PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Distale l gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 264 (9266)
TRST, četrtek, 13. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
HM M sm v mn z deželno krizo
ZA NOV NAČIN VLADANJA TUDI V mm SLOVENCEV
Druga dežeina vlada tretje mandatne dobe je podala ostavko zaradi novega položaja, ki je nastal po volitvah 15. in 16. junija letos. Glavni vzrok sedanje vladne krize v deželi Furlaniji -Julijski krajini je zahteva po novem načinu vladanja, ki naj upošteva naraščanje specifične teže levičarskih strank, zlasti pa še komunistične partije. Napredne in demokratične sile zahtevajo, da naj bi se nov način vladanja uresničil na podlagi prispevanja vseh političnih in družbenih sil k reševanju nerešenih problemov na družbeno-gospcdarskem in političnem področju in na Podlagi programa učinkovitih ukrepov za zajezitev vsestranske krize, ki je zajela tudi deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki je v vseh letih obstoja avtonomne dežele opozarjala na nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v 3 narodno mešanih pokrajinah — Trst, Gorica in Videm, opozarja stranke u-stavnega loka, ki se pripravljajo na pogovore za rešitev vladne krize, da so po-lag drugih tudi slovenska vprašanja ostala odprta in nerešena in da bi bil že z vsega začetka okrnjen in nepopoln vsakršen nov pro-gram, ki ne bi zajel tudi konkretne postavke v korist slovenske narodnostne skup-ncsti.
Ze vsa zadnja leta si je ob začetnem nastopu vsaka deželna vlada zastavila za cilj tudi reševanje slovenskih zadev «v mejah last-ne pristojnosti» in postavila obvezo, da bo zahtevala od osrednje vlade, naj pristopi k reševanju problemov slovenske narodnostne skup-hosti, ki so v njeni pristojnosti. Zadnja, kot ostale deželne vlade, žal, ni sistema-tično ukrepala niti v mejah svojih pristojnosti niti ni storia potrebnih korakov, da bi opozorila osrednjo vlado ln zahtevala od nje izpolnjevanje 6. člena ustave, ki Veleva odobritev «posebnih določb za zaščito jezikovnih manjšin».
Slovenska kulturno - gospodarska zveza ugotavlja torej, da je treba tudi na Področju problemov slovenske narodnostne skupnosti Pristopiti k novemu načinu vladanja, ki naj pomeni: v I- upoštevanje in uresni-eenje zahtev, ki jih je dele-Sncija Slovenske kulturno -gospodarske zveze predloga predsedniku prve dežel-ns vlade v tretji mandatni dobi odv. A. Comelliju dne '■ nov. 1973, zlasti pa še
2. sestavo in odobritev Specifičnih zakonskih in u-Pravnih ukrepov v korist Slovencev v treh narodno mešanih pokrajinah Furlanije -dblijske krajine;
„ 3- upoštevanje in uresni-nenje posebnih ukrepov v korist Slovencev v videmski Pokrajini na podlagi njiho-vih specifičnih zahtev, ki so Prišle do izraza v njihovi najnovejši zahtevi pri pokra-1'nskem svetu v Vidmu in v njihovi obrazložitvi predsedniku deželnega zbora in de-2elnim poslanskim skupinam ustavnega loka;
. 4- vključitev specifičnih določb za slovensko narodnostno skupnost v splošne žakoriodajne in upravne akte dežele v primerih, ko ne Pridejo v poštev specifični 2akonodajni in upravni akti;
. 5- posvetovanje z zastopniki slovenskih organizacij, k° gre za sestavo programa hove deželne vlade, pozne-I® Pa v zakonodajnem in dPravnem ukrepanju v korist jjJovencev v Furlaniji - Ju-'Hski krajini;
6. sestavo konkretnih zahtev, ki naj jih deželna vlada predloži osrednji vladi za uresničenje zakonskih in u-pravnih ukrepov v korist slovenske narodnostne skupnosti na podlagi 6. člena ustave.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je prepričana da bodo sile ustavnega loka, ki so se tako plebiscitarno izrekle v marsikateri priložnosti za rešitev slovenskih problemov v skladu z ustavo in demokratičnimi načeli, iznesle v svojih pogajanjih za sestavo nove deželne vlade gornje zahteve.
Podpis splošnega in posebnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, med katere spada tudi obveza o zaščiti manjšin na najvišji možni ravni, predstavlja najboljše izhodišče za preverjanje pozitivne politične volje demokratičnih sil tudi na področju manjšinskega vprašanja. Deželna kriza, ki so jo povzročile spremenjene politične in družbeno-gospodar-ske razmere je najboljša priložnost za konkretizacijo dosedanjih obljub in izrečene dobre volje v korist slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Ta konkretizacija pa je danes možna s tem, da se upoštevajo zahteve Slovencev, ki naj se iznesejo na pogajanjih in naj se vnesejo kot konkretne obveze v program nove deželne vlade.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
SESTANEK 0 VLADNIH PREDLOGIH ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA
Odkrito soočenje med sindikati
in vlado o hudi gospodarski krizi
Sindikalni predstavniki so zahtevali ukrepe, ki naj v najkrajšem času učinkujejo na večjo zaposlitev predvsem na Jugu - Danes sestanek vlada-KD
RSM, 12. — Nocojšnji sestanek med vlado In sindikalno federacijo, na katerem so razpravljali o novih vladnih predlogih za pospešitev gospodarstva, je trajal 6 ur. Vlada in sindikati so obrazložili svoje stališče ih zaključili sestanek z dogovorom, da se bodo kmalu ponovno srečali in začeli razpravljati o možnosti in načinu uveljavitve vladnih predlogov.
Po sestanku so predstavniki sindikalne federacije dali kratke in zelo previdne izjave. V bistvu so poudarili važnost srečanja, ki se je razvijalo na stvarnih vprašanjih gospodarske krize in na potrebi po sprejetju ukrepov, ki naj bi v najkrajšem času blagodejno učinkovali na omilitev krize in na zagoto-v.fev zaposiitve. Kljub temu pa sindikalni predstavniki menijo, da so se pogovori še vedno odvijali na splošni ravni, na osnovi splošnih vladnih predlogov.
Na sestanku so predstavniki sindikalne federacije obrazložili vladi svojo zamisel, kako naj bi se v bodočnosti razvijala gospodarska politika. Sindikalna federacija meni, da ima gospodarska kriza najhujše posledice na zaposlitev in da je treba zato čimprej sprejeti učinkovite pobude na ravni državne gospodarske politike, ki se ne smejo o-mejiti na nedavne konjunkturne u-krepe. Zato sindikalna federacija zahteva od vlade, da sestavi načrt, ki ne bo samo predvideval določene stroške, temveč bo določal tudi sredstva za uresničitev napovedanih ukrepov z mobilizacijo vseh go-
spodarskih sredstev na najbolj občutljivih gospodarskih področjih. Zato, menijo sindikati, morajo biti načrtovani tudi javni izdatki, tako da bodo predstavljali učinkovito po-praševanje, ki naj prispeva k poživitvi proizvodnje. Vlada mora torej poskrbeti, da bodo napovedani javni izdatki dejansko tudi uresničeni.
Zato je sindikalna federacija predlagala, da je treba z napovedanimi vladnimi ukrepi doseči tri osnovne smotre. Določiti pogoje, ki bodo o-mogočili, da bo gospodarstvo lahko preneslo večji primanjkljaj trgovinske bilance zaradi pospeševanja proizvodnje ter sprejeti ukrepe za kritje nrimanjkljaja. Zato je treba sprejeti primerno politično pobudo za tesnejšo povezavo in boljše odnose z državami, ki razpolagajo z energetskimi sredstvi in s surovinami; razviti je treba kmetijsko politiko na vseh pridelovalnih področjih ter poskrbeti za večje naložbe za raziskave in za bolj izpopolnjeno tehnološko proizvodnjo. Glede državnih dohodkov pa sindikati zahtevajo, da se vlada bolj odločno za-
vzame za premostitev težav pri po- in si vsi skupaj prizadevati, da se hiranju davkov, da se čimprej od-1 uskladijo s sedanjimi nujnimi po-
pravijo davčne utaje.
Sindikati dajejo veliko važnost tudi preureditvi proizvajalnih sredstev, da se zagotovi najvišja raven zaposlitve v državi. Za uresničitev omenjenih predlogov sindikalne organizacije vidijo v ustanovah in podjetjih z državno udeležbo odločujoče sredstvo za čimprejšnji začetek izvajanja določenih gospodarskih ukrepov. Zavzemajo se še posebno za čimprejšnje naložbe na Jugu, kjer je položaj najbolj dramatičen. Zato sindikalna federacija zahteva od vlade, da se začnejo že to zimo uresničevati u-krepi, ki naj bi odločujoče prispevali pri povečanju zaposlitve v južnih deželah. Ob zaključku so sindikat; priporočili vladi, naj sestavi seznam del za katera so sredstva že na razpolago, za njihovo uresničitev na kmetijskem in gradbenem področju, da se uresničijo vse priprave za gradnjo novih tovam.
Zakladni minister Colombo je na današnjem sestanku s sindikati obrazložil vladne namene in pojasnil, da ne gre pri tem za sestavo strogega srednjeročnega načrta, kar bi zahtevalo v sedanjem resnem gospodarskem položaju dolgo časa za njegovo sestavo. Dejal je, da je vlada zaradi tega sestavila osnutek predlogov, ki jih je treba še obravnavati
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniuifiiii
DANES DOKONČNA ODLOČITEV 0 PODRAŽITVI BENCINA
RIM, 12. — Medministrski odbor za cene bo jutri dokončno odločal o podražitvi bencina in plinskega olja za ogrevanje. Po včerajšnjem dogovoru na seji gospodarskih ministrov naj bi se bencin podražil za 15 lir liter, plinsko olje za ogrevanje pa za 5 lir. Toda osrednja komisija za cene, posvetovalni organ medministrskega odbora za ce-
ne, v kateri so zastopani tudi delodajalci in sindikalne organizacije, je na današnji seji z večino glasov sprejel priporočilo, naj bi ceno bencina povašali za 10 lir, ceno plinskega olja za ogrevanje pa za 3 lire. Prav za toliko naj bi se povišala tudi cena plinskega olja za motorna vozila. Komisija je ugotovila, da večja podražitev bi ne bila
upravičena, ker ni mogoče vnaprej upoštevati podražitve nafte, ki so jo napovedale države proizvajalke. Komisija je tudi sklenila priporočiti medministrskemu odboru za cene podražitev zemeljskega plina za motorna vozila, da se ne bo po podražitvi bencina ustvarila prevelika razlika med enim in drugim pogonskim gorivom.
................umi.........min..........................
PO ODHOD« PORTUGALCEV IN PROGLASITVI DVEH LOČENIH NEODVISNIH DRŽAV
Prepletajoči se interesi velikih sil krivi za nadaljevanje vojne v Angoli
MPLA poslala svoje čete proti jugu, da bi skušala ustaviti prodiranje združenih sil FNLA in UNITA - Jugoslavija priznala Ljudsko republiko Angolo
LUANDA, 12. — Iz glavnega mesta Ljudske republike Angole poročajo, da MPLA pošilja svoje oborožene sile proti jugu, da bi skušale ustaviti prodiranje združenih čet FNLA in UNITA, ki ob podpori belih plačancev napredujejo proti severu. Vesti prihajajo predvsem1 iz krogov predstavništev socialističnih držav, kjer trdijo, da pošilja MPLA svoje vojake v Novo Redondo, kjer bo po vsej verjetnosti prišlo do hudega spopada med FNLA in UNITA na eni strani in MPLA na drugi. Oborožene sile FNLA in UNITA so v zadnjem mesecu prodrle kar 1000 km proti severu ter zasedle vrsto pomembnih mest in pristanišč. O-benem odločno demantirajo vesti, po katerih naj bi FNLA in UNITA že zasedli Novo Redondo, ki leži 500 km južno od Luande.
Tri osvobodilna gibanja, ki se borijo za nadoblast v Angoli so, kot vse kaže, le orodje v rokah velikih sil, ki bi hotele nadomestiti Portugalsko pri izkoriščanju ogromnih naravnih bogastev te dežele. Za razliko od Mozambika in Gvineje Bi-sau je Angola izredno bogata dežela, njena naravna bogastva pa so bila doslej last velikega mednarodnega kapitala. Vodja MPLA in predsednik nove Ljudske republike Angole je rekel, da so velike multi-nacionalne družbe in tajne obveščevalne službe velikih sil pripravljene iti preko trupel 5 milijonov Angolcev, ki so sicer dosegli svobodo, niso pa si še zagotovili oblasti v lastni deželi.
Trenutno nadzoruje MPLA ozemlje, kjer je največ industrij in največji nasadi bombaževca. FNLA ima! v svojih rokah severni del dežele, ki je najbolj rodoviten, kjer so obširni nasadi, kavovca in bombaževca ter bogata nahajališča železa in diamantov. Na jugu Angole se je utrdila UNITA, tam pa so rudniki železove rude ter hidroelek-trični bazen reke Cunene, zelo pomemben za industrijski in kmetijski razvoj Angole.
V tem mozaiku naravnih bogastev prevladuje vsekakor petrolej. V enklavi Kabindi ga črpa ameriška družba Cabinda Gulf Oil, pri Lu-
galcev vodja FNLA proglasil Ljudsko demokratično republiko Angolo, so Francozi odkrili še druga ležišča nafte. Nikakor ni naključje, da Francija odločno podpira obe gibanji FNLA in UNITA, ki nadzorujeta to področje.
Leta 1980 bodo v Angoli načrpali kar 100 milijonov ton nafte letno. Razumljivo je, da si velike petrolejske družbe hočejo zagotoviti možnost izkoriščanja teh naravnih bogastev. Leta 1974 je petrolejska družba Cabinda Gulf Oil plačala kar 700 milijonov dolarjev davkov in odstotkov na nafto, ki jo je načrpala. Prodaja petroleja je Angoli prinesla več kot izvoz vsega ostalega blaga.
večja ležišča nafte in ki jo imenujejo afriški Kuvajt, je še bolj zapleten zaradi obstoja narodnoosvobodilne organizacije FLEC, ki se bori za neodvisnost enklave, sicer ob ne nesebični pomoči Zaira.
Čeprav je petrolej glavni vir dohodkov Angole nikakor ne gre pozabiti fosfatov in diamantov. Nahajališča diamantov so v rokah družbe Diamang, last belgijskega in portugalskega kapitala, leta 1973 pa so v njih izkopali diamantov za 2,15 milijona karatov v vrednosti približno 85 milijonov dolarjev. Pokupila jih je Portugalska, ki je pri tem imela masten zaslužek.
