ruska federacija, Španija in Velika Britanija. • Cveto Zaplotnik Državne podpore za tekstilce in usnjarje Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo šest javnih razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev, s katerimi želi v podjetjih usnjarske, obutvene, tekstilne in oblačilne industrije spodbujati tehnološko prenovo, tržne pristope, modernizacijo dela in kadrovsko prenovo ter proizvodne in tržne preusmeritve. Za spodbujanje tehnološke prenove podjetij usnjarske in obutvene industrije je na razpolago 135 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, za uveljavljanje tržnih pristopov 60 milijonov tolarjev ter za modernizacijo dela in kadrovsko prenovo 25 milijonov tolarjev, za tehnološko prenovo podjetij tekstilne in oblačilne industrije 280 milijonov tolarjev, za proizvodno in tržno preusmeritev 150 milijonov ter za modernizacijo dela in kadrovsko prenovo 40 milijonov tolarjev. Ministrstvo bo sprejemalo vloge do 19. marca. • CZ. Univerzum v stečaju Kamnik - Okrožno sodišče v Ljubljani je začelo stečajni postopek za Univerzum, trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o., Kamnik. Za stečajno upraviteljico je imenovalo mag. Suzano Gale Robežnik iz Ljubljane, pozvalo dolžnike, da poravnajo dolgove stečajni masi, upnike pa, da stečajnemu senatu prijavijo svoje terjatve. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 14. maja letos. • CZ. Nove obveznice na borzi Ljubljana - Na Ljubljanski borzi so minuli teden v razširjeno kota-ci|o sprejeli 225.257 imenskih obveznic druge izdaje Republike Slovenije RS29 v nominalni vfčđfto&i nekaj več kot 22.5 milijona evrov S tem so borzno kotacijo teh obveznic razširili na skupno število 328.037 oz. povečali na vrednost 32.8 milijona evrov. Minuli torek pa so na Ljubljanski borzi začeli trgovati tudi z imenskimi obveznicami Republike Slovenije RS34. Prva izdaja obsega 1.691.000 obveznic v skupni nominalni vrednosti 16,9 milijarde tolarjev. Obveznice dospejo v plačilo 18. februarja 2007, izdajatelj pa glavnico delno ali v celoti lahko predčasno odplača že po 18. februarju 2005. Obrestna mera je TOM + 4,2 odstotka, obresti pa se plačujejo enkrat letno za nazaj vsakega 18. februarja. • CZ. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 1. 03. 2002 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA LON, d.d. Kranj 149,00 151,00 254,00 258,00 223,50 224,40 HIDA - tržnica Ljubljana 151,10 151,90 258,00 259,00 224,10 222,90 HRAM ROŽCE Mengeš 151,00 153,90 254,00 257,00 223,60 223,90 ILIRIKA Jesenice * 150,50 152,00 257.50 259,50 223,60 223,70. ILIRIKA Kranj 151,00 152,00 257,00 259,00 223,60 223,32 ILIRIKA Medvode 151,00 152,00 257,50 259,50 223,60 222,40 INVEST Škofja Loka 150,80 152,50 258.00 260,40 223,30 223,40 KREKOVA BANKA Kran,,Šk. Loka 150,75 152,56 257,28 260,37 223,07 222,95 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 151,00 152,50 258,00 260,00 223,50 223,30 ŠUM Kranj 236 26 OO VOLKSBANK-LJUD. BANKA ujfmi 150,78 152,54 257,33 260,11 223,09 224,47 PBS D.D. (na vseh poštah) 150,74 152,55 257,27 260,35 223,06 224,25 SZKB Blag. mesto Žiri 150,89 152,34 257,53 259,99 223,29 224,54 TALON Škofja Loka 150,50 151,90 258,00 259,90 223,70 224,40. VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN RadOVljiCa, Grajski dvor 530 40 40 (8h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 150,69 152,28 257,03 259,47 223,46 224,39 Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Dober odziv bank na stanovanjski razpis Ljubljana - Stanovanjski sklad RS, javni sklad je minuli teden zaključil razpis za izbor bank za sodelovanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi za leto 2002. Zanimanje za razpis je bilo tudi v četrtem krogu veliko, saj seje nanj prijavilo trinajst bank. Po podatkih stanovanjskega sklada izpolnjujejo razpisne pogoje vse prijavljene banke in njihove vloge so popolne. Omenjene banke so zaprosile za 35.730 lotov oziroma varčevalnih pravic, kar pomeni, da povpraševanje po lotih za več kot tretjino presega razpisano višino 26.600 lotov. Vse prijavljene banke nudijo varčevalcem po izteku varčevanja, poleg stanovanjskih posojil v dvakratnem znesku privarčevanih sredstev, še dodatna posojila pod pogoji nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Ker je povpraševanje preseglo ponujeno število lotov, so morali na skladu uporabiti poseben model za razvrščanje bank v prednostne razrede. Na podlagi izračunov je bil oblikovan predlog izbora bank in razdelitve pravic za sklepanje varčevalnih pogodb za leto 2002 in so ga minuli ponedeljek poslali v presojo Banki Slovenije. Na predlog omenjene banke bo letos en lot vreden 12.000 tolarjev, Banka Slovenije pa naj bi v desetih dneh pripravila tudi mnenje o izboru sodelujočih bank in o razdelitvi pravic. Javni poziv varčevalcenr naj bi bil objavljen 16. marca, 2. aprila pa naj bi v izbranih bankah začeli sklepati pogodbe. • R. S. UiŽiie^brestneiraete NLB Ljubljana - Nova ljubljanska banka (NLB) je danes ponovno znižala obrestne mere za depozite in nekatera posojila. Banka SKB je to storila že 15. februarja, obrestne mere pa naj bi znižali tudi v Abanki. & bi želele banke z obrestmi slediti razliki med minulo in pričakovan*' inflacijo, bi sc obresti morale znižati še vsaj za enoodstotno točko. ^ NLB seje obrestovanje depozitov znižalo za 0,10 do 0,30 odstotne toč' ke, za 0,25 odstotne točke se bodo znižale izhodiščne obrestne mere za kratkoročna in dolgoročna posojila pravnim osebam, za toliko pa se bodo pocenila tudi posojila individualnim osebam. • R. * Vozila, oprema, nepremičnine: posojilo, leasing. Komenskega 12, 1000 Ljubljana BKS-leasing d.o.o. Informacije: 01/ 3000 920 www. bks-leasing.si O Anekta komunikacijski center Spodnji Plavž 24/e, 4270 Jesenice išče HONORARNE SODELAVCE vseh starosti za telefonsko prodajo Informacije po tel. 04/5833-250 e-pošta: lnfo@anekta.si spletna stran www.anekta.si Hofer obvešča SIT EUR SIT EUR Zajček iz čokolade 150 g 221 0,99 Pirhi polnjeni, 300 g 400 1,79 Pirh Dragee 250 g 177 0,79 Susses Erlebnis sladki užitek, 400 g 1.024 4,59 Čokoladni bomboni polnjeni z likerjem, 125 g 199 0,89 Darilno jajce 350 g 667 2,99 Magic Egg jajčka iz čokolade, 3 x 20 g 244 1,09 Čokoladna jajčka polnjena z bananinim nadevom, 250 g OOO 1,49 Čokoladna jajčka polnjena s sadnim nadevom, 130 g 199 0,89 Zajček 125 g 132 0,59 Zajčji kvartet 120 g 221 0,99 Velikonočna malha 350 g 489 2,19 Velikonočne figurice 100 g 199 0,89 Zajčji parček 80 g 132 0,59 Jajce z nugatom 150 g 221 0,99 Sedeči zajček 150 g 154 0,69 Čokoladni zajčki 10 kosov, 125 g 266 1,19 Polovični pirhi 300 g 177 0,79 Jajčka tiramisu/kava Melange, 120 g 266 1,19 Zajčki iz želeja 200 g 221 0,99 Jajčka Baiser 175 g 177 0,79 Jajčka iz vafljev 250 g 199 0,89 Bunter Ostertraum pisane velikonočne sanje, 200 g 177 0,79 Figurice porcelan/pliš polnjene s sladkarijami, 100 g 1.336 5,99 Haribo Happy Easter 250 g 333 1,49 Jajce iz marcipana, različne vrste, 100 g 177 0,79 Velikonočno gnezdo 200 g 489 2,19 Velikonočne lizalke iz čokolade, 10 x 15 g 221 0,99 Klagenfurt Celovec Villach Beljak Volkermarkt Velikovec Eberndorf Dobrla vas Ponudbe veljaio do odprodaj zalog Cene vsebujejo vse davke Cene v S IT so informativne in odvisne od valutnih rumeni Tiskovne napake niso izključene V* SBEE Odprto tudi ob sobotah od 8. do 17. ure www.hofer.at Z Radom Urevcem po Nepalu Treking po nepalski Himalaji Šestnajst dni, 180 prepešačenih kilometrov in 12.555 premaganih višinskih metrov - to je bilanca poti po himalajskem sredogorju v Nepalu, ki se je zapisala v popotni dnevnik Rada Urevca iz Podhoma pri Bledu. Skupina trinajstih popotnikov pod vodstvom Romana Robasa se je novembra lani podala na treking v nepalsko Himalajo, v gorovje, ki se razteza kar 2400 kilometrov daleč in ima samo v Nepalu kar devet osemtisočakov, med njimi tudi najvišjega - Mt. Everest oziroma Sagarmatho po nepalsko. Treking pomeni pešačenje po sredogorju, z nahrbtnikom na rami. Za treking ni potrebno alpinistično znanje, temveč zgolj običajna telesna pripravljenost, pravi Rado. Razmere na trekingu namreč niso tako zahtevne kot na alpinističnih odpravah, saj 'trekerji' ne bivajo v baznih taborih, temveč v manjših postojankah, imenovanih lodge, po nepalskih vaseh. Na treking v Himalajo se vsako leto poda kar okrog 75 tisoč turistov z vsega sveta, zato ne preseneča, da se je treking turizem v Nepalu močno razmahnil. "Po eni strani je treking turizem prinesel nesluten razvoj revnim vasem, po od marca pa do konca maja ter od septembra do novembra, medtem ko od maja do konca avgusta traja monsunsko obdobje, ko pade tudi do 12 kubičnih metrov vode na kvadratni meter. V skupini trinajstih Gorenjcev, ki je v Nepalu preživela ves lanski november, so bili po Radovih besedah udeleženci treh generacij. Najstarejši je namreč imel 65 let, najmlajša pa le dvanajst. "Treking sam ni fizično naporen, bolj pomembna je psihična motivacija. Na dan je treba hoditi pet do šest ur, včasih tudi samo tri ure. Zlato pravilo se namreč glasi: NE HITI. Zaradi višine lahko vsak dan premagaš naj- Popotniška izkaznica Rado Urevc, direktor podjetja Šobec, ljubitelj gora, čeprav ne alpinist. Najprej hribi pri nas, nato v Avstriji in Italiji. Od dvatisočakov do tri- in štiritiso-čakov. S prijatelji v tednu dni na Monterosso, Mont Blanc in Matterhorn. Naslednje leto na pettisočak, 5895 metrov visok Kilimandjaro v Atriki. Potem nova želja. Še tisoč metrov višje, na šest tisoč. Zato leta 1995 Južna Amerika. Cilj: 6958 metrov visoka Aconcagua. A razočaranje, zaradi nemogočih razmer (minus 40 stopinj) kljub štirimi poskusom ni osvojil vrha. Priznava, da mu je to vzelo voljo. Sicer bi bržkone sledil nov cilj, še tisoč metrov višje. Sedemtisočak. Tako pa... želja videti trikilometrski zid, mogočno steno v Himalaji, doživeti kraje, kjer se dogajajo neverjetni dosežki. Južna stena Lotseja, zahodna Nuptseja, Everest... To je zdaj videl. A s Himalajo še ni zaključil. Anapurna trek že vabi. med trekerji, ampak se loti vsakogar, ki se prehitro vzpenja in se ustrezno ne aklimatizira. Kot pravi Rado, so videli nekega nosača, ki je dobil hudo višinsko bolezen, grozljiv pa je podatek, da je lani po poteh pod Everestom za višinsko boleznijo umrlo kar petnajst ljudi. Poročna snubitev 5650 metrov visoko Najbolj znani trekerski poti sta Anapaurna trek in Everest trek. Prva gre okoli pogorja Anapurne, druga pa pod Everestom do baznega tabora pod Everestom, z vzponom na Kalla Patthar. In prav ta druga pot je bila tudi cilj gorenjskih 'trekerjev'. Po Radovih besedah Sagarmatha National park letno obišče 20 do 25 tisoč ljudi, kljub temu pa gre za tako neizmerna prostranstva, da pride en obiskovalec na štiri kilometre! Odpravo je v celoti organiziral Roman Robas, ki se v Nepal podaja dvakrat letno. Iz Katmandu- Uubki nepalski otroci ob poti. drugi strani pa ravno /aradi turi/.- več 300 do 400 višinskih metrov, ma te vasi izgubljajo," pravi peti dan pa moraš počivati." Naj- Rado. po njegovih besedah je naj- večji problem je namreč višinska h°lj ugoden čas /a obisk Nepala bolezen, ki žrtev ne izbira samo Kalla Pathar 5650 metrov TOPLICE DOBRNA VIKENDI DOŽIVETIJ 13. - 5.S.2002 Že od : 12.200 Sit (dodatni dan: 5.900 Sit) DRUŽINSKA PONUDBA 25.2. - 31.3.2002 J 5 = 4 Hotel Svitanja*** s polpen/ionov 3 j.600 Sit 26.880 Sit Brezplačno: en otrok do 12 let in otroci do 5 let v sobi / dvema odraslima osebama. '•rrodoili med prijaznimi ljudi Toplice Dobrna d.d., Dobrna 50, SI - 3204 Dobrna ;03 7808 000, lux: o t /sok m, E-mail: info&tnoplke dobrr www.topllce-dobrna.sl Chhukhung Ri - 5550 metrov visoko so stala 1600 dolarjev, 200 dolarjev so porabili za hrano in pijačo, Rado pa je zraven potrošil še 200 dolarjev. Skupaj torej okrog pol milijona tolarjev, kar po Radovih izkušnjah več kot zadošča. Je pa res, da so marsikje prišli skozi precej ceneje, ker je bil njihovi vodič Roman, ki se na zadeve pač spozna. Tako je po Radovem mnenju bistveno bolj enostavno potovati v organizirani skupini, čeprav se je na treking mogoče podati v lastni režiji. Vendar pa ti veliko časa vzame organizacija, bržkone pa so tudi stroški višji. Pri nas se, tako Rado, cene trekin-gov začnejo pri 365 tisoč tolarjev, Nepalski nosači, ki nosijo od 60 do 120 kilogramov. ja, kamor letno pripotuje pol milijona turistov z vsega sveta, so prileteli po osmih urah letenja z Dunaja. Medtem ko je Roman urejal vse potrebno, so si ostali ogledali največje znamenitosti nepalske prestolnice. Nato pa so z letalom odleteli v vas Lukla, ki je izhodišče za treking. Tam so najeli nosača z manjšimi kravami, imenovanimi zopki, ki so nosile vso odvečno prtljago, medtem ko so po-hodniki v nahrbtnikih imeli le najnujnejšo opremo. In šest-najsldnevno pešačenje se je začelo... "Prvi stik z domačini, ki vsa opravila najraje počnejo ob ali na poti, množica nosačev, ki prenašajo od 60 pa do 120 kilogramov, gonjači zopkov, ki jih višje zamenjajo jaki, trekerji, ki se v večini vračajo proti Lukli..." In tako mimo Namche Bazarja, vasi, ki je ena sama velika tržnica, dan /a dnem naprej do Pherich. "Kmalu se nam je pokazal mogočna južna stena Lhotseja, katere greben 'se konča z Nuptsejem, izza Lotseja je sramežljivo gledal Everest. Nad vsemi temi razgledi pa je na desni dominira! Ama Dublum, slabih sedem tisoč metrov visok osame-lec." I/, najvišje vasi na trekingu Gorak Shcp na višini 5140 metrov se je del gorenjskih 'trekcijc\' vzpel na 5650 metrov visok Kala Pathar. Rado je bil na vrhu skupaj s trekerji iz Avstralije, Anglije, Nove Zelandije in Amerike. Ob tem je doživel romantičen trenutek, ko je Američan Chris na samem vrhu pokleknil pred Sus;m ne in jo prosil /a roko. ker je pri volila, so bili vsi prisotni povabljeni na poroko v Ameriko... "Dal sem jima naslov in sedaj čakam na povabilo!" pravi Rado. Gorenj- ti so h odločili osvojiti le en vrh. 5360 metrov visok (iokyo Ri, ki je ponudil pogled na štiri osemti-sočake: Cho Oju. Everest, I hol se in Makalu. In poleni je sledila le le hoja / brega In Zoprno obiranje bregov in prečenje ivk... Petnajsti dan so se vrnili v Naniehe Ba/ai. naslednje dni uživali v 'turizmu', nato pa se vrnili nazaj v Katman-du. Obiskali so še Pokharo, obiskali Kraljevski narodni park Chit-wan, vmes pa predvsem veliko 'havmačirali'. V Nepalu je namreč vse zelo zelo poceni, vendar pa je ves čas treba spraševati 'how much' in zbijati cene. "Ne daj se pretentati, ne popusti prehitro, tu ne kradejo, vzamejo ti toliko, kolikor daš sam," se glasi Radovo pravilo pri nakupovanju. Kot pravi, se zlasti izplača nakup planinske opreme, vetrovk in jaken iz goretcxa, pa pohodnih hlač in ostalega. Edino, kar je drago, je pivo, ki stane okrog 450 tolarjev. Za skoraj enomesečno potovanje je