Omenimo naj še kmetijstvo: An-, gola je četrti proizvajalec kave na
Položaj v Kabindi, kjer so naj- j svetu, poleg tega pa pridelujejo se-
PREDSEDNIK MADŽARSKE VLADE V RIMU
Okrepitev sodelovanja med Italijo in Madžarsko
Madžarskega gosta je včeraj sprejel predsednik republike Leone
RIM, 12. — Predsednik madžarske vlade G. Lazar je danes z obiskom pri predsedniku republike Leoneju zaključil uradni del svojega obiska v Italiji. Lazar se je danes ponovno sestal s predsednikom vlade Morom, ki sta skupno s člani državnih delegacij nadaljevala in zaključila politične pogovore. Na današnjem srečanju sta predsednika govorila predvsem o gospodarskih odnosih med Italijo in Madžarsko.
Po uradnih pogovorih je bila objavljena skupna izjava, ki sta jo podpisala Moro in Lazar. V njej se ugotavlja koristen zaključek konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter poudarja stalno skrb obeh
________ _____ ____;	__držav, za spoštovanje,, načel združenih
andi belgijska družba Petrangol in j narodov, želja obeh držav po naj-ameriška Texaco, 'pri 'Anabrizu pa tesnejšem sodelovanju na vseh pod-francoska družba Total. V Ambri- ročjih skupne koristi, da se da naj-zu, kjer je takoj .po odhodu Portu-1 večji .prispevek za . utrditpv. popušča-
nja napetosti v Evropi in v svetu.
V izjavi je poudarjena obojestranska želja, da bi čim prej prišlo do stvarnih rezultatov na konferenci o razorožitvi in želja po čimprejšnjem uspehu pogajanj na Dunaju. Obe strani sta izrazili zaskrbljenost zaradi položaja na Bližnjem vzhodu in poudarili prepričanje, da bo prišlo do pravične in trajne rešitve tega spora na osnovi umika izraelskih sil z vseh zasedanih področij leta 1967, s priznanjem zakonitih koristi in pravic palestinskega naroda in pravice vseh držav na tamkajšnjem območju po svobodnem obstoju in razvoju. Italijanska in madžarska delegacija sta izrazili zaskrbljenost tudi zaradi položaja na Cipru, ki predstavlja nevarnost za mir v Sredozemlju ter izrazili željo po čimprejšnji mirni rešitvi tega spora s spoštovanjem neodvisnosti, suverenosti, in .ozemeljske celovitosti
zam, tobak, bombaž in drugo. V obširnih savanah srednje in južne Angole je skoraj milijon goved. Z odhodom Portugalcev je kmetijstvo nekoliko zapuščeno, saj je odšla skoraj vsa kvalificirana delovna sila.
Tiskovni urad KPI poroča, da je tajnik Enrico Berlinguer poslal Ago-stinhu Netu, predsedniku Ljudske republike Angole brzojavko, v kateri mu izreka najtoplejše čestitke v imenu CK KPI. Berlinguer poudarja, da je angolsko ljudstvo vodilo dolgo in krvavo borbo proti portugalskemu fašizmu, da bi si zagotovilo mesto med svobodnimi ljudstvi.
Generalni tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares je v svojem današnjem intervjuju dejal, da gre pripisati vso odgovornost za sedanjo državljansko vojno v Angoli velikim silam, ki imajo v Angoli velike gospodarske interese. Portugalska je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi preprečila nadaljevanje bratomorne vojne in lizbonska vlada nima pri njenem nadaljevanja najmanjše odgovornosti, je izjavil Mario Soares. Na žalost je Angola mnogo prebogata in v njej so se križali ogromni interesi.
Sovjetska tiskovna agencija TASS trdi danes, da skušajo «imperialisti, rasisti in maoisti» strumentalizirati angolski gibanji FNLA in UNITA, da bi premagali MPLA in ustvarili v Angoli neokolonialistični režim. Po mnenju TASS si skuša v Angoli zagotoviti oporišča tudi NATO. TASS označuje Ljudsko demokratično republiko Angolo, ki jo je včeraj proglasil Holden Roberto v imenu FN LA in UNITA, za lutkovno državo, obenem pa pravi sovjetska tiskovna agencija, da so v vrstah FNLA in UNITA mnogi južnoafriški in rodezijski plačanci ter pobegli portugalski fašisti. Angolsko ljudstvo bo moralo pod vodstvom MPLA braniti svojo neodvisnost ter ozemeljsko suverenost pred vsakim notranjim in zunanjim poskusom nadvlade.
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug je sporočila, 'da je Jugoslavija danes sklenila priznati Ljudsko republiko Angolo, ki so jo včeraj ustanovili v Luandi pod predsedstvom dr. Agostinha .Neta.
trebami. Vlada se je tudi prepričala, je dejal Colombo, da se za prihodnja leta v Italiji lahko računa največ s povprečnim povečanjem državnega dohodka do 4 od sto letno. Za dosego tega rezultata pa je treba preprečiti zaostritev inflacije, kakor tudi vsako neuravnovesje plačilne bilance. Zato bo treba čimbolj povečati izvoz, ki bo moral doseči vsaj toliko, za kolikor se predvideva, da se bo razvila svetovna trgovina v prihodnjih letih. Colombo je dejal, da je treba ustvariti pogoje za investicije, ki bodo znašale od 23 do 25 od sto narodnega dohodka, kot se je to dogajalo v letih gospodarskega napredka. Zato je minister opozoril, da te cilje ni mogoče doseči s sedanjo nizko ravnijo proizvodnje in da je treba napraviti največji napor, da se določijo točni javni in zasebni investicijski načrti.
Jutri bo vlada sprejela delegacijo krščanske demokracije in bo z njo razpravljala o predvidenih gospodarskih pobudah.
23. novembra določitev datuma kongresa KD
RIM, 12. — Osrednje vodstvo krščanske demokracije se je danes sestalo in po daljši razpravi na poročilo tajnika Zaccagninija sklenilo, da skliče zasedanje vsedržavnega sveta stranke za 23. novembra. Na zasedanju vsedržavnega sveta bodo določili datum vsedržavnega kongresa krščanske demokracije. Zasedanje vsedržavnega sveta se bo začelo s poročilom političnega tajnika Zaccagninija. Poleg tega bodo na zasedanju razpravljali tudi o ureditvi odnosov v mladinski organizaciji stranke, ki "je"'dlje časa brez vodstva zaradi ostrega spora, ki je pred meseci nastal med vodstvom demokrščanske mladine in takratnim tajnikom Fanfanijem.
Parlamentarna komisija za preiskavo o visokih plačah
RIM, 12. — V poslanski zbornici so danes razdelili1 zakonski predlog na pobudo vseh skupin ustavnega loka, ki je bil 22. oktobra predložen parlamentu in ki predvideva ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o visokih plačah. Zakonski osnutek so podpisali načelniki vseh poslanskih skupin ustavnega loka. V njem je določeno, da bo komisija napravila preiskavo o visokih plačah tako v javnih kot v zasebnih ustanovah in podjetjih. Komisijo bo sestavljalo 11 senatorjev in 11 poslancev in bo morala zaključiti svoje delo v 6 mesecih po umestitvi.
BRUSELJ, 12. — Ministrsko zasedanje skupine za jedrsko načrtovanje NATO, ki bi moralo biti 20. in 21. novembra, so odložili. Glasnik atlantske zveze je izjavil, da so zasedanje odložili, da bi omo-gočili novemu ameriškemu obrambnemu ministru Rumsfeldu, da se ga udeleži. Kdaj bo novo zasedanje se za sedaj še ne ve, po vsej verjetnosti pa ne bo pred prihodnjim mesecem januarjem.
ZDRAVNIKI SO TOKRAT BAJE OBUPALI
Španski diktator Franco zbolel za pljučnico?
V torek so staremu tiranu hoteli amputirati levo nogo
MADRID, 12. — Zdravstveno stanje «generalissima» Franca se je v teku noči spet poslabšalo. Prve govorice o ponovni želodčni krvavitvi so potrdila tudi kasnejša zdravniška sporočila, ki govorijo o ponovni nevarnosti infarkta, želodčni krvavitvi, ki pa so jo baje v teku dneva ustavili ter o nekaterih znamenjih, ki naj bi pričala o tem, da ima Franco po vsej verjetnosti prve simptome pljučnice, kar naj bi baje opazili na rentgenskih posnetkih.
Iz nekaterih zdravniških krogov poročajo, da so staremu španskemu diktatorju hoteli sinoči amputirati levo nogo, po vsej verjetnosti zaradi strdkov v krvi in zaradi neozdravljivega vnetja žil, čemur pa so se Francovi svojci zoperstavili, saj so kot kaže prepričani, da je šef španskega fašizma na koncu svojih moči in da se ne splača povzročati mu novih bolečin.
Iz zdravniških sporočil je tudi zginil uradni optimizem, ki ga je bilo zaslediti v njih do včeraj, saj se stanje «generalissima» nepopravljivo slabša. Pred poslopjem klinike «La Paz» čaka rešilni avto, s katerim bodo Franca prepeljali v palačo Pardo, ko bodo ugotovili, da mu kljub vsem prizadevanjem 30 zdravnikov, ki skrbijo zanj, ni več pomoči. Rešilni avto bo odpeljal, ko ne bo več nobenega upanja, da bi Francu z morebitnim kirurškim posegom podaljšali življenje za nekaj dni, kot se je doslej zgodilo že dvakrat.
■iiiiiiiiiiiinimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sinoči je bil sestanek med vlado in sindikalno federacijo, na katerem je vlada obrazložila svoje predloge za pospešitev gospodarstva v kratkem roku. Predstavniki sindikatov so vzeli na znanje vladne ate^oije' obenem pa so zahtevali od vlade, da da pabudo za takšne gospodarske ukrepe, ki bodo blagodejno učinkovali na večjo zaposlitev predvsem na Jugu v najkrajšem času.
Prepletajoči se interesi velikih sil, velikih multinacionalnih družb, so glavni vzrok nadaljujoče se državljanske vojne v Angoli, ki je pred dvema dnevoma končno dosegla neodvisnost. Ogromna naravna bogastva, predvsem petrolej in diamanti, s katerimi razpolaga Angola in ki so doslej bila v rokah velikega mednarodnega kapitala, so prišla v roke angolskemu ljudstvu, ki se po petsto letih portugalskega kolonialnega režima še ne zaveda, da živi v eni najbogatejših držav na svetu. Iz Luande, glavnega mesta nove Ljudske republike Angole, ki so jo že priznale številne države, med katerimi tudi Jugoslavija, poročajo, da so o-klopne enote MPLA odšle proti jugu, da bi preprečile napredovanje združenih oboroženih sil FNLA in UNITA,
Tržaški občinski odbor je včeraj odstopil, vendar ne v celoti: odbornik Gašperini ni namreč podal ostavke kakor vsi njegovi kolegi. Zadeva je tako trenutno obtičala. Prihodnji teden pa naj bi se vsekakor začeli razgovori za rešitev sedanje politične krize.
Prosvetni minister Malfatti je včeraj sporočil ravnatelju slovenskega zavoda za trgovino v Gorici, da zaradi zaščite jezikovnih skupin dovoljuje v tem šolskem letu odprtje četrtega razreda strokovnega tečaja
Medtem so v bolnišnici, kjer leži španski diktator še poostrili varnostne ukrepe. Danes so imeli dostop v nadstropje, kjer Franco umira, samo njegovi najožji svojci in najvišji predstavniki vlade. Druge osebnosti, ki prihajajo v kliniko, da bi se pozanimale o poteku njegove bolezni, se morajo zadovoljiti s tem, da jim minister za delo Fernando Sua-rez poroča o zadnjih dogodkih ter o mnenju zdravnikov.
Medtem ko Franco umira in njegova mučna agonija se bo tokrat menda res zaključila, so španske fašistične oblasti, ki se pod vodstvom novega državnega poglavarja Juana Carlosa še nočejo sprijazniti z dejstvom, da se zaključuje dolgo zgodovinsko obdobje strahovlade, še zaostrile svoje represivne ukrepe proti nasprotnikom režima. Zadnje vesti govorijo o ponovnih aretacijah: v teku današnjega dne je policija v Granadi aretirala 37 oseb, ki jih dolžijo ilegalne protivladne dejavnosti.
Scheel v SZ
MOSKVA, 12. — Zahodnonemški predsednik Scheel, ki je na obisku v Moskvi, se danes ni sestal z nobenim od sovjetskih voditeljev. Scheel, ki je prvi zahodnonemški predsednik na uradnem obisku v SZ, je danes obiskal zavod za jedrske raziskave in pa pokopališče, kjer je pokopanih nekaj sto nemških vojnih ujetnikov.
Istočasno se je nemški minister za zunanje zadeve Genscher sestal s svojim sovjetskim kolegom Gro-mikom, s katerim je imel daljši pogovor. Kot kaže, sta šefa sovjetske in zahodnonemške diplomacije razpravljala o nadaljnji okrepitvi odnosov med obema državama v okviru procesa popuščanja napetosti in v duhu helsinške konference o varnosti in sodelovanju. Obravnavala pa sta tudi vprašanja v zvezi s položajem v zahodnem Berlinu.
Scheel bo jutri odpotoval na obisk v Taškent in Samarkand.
Še ta mesec bo Ford obiskal LR Kitajsko
WASHINGTON. 12. - Iz krogov Bele hiše so danes potrdih, da bo ameriški predsednik Gerald Ford še v teku letošnjega novembra o-biskal Ljudsko republiko Kitajsko. Kitajci so baje obljubili, da ga bo sprejel predsednik Maocetung, kar je bil prvi pogoj, ki so ga postavili Američani. V nasprotju s prvotnim načrtom bo Fordovo potovanje trajalo samo štiri dni in ne šest. A-meričani so s tem hoteli baje izraziti svoje negodovanje ob zadnjih ostrih kritikah, ki so jih izrekli razni kitajski voditelji do ameriške politike popuščanja napetosti s Sovjetsko zvezo.
V Washingtonu podčrtujejo, da ne gre pričakovati od Fordovega o-biska v Kitajski nobenega vidnega rezultata. Gre samo za obnovitev stikov med obema državama na najvišji ravni.
WASHINGTON, 12. - Rasistični guverner Alabame George Wallace je danes sporočil, da se bo boril za demokratsko kandidaturo na predsedniških volitvah leta 1976. V teku svoje tiskovne konference je Wallace dejal, da se bo boril proti premiku na levo v ameriški politiki. Wallace je že deseti demokratski kandidat za predsedniške volitve.
■iitiiililiillliiimtiiMiinilliilinilliiiiimmiiitiiiiiiiimiiniimiiiiiitiiiimitmimiiiiiiiimiiimiittmiiinmiimHiiiiiitniTHiiiiitmiiiiiiiimiiimmimimimiiiiiiiiii
MANNHEIM, 12. — Zahodnonem-ška socialdemokracija se mora kar se da enotno predstaviti na prihodnji volilni kampanji, da bi porazila demokrščanske reakcionarje. To je bil smisel današnjega posega kanclerja Schmidta na kongresu SPD, ki se je začel včeraj v Mannheimu s poročilom predsednika stranke Wil-lyja Brandta. Schmidt je zelo omilil polemiko proti levici v stranki ter zavrnil razlikovanje med «dobrimi socialdemokrati in hudobnimi socialisti», pač pa je bil zelo oster do
demokrščanske opozicije, ki da je sedaj popolnoma v rokah bavarskega skrajno desničarskega prvaka Straussa, medtem ko so predstavniki bolj zmernega krila stranke, CDU, samo «lutke».
Schmidt je tudi dejal, da bi zmaga demokristjanov pomenila zmago reakcije ter bi povsem izolirala Zahodno Nemčijo ne samo v odnosih do vzhodnih drža-, ampak tudi v sami zahodni Evropi. V tej zvezi je kancler poudaril, da je bila CDU edina vplivna evropska stranka, ki
se je izrekla proti sklicanju helsinške konference o varnosti in sodelovanju. Notranji položaj v državi pa je Schmidt opisal povsem rožnato, češ da je država le obrobno občutila posledice mednarodne gospodarske krize, zaključil pa je s trditvijo, da je samo SPD lahko «učinkovit sogovornik» za nemške indu-
(Na sliki: predsednik SPD Brandt in zahodnonemški kancler Schmidt (levo) za predsedniško mizo na kongresu nemških socialdemokratov.)
TRŽAŠKI DNEVNIK
DOKONČNO POKOPANA LEVA SREDINA TUDI V TRSTU
Tržaški občinski odbor je včeraj podal ostavko
Zapletene pravne posledice, ker odbornik Gašperini ni odstopil ■ Prihodnji teden se pričnejo razgovori o rešitvi krize ■ Stališče tržaške lederacije KPI
Včeraj je podal ostavko tržaški j na znanje. Resnost gospodarske,
■x/"»-! v» r» Ir ! /~\/d	r* /-\ -I !	-vi 1	^ 1	1   1 ■   _ 1_ j________
občinski odbor. Na seji je najprej župan Spaccini ugotovil, da z o-stavko odbornika Dušana Hreščaka ni več političnih osnov za sodelovanje. Odbornik Gašperini ni odstopil.
Župan Spaccini se je zahvalil odbornikom za njih sodelovanje. Negativno je ocenil krizo in dejal, da so odprta številna vprašanja, zelo resna je gospodarska kriza in občina je pričela reševati nekatere pomembne stvari, kot so prevozna podjetja in zdravstveni konzorcij, razni urbanistični načrti, izgradnja novega vodovoda, čistilne naprave in druga javna dela. S krizo — je nadaljeval župan Spaccini — bodo vsi tj programi otež-kočeni, oziroma bo pri njihovem izvajanju prišlo do zastojev.
V	petek se bodo sestali načelniki skupin, ki bodo razpravljali o nadaljnjem formalnem postopku. Status bivšega republikanca Gasparinija, ki ni podal ostavko in ki je torej še vedno ostal formalno pravno odbornik tržaške občine, namreč vso zadevo zelo zapleta. Kolikor bi tržaški občinski svet o-stavko tržaškega občinskega odbora in župana sprejel na znanje, bi s tem uradno ostal Gašperini še vedno odbornik in bi avtomatično lahko prevzel funkcije župana in občinskega odbora. Zaradi tega absurdnega in tudi nekoliko komičnega položaja se po mnenju nekaterih predstavnikov občinski svet ne more sestati, ker bi morala biti na na dnevnem redu predvsem prav ostavka občinskega odbora in župa-dnevnem redu predvsem prav ko paralizirana tudi iz tega zornega kota.
Prihodnji teden pa se bodo predvidoma začeli prvi dvostranski politični razgovori o rešitvi krize, ki pa je očitno pogojena z razvojem krize na deželni ravni.
V	torek se je v Trstu sestal izvršni odbor tržaške federacije KPI, ki je razpravljal o formalni krizi tržaške občinske uprave in o položaju v tržaški pokrajini. Ugotovili so, da gre samo še za registracijo dolgotrajne krize in paralize obeh krajevnih uprav. Osnovna vprašanja se niso reševala, al j so se reševala z velikimi zamudami.
Izvršni odbor tržaške federacije KPI je nato ugotovil, da se je dokončno zaključilo razdobje levega centra, kot so to zahtevali tudi tržaški volivci. Vse politične sile in tudi KD morajo to dejstvo sprejeti
politične in moralne krize zahteva novo razdobje odnosov, ki bodo temeljili na sodelovanju z delovnimi ljudmi z Italijani in Slovenci, na novih odnosih vseh demokratičnih in ljudskih sil. Komunisti pravijo, da je to edina pot, da se hitro in učinkovito konča kriza, odločno zavračajo komisarja in predčasne volitve ter pravijo, da so takoj pri pravljeni na konstruktivna vzpore-janja stališč in na razpravo, do katere mora priti v občinskem svetu ter med strankami za sestavo čimbolj enotnega programa, ki naj odgovori na številna resna odprta vprašanja.
Namestnik deželnega tajnika KPI Baracetti pa je na zborovanju delavcev tovarne Potocco v Manzanu
govoril o krizi deželne uprave in obdolžil krščansko demokracijo, da je krizo povzročila zaradi svoje nesposobnosti, da bi rešila gospodarska in socialna vprašanja. Ne izvaja se izredni načrt ukrepov, še vedno ni odobren deželni urbanistični načrt, kot tudi ni izdelan večletni deželni proračun in narašča vsota pasivnih obresti. Baracetti je navedel tudi nekatere druge primere in poudaril, da dežela ni dovolj naredila za to, da se priznajo pravice slovenske nacionalne skupnosti, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Zaradi tega mora KD spremeniti svojo politiko in zato je treba končati z diskriminacijo med demokratičnimi in ljudskimi silami in pričeti nov konstruktiven odnos s komunisti.
SLAVNOSTNA OTVORITEV OPERNE SEZONE V GLEDALIŠČU VERDI
Othello na najvišji ravni
Glasovno in igralsko izvrsten protagonist Karlo Cossutta, ob njem enakovredna Cappuccini (Jago) in Kabaivanska (Desdemona) . Dirigent Nino Sanzogno, režija Passini
Operna sezona gledališča Verdi 1975/76 je imela sinoči uvod, kakršnega si je le mogoče želeti. Uprizoritev Verdijeve opere «Othello» je namreč kljub jamstvom, ki so ga že vnaprej dajali glavni akterji, presegla vsa pričakovanja tako v pevskem in igralskem oziru, kct v celotni postavitvi in izvedbi.
Naš rojak Karlo Cossutta s svojo interpretacijo Othella ni le o-pravičil, marveč celo presegel sloves, ki si ga je ustvaril v svetu. Njegova kreacija tega shakespea-rovsko tragičnega lika je bila od začetka do konca grajena na nenavadno zanesljivem glasovnem nastavku, na suvereno obvladanem odrskem prostoru, na logično izpeljani mimiki, zlasti pa na notranje silovito napeti dramatični gradnji, ki je skladno rasla od uvodne nežno zastavljene ljubezenske scene preko prepričljivo razvijajoče se ljubosumnosti do blazno tragične odločitve na koncu četrtega dejanja.
..............................................
S TISKOVNE KONFERENCE OBČINSKEGA ODBORNIKA CESAREJA
Zanimiv in obširen spored pobud občinskega odborništva za kulturo
Vrsta kvalitetnih umetniških razstav v prihodnjih dveh letih - Poudarjena potreba po vsestranski podpori Stalnemu slovenskemu gledališču
Včeraj dopoldne je bila v prostorih tržaškega občinskega odborništva za kulturne dejavnosti tiskovna konferenca, na kateri je odbornik Giorgio Cesare obrazložil obširen program pobud na kulturnem področju, ki jih načrtuje odborni-štvo za bližnjo bodočnost.
V prvi vrsti gre za vrsto slikarskih in kiparskih razstav in že v soboto bodo v našem mestu odprli dve pomembni razstavi. V muzeju Revoltella bo do 6. januarja antološka razstava slik znanega tržaškega slikarja Vittoria Bolaffia. Gre za pomemben dogodek, saj so za to priložnost slike posodili tržaški občini številni zasebniki. Pri organizaciji razstave je bilo mnogo dela, saj je morala uprava muzeja Revoltella najprej ugotoviti, kje se nahajajo Bolaffiove slike, kar je bilo zelo težavno, saj je tržaški u-metnik umrl leta 1931 in ni bilo odtlej nobenih točnih podatkov o njegovih slikah pa tudi nobene večje razstave ne.
•uniiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuuiuiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiimiii
POROČILO VIŠJEGA DEŽELNEGA ŠOLSKEGA SKRBNIKA
Delovanje in pristojnosti komisije za slovenske šole
Komisija ne more sprejemati konkretnih sklepov
Višji deželni šolski skrbnik je izdal poročilo o delovanju komisije za vprašanja slovenske šole (zakon Belci — škerk) v šolskem letu 1974-75. V lanskem šolskem letu se je sestala desetkrat in smo o tem sproti poročali.
Kot pravi prof. Angioletti, nima o-menjena komisija pristojnosti, da bi lahko sprejemala konkretne sklepe, pač pa ima nalogo, da neposredno predoči pristojnim šolskim oblastem razne probleme in zahteve, da jih I preuči in nakaže rešitve.
Najprej je bilo treba sestaviti notranji pravilnik, ki pa ga ministrstvo za javno vzgojo ni odobrilo in ga bo treba popraviti, že v začetku svojega delovanja je komisija poslala ministrstvu za javno vzgojo protestno resolucijo, ker zakon Belci — škerk ne upošteva zahtev slovenskega prebivalstva v videmski pokrajini. Preučila je pooblaščene odloke ter izrazila zahtevo po ustanovitvi slovenskega avtonomnega šolskega o-kraja. Ministrstvo za javno vzgojo je zavrnilo njeno zahtevo glede uporabe slovenščine v uradnem dopisovanju med slovenskimi šolami in pokrajinskimi ter deželenimi šolskimi uradi.
Obširno je komisija razpravljala o šolskih knjigah in je na njeno pobudo višje deželno šolsko skrbništvo poskrbelo za ponatis, sestavo in izdajo nekaterih učbenikov in beril. Komisija je razpravlala tudi o drugih vprašanjih, zlasti o ukinitvi 4. razreda na trgovski poklicni šoli v Gorici, o industrijski in obrtniški poklicni šoli v Trstu, o pomanjkanju pomožnega osebja in šolskih prostorov v nekaterih šolah ter o zadevah posameznih šolnikov.
tarif, če vzamemo v poštev «tipično tržaško družino», pri čemer ne smemo pozabiti, da je Acegat svoj čas «operacijo metan» sprožila z veliko reklamno kampanjo ter prepričala na tisoče novih potrošnikov, da se to izplača, ker je «metan poceni».
Dokument so sindikalisti v večernih urah posredovali tudi tržaškemu županu ter načelnikom svetovalskih skupin.
Sindikati proti podražitvi metana
V zvezi z napovedano podražitvijo metana je sindikalna zveza te dni zahtevala razgovor z vladnim komisarjem dr. Di Lorenzom. V palačo prefekture se je včeraj odpravila delegacija, ki so jo sestavljali trije pokrajinski tajniki Burlo (CGIL), Fa-bricci (CCdL-UIL) in Battelini (CISL). Prefektu so obrazložili razloge nasprotovanja delavskih strokovnih organizacij vsaki podražitvi metana. S tem v zvezi, kot dokaz, da ne gre za gole zahteve, pač pa za globoko utemeljeno potrebo, so sindikalisti predložili prefektu podroben in analitičen dokument, v katerem je tehnično dokazano, da je zahteva Acegat povsem zgrešena in neupravičena. Gre namreč za praktično podvojitev
• Drevi ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Capitolina 3 sestanek organizacijskih tajnikov sekcij KPI. Razpravljali bodo o izkušnjah desetih dni včlanjevanja za leto 1976, in o pobudah za rekrutacijo. Sestanek bo vodil organizacijski sekretar federacije, Lino Crevatin.
V soboto bodo v prostorih palače Costanzi odprli razstavo grafik Albeja Steinerja, Tržačana po rodu, ki je umrl pred letom dni. Z razstavo je tržaška občina hotela počastiti prvo obletnico umetnikove smrti. Steiner je bil znan revolucionar in španski borec. Izhaja iz znane politične družine, saj je bil njegov stric Giacomo Matteotti. Razstava bo odprta do 8. decembra. V občinski galeriji pa bodo prav tako v soboto odprli slikarsko razstavo Uga Carràja.
Zelo obširen je tudi spored razstav, kj jih namerava prirediti tržaška občina prihodnje leto. Med temi naj omenimo slikarsko razstavo Avgusta Černigoja, ki bi bil moral razstavljati v občinski galeriji že pred dobrim mesecem, o se je ponesrečil in so morali njegovo razstavo odložiti. Sedaj si je slovenski umetnik opomogel in kaže, da bo razstavljal v občinski galeriji že pred dobrim mesecem, ko se bo razstavil tudi nekaj risb, ki jih je izdelal v bolnišnici. Še letos so nameravali odpreti antološko razstavo kiparja Rovana, ki pa so jo morali prenesti na prihodnje leto, ker je treba več kipov restavrirati. Decembra pa bodo v pravoslavni cerkvi sv. Spiridiona ponovili razstavo ikon.
Bolj dolgoročni so načrti za antološko razstavo del slikarja Vita Timmela, na katero se tržaška občina in pokrajina pripravljata že dalj časa. Sprva so jo nameravali pripraviti še v letošnjem letu, a so jo prenesli, da bo s temeljitejšo organizacijo pomembnejša in bo odjeknila celo v mednarodni areni. Prihodnje leto namerava občina razstaviti v Trstu celotno zbirko Guggenheim, ki jo bodo ob priliki 200-letnice neodvisnosti ZDA prenesli iz Benetk v tri italijanska mesta: Trst, Firence in Turin ali Rim .Prav tako si bo občina prizadevala, da bi lahko tudi v našem mestu obiskali razstavo judovske skupnosti v Italiji o grozotah v drugi svetovni vojni, ki naj bi bila v tržaški Rižarni. Med drugimi pobudami naj omenimo razstavo o stoletnici dunajskega Burgtheatra in veliko razstavo o prazgodovini, ki naj bi bila na gradu Sv. Justa poleti leta 1977. Vse to pa so le okvirni načrti, ki jih bo treba še obdelati.
V drugem delu včerajšnje tiskovne konference je Cesare govoril o splošnih kulturnih vprašanjih, predvsem o hudi finančni krizi tržaških gledaliških ustanov. Izrazil je nezadovoljstvo nad razdrobljenostjo deželnih prispevkov, za katere je naglasil, da bi morali biti namenjeni predvsem javnim ustanovam. Med drugim je Cesare govoril tudi o perečem stanju v Stalnem slovenskem gledališču, ki predstavlja pomemben kulturni dejavnik v Trstu, kar je mogoče soditi tudi po izredno visokem številu obiskov. Cesare je zato izrazil mnenje, da je treba SSG vsestransko podpreti in mu omogočiti, da se kvalitetno čedalje bolj izpopolnjuje.