Rado zapravil dva tisoč dolarjev. Letalske karte in prenočišča Skupina gorenjskih trekerjev pred Boudanath Stupa. kar je osnovna varianta, ki najverjetneje zahteva kasnejša doplačila v samem Nepalu. Je pa zanimivo, dodaja sobesednik, da so tovrstna potovanje v tujini bistveno dražja kot pri nas. Z možgani na off Rado, pa tudi ostali udeleženci trekinga, so bili nad doživetim navdušeni. "Ves treking lahko daš možgane na off in ga praktično prehodiš z rokami v žepu. Z normalno fizično pripravljenostjo se da normalno prehoditi celotno pot. Bolj je problem motivacija, da moraš zjutraj vstati in te spet čaka pet ur hoje..." Res je sicer tudi, da na trekingu ni velikega udobja, stuširali so se lahko le nekajkrat, pa tudi spanje v lodgeih je lahko neudobno, saj skozi stene, zložene iz kamna, brije leden veter - ponoči se temperature spustijo do minus deset, tako da so se na oknih narisale ledene rože. A pogled na osemtisočake, zrenje v trikilometrsko odrezano steno, čisto ozračje, v katerem vse izgleda tako neverjetno blizu, molilne zastavice, ki vihrajo v vetru, ljubki otroci, ki se igrajo ob poti, predvsem pa občutek, da si dosegel cilj, odtehta vse. "Himalaja je tu, da spremeni nas in ne mi njo. Mi se nismo dali. Bomo pa še prišli, in to z veseljem. Čakajte malo, ali ni to že začetek spreminjanja ? " • Urša Peternel, foto: Rado Urevc ©G (Iffl Dan —B mnin trnnvinn moja trgovina Kaj pa me, kmečke žene?! Ali je kmečka žena brez pravice do pokojnine res žrtev današnjih razmer, je vprašanje, s katerim se v zadnjem času ukvarjajo ne samo strokovnjaki, temveč tudi ženske same. Na udaru so zlasti tiste, ki so dopolnile leta, ko bi se lahko upokojile, toda zaradi neugodnih razmer na kmetijah in zaradi večnega pomanjkanja denarja, ni bilo nikoli dovolj sredstev za njihovo pokojninsko zavarovanje. Nenapisano pravilo je bilo in še zmeraj je, da ima prednost moški. Škofja Loka - Le peščica kmečkih žensk ima to srečo, da so si izborile enakovreden položaj. V tretjem življenjskem obdobju tako še zmeraj ostajajo odvisne od moževe pokojnine in njegove dobre volje, da ta sredstva delijo z njimi. Problem, ki je skrbno prikrit in zakrit med domačimi stenami, le sem ter tja udari na dan, kajti ženske, ki so si utrdile življenje ob nenehnem odpovedovanju in garanju, le stežka odkrivajo svojo dušo in še teže razkrivajo probleme odvisnosti od moža, otrok, in celo tasta ali tašče, javnosti. "Državne pokojnine, čeprav minimalne, znašajo le okoli 27.000 tolarjev, so pripomogle, da je mnogo kmečkih žena dobilo vsaj malo samozavesti, če ne prej, pa v zadnjem obdobju svojega življenja," trdi socialna delavka Minka Demšar iz Centra za socialno delo v Škofji Loki. "Povratne informacije o tem, kaj ta minimalna vsota pomeni posameznicam, so sicer zelo skope, toda občutek lastnega denarja na neki način spremeni tudi odnos med zakoncema, saj ženi ni več potrebno prositi za vsak tolar. Lastna pokojnina pomeni tudi delno osamosvojitev. Na marsikateri kmetiji je v navadi, da se prvenstveno uresničujejo želje moža, žena je tista, ki se že po tradiciji umakne v ozadje in mu da pred- nost. Zato ne preseneča, da so se prispevki v pokojninski sklad plačevali predvsem za moškega." Zelo majhen procent je tistih žensk, ki zaradi svojih problemov pridejo na Center za socialno delo, kajti na kmetijah so medsebojni odnosi za spoznanje drugačni kot v drugih družinskih okoljih, je prepričana Minka Demšar. Že sama kmetija postane nerešljivo breme, če pride do težav in če se eden od partnerjev odloči za razvezo. Težko je pričakovati, da bi se kmetija prodala, ali pa, da bi en partner drugega izplačal. Več sodelovanja je tudi pri skupnem delu, nujni so pogovori o vsakodnevnih opravilih, zato tudi niso tako odtujeni med seboj. Nekatere ženske sicer zaprosijo za denarno socialno pomoč predvsem za re- TANIN SEVNICA, d.d. Hermanova 1, Sevnica Lastnike gozdov obveščamo, da še vedno odkupujemo les pravega kostanja. Poleg lesa za industrijsko predelavo, odkupujemo tudi kostanjev tehnični les. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi! Vse potrebne informacije dobite na telefonski številki 07 81 41 349. sevanje trenutne finančne stiske. Na Centru praviloma pomagajo le pri vlogah za državno pokojnino. Kaj pa pravna plat? Pokojninski zakon, ki je urejal pokojninsko zavarovanje kmetov, je zagledal luč sveta v aprilu 1983 leta in je postal obvezen za vse. Na kmetijah, kjer so to zmogli, so se odločili, da se zavarujeta oba: mož in žena. Vendar pa so dohodki redkokje dopuščali, da bi bila zavarovana oba člana družine. Za ženske je ponavadi zmanjkalo denarja, ali pa so si plačevale minimalne zneske, tako da imajo danes pokojnino, ki ni dosti večja od tako imenovane državne pokojnine. Zaradi minimalnega zneska nimajo pravice niti do regresa, niti do varstvenega dodatka in dodatka za postrežbo. Le golo pokojnino, ki ne znese več kot 27.000 tolarjev. Toda tudi to jim daje občutek neodvisnosti in hvaležne so, da imajo končno nekaj denarja, ki je samo njihov. "Pogoji za pokojninsko zavarovanje se z leti vedno bolj slabšajo," je dejala pravnica Cilka Močnik, ki pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka vodi pravno službo in med drugim pomaga pri urejanju papirjev in najrazličnejše dokumentacije več kot 60 članom. "Sedaj se je starostna meja za pridobitev pokojnine pomaknila že na 58 let in osem mesecev. Nekaj let jim sicer "znižajo" tudi otroci, tako da čakanje na pokojnino ni predolgo. V kmečkem zavarovanju je bilo v preteklosti toliko sprememb, da se v njih izgubijo še strokovnjaki kaj šele kmetje, ki jih v zadnjem času z vseh strani dobesedno zasipajo s papirnato vojno." Ali v zakonih, ki so se hitro menjavali, ni bilo lukenj? "Od 1. januarja 1972 do aprila 1983 je bilo možno priznavati leta, vendar le pod določenimi pogoji, med katerimi je najpomembnejši ta, da seje takrat za prosilca že plačevalo zdravstveno zavarovanje in pa, da je bil ta že gospodar na kmetiji. Ce so bili ti pogoji izpolnjeni, potem so se pravice po tem zakonu prenesle tudi na ženo. Praksa pa kaže, da starši zelo neradi prepišejo kmetije na mlade, da o tem, daje za ženo največkrat škoda zapravljati denar, raje ne govorim." Ali ženske, ki so "padle ven"po vseh obstoječih zakonih in predpisih, še iščejo način, kako priti do pokojnine? "Če imajo ženske veliko otrok, potem še najdemo kakšen izhod. Zadnjič sem reševala primer, koje imela prosilka 12 otrok. Potem je dokupila še tri leta in tako zbrala minimalnih 15 let pokojnine. Naj dodam, da še več kot 50 odstotkov žensk ne ve, da lahko uveljavljajo pokojnino tudi s številom otrok, ki so jih rodile. Seveda, če v tistem času niso bile zaposlene. Večini prosilk, ki trkajo na vrata lahko le svetujem, naj počakajo na državno pokojnino. Veliko je že to, da se z njimi po domače pogovorim tudi o drugih stvareh. Svetujem jim, da se vsaj prostovoljno zdravstveno zavarujejo, saj obvezno zavarovanje lahko plačujejo le tisti, kjer je katastrski dohodek višji od 441.189,00 tolarjev. Teh pa je vedno manj in že tudi srednje velike kmetije krepko občutijo, da prihajamo v Evropo. Ali imajo vse Kmetijske zadruge po Sloveniji urejeno podobno pravno pisarno kot v Škofji Loki? "Mislim, da ne." • Milena Miklavčič Predavanja in posvetovanja Kmetijska svetovalna služba občine Radovljica organizira zanimivo predavanje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, ki bo v torek, 5. marca, ob 9. uri v prostorih Kmetijske in gozdarske zadruge Sava v Lescah, Rožna dolina 50. Predavala bo Cilka Močnik iz Škofje Loke. Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka in občini Škofja loka in Železniki vabita na prikaz obrezovanja sadnega drevja, ki bo v četrtek, 7. marca: najprej ob 9.30 v sadovnjaku Janeza Benedika v Stu-denem 8 in ob 15.30 v sadovnjaku Jožeta Bernika v Veštru 5 (nasproti Podlubnika II). Prikaz, ki bo organiziran v vsakem vremenu, bo vodil priznani sadjarski strokovnjak inž. Jani Gačnik iz Kmetijskega gozdarskega zavoda Novo mesto. Jani Gačnik bo prikazal obrezovanje vseh glavnih sadnih vrst, ki so pomembne za naše območje, razen tega pa še druga glavna spomladanska dela v sadovnjakih. Obrezovanje sadnega drevja -oživitvena rez je naslov predavanja in praktičnega prikaza, ki bo v torek, 5. marca ob 10. uri, na kmetiji Pr' Matic, Danilo Jezeršek, Hotav-lje 3 v Poljanski dolini, nasproti gostilne Lipan. Prikaz bo vodil inž. Jani Gačnik. Na srečanje so vabljeni vsi, ki so vključeni v program SKOP - visokodebelni travniški sadovnjaki, in drugi pridelovalci sadja. Predavatelj bo demonstriral prikaz oživitvene rezi visokodebelnih dreves in predstavil oskrbo travniških sadovnjakov. Udeležba bo štela za del obveznega izobraževanja za leto 2002 po programu SKOP. Slabo vreme ne bo ovira za srečanje. Darja Mavrin s Srednje biotehniške šole Kranj. Tehniška založba Slovenije in Štefan Oštir iz Kranja vabijo na predstavitev učbenika Darje Mavrin in Štefana Oštirja Tehnologija mleka in mlečnih izdelkov. Predstavitev bo v četrtek, 7. marca, ob 11. uri v dvorani B Gospodarske zbornice Slovenije na Dimčevi 13 v Ljubljani-Predstavitev bo popestrena z nekaterimi zanimivimi predavanji. Prof. dr. Irena Rogelj bo govorila o pomenu mlečnih izdelkov v sodobni prehrani, Gregor Cerar o problematiki odpadne embalaže, Marko Oberč o filtrir-nih tehnikah v mlekarstvu in Ivana Valjavec o razmerah v slovenskem mlekarstvu. Parkiranje je zagotovljeno v kletni etaži zbornične stavbe. •J.K. Srečanje v sadovnjaku - Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce -sadovnjak Resje in Sadjarsko društvo Gorenjska bosta jutri, v soboto, dopoldne (z začetkom ob 9. uri) pripravila že tradicionalno srečanje v sadovnjaku. Priznani strokovnjak Marko Babnik bo povedal in pokazal, kako se obrezuje in škropi sadno drevje, odgovarjal pa bo tudi na vprašanja udeležencev. Možno bo kupiti tudi zaščitna sredstva in sadjarsko orodje. • CZ. Uradni vestnik Gorenjske LASTNIKI POČITNIŠKIH HIŠ LETO: XXXV 1. marca 2002 Številka 4 VSEBINA OBČINA JEZERSKO - PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU IN VIŠINI CEN ZA OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI JEZERSKO - SKLEP O ENKRATNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI JEZERSKO V LETU 2002 - SKLEP O POSLOVANJU Z ELEKTRONSKO POŠTO OBČINA JEZERSKO Na podlagi 56. in 74. člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/01) je občinski svet Občine Jezersko na 23. redni seji dne 6. 2. 2002, sprejel PRAVILNIK o tarifnem sistemu in višini cen za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Jezersko 1. člen . Ta pravilnik določa taritni sistem in cene storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Jezersko, ki se opravlja skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/01, v nadaljevanju: odlok) in jo opravlja Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). 2. člen Izvajalec javne službe zaračunava storitve odvoza in deponiranja odpadkov ter prispevek za odvoz posebnih odpadkov vsem uporabnikom storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Jezersko, ki so kot uporabniki opredeljeni z odlokom, po naslednjem ceniku: STORITEV ENOTA MERE CENA v SIT GOSPODINJSTVA (2 in več članov) odvoz in deponiranje (odvoz s smetarskim vozilom) odvoz 154,81 odvoz in deponiranje (odvoz s samonakladalnikom) odvoz 193,36 prispevek za odvoz posebnih odpadkov odvoz 64,98 GOSPODINJSTVA (1 član) odvoz in deponiranje (odvoz s smetarskim vozilom) odvoz 92,89 odvoz in deponiranje (odvoz s samonakladalnikom) odvoz 116,02 prispevek za odvoz posebnih odpadkov odvoz 38,99 odvoz in deponiranje odvoz 116,02 prispevek za odvoz posebnih odpadkov odvoz 38,99 DEJAVNOSTI (po velikosti zabojnikov) 240 litrov odvoz 421,26 500 litrov odvoz 810,16 /00 litrov odvoz 984,28 900 litrov odvoz 1.100,81 prispevek za odvoz posebnih odpadkov odvoz 64,98 3. člen Cene navedene v 2. členu tega pravilnika ne vsebujejo davka na dodano vrednost, ki se obračunava skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00, 30/01 in 103/01) in takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se obračunava skladno z Uredbo o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Uradni list RS, št. 70/01). 4. člen Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem sprejema, uporablja pa se od 1. 1. 2002 dalje. Pravilnik se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 352-06-19/2002 Jezersko, dne 6. februarja 2002 Župan Občine Jezersko Milan Kocjan Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99) in 20. člena statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 21/01) je občinski svet Občine Jezersko na 23. redni sjeji dne 6.2.2002 sprejel SKLEP o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Jezersko v letu 2002 1. člen Ta sklep ureja enkratni prispevek za novorojence v Občini Jezersko, rojene v letu 2002 določa upravičence, višino dodatka, pogoje za pridobitev in postopek za uveljavljanje prispevka. 2. člen Enkratni prispevek za novorojence (v nadaljevanju: prispevek) je enkratna socialna denarna pomoč novorojenemu otroku, s katero se družini zagotovi dopolnilni prejemek za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 3. člen Pravico do prispevka ima novorojenec pod pogojem: da je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Občini Jezersko, da je vsaj eden od staršev državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Občini Jezersko. 4. člen Višina prispevka znaša 30.000 SIT neto. 5. člen Pravico do prispevka uveljavlja tisti od staršev, pri katerem otrok živi, oziroma eden od staršev na podlagi pisnega sporazuma, s predložitvijo pisnega zahtevka pri občinski upravi Občine Jezersko najkasneje do 31-12. 2002, oziroma do 10. 1. 2003, če je otrok rojen po 20. 12. 2002. 6. člen Zahtevku iz prejšnjega člena mora biti priloženo: - izpisek iz rojstne matične knjige za novorojenca, - potrdilo o stalnem prebivališču novorojenca in tistega od staršev, ki uveljavlja pravico do prispevka, - potrdilo o državljanstvu tistega od staršev, ki uveljavlja pravico do prispevka, - številka novorojenčeve hranilne knjižice in - davčna številka novorojenca. 7. člen Prispevek se nakaže na hranilno knjižico novorojenca. 8. člen Občinska uprava na podlagi mnenja patronažne službe ali centra za socialno delo lahko odloči, da se prispevek dodeli v funkcionalni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka. 9. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja pa se od" 1. 1. 