OSMIČ A
Dušan Ota, Kroglje štev. 5, je odprl osmico, kjer toči pristno belo in črno vino.
Takega Othella, vsega iz enega kosa, je prav gotovo lahko ustvaril samo pevec velike glasovne razsežnosti, naravno dramatično obarvanega glasu in velikega igralskega temperamenta.
Ob njem je bil Piero Cappuccini, prav tako po rodu Tržačan, Jago izjemnih pevskih in igralskih kvalitet, ki smo jih pri tem pevcu sicer že vajeni. Njegov Jago je bil utelešenje diabolične zavisti in maščevalnosti, kar je še posebno lepo prihajalo do izraza v ustrezno oblikovanem, sicer pa bogato zvočnem in kulturno moduliranem baritonu.
Tretji nosilec zgodbe in tretji akter visokih izvajalskih odlik v tem srečno ubranem trikotu, je bila sopranistka Raina Kabaivanska v vlogi Desdemone. Od čustveno nežnega oblikovanja svoje vloge v prvem dejanju, preko nezavestno povzročajoče Othellove ljubosumnosti do boleče dramatičnega jinala v prizorih tretjega in zlasti četrtega dejanja z viškom v molitvi «Ave Marija», je ustvarila nenavadno lepo Desdemono, glasovno čisto in tudi obema partnerjema ustrezno v vokalni razsežnosti.
Namenoma smo poudarili kvalitete in pevsko - igralske poustvaritve treh glavnih akterjev, kajti «Othello» z njimi stoji ali pade. Prvenstveno njihova zasluga je, da smo gledali predstavo, ki bo ostala tudi v analih gledališča «Verdi» kot ena najbolj kvalitetnih.
Seveda pa je tudi celotna pred-1 stava slonela na zanesljivi režijski | zasnovi (Alberto Passini), ki je težila k bistvenemu s tem, da je smiselno poudarjala dramatično gradnjo in temu cilju podredila tako množične prizore, kot dramaturški koncept solistov, pa tudi samo sceno (Pierluigi Pizzi) z reduciranjem na najnujnejše v okviru prostorske zračnosti.
Orkester pod taktirko Nina San-zogna je muziciral čisto s smiselnim poustvarjanjem glasbene vsebinskosti partiture, pa tudi sicer je dirigent dosegel zelo učinkovito skladnost med orkestrom in vokalnimi solisti ter zborom.
Omeniti je treba še ostale nastopajoče:	Maria Ferraro (Cassio),
Daria Zeriala (Roderigo), Enza Via-ra (Lodovico), Vita Susco (Montano), Maria Sartija in Lauro Zanini (Emilia).
Kot ob vsakokratni otvoritvi sezone, se je predstava začela z i-granjem himne, takoj nato pa so fašistični elementi uprizorili svojo «demonstracijo» s tem, da so galerij spustili v dvorano letake iredentistične vsebine, kar pa ni i-melo med občinstvom nobenega od-
ziva. Ves aplavz, izjemno dolg in navdušen, so poželi samo izvajalci.
j. k.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Obsojenih šest razpečevalcev mamil
Tržaško sodišče je včeraj obsodilo šest oseb zaradi posesti in razpečevanja mamil: 28-letni Francesco Si-gnorello, 29-letni Saverio Cortigiano, 29-letni Roberto Bignolini, 38-letni Giuseppe Platania in 23-letni Roberto Borgognoni so bili obsojeni vsak na dve leti in šest mesecev zapora ter 300 tisoč lir globe, 20-letni Ottavio Tomadin pa pogojno in brez vpisa v kazenski list na dve leti zapora in 200 tisoč lir globe.
Razprava zadeva odkritje večje količine morfija v občinskem pesjaku. Morfij so leta 1945 zavezniške čete zaplenile Nemcem in ga izročile ži-vinozdravnikom, ki so jih spravili v skladišče pesjaka, kjer so jih pred nedavnim odkrili nekateri uslužbenci in jih začeli razpečevati. Včeraj niso sodih živinozdravnikoma dr. Vassilli-ju m dr. Benedettiju. ker se preiskava proti njima še ni zaključila.
9 Drevi ob 18. uri bo na sedežu v Ul. Capitohna štev. 3 pokrajinski sestanek upravnikov teritorialnih in tovarniških sekcij KPI. Razprava bo na temo: «Avtonomno finansiranje sekcij in obračuni za leto 1975».
•Iiliiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiimilliiniiiiitiiiitiiiiiliiilliiiiilniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Pozitivna ocena delovanja psihiatrične bolnišnice
Iskra (KPI) za javnopravno priznanje Glasbene matice
STALIŠČA SINDIKALNE ZVEZE CGIL-CISL-UIL
Čemu prav sedaj sodne razprave proli delavcem in sindikalistom?
Danes sodna razprava proti skupini sindikalistov GMT
Na porotnem sodišču se bo danes nadaljevala sodna obravnava proti skupini devetih članov delavskega sveta tovarne GMT pri Boljuncu. Ob. toženci zavzemajo tudi vodilne funkcije v zvezi tržaških kovinarjev, nekateri pa so tudi občinski svetovalci v Miljah in Trstu. Obtoženi so «zasebnega nasilja», češ da med pike-tiranjem vsled stavke niso dovolili vozilom podjetja vstopa v obrate. Značilno je, da gre za dogodke izpred treh let, sodna obravnava pa se začenja te dni, ko se kovinarji in druge delavske stroke mobilizirajo v okviru splošnega gibanja za spremembo gospodarskega ustroja in nove delovne pogodbe.
Nič čudnega, torej, če je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL v Trstu izdala sporočilo «javnemu mnenju in delavcem», v katerem opozarja na okoliščine sodne razprave in «posebno zaskrbljenost» glede na to, da je isto tržaško sodišče pred nekaj dnevi obsodilo skupino sindikalistov ENEL na zahtevo neofašistične sindikalne organizacije, medtem ko je sam javni tožilec zanje zahteval o-prostitev.
• Jutri zvečer ob 20. uri bo v prostorih krožka «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 predavanje na temo «Sindikalni boji v Italiji». Govoril bo
tajnik sindikalne organizacije CGIL Giuseppe Burlo. Sledila bo razprava.
Jutri seja občinskega sveta v Nabrežini
Jutri, 14. novembra, ob 18. uri, se bo sestal svet devinsko - na-brežinske občine. Rednemu dnevnemu redu so bile dodane naslednje tri točke: statut zdravstvenega konzorcija, imenovanje zastopnikov v komisijo za dodelitev stanovanj, kavcija davčne izterjevalnice.
Tržaški pokrajinski svet je posvetil ponedeljkovo sejo razpravi o psihiatriji, o čemer je na prejšnji seji obširno poročal predsednik Zanetti. Razprava se je zaključila s sklep nim dokumentom, za katerega so glasovali vsi svetovalci razen fašista. Dokument uvodoma pozitivno ocenjuje dosedanjo reformo psihiatrične oskrbe in naglaša, da je treba nadaljevati z dejavnostmi za izboljšanje psihofizičnega in socialnega stanja umskih bolnikov. To je mogoče le, če se skušajo s tesno povezavo političnih in upravnih od ločitev premostiti težave in pomanjkljivosti, ki so jih doslej zabeležili in se torej zainteresira za vprašanje občinske uprave, njihove decentralizirane organe in družbene dejavnike. Treba je tudi zagotoviti popolno sodelovanje uslužbencev s pomočjo vključevanja sindikalnih predstavnikov v organe, ki sprejemajo politične in upravne odločitve.
Pokrajinski svet se v svojem dokumentu še posebno obvezuje, da bo poskrbel za koordinacijo svojega delovanja z delovanjem drugih zdravstvenih in socialnih javnih ustanov v pričakovanju, da začne delovati zdravstveni konzorcij in da se premostijo težave, zaradi katerih je psihiatrija ločena od ostale medicine. Obenem je treba tudi izpopolniti o-mrežje krajevnih centrov za umsko zdravje, določiti namen, kateremu naj služi komprenzorij pri Sv. Ivanu oziroma že izpraznjeni oddelki in končno poskrbeti za strokovno usposabljanje bolničarjev in asistentov.
Ob koncu dokument izraža željo, naj parlament čimprej odobri zakon o zdravstveni reformi, v katerem bi morala biti primerno upoštevana tudi reforma psihiatrije.
V dolgo razpravo je prvi posegel načelnik komunistične svetovalske skupine Panizon, ki je med drugim naglasil pomen, ki ga ima dejstvo, da pride pri odločitvah o psihiatrični reformi v Trstu vedno do ta-
BIVŠI AKTIVISTI OF TRŽAŠKEGA «ZEMLJA
priredijo v nedeljo, 16. novembra 1975, ob 17.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
PROSLAVO 30. OBLETNICE ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Na sporedu govor ter kulturni program, ki ga bodo izvajali člani Stalnega slovenskega gledališča in pevski zbor V. Vodnik iz Doline.
Vljudno vabimo bivše aktiviste, da se proslave gotove udeležijo SKUPINA BIVŠIH AKTIVISTOV
ko široke večine, ki presega politične sile, ki podpirajo pokrajinsko upravo, Panizon je nadalje naglasil, da to dejstvo žal ne pride do izraza pri izvajanju sklepov, kjer ni upoštevano mnenje KPI. Pampanin (PLI) je naglasil, da mora pokrajinska uprava sestaviti natančen načrt svojih posegov; da bo uspešno nadaljevala z začetnim delom, obenem pa je o-pozoril na potrebo, da se preverijo dosedanji ukrepi, pri čemer je treba ugotoviti, če pozitivni rezultati niso le začasnega značaja. Brezigar (Slov. skupnost) je pozitivno ocenil dosedanje delo in naglasil pomen, ki ga ima predvsem decentralizacija.
Zelo pomemben je bil poseg socialista Carboneja, ki je obravnaval pretežno politična vprašanja in ugotovil, da je bila ta psihiatrična reforma v Trstu pogumna odločitev za Krščansko demokracijo, kateri je zaželel, da bi bila prav tako pogumna tudi pri drugih odločitvah političnega značaja, predvsem pri možnostih drugačnih, bolj odprtih uprav. Po posegih komunista Fessala ter demokristjanov Locchija in Mitrija je Martone (KPI) izrazil željo, da bi se tudi druge politične sile izrekle o političnih vprašanjih.
Sledil je odgovor predsednika Za-nettija, ki je povzel nekatere točke iz razprave, ob koncu pa je v bistvu ponovil že znano odklonilno stališče KD do možnosti sodelovanja s KPI.
Ob zaključku seje je pokrajinski svet odobril dostavitev prošenj za podporo raznim strokovnim zavodom in šolam deželni upravi. V zvezi s tem je Iskra (KPI) naglasil, da je treba čimprej priznati Glasbeno matico kot javnopravno ustanovo.
Pokrajinski svet se ponovno sestane danes, ko bo na dnevnem redu razprava o zdravstvenem konzorciju.
Jutri občni zbor tržaških kavarnarjev
Na sedežu združenja trgovcev iz tržaške pokrajine bo jutri popoldne ob 16.30 izredni občni zbor upraviteljev kavam, barov in drugih javnih lokalov, v katerih servirajo kavo. Na dnevnem redu bo razprava o najnovejšem sklepu pokrajinskega odbora za cene o sprostitvi cene skodelice kave v javnih lokalih tržaškega področja. Kakor znano, je odbor za cene sklenil začasno odpraviti nadzorovano ceno, in sicer ppskusno do 31. decembra letos. Na občnem zboru bodo upravitelji javnih lokalov govorili tudi o koordinaciji posegov kar zadeva uvedbo novih cen za to poživilo.
• «Cappella underground» bo drevi in jutri ob 18. uri predvajala film o poskusu državnega udara generala De Spinole na Portugalskem. Naslov dokumentarca je «Lizbona, 11. marec».
• V mali dvorani Rossettijevega gledališča bo jutri zvečer ob 18.30 konferenca z naslovom: «Japonska, kakor jo vidi Evropejec». Govoril bo ambasador J. Giusti del Giardini. Pred predavanjem bodo zavrteli krat-kometražni film «Japonska 1975».
Prebivalci Giocane in Peska se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k uspešni svečanosti odkritja spomenika našim padlim, posebno cenjenim gostom, govornikom Dragu Slavcu, župniku Živcu, Miru Škapinu, Alojzu Petku, Dušanu Lovrih!, pevskim zborom «Venturini», «Vodnik», «Slavec», «Slovenec» in «Prešeren», godbama na pihala iz Doline in Ricmanj, tabornikom iz dolinske občine in vsem, ki so poklonili vence.
Razstave
V muzeju Sartorio, Trg Papa Giovanni XXIII, bo drevi ob 18.15 skupen ogled razstave «Slikarstvo na lesu» v spremstvu strokovnega vodiča. Vodstvo muzeja vabi občinstvo, naj se udeleži ogleda.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 13. novembra STANISLAV
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.37. — Dolžina dneva 9.36. — Luna vzide ob 13.54 in zatone ob 1.29.
Jutri, PETEK, 14. novembra
BORISLAVA
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 11,8 stopinje, najnižja 8,5, ob 19. uri 9,9 stopinje, zračni tlak 1026,6 narašča, veter 16 km na uro vzhodnik - severovzhodnik, nebo 10,10 pooblačeno, vlaga 64-odstotna, morje malo razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. novembra 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 74-letni Alberto Micheli, 73-letni Edmondo Novotny, 70-letni Giuseppe Cicale, 78-letna Pal-mira Bruni por. D’Andrea, 84-letna Margherita Gentile vd. Becchio, 73-letni Egidio Marini, 84-letna Maria Livon vd. Busioli, 71-letna Vittoria Maslo por. Stok, 40-letni Ferdinando Zadnich, 58-letna Angelina Bellussi por. Cigoi, 66-letna Elena Bergoch por. Gregoretti, 75-letna Olga Trost vd. Maio, 85-letna Anna Tuljak por. Riu, 77-letna Maria Radin vd. Radin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; IN AM, Al Cammello, Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deUTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) Pizzul-Cignola, Corso Italia 1; Prendini, Ul. T. Vecellio, 24; Serravano, Trg Cavana, 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225 141; Božje polje -Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209-197: žavlje: teL 213-137; Milje; teL 271-124.
V DOLINSKI «TORKU»
bo jutri, 14. novembra, ob 20. uri odprl razstavo svoje grafike Franko Vecchiet. Ob tej priložnosti bosta predstavljeni tudi knjigi domačih avtorjev: Marija Čuka ZAKLETA DEŽELA in Borisa Pangerca BEG POD DAGLO, ki sta te dni izšli.
Na nevsakdanje pomembno slovesnost, ki je odraz plodne umetniške ustvarjalnosti mlajšega rodu, vas vljudno vabita
prosvetno društvo «V. Vodnik» in Založništvo tržaškega tiska
SKALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Anton Leskovec
DVA BREGOVA
Drama — iz življenja beračev — v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Beline priredil J. Babič.
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidauova
Besedilo pesmi Miroslav Košuta Glasba	Aleksander Vodopivec
Lektor	Majda Križajeva
Režija	JožeBabič
Danes, 13. novembra, ob 16. uri ABONMA RED G 14. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H 14. novembra, ob 20. uri ABONMA RED I
Jutri,
Jutri,
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Maurice Hennequin
Georges Duval
ANATOLOV DVOJNIK
(Komedija v treh dejanjih) Jezikovna in
odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi	Alenka Bartlova
Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija Adrijan Rustja
V	soboto, 15. novembra, ob 20.30 v Občinski telovadnici v DOLINI. Predstava bo pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave.
V	nedeljo, 16. novembra, ob 17.30 v Župnijski dvorani v BAZOVICI.
PD «F. VENTURINI»
OD DOMJA
priredi koncert rudarskega pevskega zbora
« LOŠKI GLAS »
iz Lok pri Zagorju ob Savi.
Nastopila bosta tudi znana pevca, solista ljubljanske Opere tenorist Rudolf Franci in basist Ladko Korošec.
Koncert bo v nedeljo, 16. t.m., ob 18. uri v prostorih osnovne šole pri Domju.
Vabljeni
SPD TRST
vabi na
2. PLANINSKI VEČER
danes, 13. novembra, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
Na sporedu bo predstavitev
VODNIKA VERTIKALE
ob spremljavi filma
in diapozitivov Sodelovali bodo dr. R. Dolhar, Ž. Gruden, prof. P. Merku, inž. B. Sancin.
Vabljeni vsi člani in prijatelji
Si)
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica št. 72
vabi na okroglo mizo o perečem problemu mamil, ki bo jutri, 14. t.m., ob 20.30 v prostorih mladinskega centra.
Sodelovali bodo: psihoanalitik Hektor Jogan, novinar Vojmir Talčar, psihiater dr. Martina Žmuc iz Ljubljane in don Mario Vatta.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P, A.-.
	
URADNI TEČAJ BANKOVCEV	
Ameriški dolar	679,50
Funt šterling	1401,-
Švicarski fraub	257.—
Francoski frank	155,05
Nemška marka	263,25
Avstrijski šiling	37,30
Dinar: debeli	34,50
drobni	34,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
VERDI
V soboto, 15. novembra, ob 18. uri prva ponovitev Verdijevega «0-thella». Dirigent Nino Sanzogno, režija Alberta Fassinija, scene in kostumi Pier Luigija Pizzija. V glavnih vlogah bodo nastopili: Karlo Cossutta (Othello), Piero Cappuccini (Jago), Mario Ferrara (Cassio), Dario Zerial (Roderigo), Enzo Viaro (Lodovico), Vito Susca (Montano), Raina Kabaivanska (Desdemona), Laura Zanini (Emilia).
POLITEAMA ROSSETTI
Teatro Stabile — Od sobote 15. do 23. novembra bo na sporedu «Jaz, Bertolt Brecht štev. 2». Nastopal bo «Piccolo Teatro» iz Milana. Režiser Strehler. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (telefon 36-372 in 38-547).
AVDITORIJ
Teatro Stabile — Jutri ob 20.30 «Sior Todero Brontolon» C. Goldonija. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547). Drevi ob 18. uri bodo predstavili predstavnikom oblasti in kulturnih krogov iz Trsta obnovljeno dvorano gledališča.
Slovensko amatersko gledališče gostuje s predstavo Daria Foja «Mar-kolfa» v petek, 14. t.m., ob 19.30 na Škofijah, v soboto, 15. t.m., ob 19. uri v Dekanih in v nedeljo, 16. t.m., ob 17. uri v Ospu.
La Cappella Underground 19.00-21.45 «Il rompicuori».
Ariston 16.30 serija madžarskih filmov: «Via dei Pompieri 25». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Il giorno più lungo di Scotland Yard». Rod Steiger, Lee Remick, Richard Johnson. Barvni film.
Fenice 16.00 «Flic story». Alain De-lon in Jean Luis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom,
Excelsior 16.00 «Di che segno sei?». P. Villaggio, M. Melato. A. Celen-tano. R. Pozzetto. G. Ralli. A. Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «L'isola sul tetto del mondo». Disneyev film v barvah.
Eden 15.30 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barrai film.
Ritz 15.30 «Fango bollente». Barvni film. Igrata Joe Damiani in Enrico Maria Salerno. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Rollerball». Barvni znanstvenofantastični film. igra James Jaan.
Capito! 16.30 «Flavia la monaca mussulmana». F. Bolkan. Barvni film Prepovedan mladini pod 14. letom
Cristallo 16.30 «Buona fortuna 'm-ag giore' Bradbury». Barvni zacavni film, v katerem igra kitajski umetnik Toširo Mifune.
Moderno 16.00 «Gli uccelli». Rod TaV lor in Tippy Hedrem. Barvni film Prepovedan mladini pod 14. letom
Filodrammatico 16.30 «L'ingenua». Pre povedan mladini pod 18 letom
Ideale 16.00 «8 dicembre 1941 Tokyo ordina: distruggete Pearl Bar bor». Igra Toshiro Mifune. Barvni film.
Impero 16.30 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista»-Barvni film. Igra R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.15 «Mio Dio, come sono caduta in basso». Režiser Co-mencini. Igrajo Laura Antonelli. Alberto Lionello in Michele Placido. Barrai film. Prepovedan mladim pod 14. letom.
Astra 16.00 «L'avventura del Posei-don». Gene Hackman, Ernest Bor-gnine. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Finalmente le mille e una notte». Igra Barbara Bouche. Barrai film.
Radio 16.00 «L’artiglio mortale del Ta-Kang». Barrai film.
Mali oglasi
127 ’71, ’73, 500L ’71, 124 sport ’72< 124S plin '70, 850 coupé '68. escori 1100 '72, mini '70. '72, 128 fam. ’72. simea '72. 1100, 1750 '70, 500 fam. '69. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10.
PRVORAZREDNI frizerski salon išče izredno kvalificirano frizerko. Telefon 764-263 od 13.30 do 15. ure.
Prispevki
V spomin skrbne mame gospe Fra čiške Zlobec vd. Sluga, darujeta VI sta in Armido 3.000 lir za Dijašl matico.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila v 95. letu starosti naša draga mama in nona
KARLA STEFANI roj. VIČIČ
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v petek, 14. novembra, ob 13. un iz kapelice ba rkcvljanskega pokopališča.
Žalujoči: sinova Rudi in Nino, hčerka Mila, zet Marčelo, snahi Vojka in Elvira ter drugo sorodstvo.
Barkovlje, 13. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
KAJ MENIJO GOSPODARSTVENIKI NA BAVARSKEM
Tržaška luka premalo konkurenàia v primeri s pristanišči na severu
USPHA PRIZADEVANJA KAŠE SKUPNOSTI
Blagovni promet iz Srednje Evrope se tudi po ponov. nem odprtju Sueza le stežka preusmerja na Sredozemlje
Pred petimi meseci — točno 5. junija — je bil ponovno odprt Sueški prekop. To je bil dolgo pričakovani trenutek za Trst, saj je prevladovalo splošno, mnenje, da bo pristaniška dejavnost v najkrajšem času zaživela. Dejanski razvoj dogodkov je pa pokazal, da je ostal promet skozi tržaško pristanišče več ali manj na isti ravni kot prej. Ni prišlo torej do predvidene preusmeritve tovorov iz srednje Evrope v južnoevropska pristanišča.
Tržaška trgovinska zbornica je v marcu predlagala sorodnim nemškim organizacijam, naj bi izvedle med podjetji na Bavarskem posebno anketo in da bi ugotovile mnenje nemških operaterjev. V anketi so sodelovale zbornice iz Muenchna (samo na njenem področju je bilo intervjuvanih nad 1000 operaterjev), Augsburga, Nuernberga in Passaua. Ankentirancem je bilo postavljeno sledeče vprašanje: pod kakšnimi pogoji bi si lahko sredozemska pristanišča zagotovila večjo udeležbo v blagovni izmenjavi bavarske industrije. Odgovori in pripombe so zelo zanimivi in poučni.
Iz severnoevropskih pristanišč so odhodi ladij mnogo bolj pogostni kakor na Sredozemlju (iz Hamburga odhaja na primer desekrat več ladij kakor iz Trsta). Iz tega dejstva izvira posledica, da so prevozi proti severu mnogo cenejši, ker ista prevozna sredstva lahko potujejo polna v obe smeri. Severna pristanišča zagotavljajo tudi hitrejšo manipulacijo, ker so njihove tehnične naprave sodobnejše in ker se predvideni odhodi ladij ujemajo z dejanskimi. Poleg tega je blago v pristaniških skladiščih avtomatično zavarovano. V Italij, pa operaterji večkrat naletijo na nepredvidene dodatne stroške zaradi skladiščni-ne ali pa ker ladje morajo čakati na vez.
Poleg tega je tudi sam dovoz blaga proti severu hitrejši in cenejši. Bavarski operaterji ugotavljajo, da bi morali pri nas čim prej postaviti drugi tir na proti Trst - Trbiž, kar bi razbremenilo obstoječi tir in preprečilo prenatrpanost na mejnih prehodih in vzdolž proge. Poleg tega bi morali dokončati tudi avtocesto do Trbiža, istočasno pa bi morali tudi znižati ali odpraviti cestino, saj so vse avtoceste v Nem-
čiji brezplačne. Morali bi tudi dokončati vpadnico z državne ceste 202 do pristanišča in železniško krožno progo pod mestom.
Mnoge industrije morajo tudi od-premljati stroje ali naprave nenormalnega obsega. Pot čez Alpe je že sama po sebi tehnično težja, poleg tega pa tudi odgovorne pokrajinske oblasti zavlačujejo z izdajanjem potrebnih cestno - tranzitnih dovoljenj. Tudi dvojni prehod državnih mej in s tem povezane carinske formalnosti delno zavirajo promet. Bavarski operaterji predlagajo sledeče nujne izboljšave: pospešitev možnosti odpreme, skrajšanje rokov nakladanja in razkladanja ladij, hitrejšo carinsko manipulacijo in prilagoditev urnikov carinskih uradov delovnemu času v pristanišču ter nujno izboljšavo mehanizacije in drugih tehničnih naprav.
Nekaj anketirancev je izrazilo mnenje, da se ne bodo nikoli več vrnili tehnični in finančni pogoji, ki so veljali pred zaprtjem Sueškega prekopa. Skozi Suez lahko plujejo le sorazmerno majhne ladje in zaradi tega ne bo plovba okoli Rta Dobre nade, pri povečani hitrosti ladij, nič dražja. Izkoriščanje prekopa pride v poštev le za tradicionalno blago, a tega je danes vedno manj, saj ce, v večji ali manjši meri vsi izvozniki usmerjajo na kontejnerski promet. Obstaja tudi iz dneva v dan večja konkurenca v smeri dežel Bližnjega in Daljnega vzhoda.
Nemška podjetja ne kažejo posebnega zanimanja, v tem neugodnem gospodarskem trenutku, za naložbe na našem področju (pri Trstu ali Tržiču) in tudi ne vidijo koristi v tem, da bi se uredila nova ali povečala sedanja prosta industrijska cona.
Kakor vidimo, niso pripombe na račun poslovanja našega pristanišča vzpodbudne. Bavarska podjetja so kratko in jedrnato opisala pomanjkljivosti našega pristanišča in njegovih infrastruktur. Nekatere nedo-statke bi lahko odpravili v razmeroma kratkem času, za druge je pa potrebno več časa in sredstev. Predvsem škodujejo načrtovane a nedokončane investicije (krožna železniška proga, avtocesta, itd.). V samem pristanišču bi se dalo povečati število odhodov ladij, a prvo potezo
bi moralo napraviti ladjevje družbe Finmare. V maju se je govorilo, da se bodo — takoj po odprtju Sueškega prekopa — velike kontejnerske ladje na progah za Daljni vzhod in za Avstralijo vsaj enkrat mesečno dotikale Trsta: na žalost pa je vse ostalo pri starem.
Danes se slišijo kritične pripombe na račun poslovanja pristanišča v Genovi, zaradi prenatrpanosti vseh razpoložljivih naprav. Po drugi strani pa morajo operaterji iz srednje Evrope pošiljati svoje blago prav v Genovo, ker velike pomorske družbe še vedno niso vključile Trsta v svoje vozne rede. To seveda povečuje stroške in odtujuje severnemu Jadranu nove .in zanimive gospodarske tokove.
O. K.

PISMA UREDNIŠTVU
BESEDE IN DEJANJA
PRETEKLI TOREK V DOLINI
Zborovanje staršev srednješolskih dijakov
V	torek zvečer je bilo na srednji šoli «Simon Gregorčič» v Dolini zborovanje vseh staršev, ki ga je sklical zavodski svet. Na zborovanju so bili prisotni tudi profesorji, ki poučujejo na šoli.
V	začetku je predsednik zavodskega sveta Marino Pečenik orisal delovanje sveta in prečital notranji pravilnik z nekaterimi spremembami. Poudaril je, da mora slovenska šola težiti k temu, da se v u-čencih goji zavest brez predsodkov, da bi se ne čutili manjvredne v odnosu do večinskega naroda.
Sledilo je poročilo ravnatelja šole dr. Alda Štefančiča, ki je med drugim poudaril dolžnost staršev, da se zanimajo, kako gre lastnim otrokom v šoli in jim pomagajo; šola namreč nudi le del, ostalo morajo dati starši. Nato je omenil nekaj notranjih upravnih problemov, kot neupravičene odsotnosti, angleščino kot tuj jezik, zimovanje na snegu, ekskurzije, korektivno telovadbo, šolski pevski zbor, Gregorčičevo proslavo in govorilne ure. Starši so izrazili željo po ponovni izvedbi zi-movanja na snegu, po večkratnih sestankih vseh staršev in potrebo po raznih predavanjih o vzgojni problematiki.
Ob zaključku so prerešetali razna vprašanja in se pripravili na volitve novih šolskih zborov, ki bodo v nedeljo, 14. decembra. Zato so tudi izvolili tri skrutinatorje. Starši so se nato zadržali v prostem pogovoru s profesorji.
V. L.
Spoštovano uredništvo!
Prosimo vas, da seznanite javnost z naslednjim pismom:
Narodna in študijska knjižnica je Prejela od Urada «Ufficio ai beni librari per il Friuli - Venezia Giulia» dopis N.ro S/773/75 od 7. novembra t.l. odgovor na svojo prošnjo za letni prispevek za leto 1975. V tem odgovoru je rečeno, da je urad predlagal, naj se dodeli naši NšK prispevek 1.800.000 lir; ker pa je Glavno ravnateljstvo ministrstva za kulturne dobrine «omejilo» prispevke omenjemu uradu za deželo PJK, se dodeljuje za leto 1975 naši NŠK samo polovica predložene
vsote.