2002 dalje. Št.: 152-02-19/2002 Jezersko, dne 6. februarja 2002 Župan Občine Jezersko Milan Kocjan Na podlagi 31. člena Statuta Občine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/01) ter 5. člena Uredbe o poslovanju organov javne upra^ z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) izdajam naslednji SKLEP o poslovanju z elektronsko pošto 1člen . Uradni elektronski naslov občinske uprave Občine Jezersko je obe na.jezersko siol.net. 2. člen Vsa elektronska pošta za organe Občine Jezersko se pošilja na nav den naslov. tajnic 3. člen Sporočila, prejeta na ta naslov, redno pregleduje in sprejema občine. 4. člen efT1 Ta sklep začne veljati z dnem podpisa župana in se objavi v Uradn vestniku Gorenjske. Številka: ski 68/02-žup Župan Milan Kocjan Jezersko, dne 21. januarja 2002 Občine Jezersko GLOSA Direktorja, ki lulata in kakata Ena ni nobena... So rekli predlagatelji novih občin, 50 je bilo njih število, ki so srčno upali, da bo parlament uslišal želje terena in da bodo poslanci dvignili roke za nove občine in za tri gorenjske občine, ki bi rade postale mestne. Tako naj bi poleg 192 že ustanovljenih občin dobili še 50 frišnih in bi bila na terenu najbrž kar za nekaj časa vovk sit in kozo. cela. A ni bilo nič - komu pa sploh mar teren. Teren je pri nas res vreden manj kot nič. Kar poglejte Rdeči križ, kaj dela njegova glava. Teren nori,^ da je joj, glavni sekretar pa noče odstopiti. Ze majhna sapica, ki bi vrgla kakšno senčno luč na humanitarnost, bi ga morala odnesti, ne pa tak vihar, ki piha že kar dober teden in več. Kaj pa še! Pri nas se z direktorskega stolčka ne odstopa. Poglejte tista dva direktorja komunale v Trebnjem: en direktor seje s somišljenikom ponoči tako resno zaba-rikadiral v komunalno direkcijo, da je drugi direktor naslednji dan v prostoru našel še kakce od obeh. Madonca: še fiziološke potrebe sta opravljala kar v pisarni, da je ja ne bi kdo zasedel. Pri nas gre vse dobesedno na okope; rdeče-križarski Jelenič je na okopih, trebanjski direktor lula in kaka na okopih. To so borci za staro pravdo in za svoj žep, ne pa neki rahlo- čutni menedžerji, ki jo takoj pobrišejo, če kdo vanje malo močneje pihne. Noben okop, še kitajski zid ne, pa ni tako močan, kot je močna koalicija Slovenija. Vladajoča stranka in njene strankarske pritikline v parlamentu. Če vlada reče "novih občin ne bo in nobena občina ne bo mestna " tako tudi je in pika. Teren naj da že mir s temi svojimi občinami in velike občine naj nehajo sanjariti, kako velike in mestne da so. Kaj so - nič niso. Le denar vidijo in denar bi rade. Občine, ki imajo status mestne, namreč dobijo za 13 odstotkov več denarja iz glavarine - se pravi iz primerne porabe na glavo prebivalca. To pa že so neki cvenki, da seveda finega naziva - mi smo pa mestni - niti ne omenjamo. Res pa je, da je vladajočemu valjarju vendarle treba dati deloma prav. Lepo prosim -koliko sto novih občin pa naj bi še imeli? Res je, da bi bila kakšna cestna luknja bolj hitro zakrpana in kakšen most hitreje zgrajen, res pa je tudi, da bi redili nove in nove občinske uprave, župane in njih slavne svetovalce. Jeh, ko bi vedeli, koliko svetovalcev imajo naši župani! Izmislili so si neke svetovalce in zdaj jih imajo po občinskih upravah toliko, da je slehernega župana lahko sram - vsak drugi na občinski upravi ima naziv svetovalca župana. Kot da bi bili naši župani totalni bebci, opravilno nesposobni butci, ki nenehno potrebujejo intelektualno protezo, da sploh lahko odločajo. Tako se to suče po občinah, med katerimi bodo nekatere kmalu zapravile že tretjino pro- računa samo zase, za svoje plače in za svoje papirje. Včasih, v socializmu so komunisti dali direktivo, ki se je glasila: 7 odstotkov za občinsko upravo je denarja čez glavo, zdaj bi pa malodane številu 7 lahko pripisali kar nulo. Če ne že nulo, pa bi za marsikatero županijo lahko rekli, da zafrčka 30 odstotkov proračuna kar zase in za svoje občinske svetnike, ki jih mora nenehno servisirati oziroma jih bogato plačevati za to, da nič ne delajo. Da gospoda sploh je, da obstaja, da diha in da sploh pride po sejnino. Pri nas so svetniki, ki si s sejnino rešujejo svoj socialni problem. Potem pa veste, kaj je teren volil! Če si ti eksistenco rešuješ s sejnino, si totalno odvisen od občine in odločal boš tako, kot bodo obči-narji hoteli. Kakšna neodvisnost, dajte no! Poznam svetnika, ki je dejal: "Za sejnino, ki jo bom dobil v štirih letih, bom ženi kupil avto!" Pa imamo, volivci na terenu, svoje slavne izbrance. S ceste pobran podn! Zato je včasih res hudo vprašljivo, kaj teren hoče oziroma zahteva. Rdečekrižani Jelenič že ve, da je teren ali baza čudaških zahtev, zato ne odstopi, vlada takisto nima nič zaupanja v nas, bazo, tista dva komunalca, ki lulata in kakata v direktorski pisarni, se tudi požvižgata na teren in volitve. Ali se ne bi mi, ki smo teren in ki smo volivci, malo zamislili, če smo res pravi in pri pravi? Toliko subjektov in kruhoborcev nas že noče upoštevati, da je morda z nami kaj narobe. Hanžek - povej, smo volivci sploh še opravilno sposobni? • Darinka Sedej HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 t* ALEMARS s.p.,156 SIT/min OVEN (21. 3.-21. 4.) V prihodnjih dneh boste prejeli uradno, poslovno sporočilo, ki vas spravi v dobro voljo za veliko časa v naprej. Darilo vam prihaja v obliki sreče in to na področju ljubezni, pri kateri ste bili do zdaj prikrajšani. BIK (22. 4.-20. 5.) Pred vami ni najboljši čas za kakršnekoli investicije. Izogibajte se preveč prijaznim prodajalcem, da ne kupite mačka v žaklju. To, da se odzovete povabilu večje družbe, bi bila najboljša sprostitev DVOJČKA (21. 5.-21.6.) V tem tednu boste zaključili s pomembnimi posli, oziroma stvarmi, ki vam veliko pomenijo. Že tako zapleteno čustveno življenje se vam še bolj zakomplicira. Na koncu bo vse v redu. RAK (22. 6.-22. 7.) V dnevih, ki prihajajo, se izogibajte slabi volji in zameram na splošno. Izkoristite priložnost in pojdite na zabavo. Zelo ste potrebni smeha in druženja s prijatelji. LEV (23. 7.-23. 8.) Lepa beseda lepo mesto najde. To naj vam bo vodilo v naslednjih dneh in bo tudi rešitev vaših težav. Ljudi, ki vam niso naklonjeni, boste kljub temu postavili pred dejstvo, le da se oni tega ne bodo zavedali. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Bodite zmerni pri zapravljanju! Denar vam bo še kako prav prišel. Zaradi sporočila, ki ga dobite od nasprotnega spola, boste še bolj zmedeni. Pogovor, ki sledi, vam postavi stvari nazaj na svoje mesto. TEHTNICA (24. 9.-23. 10.) Ne bo najboljši čas, da si nalagate dodatno delo, saj bi se s tem še bolj obremenjevali. Raje se posvetite družini ali pa sami sebi. Misel na dopust vas bo sprostila. Naj ne ostane zgolj pri misli. ŠKORPIJON (24. 10.- 22. 11.) Od samih obljub ne boste preživeli. Postavili se boste po robu in izstavili račun za preteklo delo. Res da bodo nekateri še kako začudeni, a vi boste le dosegli svoj cilj. STRELEC (23. 11.-21. 12.) Malo se vam bodo nakopičile raznovrstne težave. To vas ne bo zatrlo, ampak vam bo dalo nov zagon in energijo. Bodite pozorni pri podpisovanju pogodb in naj vas ne zavede prijateljstvo. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Obremenjevali se boste zaradi denarja. Izogibajte se ljudi, ki vam radi solijo pamet. Odločitve, ki so pred vami, so samo vaše in od nikogar drugega. Presenetil vas bo telefonski klic. VODNAR (21. 1. - 19. 2.) V naslednjih dneh bodite strpni in ne prehitevajte dogodkov. Vse se bo zgodilo ob svojem času. Posvetite se svojemu zdravju in se končno le odločite za oddih. RIBI (20. 2.-20. 3.) Prihajate v obdobje, ko se vam bo dogajalo vedno več. Prav je tako, saj ste do sedaj le sanjarili, naredili pa nič. V denarnih zadevah boste zadovoljni in polni idej. Pohitite! JODLGATOR Na krahk' Kot ste opazili, oziroma opažate, je dren precejšen, pa smo Jodl-čka tokrat morali malo skrajšati, sicer pa tako ali tako ni kaj dosti novega, naj omenim le novo kompilacijo Buta buta 5 in novo ploščo Nine Inch Nails. Pravilni odgovor na zadnje vprašanje je bil Mojster Miha je risanka, nagradi-co pa dobi, dobi..., oziroma dobita: Nika, Tadej Polajnar, Ul. Ivana Hribarja 23, 4207 Cerklje. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po obljubljeno nagrado. Koncerti inu vstopnice 08.03. - Helena Blagne, Tivoli, 08.03. - Tanja Zaje Zupan - KC Domžale, 09.03. - Oliver Drago-jevič, Zlato polje Kranj. In še nagradno vprašanje 480: Vprašanje - Kaj za en inštrument igra Tanja Zaje Zupan? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 6. marca, na naslov Gorenjski glas, pripis "Jodlgator", Zoisova 1, 4000 Kranj. Čav! Prvi glas Gorenjske 2002 Jesenice - Priprave za tradicionalno prireditev Prvi glas Gorenjske, ki jo tudi letos organizira Radio Triglav Jesenice so že v polnem teku. V Festivalni dvorani na Bledu bo v soboto, 30. marca, ob 19. uri 10 kantavtorjev, glasbenih skupin in pevcev pokazalo svoje pevsko in glasbeno znanje. Letos ne bodo nastopili zgolj kot izvajalci, ampak hkrati tudi kot avtorji besedila in glasbe. Nastopajoče bo spremljala skupina Zahod band, gost večera pa bo Vlado Kreslin. Prireditev bo povezoval uveljavljen voditeljski par Suzana Adžič in Robert Svetina. Seveda pa mladi pevci in glasbeniki ne bodo nastopili samo za čast in slavo, saj bodo najboljši (tudi letos jih bosta ocenjevala tako strokovna žirija kot občinstvo) prejeli nagrado snemanje zmagovalne skladbe v Glasbenem studiu Avsenik v Begunjah. V Gorenjskem glasu bomo v dneh do prireditve objavljali tudi kratke zapise o nastopajočih. Danes sta na vrsti prvi mladi pevki. Alenka Kreča, 24-letna absolventka Fakultete za Strojništvo v Mariboru, je doma na Štajerskem, v lahoru blizu Trojan. O Prvem glasu Gorenjske je izvedela i/, Nedeljskega dnevnika in odločila se je, da se tudi sama predstavi širši javnosti. Poleg lepega glasu bomo Spoznali tudi njen pesniški in skladateljski talent. Tokrat bo nastopila s skladbo Pusti me. Mateja Praprotnik i/ I jubnega se je v glasbo zaljubila že v otroštvu. V Glasbeni šoli Radovljica poučuje klavir, na katerega bo zaigrala ludi na tokratni prireditvi, poleg tega pa se že dve leti uspeš no uči solo pelje. Na nedavnem regijskem tekmovanju glasbenih šol Ljubljane je osvojila srebrno priznanje. Poje za sprostitev, pesmi pa tudi piše. Prvo sta napisala in uglasbila skupaj z bratom, pesem Zakaj pa je napisala sama in jo posveča svoji "cimri". Vse o nastopajočih in sodelujočih boste i/vedeli tudi v posebnih oddajah na Radiu Triglav Jesenice, vsak četrtek ob 17. uri, priporočljiv pa je tudi pogled na spletno stran www.radiotriglav.si. •(ik) srednja agrožrviteka šola ljubljana Če te zanimajo poklici: - pek - slaščičar - mesar - živilski tehnik - veterinarski tehnik - maturant tehniške gimnazije (biotehnologija) te vabimo, da prideš v našo šolo. Srednja agroživilska šola, Cesta v Mestni log 47, Ljubljana telefon (01) 28 03 700 KOVINOSTRUGARSTVO KUUČAVNIČARSTVO KAJZER, d.o.o., Prebačevo 58 a, Kranj Izdelava vseh vrst kovanih ograj, drsnih vrat, eno in dvokrilnih zaščitnih okenskih mrež. 04/23-23-291, 041/375-441 d.o.o., Kranj I Knjigovodske storitve in davčno svetovanje J Pot za krajem 2a, 4000 Kranj Tel.: 04/235 60 70, 04/235 60 71 Fax: 04/235 60 70 E-pošta: pro-bit@siol.net Tel.: 07/**z-**oo SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/**2-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto Dober dan pomlad ■lod 4. (J016. marr*:IMW^ dodatni 5% POPUST_ I] El i ux uiMin, vrtnin 111 ŠKOFJA LOKA: tel.: (04) 513 22 70, 511 15 30 tax: (04) 513 27 61, E-mail: trgovina.skofja.loka@jelovica.si m vtr%r0vimmM: Merkur in Topdom Jelovica, lasna industrija, d.d., Kidričeva 58,4220 Škofja Loka tel.:04/51 13 000, faks:04/51 34 261, e-mall: lnfo@ielovlca.sl, www.jelovlca.sl IAN.IA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA GREGOR! HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ■ ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. do l3> KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://wvvwJDb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 4. marca, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 4. marca ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 4. marca ob 14.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 4. in 18. marca ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 20.3.; Madžarske toplice od 4.4. do 7.4. 2002.; Lenti 16.3.in 23.3.; Palmanova in tovarna čokolade 19.3.; Medžigorje - romanje od 22.3 do 24.3.2002; Lidl 21.3.2002; prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje Lenti 9. 3. in 16.3.; Tel.: 252-62-10, 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Trst 7.3.2002; Nakupovanje v Veliki Kladuši 16.3.2002. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 AVTO ŠOLA A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845 V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se lahko naročite za ginekološki pregled vsak delovnik od 7. - 9. ure. 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81 danes, 1. mar., ob 19.30 uri, Conor McPherson: JEZ, (SNG DRAMA Ljubljana) za ABONMA PETEK 3, IZVEN in KONTO jutri 2. mar. ob 19.30 uri, Conor McPherson: JEZ (SNG DRAMA Ljubljana) za ABONMA SOBOTA 2, IZVEN in KONTO OZARA SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6, tel.: 04/23 62 610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04 / 583 62 00. center kulturnih dejavnosti JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj SOBOTNA MATINEJA ZA OTROKE jutri v soboto, 2. marca, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču Kranj. SNEŽNA KRALJICA, gostuje Lutkovno gledališče Maribor. Lutkovna predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3 leta starosti dalje. Prodaja vstopnic poteka uro pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 04/202 26 81. tel.: 04/201 37 31, e-mail: oi.kranj@slkd.si, www.zveza-zko-kranj.si GLASOV KAŽIPOT Prireditve Vaša naša matineja Jesenice - Gledališče Toneta Čufarja Jesenice vabi v nedeljo, 3. marca, ob 10. uri na Vašo našo matinejo. Ogledali si boste pravljično igrico Kekec in Pehta. Z vami bosta tudi Miri in Dedek ter čarovnik Brane. Narodni muzej vabi Ljubljana - Narodni muzej iz Ljubljane vabi na ogled razstave Prizorišče človeškega življenja -podobe iz 17. stoletja, javno vodstvo po razstavi bo v nedeljo, 3. marca, ob 11. uri, za otroke do 14. leta starosti pa pripravljajo ob isti uri Arheozabavo. Šolsko državno prvenstvo Gorje - OŠ Gorje vas vabi na šolsko državno prvenstvo v smučarskih tekih, biatlonu in lokostrelskem biatlonu, ki bo v soboto, 9. marca, od 11. ure dalje na Rudnem polju na Pokljuki. Praznovanje ob 8. marcu Kamna Gorica - Svet KS Kamna Gorica vabi vse krajanke in krajane še posebej pa starše mladih družin Kamne Gorice in okolice v petek, 8. marca", ob 19. uri v Dom krajanov na počastitev praznika dneva žena. V kulturnem progarmu nastopila vokalno instrumentalna skupina Strune. Državna sekretarka Alenka Kovšča pa bo predstavila novi zakon o starševstvu. Ure pravljic Sovodenj - Danes, v petek, 1. marca, ob 18. uri, v Knjižnici Sovodenj bo Tatjana Šifrer pripravila uro pravljic z naslovom Anica in zajček. Škofja Loka - Trije kmečki sinovi in tri zaklete kraljične je naslov ljudske pravljice, ki jo bo pripravila Mojca Kalan v Knjižnici Škofja Loka, in sicer v torek, 5. marca, ob 17. uri. Trata - V torek, 5. marca, ob 16. uri si lahko v Knjižnici Trata lahko ogledate pravljico V kraljestvu pravljic, ki jo bo pripravila Mateja Mullner. Postni verski večeri Cerklje - V Cerkljah bodo tudi letos pripravili tradicionalne Postne verske večere, ki so vsako leto zelo obiskani. Pripravili bodo tri predavanja, ob materinskem dnevu pa se bodo v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri spomnili naših mater. Ob tej priložnosti jih bo nagovorila tudi pisateljica Berta Golob. Prvo predavanje bo imel jutri, v soboto, 2. marca, ob 19. uri misijonar Janez Krmelj, ki bo ob diapozitivih prikazal svoje misijonsko delovanje na Madagaskarju. Drugi večer bo v soboto, 9. marca, ob 19. uri imel cerkljanski rojak in župnik v Ribnici Maks Ipavec z naslovom Dober človek je rešitev za človeštvo. Tretji večer pa bo v soboto, 16. marca, ob 19. uri, ko bo prisotne nagovoril upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Spregovoril bo o tem Ali sodobni človek potrebuje odrešenje? V Stiski vasi bodo vsako postno soboto ob 15. uri pobožnosti križevega pota in sveta maša. Na Šmarno goro Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira tradicionalni planinski izlet ob praznovanju Dneva žena na Šmarno goro. Izlet bo v četrtek, 7. marca. Odhod rednega avtobusa za Ljubljano bo ob 8.25 uri, zbor pa je 10 minut prej. Prijave v društveni pisarni niso potrebne. Po Krajinskem parku Lahinja Žirovnica - Planinsko-pohodna sekcija DU Žirovnica vabi na pohod po Krajinskem parku Lahinja in na ogled drugih znamenitosti Bele krajine. Pohod bo v torek, 5. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri iz Begunj vse bo Brega. Prijave sprejema Ivanka Sodja, tel.: 580-18-61. Pohod na Rašico Naklo - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Naklo prireja jutri, 2. marca, pohod iz naselja Gameljne na Rašico. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred domom kulture v Naklem. Kot predvidevajo, bo pohod trajal 4 ure, zanj pa priporočajo planinsko opremo. Na kopanje v Izolo Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi, da se udeležite letošnjega drugega izleta v Izolo, ki bo v sredo, 6. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU do zasedenosti avtobusa. Na Bohor Jesenice - PD Jesenice organizira v soboto, 9. marca, planinski izlet na Bohor z ogledom Bohorskih slapov. Odhod bo ob 6. uri iz srednje postaje na Hrušici. Prijave z vplačilom sprejemajo na upravi društva do 7. marca. V primeru slabega vremena bodo izlet prestavili. Letovanje v Istri Vabljeni na počitnikovanje, od 22. do 31. marca, v Zdravilišču Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmati-ke, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov in kopanje. Prijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Obvestila Meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica - DU Žirovnica in RD Žirovnica obveščata, da bodo meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja tudi v mesecu mar- cu, in sicer v ponedeljek, 4. marca, od 8. do 10. ure v Smokuču, v prostorih pizzerije Ledina. V ponedeljek, 18. marca, od 8. do 10. ure pa v prostorih Čopove rojstne hiše v Žirovnici. Občni zbor DU Cerklje Cerklje - DU Cerklje vabi svoje člane na redni letni občni zbor društva, ki bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 15. uri v dvorani zadružnega doma v Cerkljah. Tečaj vzgoje in šolanja psov v Škofji Loki Škofja Loka - Klub ljubiteljev nemških ovčarjev organizira tečaje vzgoje in šolanja psov vseh pasem, starih nad 3 mesece. Vpis v tečaje bo v ponedeljek, 4. marca, ob 17. uri na igrišču v Crngrobu. Vpišete se lahko še vsako sredo na igrišču v Crngobu ali dobite informacije po tel.: 031/375-280 Rado ali 041/735-040 Ludvik. Dojenje Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje, ki bo v torek, 5. marca, ob 16.30 uri v prostorih ZD Škofja Loka: Tema bo Dojenčkove potrebe se spreminjajo. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije o srečanjih in brezplačno svetovanje pri vprašanjih v zvezi z dojenjem po tel.: 510-8001 (Irena). Tečaj za vodenje psov Bitnje - LKD Gorenjske tudi letos oragnizira tečaj za vodenje psov. Informativni sestanek in vpis v tečaj bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 17. uri ob nogometnem igrišču v Bitnjah. Občni zbor PD Dovje-Mojstrana Mojstrana - Upravni odbor Planinskega društva Dovje Mojstrana vabi na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 1. marca, ob 18. uri v Osnovni šoli 16. decembra v Mojstrani. Letna konferenca DU Preddvor Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na letno konferenco, ki bo v soboto, 9. marca, ob 15.30 uri v dvorani Doma krajanov Preddvor. Na konferenco vabijo tudi upokojence, ki še niso člani njihovega društva, pa si želijo včlaniti vanj. DU Šenčur ima občni zbor Šenčur - DU Šenčur sklicuje za svoje člane redni letni občni zbor društva, ki bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 15. uri v Domu krajanov Šenčur. Sledilo bo prijateljsko srečanje, za zabavo pa bo igral ansambel Bohpomagej. Zbor loških gasilcev Škofja Loka - Gasilska zveza Škofja Loka sklicuje občni zbor, ki bo danes, v petek, 1. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Trati. Med njim bodo ocenjevali delo v preteklem letu in potrdili načrte za letos, podelili pa bodo tudi priznanja in odlikovanja zaslužnim članom. Krvodajalska akcija Bled - Obmožno združenje RK Radovljica vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo na Bledu, 4. in 5. marca od 8. do 14. ure. Občni zbor PD Jesenice Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 1. marca, ob 18. uri v OS Prežiho-vega Voranca na Jesenicah. Kinološko društvo Lesce - Bled vabi Lesce - KD Lesce - Bled vabi lastnike psov na pasje igralne igrice v malo šolo in na tečaj osnovnega šolanja psov za vse pasme in starosti psov. Prvi sestanek tečajnikov bo danes, v petek, 1. marca, z začetkom ob 17. uri na vadbišču za Avtomurko v Lescah. Informacije po tel.: 574-32-05 ali 041/432- 989. Občni zbor PD Žirovnica Breznica - Planinsko društvo Žirovnica vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma na Breznici. Kinološko društvo Fido vabi Hrušica - Kinološko društvo Fido Hrušica vabi vse, ki bi se želeli vključiti v programe, ki jih ponuja društvo pri vzgoji malih pasjih prijateljev, da se udeležijo uvodnega sestanka, ki bo na društvenem vadbišču danes, v petek, 1. marca, ob 17. uri. Vse informacije lahko dobite po tel.: 5836-730. Fotografije Cirila Velkovrha Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij "Veliko lepega sem videl ob slovenski planinski poti". Razstavlja Ciril Vel-kovrh. Odprtje razstave bo v sredo, 6. marca, ob 18. uri v hotelu Astoria. Razstava bo na ogled do 10. aprila. Razstava likovnih del Tržič - Danes, v petek, 1. marca, ob 18. uri bo v galeriji Kurnikova hiša v Tržiču otvoritev razstave likovnih del akademskega kiparja Ljuba Zidarja in kiparke male plastike Viktorije Zidar-Shamine. Razstav bo odprta do 5. aprila. Razstava keramike Škofja Loka - Prodajno razstavna galerija Fara in Nataša Prestor vas vabita danes, v petek, 1. marca, ob 19. uri na otvoritev razstave keramike. Galerija je odprta vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter od 16. do 19. ure in ob sobotah med 9. in 12. uro. Razstava likovnih del Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi danes, v petek, 1. marca na odprtje in ogled razstave likovnih del Emila Škrb-ca in Jožeta Potokarja, člana Re-lika Trbovlje. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled do 20. marca. Muzejski večeri Idrija - Mestni muzej Idrija vas vabi na predavanje iz ciklusa Muzejski večeri, ki bo v torek, 5. marca, ob 18. uri v OŠ Idrija. Predaval bo zgodovinar dr. Zdenko Cepič. Blaženost bivanja Kranj - Vabljeni ste na predavanje z naslovom Blaženost bivanja, v okviru predstavitve knjižne novosti izredne avtorice Nerine Darman, ki bo v četrtek, 7. marca, ob 17. uri, na OŠ Matije Čopa v Kranju. Vsi, ki bi radi spoznali temelje skrivnosti našega obstoja in želite dvigniti na višjo raven svojo življenjsko energijo in jo tudi uporabiti v vsakdanjem življenju, prisrčno vabljeni. Gore Kirgizije Tržič - PD Tržič vabi na predavanje z diapozitivi Gore Kirgizije Irene Mrak, ki bo v torek, 5. marca, ob 19. uri v Glasbeni šoli Tržič. Utrinki iz reševalnih akcij Radovljica - PD Radovljica in Postaja gorske reševalne službe Radovljica, vas ob 90-letnici G RS, vabita na predavanje gorskega reševalca in inštruktorja Janeza Broja-na iz Mojstrane z naslovom Utrinki iz reševalnih akcij. Predavanje bo danes, v petek, 1. marca, ob 19. uri v dvorani Območne obrtne zbornice na Gorenjski cesti. Osamljenost in vedno več neporočenih Breznica - V sklopu Postna predavanja bo danes, v petek, 1. marca, ob 19. uri v kulturni dvorani na Breznici predavanje Marije Mau-čec - Suša, z naslovom Osamljenost in vedno več neporočenih O okenskih in balkonskih rastlinah Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na prvo iz niza pomladanskih srečanj. O okenskih in balkonskih rastlinah bo danes, v petek, 1. marca, ob 17. uri v Vrtnariji Reš. Predavala bo Ruth Podgornik Reš. Predstave Za zaprtimi vrati Mengeš - KD Franca Jelovška Mengeš - Gledališka skupina Samorog vabi na predstavo Za zaprtimi vrati, ki bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. Vstopnice bodo na voljo dve uri pred predstavo. Zgodba o uspehu Kranj - DU Kranj organizira ogled dramske predstave v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki bo v torek, 5. marca, ob 17. uri. Na Mali sceni bodo pripravili za vas posebno predstavo, in sicer igro Donalda Marguliesa Zgodba o uspehu. Prijavite se v pisarni društva. Odhod avtobusa bo ob 16. uri izpred hotela Creina. Stric Ihta Voglje - Dramska skupina KD D. Jenka iz Cerkelj vabi na ogled komedije Stric Ihta, ki bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 19. uri, v dvorani v Vogljah. Vstopnice bodo na voljo uro in pol pred predstavo. Jabolko Šenčur - V ponedeljek, 4. marca, ste vabljeni v dvorano Doma krajanov v Šenčurju, na lutkovno predstavo Jabolko, v izvedbi Lutkovnega gledališča FRUFRU. Kam iz zadreg? Cerklje - Dramska skupina Športno kulturnega društva iz Mekinj vabi na ogled veseloigre v treh dejanjih z naslovom Kam iz zadreg? Predstava bo v nedeljo, 3. marca, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma v Cerkljah. Voda Vodice - Dramska skupina KUD Pod lipo iz Adergasa vabi na ogled komedije Voda, ki jo bodo uprizorili danes, v petek, 1. marca, ob 19.30 uri v kulturnem domu v Vodicah. Jutri, v soboto, 2. marca, ob 19.30 uri bodo gostovali v dvorani gasilskega doma v Dupljah, v nedeljo, 3-marca, ob 19. uri pa v kulturnem domu v Trbojah. Vas je zagorela Stražišče - Jutri, v soboto, 2. marca, ob 19.30 uri bo gledališka skupina KUD Predoslje, v kulturnem domu v Stražišču uprizorila tragikomedijo Vas je za9°] rela. Vstopnice dobite uro pred predstavo. Pr' Matičku VABIMO VAS TUDI NA NEDELJSKA KOSILA Za zaključene družbe imamo POSEBNO SOBO (do 25 oseb), za razna praznovanja (obletnice, rojstne dneve, obhajila, birme...) Gostilna plzzerlja PR' MATIČKU (za zadružnim domom na Prlmskovem) Jezerska c. 41,4000 Kranj tel.: 04/234-33-60 e-mail: pr.matlckuttemail.si DELOVNI ČAS: * odpon. 6«t: 10 h 23 h, pet: 101i-/* ' tob.:^h-24^ned.:12Jl^fJ3—■ Zlati jubilej Marije in Jožeta Keršiča MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 Kokrica - Pred dnevi sta na in vnukinjo ter pravnučkom. Ob AH Kokrici proslavila petdeset let skupnem prazniku pred dnevi sta 8201-42-49 skupnega življenja Jože in Marija povedala, da sta še vedno pri _ Keršič. Marija, ki je pokojnino močeh, saj Marija skrbi za zaslužila z delom v nekdanji Ju- gospodinjstvo, Jože pa tudi še kaj Marija in Jože Keršič: "Hitro je minilo. gobruni oziroma Tekstilindusu, je bila rojena v Stražišču Pr' Hinet. Jože, ki se je izučil za kleparja in vodoinštalaterja, pa je bil rojen Pr' Stotarju na Rupi pri Kranju. Ko sta se 23. februarja 1952, koje bila huda zima in veliko snega, poročila, sta kupila manjšo hišico na Kokrici. Povečala stajo v novo hišo, kjer živita še danes s sinom postori pri hiši. Sicer oba rada bereta in spremljata dogajanja po televiziji. Ob njunem zlatem jubileju so jima čestitali sin Jože, vnukinji Špela in Sabinav in pravnuka Sebastjan in Zan. Čestitkam z željami za zdravje pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. • Andrej Zalar H primorje gradbinec LJUH.J«HKA V času med 1. 3. 2002 in 16. 3. 2002 bosta zaradi gradbenih del delno zaprta Ljubljanska in Koroška cesta v Kranju. Promet bo potekal izmenično enosmerno. Za razumevanje se izvajalec del Gradbinec ~ GIP, najlepše zahvaljuje. MIŠO, s.p. C. S. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 * MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: * ROLETE * ŽALUZIJE* LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA * TALNIH ' STENSKIH In * STROPNIH OBLOG ' *uhomontažna prenova oken In vrat ' Polaganje vseh vrst laminatov, itisonov ln toplih podov " bfušenje in lakiranje vseh /"^ °\ Vr«parketov I "V*^ " ">ontaža In servis novega I— obstoječega pohištva S V redno delovno razmerje zaposlimo: PRODAJALKO za prodajo otroške konfekcije, opreme, igrač, kozmetike v trgovini Sonček na Bledu.' Iščemo vestne, komunikativne, prijazne trgovke s trgovsko izobrazbo in osnovnim znanjem računalništva. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in državljanstvu, pošljite na naslov: SONČEK, d.o.o.. Begunje na Gorenjskem 27 a, 4275 Begunje GRAND HOTEL TOPLICE BLED, hotelirstvo in turizem, d.o.o. ^sta svobode 12, 4260 Bled IŠČE NOVE SODELAVCE: 1. RECEPTORJE, HOTELIRSKE VRATARJE 2. KUHARJE, NATAKARJE 3- SOBARICE 4- POMOŽNE HOTELSKE DELAVCE °d kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo gostinsko-turistične smeri in delovne izkušnje. vabimo vas, da pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljete v 8 dneh po objavi na naslov. Grand hotel Toplice Bled, d.o.o. Cesta svobode 12, 4260 Bled ^Pošta: toplice@hotel-toplice.si APARATI STROJI Prodam 1300 I BAZEN za mleko, NAKLADALKO SIP 25 in 24-28 rr>3. H 25-27-320 2730 Zelo ugodno prodam nov nerabljen sušilni stroj Gorenje. "B 2026-115 2743 KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, nerabljen za vzidavo, levi dimnik, prodam. "B 040/242-057 po 17. uri_2757 Prodam UNIMOG 411, reg. do 7/02. "B 041/470-434 2776 Ugodno prodam novo kombinirano PEČ za centralno kurjavo z bojlerjem Lenterm 25 KW. "B 041/320-669 2/ge Prodam OLJNI GORILEC CTC malo rabljen, ugodno, 2025-733 2831 PRALNI STROJ in SUŠILNI STROJ Gorenje, prodam. C 041/878-494 2858 Prodam 3 KLETKE za nesnice (po 60 kosov) z avtomatskimi napajalniki 20.000 za kom. IT 040/322-272, 2556-320 29u Prodam POSNEMALNIK mleka še v garanciji. V 5957-083 2924 ŠIVALNE STROJE inudstrijsko dvoigličarko in prešivalko, ugodno prodam. "B 040/865- 776 2934 GLASBILA Prodam diatonično HARMONIKO Molk, lepo ohranjeno, CFB šesti bas, Slakov gumb! "B 512-10-07 2750 GR. MATERIAL OKNA lesena, plastična, okvirji slik in ogleda Lesmark, prodam. HLODOVINO kupim! "B 5124-223 584 VRATA garažna, dvižna, daljinsko odpiranje, izdelana po meri. MKL svstems d.o.o., Savska c. 34, Kranj Inepremičnine d.o.oV 2026-172 Prodam 2 m2 suhih plohov, hrastovih. T? 25-22-808_2746 Prodam suhe PLOHE in DESKE. V 041/347-413 2751 Zelo ugodno prodam JEKLENO KONSTRUKCIJO za halo 18x53 m s streho-send-vič plošče 5 cm. "B 041/393-448 ali 051 /36-44-332 2758 Prodam STREŠNO KRITINO bobrovec, staro 10 let. TT 041/811-910 2759 Prodam dvoriščno OGRAJO z drsnimi vrati, z železno konstrukcijo in lesenimi polnili. "B 2042-298 2779 Prodam DESKE 0,6 m3 debeline 20 mm. «031/309-764 2799 SMREKOVE in jelkove plohe in colarice po 31000 SIT, lahko z dostavo. V 031/762- 947 2830 Prodam OKNO 140x100 TERMOTON zasteklitev. V 041 /368-997 2859 Prodam VHODNA VRATA Jelovica, nova, masivni hrast 210 x 110. TT 515-55-90 2863 _ GARAŽE KRANJ - BLIŽINA SODIŠČA prodamo garažo, cca. 15m2, v nizu večih garaž, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-65-360, 04-23-65-361 PRISTAVA: OB STAN BLOKU PRODAMO GARAŽO ZA 900.000,00 SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 NEPREMIČNINE AGENT - Krani tel: 2365-360,2365-361 TRŽIČ-MESTO: V NAJEM ODDAMO GARAŽO - NAJEMNINA PO DOGOVORU. PRIMO, d.o.o., 596-45- 50. 592-43-00 TRŽIČ-BALOS PRODAMO GARAŽO, 12 M2, 1,26 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 HIŠE NAJAMEMO Iščem hišo v najem v okolici Kranja do 250 EUROV mesečna najemnina 3031/412- 963 2705 HIŠE PRODAMO MLAKA prodamo enonadstropno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, primerna tudi za poslovne dejavnosti. KRANJ Stražiščo del hiše z vrtom, 110 m2 stan. površine * 174 m2 vrta, vse obnovljeno, 22.8 mio SIT, BAŠEU nedokončano vis priti hišo, 330 m2 uporabne površine na parceli 781 m2, 29,6 mio SIT, Senica obnovljena vis.priti, hiša, 240 m2 uporabne povr. CK olje, 2 balkona, na parceli 321 m2, 28,5 mio SIT, LESCE prodamo del dvojčka, lastno parcele 670 m2, biv.povr 198 m2. 27.9 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, les ŠKOFJA LOKA Hiša 200 m2, parcela 500 m2 v mirnem naselju. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425- 380 BLED: Novogradnja, zelo lepa, lahko dvo-družinska, čudovit razgled, urejena parcela 650m2, vsi priključki. Kranj-Naklo: Lepa starejša vila, 250m2 stan. površiže, parcela 650m2, lepo vzdrževana, vsi priključki. KRANJ-bližnja okolica: Prodamo novo zelo razgibano še nedokončano hišo (zunanja ureditev),cca 250m2 stan površine, parcela 1100m2,lepa sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 ■ ŠK.LOKA-bližina: Novogradnja III. gradbena faza,14x9m2, parcela 1055m2, mirna lokacija, urejen dostop. Poljane nad Šk. Loko: Prodamo večjo hišo lahko dvodružins-ka cca 350m2 stan. površine,650m2 parcela, sončna lega,lepo vzdrževana, možna prodaja tudi po etažah. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204- 661 Bohinjska Bistrica: 1 /2 dvojčka, podklete-na, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smučišča Kobla Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Hlebce: stan. hiša v izmeri 9 x 12 m, parcela 550 m2, stan. površina 270 m2 (klet, pritličje, mansarda, podstreha), garaža Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Begunje: stan. hiša v dvojčku, pritličje in nadstropje, 2 balkona, podkletena, parcela 600 m2, velik vrt, CK na olje.AIpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 POLJANSKA DOLINA - starejša stanovanjska hiša, potrebna obnove, pare. 464 m.2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ŠENČUR - 3 stanovanjska vrstna hiša, sodobna, 230 m2, pare. 277m2, urejena okolica, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ZG. BESNICA - enodružinska hiša, novogradnja, finalna dela nedokončana, 120 m2, lepa lokacija, pare. 449 m2, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 Brezovica pri Kropi, stanovanjska hiša v dvojčku, 204 m2, 522 m2 zemljišča, mirna in sončna lega. CENA: 26.243.590,20 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www.makler- bled.si Jesenice, starejša stanovanjska hiša, 173 m2 stan. pov., 746 m2 zemljišča, zelo dobra sončna lega. CENA: 18.256.410,26 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www.makler-bled.si Bohinj, Stara Fužina, neobičajna ponudba, dva objekta - stanovanjska hiša 300 m2 in gospodarsko poslopje 170 m2 na 2000 m2 zemljišča LE 300 m OD BOHINJSKEGA JEZERA, v zelo dobrem stanju. CENA: 97.216.000,00 SIT Int.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00 , 041 647 974, www.makler-bled.si Žirovnica, nedograjen prizidek k stanovanjski hiši - skupaj 80 m2 stanovanjske površine in 200 m2 zemljišča, dobra lokacija. CENA: 8.736.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www. makler-bled. si Žirovnica, dvostanovanjska hiša 180 m2 stanov, površine, dobro ohranjena, 835 m2 zemljišča, mirna in izredno sončna lega. CENA: 29.592.500,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00 , 041 647 974, www.makler-bled.si Radovljica, Gradnikova, stanovanjska hiša, 350 m2, 680 m2 zemljišča, dobro vzdrževana zgradba z lepo urejeno okolico. CENA: 44.368.057,50 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www.makler-bled.si KRANJ - ČIRČE na parceli 908 m2, prodamo podkleteno dvostanovanjsko hišo, cca. 150 m2 stanovanjske površine + nepodkleten prizidek 127 m2 z neizdelano mansardo. Možnost nakupa po enotah. Cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 ŽELEZNIKI, prodamo adaptirano dvostanovanjsko hišo, cca 217 m2 zemljišča, podkletena, bivalna prva in druga etaža. Možnost prodaje po posameznih etažah Vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-2365-360, 04-2365-361_ NAKLO prodamo lepo tristanovanjsko hišo, na parceli 1081 m2, vsi priključki, garaža, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 TRŽIČ - BISTRICA: PRODAMO NOVEJŠO VRSTNO STAN HIŠO, VSI PRIKLJUČKIt NA PARC. 450 m2, 37,2 MIO SIT (MOŽNA MENJAVA ZA DRUGE NEPREMIČNINE PRIMO d.o.o., 596-45-50,592-43-00 TRŽIČ-MESTO. PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO, LOČEN VRT, VSI PRIKLJUČKI, 13,2 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592- 43- 00 TRŽIČ-SEBENJE: PRODAMO NOVEJŠO STAN HIŠO, VSI PRIKLJUČKI , NA PARC 799 M2, 43,5 MIO SIT. PRIMO d.o.o., 596-45-50, 592- 43-00 TRŽIČ-RAVNE: PRODAMO ZGORNJO ETAŽO HIŠE, S PRIPADAJOČO PODSTREHO, DVEMA GARAŽAMA, Z VRTOM 506 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 14,32 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596- 45- 50, 592 -43-00 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO IZREDNO LEPO, UREJENO STANOVANJSKO HIŠO Z LASTNIMI PARKIRIŠČI IN VRTOM, 44,7 MIO SIT PRIMO, d.o.o , 596-45-50, 592-43-00__ TRŽIČ-PRISTAVA: PRODAMO KONČNO NOVEJŠO VRSTNO HIŠO Z VSEMI PRIKLJUČKI, ZA 37,9 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 RADOVLJICA PRODAMO NOVEJŠO STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM, 42,4 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43 00 TRZIC-MESTO: PRODAMO STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO POTREBNO OBNOVE, VRT, PARKIRIŠČE - 16,8 MIO SIT.PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 TRŽIČ-MESTO: PRODAMO DVOSTANOVANJSKO STAREJŠO HIŠO, POTREBNO POPOLNE OBNOVE. CENA: 14 MIO SIT. PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 GORIČE-GOLNIK: PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO, NA PARC. 700 M2, 51,5 MIO SIT PRIMO, d.o.o., 596-45-50, 592-43-00 GORICE 2 ss obnovljeno stanovanje v hiši z lastnim vhodom in vrtom, 80 m2 biv. povr., 17,t mio SIT, KOVOR hišo v izgradnji na parceli 575 m2, 120 m2 v etaži x 2, 22,8 mio SIT, CERKLJE novejšo vis.priti, hišo na parceli cca 425 m2, opor. povr. 3x 100 m2, 31,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 169 Seničica Medvode, hiša dvojček, parcela 461 m2, prodam. "B 041/746-103 1005 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA, POSLOVNA MATEMATIKA - instrukcije in priprave na maturo. ENAČBA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 04/253-11-45_233 Instrukcije angleščine za vse stopnje. 041/390-412 in 204-23-07, Naracija Britof,d.o.o., Britof 123 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in celulozni les, ostale vrste lesa po dogovoru. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda, d.o.o., Poljšica 6, Podnart, 53-06-555, 041/680-925, 041/721-637_ Starejše in rabljene KNJIGE kupim. S 531-22-17 Kupim HLODOVINO: oreh, češnjo, hruško, 01 /362-74-86 Kupim CEVI za puhalnik fi 50 cm, 5 kosov. g 041 /824-699_2tti_ Kupim PARCELO v okolici Kranja. "B 040/258-422 2777 Kupim DOZIRNIK za valtaon za ASK-2, prednje uteži za Zetor in prodam 3 brazdni plug Posavc. S 2311-964 2792 Kupim rabljen čelni nakladalec za traktor Deutz. 2571-548 2829 Kupim lepo ohranjen POGRAD z jogiji 200x90 ali 200x100. "B 031/639-750 KUPIM starejši TRAKTOR IN KOSILNICO. TS 5331-253*041/743-866_2904 Kupim GOLI bukve, javorja in gabra. "B 041 /456-052 2920 BSC ali rotacijsko kosilnico in trosilec gnoja, kupim. "B 5725-254 2926 SVET ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj. Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet HTTP://www.svet-re.si Email: info@sveke.si STANOVANJA MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 IMed, ljubljanska cesta 3. LOKAL ODDAM BREG OB SAVI oddamo cca 180 m2 delavnice, tel., CK, 115.000 SIT/mes, KRANJ Primskovo oddamo TRGOVSKI LOKAL za živilsko in drugo dejavnost, 80-100 m2, KRANJ Kokrica ugodno oddamo manjši trgovski lokal z izložbo, cca 30 m2, KRANJ ODDAMO več pisarn na različnih lokacijah, CERKLJE oddamo ali prodamo del hiše potreben obnove, cca 70 m2. KRANJ okolica oddamo DELAVNICO cca 80 m2 z uporabnim dovoljenjem, primerno za avtomehanično ali kleparsko dejavnsot. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 23-69-333 167 Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franš-izno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959 Pisarne na Jesenicah, v centru, z lastnim parkirnim prostorom, oddamo v najem, ugodno. Inf. na B1 04/20-17-850 2261 STRAŽIŠČE PRI KRANJU prodamo večji stanovanjsko poslovni objekt 800 m2 na parceli 1100 m2, okvirna cena 66 mio SIT. "B 041/626-810 2542 Križe pri Tržiču - na dobri lokaciji ODDAM gostilno 122 m2 z vrtom in pomožnimi prostori. S 2012-754, 041/753-513 2562 ODDAM POSLOVNI PROSTOR, trgovino v obratovanju ali za drugo dejavnost. Možnost ureditve stanovanje v okolici Šk. Loke. IT 031 /206-064 2755 Kranj-center ODDAM GOSTINSKI LOKAL 70 m2. Možen takojšen prevzem. V 041/725-225 2905 ŠKOFJA LOKA prodamo novogradnjo poslovno stanovanjski objekt dim. 10x15 m K+P+M s prizidkom 6,4 x6 m velikost zemljišča 570 m2. LOKA nepremičnine, 50-60-300 2910 ODDAM POSLOVNI PROSTOR Kranj Planina li, nov, za neživilsko dejavnost. 2x50 m2. "B 040/503-948 2921 Prodam manjši LOKAL v Kranju - primeren za trgovino,pisarno ipd. cena 4 Mio SIT. 'B 2026-483 2933 ŠENČUR; 105 m.2, štirisobno, v dveh etažah, 2. nadstropje, nizek blok, velik balkon, nadstrešek za avto, mirna lokacija. Cena: 22,4 mio SIT (100.000 EUR). PS00751MA-KR NAKLO; trisobno + bivalna kuhinja, v celoti obnovljeno, pritličje, CK, takoj vseljivo, UGODNO. Cena: 15,8 mio SIT (70.000 EUR). PS00715MA-KR MEDVODE - okolica; 56 m2, dvosobno, potrebno temeljite obnove, pritličje štiristanovan-jskega objekta, KATV, plinovod do objekta Cena: 8 mio SIT. PS00739MA-KR POSESTI KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno. 5. nadstropje, zahodna lega. ohranjeno, vseljivo po dogovoru. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR). PSO0717JN-KR KRANJ - Planina I; 44 m2, večje enosobno, pre-grajeno, 7. nadstropje, sončna lega, lep razgled. Cena: 11,2 mio SIT (50.000 EUR), PS00733MA-KR_ KRANJ - Planina II; 34 m2, adaptirana garsoniera, 2. nadstropje, nova oprema v kuhinji, velik balkon, dvigalo. Cena: 9,7 mio SIT (43.367 EUR). XT00756MA-KR_ KRANJ - Planina II; 68 m2. dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,8 mio SIT (66.327 EUR) PS00681MA-KR KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija. Cena: 18,6 mio SIT (83.163 EUR). PS00747MA-KR KRANJ - Planina II; 83 m2, dvoinpolsobno, 3 nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 19,1 mio SIT (85.000 EUR). PS00719JN-KR KRANJ - Planina III: 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2. nadstropje, nizek blok, Z lega, vsi priključki. Cena: 14,9 mio SIT (66.300 EUR). PS00732MA-KR_ KRANJ - Šorlijeva; 31 m2, garsonjera, pritličje, nizek blok, balkon, CK, mirna lega, vseljivo takoj. Cena: 9,1 mio SIT (40.800 EUR). PS00754MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna. CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 12 mio SIT (53.500 EUR). PSO0748JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1 nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,1 mio SIT (72.000 EUR) PSO0752MA-KR KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, nizek blok, 4 nadstropie, adaptirana kopalnica, balkon, CK na plin. Cena: 12,6 mio SIT (56 000 EUR). PS00727JN-KR KRANJ - Zlato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, v celoti adaptirano. CK na plin, južna lega, vseljivo po dogovoru Cena: 10,9 mio SIT (48 718 EUR). PS00757JN-KR KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, zelo UGODNO. PS00540JN-KR KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 20,6 mio SIT (92.000 DEM). PH00724MA-KR KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena: 40,2 mio SIT (179.487 EUR). PH00470MA-KR KRANJ - Orehek; 230 m2, nova. atraktivna, enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 41,7 mio SIT (186.000 DEM). PH00691 MA-KR KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlična, dvostanovaniska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vsi priključki. Cena: 40,7 mio SIT (181.500 EUR) PH00706MA-KR CERKLJE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, tloris 5.5 x 6,5m, vikend - brunarica, garaža, 1000 m2 parcele, sončna lega, naselje vikendov. Cena: 28,6 mio SIT (127.551 EUR). PV00761TJ-KR PREDDVOR - okolica; 330 m2, novejša atrijska, podkletena, galenja, kamin, vinska klet,1300 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt.'možnost dveh stanovanj. Cena: 62,8 mio SIT (280.000 EUR) PHO0723MA-KR_ ŠKOFJA LOKA; 86 m2, starejša hiša v mestu, praktično brez pripadajočega zemljišča, potrebna delne obnove, s CK na olje. Cena: 9.9 mio SIT (44.000 EUR). PH00725JN-KR ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa lokacija, lahko takoj vseljiva. Cena: 37 mio SIT (165.000 EUR) PH00746JN-KR KUPIMO V severnem predelu Kranja kupimo enosobno ali dvosobno stanovanje, potrebno obnove, s klasičnim ogrevanjem, za znanega interesenta. Cena do 10 mio SIT. KRANJ - okolica; kupimo sodobno, novejšo, lahko dvostanovanjsko hišo, po možnosti na večji parceli. Cena od 35 do 60 mio SIT. ••••••• MALI OGLASI / info@g-glas.si iGRADEX } 040/204-661 Gorenja vas: Prodamo lepo garsonjero, 27m2,III.nad.vsi priklj.sončna mirna lokacija. ŠK.LOKA- Podlubnik: 2SS,63m2, XI nad .vsi priključki,takoj vseljivo, zelo lepo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 BLED - 2,5 ss, 72,50 m2, I. nad., v celoti obnovljeno z dvema balkonoma, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 DRULOVKA - 3s mansardno, 86,20 m2, II. nad., prazno in vseljivo takoj, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 ZLATO POLJE - 3ss, 61,85m2, III. nad., delno adaptirano, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 LESCE - 3 sobno, 80,79m2, I. nad., velik balkon, pokrito parkirišče, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - ugodno prodamo 2 sobno stanovanje s kabinetom, takoj vseljivo, 66,50 m2, VIII. nad., 041 735-875, 031 605-114 Bled, garsonjera v podpritlični etaži starejše stanovanjske hiše, meri 17 m2, popolnoma obnovljena, takoj vseljiva. CENA: 4.928.