To pomeni, da bo letošnji prispevek rimskega ministrstva za kulturo našj NŠK znašal 900.000 lir in te* torej za 82 odst. nižji od prispevka, ki ga je prejela za leto 1973 (5 milijonov lir), oziroma za 57 odst. nižji od prispevka, ki ga je Prejela lani (2.700.000 lir).
Spričo najmanj tridesetodstotne Podražitve v zadnjih treh letih bi
moralo ministrstvo povišati prispevek naši NŠK za nadaljevanje njenega nemotenega poslovanja za najmanj 30 odst. in je torej 82 oziroma 57-odstotno znižanje — milo rečeno — popolnoma nerazumljivo. Nemogoče je, da ne bi primerjali zagotavljanja, da bo pravkar podpisanemu sporazumu ravnanje oblasti z našo narodno skupnostjo e-nako ravnanju pred odobritvijo sporazuma, z vsebino omenjenega odgovora. Rezultat takšne primerjave pa dokazuje, da se je ravnanje poslabšalo že mesec dni po obljubi vlade v parlamentu, da se ne bo.
Duh sporazuma drugačne razlage pač nikakor ne dopušča: zato moramo s presenečenjem ugotoviti, da eno izmed prvih dejanj odgovorne oblasti (ki ga predstavlja omenjeno znižanje prispevka največji knijžnici Slovencev v Italiji) nasprotuje besedam iz sporazuma in njih uradni razlagi.
Trst, 11. novembra 1975
S tovariškimi pozdravi.
Za NŠK S. R.
Prosvetni minister dovolil odprtje četrtega razreda trgovskega zavoda
Minister utemeljuje svojo odločitev z zaščito jezikovnih manjšin
[ZA UVOD V DRUGO SEZONO
1 «CONSOHTIUM MUSICUM» ODPRE KONCERTNO SEZONO
Gostje iz Ljubljane bodo nastopili 16. novembra v Katoliškem domu
Prosvetni minister Malfatti je včeraj s telegramom obvestil ravnatelja slovenskega zavoda za trgovino v Gorici, da zaradi zaščite jezikovnih manjšin dovoljuje v tem šolskem letu odprtje nadaljevalnega strokovnega tečaja, in sicer četrtega razreda, v katerega se je vpisalo sedem dijakov.
Odločitev vlade so v slovenskih krogih v Gorici sprejeli z zadovoljstvom, sa je bila z njo dokazana u-pravičenost vse naše narodnostne skupnosti, ki je zahtevala odprtje nadaljevalnega tečaja ter je za to svojo zahtevo dobila podporo tudi pri italijanskih oblasteh in demokratičnih strankah.
S tem je bila popravljena krivica, ki nam je bila povsem nepričakovano storjena ob zaključku lanskega šolskega leta, ko je ministrstvo brez vsake utemeljitve ukinilo tečaj ter tem močno okrnilo naše že itak šibko strokovno šolstvo.
V pogovoru z ravnateljem zavoda prof. Albinom Sirkom smo želeli izvedeti, kako je šola pripravljena na to odločitev in ali vlada med dijaki še vedno zanimanje za nadaljevanje pouka na tej šoli, kot ob začetku šolskega leta.
«Dijaki, ki so se vpisali v četrti razred, so po pričetku letošnjega šolskega leta vsak dan hodili v šolo in upali, da bodo dan za dnem razred odprli. Tudi sedaj se zanimajo za nadaljevanje pouka, tako da po tej plati ne bomo imeli težav. V pričakovanju ugodne rešitve smo rezervirali tudi učilnico, ki je bila ves ta čas prosta. Nekoliko težav bomo imeli z učnim osebjem. Profesorja Vladimir Šturm in Jože Prinčič, ki sta učila na naši šoli, sta si zaradi ukinitve tečaja v tem šolskem letu poiskala drugo zaposlitev: Šturm je postal občinski tajnih v števerjanu, Prinčič pa občinski tajnik v Sovodnjah. Oba bi imela na šoli zagotovljeno polno zaposlitev, prvi kot ekonomist, drugi pa kot sociolog. V tem šolskem letu je za-
pustil zavod tudi Karel Brešan ter si kot kemik poiskal drugu službo: postal je ravnatelj laboratorija za a-nalize v bolnišnici «Fatebenefra-telli».
Ravnatelj Albin Sirk narj je nadalje povedal, da letos obiskuje tri razrede te višje srednje šole 46 dijakov in dijakinj in da imajo ob dokončanem študiju absolventi šole možnost hitre in ugodne zaposlitve.
Prvo predavanje o kulturi
V soboto, 15. novembra, ob 16. uri se bo pričel tečaj o kulturi v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga je pripravilo furlansko filološko društvo. Na prvem predavanju, ki bo v društvenih prostorih v Ul. Bellini 3, bo na temo «Umetnost in kultura v
vzhodni Furlaniji» govoril prof. Sergio Tavano.
GLASBENA MATICA SPZ in ZSKP
vabijo na vpis abonmaja za glasbeno sezono 1975-1976 s petimi koncerti (Consortium musieum iz Ljubljane, pianist Ace Bertoncelj, Slovenski oktet, orkester Glasbene matice iz Trsta, zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane).
Abonmaje sprejemajo v pisarni Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495 in v agenciji Arturja Koshute, Ul. Ma-meli 5.
Cena rednega abonmaja 5.000 lir, za dijake 2.000 lir. Posamezne vstopnice bodo veljale 1.500 lir.
V nedeljo, 16. novembra, bo v o-kviru druge slovenske koncertne sezone v Gorici prvi koncert. Na sporedu je Haydnov oratorij «Letni časi», ki ga bo izvedel ansambel «Consortium musieum» iz Ljubljane. Koncert bo ob 16. uri v Katoliškem domu.
«Consortium musieum» je ansambel, ki ga sestavljata zbor in orkester, in ima svoj sedež v Ljubljani. Vodi ga dirigent Mirko Cuderman. Njegovo delovanje je usmerjeno predvsem na vokalno-instrumentalno področje. Naštudiral in izvajal je veliko klasičnih pa tudi modernih del s tega področja. Poznamo ga tudi v Gorici po njegovih številnih in zelo uspelih nastopih. Iz njegovega delovanja v zadnjih letih naj omenimo le največja dela, s katerimi se je Consortium predstavil občinstvu (ljubiteljem glasbe). Bachova Maša v H-molu in Magnificat, Haendlov oratorij Juda Makabejec, Haydnova Nelson Messe, Bachov Pasijon po Mateju, Verdijev Rekviem, Carissimijem oratorij Jefte
«iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiimiminiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ODBORNIKI GA PRIPRAVLJAJO ŽE VEG DNI
Športno društvo «Juventina» v Štandrežu
priredi v soboto, 15. novembra, ob 20.30 v prostorih Prosvetne dvorane na Verdijevem korzu
MARTINOVANJE
Vabljeni!
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu bo jutri zvečer imelo redni občni zbor
V novi odbor predlaganih nekaj mladih ljudi - Po več letih bodo prvič prisotna tudi dekleta
Jutri zvečer bo v prosvetni dvo-1 drugih. Seveda ni to razlog, na karani v Doberdobu redni občni zbor ' terega se bodo jutri opirali odbor-društva «Jezero». Minilo je nekaj niki na občnem zboru. Vzroke bo let od zadnjega občnega zbora dru- treba poiskati predvsem v pomanj-štva, zaradi tega so na dnevnem ; kanju kolektivne uglašenosti odbora,
ki je vsa ta leta slonel predvsem na «udarniškem» delu posameznih ljudi. Omeniti gre nenadomestljivo
tudi postavili nove temelje za nadaljnji razmah prosvetne dejavnosti v vasi.
Zadnja leta je društvena dejavnost v Doberdobu beležila rahel zastoj preavsem kar zadeva samostojno prirejanje ljudskih proslav, vzporedno pa se je krepila organizacijska moč drugih dejavnikov, kot so športne prireditve, popestritev delovanja sekcij KPI in krvodajalcev, balinarskega društva in
V soboto in nedeljo V. kongres ZRMI
15. in 16. novembra bo v Trstu, v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 V. kongres ZKMI v pripravo na 20. vsedržavni kongres.
Poročilo na temo «Politična enotnost slovenske in italijanske mladine za premostitev krize in da se zagotovi državi bodočnost miru, demokracije in napredka», bo podal pokrajinski tajnik Sergij Slavec. Sledila bo razprava. Nato bodo izvolili nove vodilne organe federacije ZKMI in delegate na vsedržavni kongres.
Osrednje vodstvo ZKMI bo zastopal Pietro Lapiccirella, predsednik svetovne federacije demokratične mladine.
VESTI S SOSEDNJEGA PODROČJA
HOTEL KANIN V BOVCU ZASEDEN DO KONCA MARCA
Do zimske sezone bodo popravili žičnico

Fotokopija u radnega dopisa «Ufficio ai beni librari per U Friuli-Venezia Giulia»
Deželni prispevki za ureditev strug beneških potokov
Deželni odbor, ki se — kljub krizi — sestaja za redno upravno dejavnost, je sprejel več sklepov v zvezi s podporami za javna dela. Med temi so odobrili, na predlog odbornika za kmetijstvo Del Gobba, prispevke za nekatera javna dela v Benečiji. Gre za ureditev Idrije pri Praprotnem (50 milijonov lir), potoka Kozice pri Dolenjem (35 milijonov lir), nadalje spet Idrije pri briškem Dolenjem (5 milijonov lir).
Novi vrtci v četrti Kolonja - Škorklja
Župan Spaccini, pristojni odborniki in člani krajevne konzulte za Ko-lonjo in Škorkljo, so se sestali in obravnavali pereča vprašanja te mestne četrti. Med drugim je župan zagotovil, da bo že prihodnje šolsko leto urejeno montažno poslopje otroških vrtcev. Razpravljali so tudi o novi osnovni šoli pri spodnjih Fer-lugih (Rio Orsenigo).
Čelno trčenje
pri Boljuncu
Prometna nesreča, ki se je pripetila včeraj dopoldne na pokrajinski cesti med Borštom in Boljuncem, na srečo ni imela hujših posledic. Avto autobianchi A112, ki ga je v smeri proti Borštu upravljal 27-letni Roberto Serravallo iz Ul. F. Severo 79, je iz še nepojasnjenih razlogov zaneslo in je čelno trčil v nasproti vozeči ford escori. Serravalla so s prognozo okrevanja v 7 dneh sprejeli na medicinski oddelek tržaške bolnišnice zaradi rane na bradi, u-darca v spodnjo ustnico, zloma zoba in udarca v desno koleno. V pediatrično bolnišnico pa so iz previdnosti sprejeli potnico forda escoria, 22-letno Alessandro Zerial por. Min-got iz Boljunca 451, ki je v nosečem stanju.
Goriška turistična zveza v Novi Gorici je objavila poročilo o poletni turistični sezoni na območju treh severnoprimorskih občin. V njem poudarja, da je najboljše rezultate dosegel Alpski turistični center v Bovcu oziroma na Kaninu. Prav temu središču gre. zasluga, da se je tolminska občina, kar zadeva povečanje števila gostov in nočitev, povzpela v sam vrh jugoslovanskega turizma. V prvih devetih mesecih letos so na Tolminskem na primer našteli kar štirikrat več nočitev, kot pa jih je bilo v istem obdobju lanskega leta. Goriška turistična zveza v omenjenem poročilu tudi ugotavlja, da so bile gostinske in turistične storitve na Bovškem oziroma v tolminski občini v letošnji poletni sezoni zelo dobre, cene pa zmerne. Gostje so bili zadovoljni zlasti s solidnim poslovanjem novega hotela «Kanin» v Bovcu in z dobro hrano.
Pri tem je spodbudno, da thdi bližnja zimska sezona obeta najboljše. Hotel «Kanin» in drugi gostinski obrati v Bovcu so že rezervirani do konca marca prihodnjega leta._ Ostajajo pa seveda na voljo ležišča pri zasebnikih. Gostje iz vse Jugoslavije in tudi iz tujine pričakujejo, da bodo svoje počitnice v Bovcu lahko združili s smučanjem na Kaninu. Naprave za prevoz smučarjev iz Bovca do vrha Kanina (v višini okoli 2.200 metrov) bodo do začetka zimske sezone usposobljene za redno delovanje. Popravili pa bodo tudi C postajo ob žičnici na Kanin, ki jo je preteklo zimo poškodoval snežni plaz.
Pokrajinska seja posvečena upravnim zadevam
Na seji pokrajinskega sveta, ki je bila v torek zvečer, ni predsednik Giuseppe Agati odgovoril svetovalcem na njihova stališča glede sestave novega odbora ter njegove programske usmeritve, marveč bo Agati svoje zaključke povedal na prihodnji seji. Za preložitev se je odločil zato, da bi omogočil sprejem nekaterih važnih upravnih predlogov, ki so bili na dnevnem redu in s katerimi niso mogli več od-lašsti
Svetovalci KPI in PSI se z odložitvijo niso strinjali ter so vztrajali na stališču, da gre za programske smernice, ki pogojujejo kakršnokoli delo pokrajinske uprave ter je zato najprej potrebno določiti okvir pokrajinske politike. Predsednikov predlog so podprli svetovalci KD, PSDI, PRI f4n MSI - DN,?;. '
Na začetku seje so se svetovalci spomnili Piera Pietra Pasolinija, italijanskega kulturnega delavca. Govorili so komunist Brumat,
krščanski demokrat Reverdito in socialist Cumpeta.
Svetovalci so nato odobrili kar 48 sklepov pokrajinskega odbora ter predloge za ureditev cest, okrepitev javne razsvetljave v Tržiču in gradnjo zbirnih kanalov za odplake v Škocijanu.
Posvetovanja o gradnji športne hale
redu številna vprašanja iz preteklega obdobja društvene dejavnosti.
Člani, prijatelji in podporniki tega največjega kulturnega društva na j delo predsednika Karla Ferletiča, goriškem Krasu bodo jutri zvečer ki je ves svoj prosti čas posvetil
' društvenemu delu in pogostoma priskočil na pomoč tudi drugim u-stanovam v vasi. Vsega pa ne gre podcenjevati, saj je v društvenem dnevniku beleženih nekaj lepih prireditev in proslav. Nekatere od teh, kot je Prešernova proslava, so že stalno na spisku vsakoletnih prireditev, druge pa so bile od časa do časa zasnovane po potrebi. Najvažnejše prireditve so bile proslava 30-letnice osvoboditve, koncertna turneja po Makedoniji leta 1973, vrsta predavanj in filmskih večerov, ter veliko kulturnih srečanj s aorodnimi društvi iz Slovenije, in sicer iz Trbovelj, Polzele, Metlike, Šentvida pri Stični, Branika, Jesenic in Maribora. Tudi z zamejskimi društvi so Doberdòbci gojili prijateljske izmenjave. Poleg občasnih predstav Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, so Doberdob pogostoma obiskovale dramske skupine s Proseka, z Opčin, iz Polzele* Amatersko gledališče iz Trsta in druge.