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00 , 041 647 974, www.makler-bled.si Kranjska gora, Čičare, garsonjera - počitniški apartma v I. nadstropju, 31 m2, z balkonom, takoj vseljivo. CENA: 9.735.040,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www. makler-bled. si Bohinj. Zoisova plana, počitniški apartma 34m2v I. nadstropju, z balkonom opremljena in takoj vseljiva enota. CENA: 8.848.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www.makler-bled.si Podkoren, počitniški apartma v izmeri 32,40 m2, opremljen, takoj vseljiv, v centru vasi. CENA: 9.128.204,90 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www.makler-bled.si Jesenice, Plavž, 3 sobno stanovanje, 80,30 m2, vzdrževano, na Bokalovi ulici. Stanovanje ima tel. in KTV. CENA: 9.963.520,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www.makler-bled.si KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja; v pritličju 64,42 m2, 64,60 m2 in 56,80 m2, ter 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-65-360, 04-23-65-361 KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - ZLATO POLJE prodamo 3 leta staro garsonjero, 34 m2, ločena kuhinja, vsi priključki, I. nadstropje, velik balkon, zelo lepa, takoj vseljiva, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-65-360, 04-23-65-361 KRANJ - GOGALOVA, prodamo enosobno stanovanje, 42,50 m2, V. nadstropje, zahodna lega, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 46,55 m2, .nadstropje nizkega bloka, manjši balkon, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 52 m2 v pritličju, cena = 12,8 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 2.nad., CK na elektriko, obnovljeno, cena ■ 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I garsonjero, 27,50 m2/lll., vsi priklj., balkon, 9,3 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 42,5 m2/V, vsi priklj., Z, 11 mio SIT, selitev po dogovoru, KRANJ Planina li 1 ss, 39,1 m2/VII., 10,5 mio SIT, KRANJ obnovljeno 1 ss, 37,94 M2/pr, nizek blok, vsi priklj., 8 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno mansardno stanovanje v hiši v zvrtom 465 m2, 2 ss z bivalno kuhinjo, 68 m2 bivalne površine, 14,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss (oz.4ss), obnovljeno, nizek blok, 82 m2/ll, vseljivo po dogovoru. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 23-69-333_908 Brez posredništva prodam STANOVANJE 2+2, stanovanje je mejno - Planina II, III, 2. nadstropje, visok blok, zelo urejen, razgled prečudovit, 97,3 m2. tt 040/61-46-46 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Vod.stolp 2 ss, 52 m2/PR, etažna CK elektrika, plin do bloka, 12,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje lepo 3 ss, obnovljeno, 82 m2/ll, etažna CK olje, KRANJ Planina II lepo, obnovljeno 2 ss+2 k, 97,3 m2, vsi priključki, 2 balkona, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 23 69-333 , 2677 KRANJ-PLANINA II, prodam 2 ss+ kabinet, 70,8 m2, VI. nadstr., vsi priključki, cena 16 mio SIT. tt 2324-953, po 18. uri 2725 Prodamo ATRIJSKO 4 sobno stanovanje v dveh etažah z lastnim vohodom. Blizu avtoceste, zelo lepa lega. tt 031/647-932 2867 Ugodno prodam Zlato polje, dvosobno stanovanje, 4/4, CK, balkon, cena 12 mio SIT. tt 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 2885 JESENICE dvosobno (50 m2), 2. nad/4, komplet obnovljeno, ugodno, cena 8,5 mio SIT. tt 23 15 600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE 2886 KRANJ Zlato polje prodamo 2 ss 70 m2,1, nadstr., dva balkona, lastna CK na olje. V nizkem bloku urejena okolica. LOKA nepremičnine, 50-60-300 2911 TOVORNA VOZILA Prodam TOVORNO VOZILO FORD TRAN-SIT 120 D, 2500, I. 87. tt 51-32-861 2791 nepremičnine DOlVf Kranj, Stritarjeva 4 202 33 OO Prodam osebni avto R 21 NEVADA, I. 88, reg. za 7 oseb, reg. do 12.4.02, ugodno. tt 040/633-607 2793 Prodam VW JETTO 1.6 I. 87 in FORD ES-CORT 1.6 i, I. 87. tt 031 /265-242 28O6 RENAULT CLIO 1.4 16 V, 1. lastnik, 20.000 km, elek. pomik prednjih stekel, centralno daljinsko zaklepanje, meglenke, reg. do 2/2002, leto izdelave 2000, cena 1.500.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 28u OPEL KADETT 1.8 i, LIMUZINA I. 91, reg. do 3/02 metalno sive barve, lepo ohranjen, garažiran, cena 380.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 2815 RENAULT CLIO 1.48,1. lastnik, 100.000 km, reg. do 3/02, leto izdelave 93, cena 400.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 28ie LANTRA 1.6 TOP K, LET 98, 43.000 KM, MET RDEČA, 1. LASTNIK, SERVISNA, KUMA, ABS, 2X AIR BAG, 1.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MgGflNTfiR mM £1 Bratov Praproti 10, NAKLO ■k^J Tel./fđx: 04 /25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAZ.LCEV¥MOHROE¥ VARSTVO OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24. 031/322-246, 041/703-839 KRANJ-center: popolnoma obnovljeno 3SS meščansko stanovanje,98m2,visoko pritličje, vsi priključki, možen nakup tudi garaže KRANJ-center: 2SS, I.nad,45m2, obnovljeno, takoj vseljivo, ugodno, KRANJ-Savska Loka: V več stanovanjski hiši prodamo 2x 3SS 85m2 in 94m2, l.nad vsi priključki, garaža in vrt, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236- 66-70, 040/204-661 NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E.ŠENČUR, Delavska24, http//wwwfrast.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490_ Bled-Kajuhova: Prodamo zelo lepo 2SS, 57m2, vis. pritličje, obnovljeno velik balkon Bled: Prodamo 1SS, 36m2, I.nad.vsi priključki, zelo lepo, obnovljeno. RADOVUI-CA-Žagarjeva: Prodamo lepo 2SS, Il,nad,63m2, vsi priključki, takoj vseljivo, zelo urejen blok. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 031 /800-004_ Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ Lesce - novogradnja Ob Vodnikovi ulici: 21 stanovanj v štirih etažah z lastnimi vhodi, od 47 do 100 m2, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo: oktober 2002 Alpdom, d.d. Radovljica. Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 15 Kamna Gorica: 76 m2, 3ss, mansardno, etažna CK, ugodno Alpdom, d d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_ Radovljica: 69,9 m2, večje 2ss, pritličje starejše stanovanjske hiše, 2 kletna prostora Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Lesce: 56 m2, 2ss, 2 nadstropje, dobro ohranjeno, lega V-Z, klasična kurjava Alpdom, d d Radovljica, Tel 04 537 45 00 04 537 45 16 Ljubljana - Bežigrad 56 m2, 2ss v 3. nadstropiu, loža, klet, parkirno mesto v garažni hiši, vsi priključki Alpdom, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16 Bled: 58 m2, 2ss v pritličju alpskih blokov, terasa, klet, vsi priključki, ugodno Alpdom, d.d. Radovljica, Tel 04 537 45 00, 04 537 45 16 Radovljica: 71,75 m2, 3ss v visokom pritličiu, vsi priključki, lopo ohranjeno Alpdom, d d Radovljica, Tol 04 537 45 00, 04 537 45 16 TRŽIČ - CANKARJEVA - 1 sobno, 33,00 m2, X. nad , vzdržovano, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 Bled, enosobno stanovanje v izmeri 33,8 m2, kletna etaža alpskega bloka, lasten vbod. CENA: 7.416.665,93 SIT Int.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www. makler-bled si Bled, 1SS v pritličju večstanovanjske hiše, 30,47 m2, popolnoma obnovljeno, opremljeno, takoj vseljivo. CENA: 7.873.077,95 SIT Inf: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00, 041 647 974, www.makler-bled.si Bohinjska Bistirca, nov počitniški apartma v pritličju apartmajskega objekta, 46 m2, terasa, parkirno mesto. CENA: 14.034.614,70 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00 , 041 647 974, www.makler-bled.si Jesenice, 1,5 sobno stanovanje v petem nadstropju v izmeri 47,35 m2, večji balkon z lepim razgledom, KTV, toplovod Stanovanje je dobro ohranjeno, CENA: 7.593.600,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o. 5 76 76 00 , 041 647 974, www makler-bled.si PREDDVOR, prodamo enosobno stanovanje 39,10 m2, 1.nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj. tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - BEGUNJSKA, prodamo dvosobno stanovanje, 47,50 m2 + velik balkon, III. nadstropje, vsi priključki, JV lega, vseljivo 15. julija, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360. 04-2365-361 KRANJ - KIDRIČEVA, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 61 m2, v celoti obnovljeno, vsi priključki, II. nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - GOGALOVA, PRODAMO TAKOJ VSEUIVO, DVOSOBNO STANOVANJE PREDELANO V TRISOBNO, 65,72 m2, V CELOTIOBNOVUENO, III. NADSTROPJE, VSI PRIKLJUČKI, VELIK BALKON, CENA PO DOGOVORU. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 GOLNIK, prodamo trisobno stanovanje, 82,40 m2, I. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivost n cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 82,50m2, 3. nadstropje, dva balkona, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel, 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ - PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 89,90 m2, vsi priključki, vseljivost in cena podogovoru Agent Kranj, tel. 04-2365-360, 04-2365-361 KRANJ, Planina I - 1 SS 44 m2 v 7.nad., predelano v 2 SS, cena - 10,9 mio SIT, 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena - po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - ugodno 4 SS 77 m2 v mansardi bloka, 13 let staro, CK na plin, cena - 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Iščem VARSTVO za 2 leti staro punčko v okolici Cerklej. V 041/931-558 2890 VOZILA DELI Prodam AVTO R CLIO, I. 91, po delih. V 041/356-025 2748 Prodam PRIKOLICO za avto, nosilnost 500 kg za 60.000 SIT, A test. « 5744-606 2770 Prodam rabljene dele GOLF I D (mašina, menjalnik, hladilnik), LADA SAMARA, mini kuhinjo, 14 " GUME malo rabljene, menjal-nik GOLF III 1.8. 3041/736-301 2611 Prodam 4 kom avtoplaščev, dim. 185/65R14, nove, cena 44000 SIT. V 031/583-740 2849 Za simbolično ceno prodam novejšo AVTOMOBILSKO PRIKOLICO brez A testa. V 2572-251 ali 040/810-554 2870 VLEČNE KLJUKE, montaža in vpis v ho-mologacijo, TOVORNE PRIKOLICE do 750 kg. Drole Boris, s.p., Zg. Bitnje 312, V 041/896-134 2897 LANTRA VVAGON 1.8, LET 99, MINERALNO RDEČA, 1. LASTNICA, SERVISNA, KUMA, 2XAIR BAG, REG 6/02, OHRANJENA, 1.860.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, LET 99, BEL, REG 9/02, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, OHRANJEN, 2.850.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ŠKODA, FELICIA LXI, LET 95, BELA, 120 000 KM, 490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_ FORD, MONDEO 1.8GHIA KARAVAN, LET 98, MET SREBRN, AVT. KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, ROLO, SANI, 1.880.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MAZDA 323 F 1.5 I. LET 96, RDEČA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, S. STREHA, REG 11/02, 1.200.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 VIKENDI Prodam VIKEND na Šenturški gori na parceli v izmeri 400 m2. Objekt je nov in ima sončno lego, tr 041/520-107_2756 VIKEND na Bledu, prodam. It 040/320-287 2940 VOZILO KUPIM Najugodnejuši odkup karamboliranih vozil od 1.94 dalje. It 01/426-13-15, 041/614- 013 1825 KARAMBOLIRANA, CELA in SLABŠE OHRANJENA VOZILA ODKUPIMO. Gotovina takoj. Ogled na domu. VVesting Pečnik d.o.o., Starograjska ul. 4, Radeče V 041/362-036,041/36-13-13 2171 Kupim avto 3 ali 5 vrat, letnik 93 ali mlajši. TT 031/307-057 2760 ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takošnje plačilo, ODKUP in PREPIS. CORK.d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje, 041/643-054 2913 FIESTA 1.31 FLAIR, LET 96, NOV MODEL, BELA, 5V, AIR BAG, REG 1/03, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-U8_ GOLF IV 1.6, LET 98, MODER, 3V, AVT KLIMA, EL OPREMA, REG 11/02, SERVISNA, 2.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 R5 FIVE, LET 95, 81.000 KM, RDEČA, 3V, REG 8/02, 540.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 GOLF IV 14 16V, LET 98, RDEČ, 5V, 45.000 KM, 1.LASTNICA, SERVISNA, KOT NOV, 1.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4 1.9 TDI AVANT, LET 96, RDEČ, AVT KLIMA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VOZILA ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABUEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N do o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništvo za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil. AVTO KRANJ, Savska c. 34, Kranj, 201-14-13,031/231-358 sao ODKUP-PRODAJA-PREPISI VOZIL gotovinsko platilo, tr 23-23-298, 041/773-772, Mepax, Planina 5, Kranj 1320 Prodam 126 P GL, solidno ohranjen, I. 90, reg. do 3/02 za 15000 SIT. tr 533-64-79 Prodam ŠKODO XL, I. 83, lepo ohranjeno « 2591-318,031/330-516 2782 HYUNDAI PONY, I. 92, kov. sive barve, 60.000 km, garažiran, servisiran, reg. do 31.8.02, cena 320 000 SIT tr 58-63-850 2783 FIAT TIPO 1.4 IE, I. 93794, reg. 10/02, bele barve, 124.000 km, servisna knjiga, možna menjava. IT 041/677-553 2773 LADA SAMARA 1500, I. 92, 122.000 km, 3 vrata, registrirana 2/03, dobro ohranjena, prodam za 175.000 SIT tt 031/582-116 SUZUKU MARUTII 95 za 350 000 SIT in VOJAGER I. 95, vsa oprema, 7 sedežev, cena 1.250.000 SIT. Možna menjava, tr 041/719-077_2786 R 5 CAMPUS PLUS, I. 92, odlično ohranjen, prodam tt 041/819-642 2789 FIESTA 1.3 SX, LET 93, MET ZELENA, 5V, CZ, ES, REG 7/02,UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4 1.8 TURBO AVANT, LET 99, NOV MODEL, MET SREBRN, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, 10XAIR BAG, LES, ROLO, SANI, MEGL, IZREDNO OHRANJEN, 4.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 A4 1.8 20V AVANT, LET 96 MODEL 97, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, EL OPREMA, LES, RADIO, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319- 118 A4 1.8 20V AVANT, LET 2000 MODEL 2001, 23.000 KM, PERLA TEMNO MOD-ER.AVT KLIMA, ALU, 4X AIR BAG, EL OPREMA, RADIO, LES, ZELO OHRANJEN, 4.090.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PUNTO 75 SX, LET 95, MET MODER, 107.000 KM, 1.LASTNIVA, EL OPREMA, 3V, SERVISNA, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 H Nudinr u 04 10 vse vrst godne obr 1/236-7 :ESST do0, Stritarje! e posojil, esti. 3-7 3 a 5, Kranj Nocoj bomo Gorenjci v Snoviku Kopanje pred veselim srečanjem bo v bazenih Term Snovik že popoldne, ob 20. uri pa se bo začela zabavna prireditev z igrami, nagradami in nočnim kopanjem pod naslovom Veselo v pomlad. Svetujemo vam, da si vstopnice priskrbite že v PREDPRODAJI. Kranj - Gorenjci bomo nocoj ponovno odkrivali največje in predvsem najbližje (za številne ta prave gorenjske) toplice. V Termah Snovik v Snoviku bo VELIKA GALA PRIREDITEV. Kopanje z Gorenjci se bo začelo danes, l. marca, že popoldne, ob 20. uri, ko se običajno ob petkih začne tudi nočno kopanje, pa bomo hkrati začeli veselo, gala prireditev. Takrat se bomo zabavali in kopali ob nastopih godbenikov, pevcev, ansamblov, instrumentali-stov, domačinov in gostov. Nastopili bodo: - Mengeška godba, Mengeški zvon, - ansambli Nagelj, Tulipan, Slamnik, Kifelčarji, Mlade frajle, Anja Burnik s prijatelji, Kristina Pahor, Valentin Antonijo, Tjaša Križnar, Dejan Praprotnik in drugi. Mengeška godba Mlade frajle Kristina Pahor Glavni pokrovitelj je Občina Kamnik, medijski sponzorji pa Deželna televizija 51. kanal oddajnika Lubnik, Radio Hit, Radio Tjaša Križnar Sora, Radio Gorenc, Radio Belvi in številni drugi. Ne zamudite torej velikb GALA PRIREDITVE Veselo V pomlad v Termah Snovik v petek' I. marca. Vstopnice so v Gorenje skem glasu (telefon 04/201-42-47) in v Termah Snovik (telefon 01/830-86-31). Pohitite z nakupom vstopnic v predprodaji. • Andrej Žal*r Franc Pestotnik - Podokničar Valentin Antonijo Nagradno vprašanje za Stevardese Kranj - Jutri, 2. marca, ob 20. uri bo v dvorani na Primskovem na sporedu komedija Stevardese pristajajo. Špas teater Mengeš in Gorenjski glas, generalni medijski sponzor poklanjata vstopnice, če boste pravilno odgovorili na vprašanje: Koliko in kakšna priznanja je dobila komedija pred nedavnim v Celju. Pokličite nas danes od 12. ure do 12.30 na številko 04/201-42-00. Prvim šestim, ki boste pravilno odgovorili, bomo poklonili vstopnice, ki jih boste morali priti iskat takoj. • A. Z. NAJBOLJŠA KOMEDIJA LETA UBRKA BCLAK • ŽLAHTNA KOMEDIJANTKA KRANJ - dvorana PRIMI Sobota 2. 3. ob 20.00 uri komedija Prodaia vstopnic: ■ GLAS generalni medijski pokrovitelj fl.: 04/701 41 47 Predvidoma zadnjič!! Borisove žametne vrtnice za mame *2 Kranj - Prireditev Borisa Kopitarja Žametne Vf»" niče bo v nedeljo, 24. marca, v športni dvorani V Kamniku. Boris Kopitar bo /. glasbenimi prijatelj1 voščil vsem mamam. V Gorenjskem glasu, ki je tokrat pokrovitelj pr,rC ditve, objavljamo nagradne kupone. Izžrebali b|(> do n marca 47), v Aligatorju in pn sindikalnih poverjenikih v podjetjih. • A. Z. L.....-.................-----1............................. Ansambel Tulipan NAGRADNA IGRA ((%)) Založba Helidon Nagradno vprašanje: Kako se imenuje najnovejša Bitenčeva pravljica? Odgovore na dopisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenki: ANJA DOLENC, Cankarjeva 1a, 4270 Jesenice VIDA JAMAR, Bokalova 15, 4270 Jesenice NAGRADNA IGRA B A J A C A Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Kje na Gorenjskem je decembra nastopil Bajaga? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenca: ZALAR DAVID, Zg. Bitnje 93, Žabnica GORAZD HOČEVAR, Gogalova ul. 8, Kranj šotori in odri Eschenbach za nakup ali najem pokličite tel.: +386(0)3 710 21 80 HONDA SHUTTLE 2.2 IES-ENOPROS-TOREC, LET 97, 141.000 KM, 1.LASTNIK, MET ZELENA, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, AR, S. STREHA, EL OPREMA, OHRANJENA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 ODKUP VOZIL PREPISI VOZIL. BREZPLAČNE CENITVE VOZIL , VSAK DAN 8 -18 H, SOBOTA 8-12H, AVTO LESCE DO.O., TEL: 04-5319-118__ OGLEJTE SI CELOTNO ZALOGO NAŠIH VOZIL S SLIKAMI NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI VW CADDY FURGON 1.6 I, 97, bele barve, lepo ohranjen. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 28U ^»remicnTV- tel.: 583-65-00. 041/703-806 SEAT CORDOBA 1.8 GTi I. 95/96, 107.000 km, metalno rdeče barve, lepo ohranjen. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko, 275-93-93 28ie Prodam R 19, I. 94, reg. do novembra 2002, rdeče barve, lepo ohranjen. TT 031/392-742 ' 2819 Prodam OPEL ASTRO 1.4, I. 93, reg. do 7/02, metalno sive barve, lepo ohranjen, tr 031/278-986_ 2820 HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, I. 98, 3 vrata, bordo rdeč, reg. celo leto, lepo ohranjen. TT 041 /394-005 2822 Prodam CHRYSLER VOYAGER, I. 95, reg. do 12/02. TT 041/734-519_2824 R 19, I. 95 1.4 ADAGIO, prodam. TT 041/366-664 2825 ŠKODA FAVORIT I. 93, rdeče barve, odlično ohranjena, prodam. TT 041/869- 59 9 2826 POLO letnik 1995/8, zelene barve, 1. last-gfc P 041 /366-664 2827 Prodam FORD FIESTA 1.3 SX, I. 92, reg. °o 11/2002, rdeče barve TT 5336-490 Prodam ALFA ROMEO 145 1.6 TWIN SPARK, I. 11/00, kompletna oprema, kovinska barva - shampagne, garažiran, 1. lastnica, registriran do novembra 2002 TT 2355- 622 2838 NEPREMIČNINE S5745-444. BLED PKKŠKKNOU :>(' Prodam MAZDO 323 F, I. 89, registriran °o decembra 2002 Cena po dogovoru, rt 040/614-570, popoldan_?839 OPEL ASTRA 14 IGL. I 93, kovinsko rrJeča, 5 vrat, lepo ohranjena, prodam, rt 03l/7ig_442 2840 Prodam FIAT PANDA 4x4, I. 95, Prevoženih 65000, reg. do 3/03. TT 51-28- 160 2842 HYUNDAI SONATA 2 0 GLS, I. 2000, 9&00 km, HYUNDAI H 1 2.5 TDI, I. 98, 9 ^oežni, HYUNDAI TRAJET 2.0 GLS, I. z°00, reg. 7/2002, prvi lastnik. Možna ^njava ali kredit! rt 502-2000, 041 Žešćih__^865 KlA SPORTAGE, I 95, elek. paket, klima, °kada motorja, zaščitni loki in pragovi, e9lenke, registriran, cena po dogovoru TT !^V626-592_2874 ODKUP VAŠE RABLJENO OSEBNO ^2'LO, KOMBI ali ENOPROSTORNO ^_]LO. Gotovina takoj! TJ 041/774-286 prodam BMW 3198 I. I 85. reg. do /02, ALU, centralno zaklepanje, dobro ranjen, cena 240.000 SIT. TT 041/444-Ztll 5103-400 2881 Zaposlimo KUHARJA s prakso v Gostilni Zala, Britot 79, TT 040/543-210 2353 Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO. TT 041/75-11-66, Avtobit,d.o.o., Zg. Bitnje 191 2381 Iščemo OSKRBNIKA za delo v mesecu juliju, avgustu in septembru v Zavetišču pod Špičkom. TT 5866-070, Planinsko društvo Jesenice 2366 Iščemo dekle za delo v strežbi samo v popoldanskem času. TT 041/663-095, Seljak,d 0.0., Šiška 12, Preddvor 2487 Gostilna Pri Bajdu. Senično 8, Križe, zaposli redno ali honorarno dekle za delo v strežbi. TT 031/360-476 2821 Zaposlimo KOZMETIČARKO za polovični delovni čas. Pogoj 3 leta del. dobe. TT 041/378-870, Elvita.d.o.o., Kidričeva 4, Kranj 2656 Za strežbo v piceriji zaposlimo DEKLE ali FANTA. TT 236-13-02, Picerija Gorenc, Koroška c. 59, Kranj zeei Zaposlim SLIKOPLESKARJA. Bakovnik Tomaž.d.o.o., Visoko 98, 041/643-423 Če želite za svoje delo dobro plačilo, se odločite za prodajo NOVEGA IZDELKA NEMŠKEGA PROIZVAJALCA. Možnost redne zaposlitve. TT 05/630-4441, 031/679-509, Scorpio-Pestotnik&Co., d.n.o. Dolinska 26B, Koper 2728 Iščemo žensko za pomoč starejši osebi na našem domu na Bledu, 2 - 4 x tedensko. TT 041/208-655 2733 K sodelovanju vabimo gospodinje, upokojence, študente za prodajo izdelka za gospodinjstvo. TT 01/500-41-62, BIO NOVA SKK.d.o.o., Stegne 25, Ljubljana Kava bar v centru Kranja takoj honorarno zaposli dekle za strežbo pijače. TT 041/787-059. MBM d.o.o., Prešernova 16, Kranj 2745 Uspešna skupina DIREKTNIH PRODAJALCEV sprejme več novih sodelavcev. Atraktivni izdelki za gospodinjstvo, visoka provizija vam omogoča realni zaslužek od 150.000-250.000 SIT/mes. Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju tudi vse resne in zainteresirane iz gorenjske in okolice. Šolanje, nagrajevanje, napredovanje in seminarji. Pridružite se najboljšim. Po enem mesecu poiskusnega dela možnost redne zaposlitve FANTOME, Natalija Logar.s.p., Tomšičeva ul. 41, 041/664-819 kontaktna oseba (Jani) 2749 Zaposlimo prikupno dekle za delo v šanku. TT 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 276» Zaposlimo NATAKARICE za delo v dnevnem baru PUB. TT 041/643-054, Pretnar Janez,s.p., Podhom 1, Zg. Gorje 2784 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga Rok za vložitev prošenj z dokazili o izpolnjevanju pogojev je vključno 11.3.2002 na naslov KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 2802 Zaposlimo VOZNIKA z vozniškim izpitom C in E kategorije, z ustrezno izobrazbo in delovnimi izkušnjami 5 let. TT 50-60-500. Ju-rčič&Co., d.o.o., Bodovtje 91, Šk. Loka HOSTESE Dekleta, če vas zanima delo hostes na sejmih, prezentacijah, degus-tacijah... se nam javite na tel. št.: 01/425-42-74 vsak delavnik od 11. - 16. ure. HERING M&P, k.d. Tržaška 2,1000 Ljubljana TRADEX, d.o.o. Kolodvorska c. 1 4000 KRANJ Zaposli VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA za mednarodni in domači transport. Dodatne informacije tel.: 04/201-41-11 ZAPOSLITEV ISCE ŠOFER išče delo katergorije B in C. TT 586-24-84 in 041/635-779 2735 V dopoldanskem času iščem kakršno koli delo. TT 031/412-963 2794 NEPREMIČNINE ki 2021-353 Maistrov trg 1l] ■3/2022-566_1000 Kranj Prodam čb BIKCA starega 10 dni in suhe SMREKOVE PLOHE. TT 2501-307 2898 KOKERŠPANJEL, mladić, star 6 mesecev, z rodovnikom, odlične zunanjosti in značaja, prodam ali podarim v solastništvo. TT 031/735-086 2900 Prodam 8 tednov staro TELIČKO si-mentalko. TT 2331-088 2902 Prodam dva BIKCA črnega in simentalca, sedem in osem dni. TT 2560-223 2907 Prodam TELIČKO križanko, staro 10 dni. TT 25-22-631 2918 Prodam črno-bele BIKCE. Srednja vas 16, gorice, 256-10-23 2922 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. TT 031/546-969 2945 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO in krave - telice. TT 041 /650-975 2162 Kupim simentalca teleta, starega do 14 dni in bikca 150-200 kg. TT 5191-867 2766 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. TT 01/755-7500 2856 Kupim BIKCA simentalca od 200-300 kg težkega. TT 01 /834-11 -08 2889 Kupim bikca simentlaca, starega do 10 dni. TT 256-0084 2937 Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE ^o?eSj.i«tJieviz 24 ur m dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIDEOSTRANI n vsafc večer GORENJSKA TV POROČILA Sedam dni v tednu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenatilen TV program j Snemamo v TV studiu, v Vaši občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 04i 232 45 50 fax poročila DESK: 04 / 233 12 31 e-mail: gtv@tele-tv.si INTERNET: http:/toww.ta!e-rv.si Zato nas pokličite In naročite ! TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VtDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUDIO zm&r* v«« HI Našu nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nitote Teste 2, p.p. 181.4001 KRANJ www.gorenjskaonline.com Iščem honorarno dopolnilno popoldansko delo (vodenje kadrovanja, računalniške obdelave...). TT 041/781-024 2808 Iščem delo VARUŠKE v Kranju ali okolici v dopoldanskem in popoldanskem času. TT 031/61-96-11 2813 ŽIVALI Prodam kvalitetne PRAŠIČE od 25 do 150 kg, možna dostava, 041/455-732 1672 SVETA BIRMANSKA MAČKA: prodam 3 mucke samčke z rodovnikom, prijetne hišne ljubljenčke. TT 040/217-505, 01/53-40- 134 2638 BERNSKI PLANŠARSKI PES, rodovniško leglo, lepo obarvani, mladići za oddajo v začetku marca, rt 59-58-362 2737 Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden. TT 041/607-467_2w_ Prodam TELICO 8,5 mesecev brejo. TT 25-27-361 2753 Tominčeva 2. 4000 Kranj - Stražišče tel.: 04/2315-600. Iax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 NEPREMIČNINE PIANOVA POSREDOVANJ?, ZASTOPANJE, prodaja 93, 1.4, registriran prodam GOLF q ^ 2002, servisna knjiga, garažiran. TT ^^/_298-259 .h», ^UNDAI ACCENT 13 LS, I. 95, temno -J^^viT 041/227-338 2»oe reoK°DA FAV0RIT LX, I 93, rdeče barve, 5q47/°2. cena 230 000 SIT TT 031/629- J***«! R 4 GLT, ^490-0,2 90, ugodno. TT barvUNDAI ACCENT 1 3 LSI'1 96 • Sfebrne 0^,Vf' nekaramboliran, zelo ohranjen. TT 2li£8^050_k* Ito? UN0 60 s IE| 1 93 ■kov b0fd0 barve' 041 0nranjen, ugodno prodam. TT -Zll^tŽJ4__N4S k^YUNDAl LANTRA TOP-K, I. 97, 100.000 Sli' ~'"na l);,rv;|. I»">d;im ,m t '.(H) nno ^031/291-510 2*44 _ ZAPOSLIM *ni !™° redr>o zaposlitev za dolo na terenu 04/sK^ 9 041/604-413 ali lana 5 "5- MKZ> Slovenska c 29, Ljubi- —._____ 209 SKIHPrc?