V tridesetih letih obstoja društva je pevski zbor, ki deluje v njegovem okviru, predstavljal postavko zase. Ves čas je bil, in je še, glavni steber delovanja. Težko si je zamisliti vsakršen kulturni utrip v vasi brez pevskega zbora. Pevcem gre zasluga za vse uspele pevske nastope doma in drugod. Pevski zbor je nosil glavno breme, ko je društveni odbor moral poskrbeti programe za domače proslave in za vzdrževanje pevskih večerov z drugimi pevskimi skupinami. Preživljal je tudi občasne notranje
kov, za katere se zavzema mladina. Govori se že o odprtju fotografskega kluba, ki bo povezan s «Skupino 75». k: ima svoj sedež v Sovodnjah. Načrtuje se uvedba filmskih predstav z zahtevnejšo vsebino in to v okviru kinoforuma. Letošnjega maja je ponovno začel izhajati društveni vestnik «Naš Kraš», ki po zagotovitvi njegovih urednikov, bo sedaj periodično bogatil društveno delo.
Takih in podobnih predlogov imajo doberdobski prosvetarji še in še v zamisli. Za izvedbo vsega tega pa bo potrebna obilica dobre volje in požrtvovalnosti, ki je edino jamstvo za nadaljnji razmah društvene dejavnosti. V odbor bo stopilo nekaj novih, mladih ljudi in tokrat tudi nekaj deklet, kar vliva upanje na dobre uspehe bodočega kultumo-prosvetnega življenja v Doberdobu.	J. G.
Vprašanje gradnje športne hale v Gorici za potrebe profesionalnega .. športa, zlasti košarkarske ekipe | krize, predvsem zaradi prezaposle-Patriarca (objekt bi, seveda, služil j nosti pevcev z delom na polju in tudi za druge večje športne prire- tudi zaradi delovnega urnika v la-
ditve), je vse prej kot rešeno ter se v diskusijo, kako zagotoviti športu primerne objekte, vključujejo vedno novi občani in tudi vedno nova združenja in ustanove. O nekaterih smo že poročali, od danes pa je vest, da so se sinoči na sedežu v Ul. Angiolina sestali občinski svetovalci in odbor KD v Gorici in da se bodo na pobudo župana De Simonija danes sestali predstavniki trgovinske zbornice in pa društva Unione Ginnastica Goriziana.
Na pristojnih mestih so preučili tudi možnost uporabe razstavišča ESPOMEGO, ki ga gradijo v Ul. Della Barca. To rešitev so dejansko nakazovali od samega začetka. Po naročilu trgovinske zbornice so projektanti upoštevali možnost večnamenske uporabe razstavnih dvoran, le da prihaja sedaj do težav, ker bi bilo potrebno uskladiti potrebe profesionalnega športa in razstavišče. Če bi hoteli zgraditi takšen objekt, ki bi ustrezal športu in gospodarski dejavnosti, potem bi morali prostor za občinstvo zgraditi tako visoko, da tribune ne bi zavzemale prostora, ki je namenjen raz-stavljevcem. Obstajajo tudi pomisleki glede poda. Le-tega bi postavili kasneje ter bi morala Patriarca do takrat igrati na tujem.
djedelnici, kjer je večina pevcev zaposlenih. Da se je zbor ohranil in se kakovostno okrepil gre zasluga v prvi vrsti pevovodji prof. Silvanu Križmančiču, ki je ves ta čas potrpežljivo vztrajal in bodril pevce k strnjenosti in disciplini.
Jutrišnji občni zbor bo načel tudi vprašanja novih društvenih odse-
Prerejšnje zanimanje za jugoslovanski film
V kinodvorani «Modernissimo» se je s filmskim delom Bata čengiča «Vloga moje družine v svetovni revoluciji» pričel v torek ciklus 11 filmov, ki nam dajejo prerez jugoslovanske kinematografije po drugi svetovni vojni. Zanimivo pubudo so uresničili Slovenska prosvetna zveza, filmska družba «Italnoleggio Cinematografico», krožek «Piccolo Cinefonim», društvo filmskih kritikov ter EMAC.
Torkovi filmski predstavi je prisostvovalo zadovoljivo število občinstva, ki ga je v precejšnji meri sestavljala slovenska publika, ki je s številčno prisotnostjo v kinodvo-rani potrdila zanimanje za jugoslovansko filmsko ustvarjanje.
itd. V Gorici pa je že izvedel naslednja dela: G. F. Haendel - Mesija, W. A. Mozart - Rekviem in Litanije, J. Jankovič - Missa so-lemnis. Nastopal pa je tudi samo v zborovski zasedbi z deli slovenskih in tujih avtorjev.
Posebno skrb posveča «Consortium musieum» slovenski cerkveni glasbi. Na tem področju skrbi predvsem za predstavljanje slovenske nabožne pesmi v diskografskih izdajah. V okviru serije «Musica sacra slovenica» je izdal že celo vrsto slovenskih cerkvenih skladb (božične, velikonočne, Marijine, postne itd.)
Josef Haydn, LETNI ČASI
(JAHRESZEITEN) - (1732-1809)
Veliki avstrijski skladatelj, znan kot «oče simfonije», je v svojem glasbenem stavku položil temelje glasbeni klasiki. Mozart in Beethoven sta izhajala iz njegovega zgleda. Haydn pa ni bil samo začetnik velike simfonije, pač pa tudi odličen ustvarjalec na področju komorne glasbe: kvartet, trio, sonata, divertimento — v vseh teh oblikah je vdahnil svoje glasbeno znanje združeno z genialnim umetniškim izrazom. Haydnovo skladateljsko delo je seglo z enakim elanom tudi na ostala področja, kot so opera, maše, oratoriji. In prav v oratorij-ski obliki nam je zapustil dva prava bisera: «Stvarjenje» ter «Letne čase», oba že iz starostne dobe.
Oratorij «Letni časi» (Jahreszei-ten) je doživel krstno izvedbo 24. aprila 1801 v palači Schvoarzenberg na Dunaju. Tekst svojega dela je avtor, kot že za «Stvarjenje» (Die Schòpfung), priredil z baronom van Swietenom po angleških poetičnih virih. Podlaga Haydnovi inspiraciji je bila pesnitev angleškega pesnika Jamesa Thomsona «The Seasons» (Letni časi). Zima. pomlad, poletje in jesen si tu sledijo v živahnem opisovanju. Haydnova glasba je v ta tekst vlila novo življenje. V njej se lepo odraža preprosto življenje v takratni Nižji Avstriji, mnogo je folklornih napevov (ne smemo pozabiti, da je Haydn večkrat segal po veselih slovanskih melodijah!), oglaša se vedrost nemške «Sing-spiel».
Njegova glasba že marsikdaj zazveni čisto romantično in celo programsko. Tako n.pr. v delih, kot v tem oratoriju opisuje trgatev ali pa lovske scene. K temu še posebej pripomore barvitost v instrumen-taciji.
Skozi cel oratorij se lepo prepletajo solistični in zborovski deli, poleg teh pa recitativi in seveda instrumentalni vložki. Haydnovi «Letni časi» sodijo med najboljše oratorije vseh časov.
Šolske vesti
Sindikat slovenskih šolnikov bo i-mel v ponedeljek, 17. novembra, ob 16.30 v risalnici učiteljišča letni občni zbor, na katerem bodo pregledali opravljeno delo, določili smernice bodočega dela ter izvolili novi odbor.
Prihodnjo sredo bo na zavodu za trgovino zborovanje staršev in roditeljski sestanek. Začetek ob 18. uri. Na trgovski šoli bodo v kratkem volitve v razredne svete, disciplinski svet in za dijake volitve za predstavništvo v zavednem svetu.
Obvestilo dijakom sovodenjske občine
Županstvo v Sovodnjah obvešča dijake nižje srednje šole ter višjih šol, ki bivajo v sovodenjski občini, da lahko dobijo na županstvu o-brazce za prošnjo podpore v šolskem letu 1975-76. Izpolnjene o-brazce je treba vrniti na županstvo najkasneje do 15. decembra.
Predavanja
V kiubu «Simon Gregorčič» v Gorici bo danes, 13. novembra, ob 2C uri Miladin Černe prikazoval oz-kometražni film o potovanju na Japonsko, Filipine, Hongkong in Bangkok.
Kino
VČERAJ V UL. TERZA ARMATA
Smrt 53-letnega delavca: z glavo je udaril ob kamen
Egidio Chiaselotto je umrl med prevozom v bolnišnico
Industrijci o prosti coni
V Gorici se je te dni sestal glavni odbor pokrajinskega združenja in-dustrijcev, ki je razpravljal o podaljšanju veljavnosti proste cone. Uvodno poročilo je imel predsednik združenja Romani, ki je izrazil zadovoljstvo, da je vlada za deset let podaljšala veljavnost proste cone, ki je izrednega pomena za razvoj krajevnega gospodarstva. Senator Martina je orisal pot, ki jo je bilo treba prehoditi, da je prišlo do podaljšanja zakona. Dejal je, da je to zelo važna pridobitev za go-riško pokrajino, še posebno v sedanjem trenutku splošne gospodarske krize,	........
V jutranjih urah se je v Ul. Terza Armata pripetila nesreča na delu, ki je terjala smrt 53-letnega delavca Egidija Chiaselotta iz Ul. Gelsi 21.
Nesreča se je pripetila na posestvu avtoprevoznika Ladislava Mi-klusa in doslej niso vzroki hude nesreče docela jasni. Kot kaže, je Chiaselotto, ki je bil v službi pri slovenskem avtoprevozniku, delal v vinogradu, ko ga je debel kol, ki je služil kot opora trtam, udaril po telesu ter ga vrgel na tla. Delavec je pri padcu udaril z glavo ob kamen ter obležal nezavesten. Nemudoma so poklicali rešilec Zelenega križa, ki je delavca odpeljal v splošno bolnišnico. Med prevozom je Chiaselotto izdihnil. Zdravniki so mu ugotovili prebitje lobanjske kosti in hude možganske poškodbe.
Delna oprostitev zaradi onesnaženja Soče
Goriško sodišče (predsednik dr. Costa, stranska sodnika dr. Mancu-so in dr. Bassi, javni tožilec dr. Pascoli, zapisnikar Marra), je na
torkovi razpravi delno omililo razsodbo, ki jo je 25. oktobra leta 1973 izrekel goriški pretor dr. Trampuš proti vodjem podgorske predilnice «Bustese», ki so bili obtoženi onesnaženja Soče. Proti takratni razsodbi sta branilca vložila priziv. Zaradi onesnaženja vode so bili obtoženi inženir Luigi Curioli, glavni direktor družbe «Bustese», Mario Scan-droglio, ravnatelj podgorske predilnice, Vincenzo Carrier!, Giuseppe Melizza in Alfio Barcollato, vodje posameznih oddelkov ter Andrea Scapita in Angelo Della Rosa.
Javni tožilec dr. Pascoli je za vse obtožence zahteval, naj se ponovno izreče razsodba, ki je bila izrečena že leta 1973. Branilca, odvetnik Majo iz Gorice ter odvetnik Maggio iz Milana, sta ugotovila, da so bili pregledi onesnaženja vode površno izvršeni, poleg tega sta poudarila, da niso bili obtoženci neposredno odgovorni za onesnaženje. Odvetnika sta zahtevala popolno o-prostitev obeh varovancev. Goriško sodišče je delno sprejelo tezo branilcev ter obsodilo samo Luigija Cu-rionija in Maria Scandroglia, katera bosta plačala globo, medtem ko je .oprostilo ostale obtožence,
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «Breve incontro». S. Loren in R. Burton. Barvni film,
CORSO 16.45—22.00 «Perchè un assassinio?». W. Beatti in P. Prentis. Bareni film.
MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Bella-donna». Japonska barvna risanka. Mladini pod 18. letom prepovedana.
CENTRALE 16.30-21.30 «Chen il flagello del kung-fu». Y. T. Lung. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Vittoria 17.00—22.00 «Giro girotondo... con il sesso è bello il mondo». P. Webley in G. Masino. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «L'importante è amare». R. Schneider in F. Testi. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Detectiv's story». P. Newman. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Lepotec», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Urar iz Saint Paula», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Zidovi greha», francoski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Alla Salute. UL Co-sulich, tel. 72-488.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel 29-72.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pokojnega Ecia Jazbeca iz Kopra darujeta Anka in Miladin 10.000 lir za partizanski spomenik v Dolu.
URBANISTIČNI NAČRT MORA UPOŠTEVATI KRAJEVNE ZNAČILNOSTI
Bani so novejšega datuma izhajajo pa od Matije Bana
Najbrž je bil kraj naseljen že prej, toda prvič se omenja leta 1139 Družina Ban se je zelo namnožila - Hkrati pa je bil živ tudi dotok od drugod
Naselje ' Bani je razmeroma novejšega datuma. Na tem področju je zelo verjetno bilo prvo naselje že v srednjem veku. Naselje Ligu-sel. ki se omenja prvič leta 1139, je moralo biti nekje tu blizu. Z druge strani je upravičena domneva, da je ime Cucunel v preteklosti označevalo ta kraj, kajti z ene strani nam prihaja vest, da je Vitale dell’Argento, imenovan Vidaluz, leta 1494 imel v najemu «posestvo Cucunel», z druge strani pa se je ledinsko ime oziroma toponim Vidalucka iz leta 1647 do leta 1823 spremenil v Ba-dalucka. Ta posest je obsegala parcele od 172 do 185 južno od Banov in očitno je, da izhaja iz vzdevka Vidaluz.
Za imenskega ustanovitelja Banov moramo smatrati Matijo Bana, ki se pojavlja v dokumentih od 10. februarja 1619 in je skupno z Lukom Hribom iz Vipave leta 1647 edini družinski poglavar, ki živi v kraju Busel-Bešele. Odkod je prišel. zagotovo ne vemio. ker pa zasledimo Pavla Bana že v drugi polovici 15. stoletja na Proseku, je sprejemljiva domneva, da je Matija Ban njegov naslednik.
Poudariti pa je treba, da sta to naselje sestavljali dve družini. V mejah sedanje vojašnice je bila tedaj posest, ki je pripadala družini Ustia, nato Bidischiniiem in končno Burgstallerju. Ta del posesti je naseljevala vedno le po ena družina spolovinjarjev. Severno od. posesti pa je bil dom družine Ban, ki je nato pokazala močan demografski razvoj, številnim naslednikom Matije Bana se je 28. novembra 1682 pridružil Gregor Jurčinovič z Opčin, ki se je poročil z Marino Ban, 29. novembra 1721 pa Martin Vremec z Opčin, ki se je poročil s Heleno Ban, ter okoli leta 1745 še Lazar Čuk iz Trebeč.