° PRODAJALCA AVTOMOBIL-irneti , RVN,H DEL0V Kandidat mora Potrebn 4 6 izkušnjo kot avtomohanik. s AVTn i!iAi0lsko j/obra/bo za prodaialca lubn?k oAoRK0Vlč. ŠkofjaLoka, d.o.o., Pod--^IP^OŽkotjaLoka ,009 ^Ofloi^H,eronsko Prodaie in iščeto boljše 041/617 ,Ja?l Poklic,,e 041/513-664. khie Jancomm, d.o.o., Rotnio 54, ^JXr—-----______1641 DELOETt:Dr:SKODELAVCE DINAMIČNO °4V62nc^SKEGA ZASTOPNIKA GSM Uubijana °' ZMK. d d . Slovenska 29, Gospa, ki zna šivati naj se javi na TT 041/431-357 2848 Zaposlim dekle za delo v dnevnem lokalu v Komendi. TT 041/570-937, Brišnik Bojan,s p, Klanec 38, Komenda 289* Potrebujemo OBLIKOVALCA kovin oz. ORODJARJA Poudarek na brušenju Mark-ič Milan.s.p , Glavna cesta 38, Naklo 2928 Redno zaposlimo KUHARJA v restavraciji Okarina na Bledu Pismene proštnje na Restavracija Okarina, Rtklijeva 9, 4260 Bled 2929 Zaposlimo LESARSKEGA TEHNIKA ali INŽENIRJA za delovno mesto priprava proizdvonje in projektirajo pohištva Pogoj: poznavanje dela z računalnikom in vsaj 3 lota izkušenj pri podobnih dolih Informacijo samo osobno na naslov. SMOLEJ.d.o.o., Kovor, Pod Gozdom 30, Tržič 2930 Zaposlimo MIZARJA ali LESARSKEGA TEHNIKA s prakso pri izdelavi pohištva Pogoj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih TT 595-88-02, Smolej.d o o Kovor, Pod gozdom 30, Tržič 2931 Zaposlimo voznika C in E kategorije za vožnie po Slovenni in v tujini TT 041/621-040, Cesar Ivan,s p , Log 5, Boh Bistrica FOTO l.M zaposli /a novo poslovalnico v Radovljici PRODAJALCA oz. PRODAJALKO ter FOTOGRAFA z izkušnjami Pisne ponudbe pošlpte na naslov FOTO GM. Ljubljanska c. 5. Kranj Prodam 10 dni starega BIKCA. TT 5744- 625 2765 Prodam RACMANA čb, ali ga menjam za raco. Naprodaj tudi morski prašički. TT 041/265-877____ Prodam čb BIKCA, starega 14 dni. TT 041/263-728 278o Prodam KRAVO sivko v 9. mesecu brejosti. TT 5801-624 2781 Prodam TELIČKO RJAVO LISASTE PASME, težko 150 kg. TT 57-43-448 2783 Prodam 2 ŽREBICI posavki, stari 9 mesecev, težki 330 kg. TT 2310-852 278« Prodam TELIČKO križanko čb LS, staro 12 dni IT 5963-560 2797 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. TT 5723-553 2803 Prodam PRAŠIČE, težke 50 kg in 120 kg. TT 041/457-127 2804 ODDAMO PSA mešanca, starega 5 mesecev TT 234-10-30 2807 Prodam TELIČKO simentalko, staro tri mesece in pol TT 250-33-22 2823 Brejo KRAVO simentalko, prodam in kupim STREŠNIK Likozar ter OKNA 120x120. TT 518-26-43 2828 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 mesecev TT 01/8323-382 2834 JARKICE rjave pred nesnostjo, prodam. Hraše 5, Smeldnik, 01/3627-029 2835 Prodam TELICE simentalke v 9 mesecu brejosti, dobrega porekla Sr Dobrava 14, Kropa, 533-66-19 2B4i Prodam 3 KOZE»KOZLA, stan 2 leti. ugodno TT 572-51-63 2843 Prodam BIKCA križanca, težkega 250 kg. TT 040/880-880 _ ^B4B Prodam BIKCA simentalca TT 5802-036 Prodam KOZE s kozlički TT 5741-624 ODDAM eno leto starega NEMŠKEGA OVČARJA TT 031/664-179 2864 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni TT 5146-175_28_ Prodam KOZLA in BREJO KOZO. 1f 041/782-836_2_o Prodam čb TEUČKO, staro 7 dni. TT 250- 11-03 2884 Prodam PRAŠIČA 120 kg - 140 kg težkega, lahko tudi polovico. TT 2571-084 Prodam 3 tedne starega BIKCA lisaste pasme Debeljek. Podbrezje 150, 040/33- 06-06____ Prodam 14 dni staroga čb TELIČKA TT 2311-810_2875 Prodam 10 dni staro TELIČKO TT 512-71- 81 2878 Prodam ŽREBIČKO PONY staro 9 mesecev TT 041/650-937 2877 Prodam TELICO simentalko težko 380 kg «2523-078 2884 Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca in SIPOV nakladač TT 041/905-557, popoldan 2893 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojenec RUDOLF BEČAN rojen 1936 Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 25. februarja 2002. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Aerodrom Ljubljana, d.d. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame VIDE FON se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje in darovali cvetje in sveče. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MIHAELA VIDMARJA 1914 - 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, AMD in pevcem za zapete pesmi ter gasilcem Žalujoči: žena Fani, sin Miha z ženo Marjo ter vnuka Tanja in Rok OSMRTNICA Z žalostjo sporočamo, da je umrl FRANC ŠMIT dolgoletni tajnik Turističnega društva Bled Slovo od pokojnika bo danes, v petek, 1. marca 2002, ob 16. uri na pokopališču na Bledu. TURISTIČNO DRUŠTVO BLED ZAHVALA Ob boleči izgubi žene ZVONKE ZAGOREC roj. Likozar se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom. Posebej hvala sosedu'Darku za nesebično pomoč. Pevcem za zapete žalostinke in gospodu /upniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala nosačem in praporščaku ter Pogrebniku Jeriču. Žalujoči: mož Vlado, mama Tončka in brat Janez Cerklje, 21. februarja 2002 ® enus Konfekcija & Perilo Stibelj Vama, s.p. Tenefiše 43, 4204 Golnik tel.: 04/256-55-44, 04/256-11-95, fax.: 256-5540, GSM: 041/681-201, e-mail: venus@venus-vs.si Vabimo vas v naše trgovine del. čas: od 9. do 19. ure, sobota: od 8. do 12. ure tel.: 04/206-73-33 del. čas: od 9. do 19. ure. sobota od 9. do 13. ure del. čas: od 9. do 19. ure. sobota od 9. do 12. ure NAGRADE: 1. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT 3. nadrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT Tri lepe nagrade prispeva tudi Gorenjski glas. Nagradno geslo sestavljeno iz črk z oštevilčenih poU vpisano v kupon iz križanke pošljite na dopisnicah do srede. 13. marca 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa jih oddajte v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Rešitev nagradne križanke LES 3 je: TALNE OBLOGE ZA VSE OKUSE Izmed 1197 rešitev smo izžrebali: 1. nagrada: VLADIMIRA SODJA, Belca 19 f, 4281 Mojstrana 2. nagrada: ALOJZ KALAN, Ilirska 19, 4270 Jesenice 3. nagrada: ANDREJA JENSTERLE, Majhnova 14, 4264 Boh. Bistrica Tri lepe nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Francka Zych, C. talcev 8 b, 4270 Jesenice, Marija Zupane, Gregoričeva 1, 4000 Kranj in Cirila Cuderman, Tupaliče 27 a, 4205 Preddvor. Vsem nagrajencem čestitamo! Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata. Odprta noč in da so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka. (F. Prešeren) V soboto, 16. februarja, smo se poslovili od MIRANA GAŠPERINA iz Begunj Tako nenadoma si nas zapustil, veliko stvari je ostalo nedorečenih, toda, kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabimo. Miran, mi te ne bomo. Prijatelji Begunje, 26. februarja 2002 ZAHVALA 23. februarja 2002 smo pospremili na zadnjo pot našo drago mamo MARIJO LOGONDER rojeno Fojkar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala njeni osebni zdravnici dr. Zamanovi, zdravniku Camleku, patronažni sestri Mariji Podrekar-Mimi in osebju iz Bolnišnice Golnikza skrb in nego. Najlepša hvala g. župniku Jožetu Perčiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo izpete pesmi in pogrebni službi Navček. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Odšel si, dragi ata, odrešen si vseh bolečin. Ostal boš vedno v srcu in mislih, kot lep spomin. ZAHVALA Ob smrti ata, dedka, pradedka, brata, tasta in strica ALOJZA JAGODICA p.d. Janezovega iz Voklega se iskreno zahvaljujemo Domu starejših občanov Kranj. Posebej vsem medicinskim sestram, ki so bile ob njem v težkih trenutkih. Njegovim prijateljem v domu. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Cirilu Isteniču. pevcem, nosačem in podjetju Navček. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Nada, Zlatka z družinami Šenčur, Zg. Bitnje ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica JANEZA PRIMOŽIČA p.d. Javorjev ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena osebna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala dr. Koširju za zdravljenje, gospodu župniku Kožuhu, za lep pogrebni obred, prijateljem lovcem LD Sorica in sosednjim lovskim družinam, domačim pevcem, turističnemu društvu, Krajevni skupnosti za izrečene besede ob slovesu. Sodelavcem Cestnega podjetja, Niko Železniki in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Davča, februar 2002 "C jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami, mame, tašče, sestre in tete ALOJZIJE ŠKVORC roj. Kozjek s Sr. Dobrave pri Kropi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravniškemu osebju in patronažni službi, ki so ji pomagali v času njene dolge in hude bolezni. Hvala gospodu župniku in pevcem za čustveno zapete pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Že štiri leta so minila, a solza ni se posušila, počivaš v tihi zdaj gomili, nekoč pa bomo se združili. V SPOMIN V nedeljo, 3. marca 2002, bodo minila štiri leta, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric ROMAN PROJ iz Pevna pri Škofji Loki Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, nosite cvetje in se ga spominjate, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN 28. februarja je minilo tri leta, odkar si me zapustila, draga žena ALMIRA BARLE Vsem, ki se / lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, prižgete sveče, iskrena hvala. Mož Peter Preveč te imamo radi, da bi te lahko izgubili. V SPOMIN 1. marca minevajo štiri leta, odkar je v prometni nesreči izgubila svoje mlado življenje naša ljubljena ALENKA FRELIH Hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem prezgodnjem grobu. ALENKA, VEDNO BOŠ Z NAMI! VSI NJENI Ljubno, 1. marca 2002 Š ' v"/-" grenka tiho kane. 8°re sveče ti v spomin. nt':<><-<'ljn,e so rane. '"'"su brateq, l!t,hllt ■ni sin. V SPOMIN IVO JERALA 2.2.1973 - 27.2.1999 Prijatelji obiščejo tt še. iZ fantOV postajajo možje, dekleta žene. matere, vsaka sveča nam pove. da pozabili niso te. Neveste mlade in 'ene tvoje v razkošju belem, na pragu našem nikdar ne bo. le bele ro;e na grobu tvojem, v spomin na tebe naj cveto. Hvala vsem, ki se ga spominjate. : besedo, tolažbami. , vel jem, svečami. vsi NJEGOVI Kranj, februar 2002 Odšel si tja, kjer ni \ol:a. kjer ni trpljenja ne gorja, a ostala tvoja je dobrina, v naših srcih huda bolečina. Simen ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata VLADIMIRJA OBLAKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno BOŽalje, podarjeno cvetje in sveče. Najlepša hvala dr. Tomažu Terčonu in njegovemu zdravstvenemu osebju ZD Stražišče, za njihovo skrb in pomoč. Hvala tudi sosedu Jožetu Lužanu za nudeno pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi GD Stražišče za poslovilni govor ter podjetju Mereator KŽK in enoti skladišča krompirja Šenčur. Hvala g. župniku za opravljen obred in poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Manja, sin Boštjan ter sin Simon z družino ••••••• ZADNJE NOVCE / info@g-glas.si 4e Majske (oa Me VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo rs* PETEK SOBOTA NEDELJA * od 2 °C od 4 °C od 4°C do 6 °C do8°C do9°C Danes, v petek bo prevladovalo zmerno do pretežno oblačno vreme, v soboto bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. V nedeljo bo predvidoma suho vreme, občasno delno jasno bo predvsem v Zgornjesavski dolini. Zabava in ustvarjalnost Počitnice niso za delo, so se odločili mladi. Tako bi lahko sodili po različnem zanimanju za organizirane dejavnosti, kjer so najvišjo oceno pripisali razvedrilu. Kranj - Kdor ni imel sreče, da bi odšel na počitnice s starši, je dobil priložnost vsaj za aktivno preživljanje prostih dni doma. Pester program počitniških dejavnosti je pripravilo Društvo prijateljev mladine Kranj, vendar je za ustvarjalne delavnice bolj malo zanimanja. Mlade privlačijo smučanje, ples in drugi športi. Ob sodelovanju z drugimi društvi, klubi in ustanovami je letos Društvo prijateljev mladine Kranj pripravilo bogat program dejavnosti. Med njimi so ustvarjalne delavnice, šola računalništva, ure pravljic, ogledi filmov, plesne šole, smučarski tečaj, drsanje in druge športne aktivnosti. "Vsako leto je bilo nekaj zanimanja za ustvarjalne delavnice, ki jih gostimo v Dijaškem in študentskem domu Kranj. Tokrat smo otrokom ponudili poslikavo keramičnih posod, izdelavo lutk, slikanje na svilo, igranje kitare s petjem in ure pravljic z risanjem. Zal se dva dni ni dogajalo nič, ker ni bilo obiskovalcev. V dom je del mladih privabil vsaj Mladinski center pri Centru za socialno delo Kranj, da so prosti čas preživeli ob plesni aerobiki, kuharstvu, družabnih igrah in oblikovanju gline. Kot izgleda, so otroci siti zaprtih prostorov, saj je slab obisk celo v obeh kino dvoranah kljub dobri izbiri filmov. Morda je za koga problem tudi denar, saj so le redke dejavnosti zastonj," je ugotovil Franci Kržan, direktor doma in tajnik DPM Kranj. Smučarski in plesni živžav "Društvo za razvoj športa in počitniških dejavnosti Domen iz Kranja letos že četrtič organizira smučarski tečaj, za katerega seje prijavilo 12 začetnikov in 40 otrok, ki že znajo smučati. Prvo leto, ko je bila cena nižja, je bil ©bisk še boljši. Večina otrok je tudi tokrat iz občine Kranj, nekaj pa jih je iz občin Naklo in Šenčur," je povedala Simona Ber-toncelj. Kot je pohvalil Robert BertonceU,, ki mu pomaga pri vo- Skupina malih smučarjev po vrnitvi s Starega vrha v Kranj. Ob glasbi in plesu so počitnice lepše, menijo učenke. denju skupin še šest učiteljev smučanja, je na Starem vrhu dovolj snega, smučišče pa je tudi dobro urejeno. "Že štiri leta se udeležujem tečajev smučanja. Ker to rad počnem, sem se veliko naučil. Z menoj je letos drugič še mlajši brat Nace. Imamo se odlično, saj so z menoj tudi prijatelji StaŠ, Gašper in drugi," je zaupal učenec 5. raz- reda Tim Pregrad iz Kranja. Pr-vošolka Eva Brzin iz Kranja je dodala, da je Staš njen starejši brat, kateremu se je prvič pridružila tudi ona. Ni ji žal, da je tako; po smučanju imajo namreč skup- no kosilo na kmečkem turizmu. Mojca Jarc je priznala, da je težko dala denar za tečaj, vendar se lahko le tako hči Teja nauči smučanja. Čeprav je še v vrtcu, ji gre na smučeh kar dobro. Živahno je bilo v torek popoldan tudi v dvorani gasilskega doma v Britofu. Ob glasbi in plesu so se zbrale Julija in Maja Ferjanc ter Teja Mavric iz Stra-hinja, Manca Kosmač iz Šenčurja, Kristina Dolhar iz Predoselj in domačinka Ema Kokalj. Vse so potrdile, daje tako preživljanje počitnic zabavno, vesele pa so tudi novega znanstva, saj so *z različnih osnovnih šol. Kot je p0' vedal Lado Likar iz studia Tango, med počitnicami brezplačn0 poučujejo razne plese in igranje kitare, kar lahko otroci pozneje nadaljujejo v daljših tečajih. Svojevrsten način sprostitve 111 razvedrila sta si kar sama ornisl"3 študenta Damjan Podjed iz Šenčurja in Jure Vraničar iz Kranja Opazili smo ju na Kranjskem V0' lju, kjer sta preizkušala nenavadno jadro. "Kite-surf je narnenjen jadranju na vodi ali snegu. • Stojan Saj£ Čestitke in nagrade najboljšim i /f i Kranj - Minuli torek so se iz Salt Lake Citvja vrnili Se naši zadnji olimpijci. Po sprejemu na letališču, kjer je bila še posebnih čestitk deležna tekačica Petra MajdiČ, ki je na zaključni sloves- nosti nosila tudi slovensko zastavo, je olimpijce najprej sprejela ljubljanska župa*nja Viktorija Potočnik. Olimpijci so bili nato gostje predsednika Državnega /bora Republike Slovenije Boruta Danes izšlo SOTOČJE Brezplačno za občanke in občane občine Medvode Pahorja ter poslank in poslancev, glavnega pokrovitelja olimpijske reprezentance SKB banke, kasneje pa so se s svojimi navijači po-veselili še pred Mercatoi jevim Centrom v Ljubljani. Največ pozornosti in čestitk je bilo seveda namenjenih dobitnikom bronastih kolajn, Primožu Peterki, Robertu Kranjcu, Damjanu Prasu in Petru Žonli, ki jim je predsednik OKS Jane/ Kocijančič izročil nagrade po milijon tolarjev, državni sekretar /a šport pri j MSZŠ Jakob Bed narik (na sliki s skakalci s trenerjem Malja/em Zupanom in pomočnikom Gora noro JanUSOm) pa jim je podaril 1,2 milijona tolarjev. Seveda sprejeme "svojim" olimpijcem pripravljajo tudi po klubih in občinah. Ze v soboto so Kranjskogor-ci za peto mesto čestitali deskarju Dcjanu Koširju, danes pa bo loške olimpijce sprejel župan Igor Draksler. • Vilma Stanovnik, Foto: Gorazd Kavčič Petek ► 15.3.E002 ► zrčetek ► 10:00 (nlKloi) ► Hotel Creinr ► Banketna duorrnr ► Koroška cestr s ► Kranj info: WWW.pOpAlOPA-Alo.COlH