Priimek Jurčinovič se je v dobi med 1722 in med 1724 spremenil v Persinovič. Leta 1773, ko so prvič ©številčevali hiše in domove, je bilo pri Banih 14 družin, od katerih je bilo šest s priimkom Ban, štiri družine so nosile priimek Persinovič. trije so bili Vremci in e-den je bil Čuk. Celotno število prebivalstva se je vrtelo od 70 do 80.
Leta 1774 se je priselil k Banom Tomaž Možina iz Trebč, pet let pozneje in sicer 1779 se je priselil k Banom Cerkvenik, leta 1784 je prišel sem iz Gropade Ivan Milkovič, leta 1790 pa z Opčin Matija Vidau. In tako se je vas povečala, da je v maju 1796 štela že 99 prebivalcev.
Nadaljnji demografski razvoj naselja izhaja iz naslednjih podatkov popisov in ljudskih štetij : leta 1818 je bilo pri Banih 24 hišnih številk s 130 prebivalci, leta 1846 je bilo že 35 domov s 161 prebivalci, leta 1869 je bilo 40 hišnih številk in 183 ljudi, leta 1880 pa 43 domov in 215 ljudi, v 49 domovih je 1890 živelo 211 ljudi, na ore-lomu stoletja, torej 1900 je bilo pri Banih 52 hišnih številk in 206 prebivalcev. Deset let pozneje je pilo 53 družin z 235 prebivalci, pri prvem štetju pod Italijo leta 1921 so našteli 215 prebivalcev, na prvem štetju po drugi svetovni vojni, leta 1951, so našteli 308 ljudi, deset let pozneje pa 276.
Ves čas se opaža počasen, vendar stalen demografski razvoj vse do leta 1869, ko se začenja bolj naglo naraščanje prebivalstva. Nato sledi obdobje upadanja, ki se zaključi z začetkom desetletja 1900-1910. Po prvi svetovni vojni število prebivalstva ponovno pada. Štetje v letu 1951 pokaže nagel napredek. Američani, ki so bili nastanjeni v bližnji vojašnici, so dali večje možnosti zasluška. Toda štetje iz leta 1961 že kaže krepek padec števila prebivalcev.
Glavna dejavnost prebivalstva je bilo kmetovanje. Matija Ban je leta 1647 imel veliko ograjeno zemljišče z njivami, travniki, vzhodno od središča. Ograjenemu zemljišču so tedaj pravili «Ograda vecchia», pozneje pa «Zavod» ah «Velika njiva». Severno od tega označenega
zemljišča je bilo drugo zemljišče, ki so mu pravih «Ogradina». Tretji kos zemlje, ki ga je Matija Ban vzel v najem od Giustine Marenzi rojene Capuano, pa je bil zahodno od vasi in so mu pozneje rekli «Pod orenco». Vrh tega je Matija Ban imel še nekaj manjših dolin in ograd.
Njegovi nasledniki so očistili in prekopali veliko drugih zemljišč in samo v petih letih od 1773 do 1778 spremenih v polja devet dolin in 17 ograd.
Reja živine je prav tako imela svojo težo v življenju prebivalcev Banov. To izhaja iz ledinskih imen in sicer iz Staje in Stajce severno in južno od vasi. Toda že v 19. stoletju je drobnica že odstopila prvo mesto govedu. Leta 1846 so namreč pri Banih imeli že dva vola in 49 krav ter enega konja in le 29 ovc
in enega prašiča.
V beležkah, ki sta jih s tem v zvezi zbrala arhitekta Kokorovec in Reggiani, zgodovinski del pa prof. Samo Pahor, zasledimo, da je pri Banih še nekaj drobnih značilnosti: tako je pri Banih zelo pogost balkon ah «baladur» vzdolž vsega pročelja hiše. Prav tako zasledimo tu kak vodnjak, «sterno» in še kako «kalunjo». Zanimiva so dvorišča na hišnih številkah 29. 30, 32, 35, 38, 53 in 59. Kamnite stopnice in lesen balkon imamo na hišnih številkah 7, 20, 35 in 37 ter pri 38, 62, 45 in 48. «Kalunjo» imamo na številki 49, zanimive dimnike pa na številkah 38, 41, 47 in 65. Drobnejše zanimivosti: križ, vdolben v zid na številki 25. na številki 42 pa imamo nišo s križem; na številki 49 pa ostanke stebriča na zunanjem zidu.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Branka Jurca: «K-O ZOVÌj O jttgodG
Mladinska pisateljica Branka Jurca se nam v knjigi KO ZORIJO JAGODE predstavlja v novi. zrelejši ■ podobi. Medtem ko je pisateljica predvsem mladim bralcem pred tremi leti že posredovala ?vojo avtobiografijo, je v knjigi Ko zorijo jagode, napravila še korak naprej. Pisateljičino najnovejše delo je, kot je v predgovoru zapisala Stanka Godnič, nekakšna nadgradnja njene biografije. prenos nekih osebnih doživetij in spoznanj v fabulativni svet, v katerem je hladno, objektivno opazovanje ali pasivm razumevanje zamenialo živo. spontano občutenje mladostništva. Pisateljica nam v svojem najnovejšem delu pripoveduje o mladi petnajstletni deklici Jagodi, ki nam v vrsti poglavij sama pripoveduje o siiojih doživetjih v današnjem času. Jagoda končuje osemletko Ni več otrok, ni še pravo dekle in tako po svoje doživlja dom, svojo družino, prvo ljubezensko simpatijo, pa svet okoli sebe. Pripoveduje nam, kako gre Jagoda
' v opero, kako se zabava na domači zabavi s sošolkami kako se odloča za poklic slikarke ali oblikovalke, kako sreča svojega Vra-gija in ostane pri tem razočarana, kako sodeluje pri zbiranju knjig za Kozjansko, kako posreduje, da bi njen sošolec našel svojega očeta, skratka, kako Jagoda doživlja svet okoli sebe in v sebi sami; današnji svet Ljubljane in njenega vsakdanjega življenja, pa svet dozorevajočega sodobnega dekletca.
Knjiga je napisana neposredno. Pripoveduje nam Jagoda sama, njena pripoved pa je razdeljena na vrsto kratkih zgodb, ki so napisane živahno, osebno prizadeto in privlačno. Pisateljičin kramljajoč slog vzbuja v bralcu občutek intimnega dialoga, neposrednega kramljanja, v katerem tudi neznatne in vsakdanje stvari dobivajo poseben pomenski odtenek, kot je lepo zapisala avtorica spremne besede. Okviri so nič vsiljivo podčrtani, temeč mimogrede podani orisi socialne, struk-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
S SP «F. PREŠEREN» NA ZELO DOLG A LEP IZLET
Cez Gorski kotar vse do Delnic nato preko Kolpe vse do Vinice
v*
Čudovite barve v gozdovih Gorskega katarja - Gostoljuben sprejem v Beli krajini - Pevovodja Drago Žerjal slavil «tridesetletnico» tam, kjer je pred prav toliko leti prvič nastopi l kot pevovodja - Obisk v veliki kleti
ture, ki pogajajo doživetja in reagiranja njenih literarnih upodobljencev. Z njimi pisateljica izpoveduje čvrste etičnosti mlade generacije in njene privrženosti vrednotam, ki jih je oblikovala starejša, revolucionarna generacija, obenem pa tudi odklone starejših od teorije, kakor jo razlagajo oz. živijo starši. Skratka, pisateljica registrira življenje petnajstletne deklice in nam ga po-sredeuje v zanimivo napisanih, živahnih in neposrednih zgodbah, ki osvoje mlade pa tudi odrasle bralce. To občutenje mladostniči-ne duše in njenega življenja nas
pri branju priča.
knjige osvoji in pre-
Bcljucčani polagajo venec pred spomenik padlim v Vinici
Zadnjo nedeljo v oktobru je prosvetno društvo «F. Prešeren» organiziralo avtobusni izlet v Belo krajino, združen z nastopom pevskega zbora v Vinici.
Vreme je obetalo že navsezgodaj, da nam bo naklonjeno. Torej vsi pogoji za vesel, brezskrben izlet A že na Gorici je vladalo med udeleženci izleta resnobno vzdušje, misel pa je bila samo ena, misel na našega dolgoletnega pevca, tamburaša in odbornika Vencota Slavca, ki ga je dan prej kruta bolezen iztrgala iz naše srede. Misel, da ga tokrat ne bo z nami, da nam ne bo nikoli več zaigral na njemu tako priljubljeno «Berto», misel, da njegov odhod odpira vrzel, ki je ne bomo tako hitro napolnili, je motila vse.
S takimi občutki smo odpotovali v krasen jesenski dan. Trije avtobusi so kar požirali kilometre. Kozina, Reka, Grobničko polje. Gornje Jelenje z zadnjim pogledom na prečudoviti Kvarnerski zaliv in njegove otoke, Lokve. Kar buljili smo skozi okenca. Najprej borna kraška pokrajina, vsa ukrivljena pod oblikovanjem tisočletne bur-je, nato pa gozdovi, gozdovi. Ves Gorski kotar se je v neštetih niansah rumene, rdeče in rjave barve lesketal v jutranjem blišču. Za vsakim ovinkom drugačen razgled, vedno lepši od prejšnjega. Ure kar
vedno lepši od prejšnjega. Ure kar prehitro minevajo. Delnice. Potreben je krajši počitek. Toda čas pritiska: Skrad, Srpske Moravice, Vrbovško. Pa je tu že tudi Kolpa. Mirno teče smaragdno zelena, čista voda, ki nam najavlja, da naš cilj ni več daleč, da smo tu, da se že vozimo po Beli krajini.
Prvič sem v teh krajih, in komaj sedaj razumem zakaj jo je F. Avčin v svoji knjigi, v spominih, na partizanske čase, opisal s tako plemenitimi besedami:
«Ob Kolpi ste srečevali svojske procesije, nenehoma vrsteče se ob vodi v obe smeri. Z oslički in peš, z vrečami in oprtniki, otroci in starci, dekleta in žene, le moških nikjer. Klepetanje Čabrank, zategle otožne pesmi Primork stari napevi, a nove besede o vojni, o Švabu in Draži, o Titu. V obljubljeno deželo Belo krajino, naš Kanaan, roma ves ta narod. Pravi svetopisemski časi so se vrnili. Bolelo te je, ko si gledal vse to brezkončno trpljenje. Prav od Bri-bira, Crikvenice ob morju, iz vsega Gorskega kotarja, od Gerova, iz Cabra, vse hodi po hrano. «Jao, da nije vas, Slovenaca, svi bismo mi izginuli od gladi!» Naša pasivna Bela krajina pa ti je prehranila sebe, nas in vse te ljudi, kakor bi bil poseben blagoslov legel
V soboto, 15. t. m. se bo v gledališču Rossetti začela vrpta predstav ' z naslovom «Jaz, Bertolt Brecht štev. 2». Delo je sestavil in režiral Giorgio Strehler in na-»topata v njem Mil va in Tino Car-
raro. V delu je skušal Strehler z besedami samega Brechta prikazati nekatera najbolj značilna «obeležja» naše dobe, saj bi delo mogli razčleniti na sledeče «odstavke»:	«Brecht in ljubezen»,
«Brecht in kapitalizem», «Brecht in naci fašizem», «Brecht in upanje». Pesmi, songe in lieder pojeta, kot smo rekli Milva in Tino Carraro, uglasbila pa sta jih Eis-ler in Weill.
(Foto Sancin)
nad njena polja.»
Mislim, da je naše društvo pravilno izbralo ta košček slovenske zemlje za izlet, tudi zato, ker se je v tistih časih v teh krajih bojevalo precej Boljunčanov.
Končno Vinica. Pot je bila dolga in pozni smo že. Pevci kar skupaj in čimprej na oder, ker so domači umetniki svoj program že končali in občinstvo postaja nestrpno. Ko zbor izvaja svoj koncert, se seznanimo s tamkajšnjimi prosvetnimi delavci. V nekaj besedah nam obrazložijo, da naš zbor pravzaprav zaključuje njihovo tridnevno praznovanje v sklopu šole OZN. Po nastopu so člani domače folklorne skupine v pristnih, bornih nošah, kot je borna njihova zemlja, nam v čast spet zaplesali venček belokranjskih plesov. Na zakuski, ki so jo priredili po programu, smo še poglobili vezi z domačini. Pogovor je stekel o naših in njihovih problemih, ob odhodu pa smo si bili edini, da se spet srečamo, da nam v bližnji prihodnosti vrnejo obisk.
Z odhodom iz Vinice pa program našega izleta še ni bil izčrpan. Kosilo nas je čakalo v Metliki, še prej pa kratek postanek in majhna slovesnost v Gradcu. V krajšem nagovoru je predsednik našega društva med drugim takole dejal:
«To je vas, ena neštetih slovenskih vasi, ki navadnemu izletniku nima kaj povedati. A prepričan sem, da je med nami nekdo, ki mu srce hitreje utriplje, če se spomni na to vas, ko se spominja na pretekle čase, na čase izpred tridesetih let. Med nami imamo slavljenca in to je pevovodja Drago Žerjal. Letos poteka namreč trideset let, odkar Drago vodi naš zbor in prav se nam zdi, da se tega dogodka tudi spomnimo. Še posebno pa se nam zdi prav, da ta dogodek proslavimo tu v Beli krajini, kajti prav tu, v tej vasi, v tistih težkih a za naše ljudstvo slavnih časih je Drago postal dirigent.»
Potem ko mu je v imenu odbora, pevcev, tamburašev in vseh prisotnih čestital in zaželel še nadaljnjih uspehov na področju zborovskega petja, sta mu člana našega zbora izročila spominski album in šopek nageljnov. Vidno ganjen se je Drago zahvalil prisotnim, preden pa je zbor zapel pesem «Bohor je vstal» ob koncu slovestnosti je naš pevovodja zaprosil za enominutni molk Venco-tu v spomin. Marsikatera tiha solza se je utrnila, medtem ko je od obzidja starega gradu odmevalo «... Hej partizan, hej partizan! Stopi na plan!»
: Po kosilu je : bil, na vrsti ogled metliške vinske kleti. Na vratih nas je sprejel vodič, ki nas je najprej seznanil s stroji za prede-
lovanje grozdja v vino,, nato pa nam je v sami kleti ponudil pridelek v pokušnjo. Na svoje so prišli naši obdelovalci trt. Vprašanja so se kar sama vrstila. Kdaj?, kako?, koliko?, zakaj?, več ali manj?, tudi mi!, pri nas pa tako! Tale sod bi pa kar odnesel! Jaz pa tega! Ta je še večji. In še, in še. Škoda le, da je že ura odhoda.
Pozno popoldne je že, ko se naša kolona vzpenja čez Gorjance proti Novemu mestu. Zadnji sončni žarki dajejo pokrajini še posebno barvo. V tej luči se kopljejo krog in krog nas vinogradi in sadovnjaki, raztreseni po gričevnatem svetu, sem in tja posejani z zidanicami, ki že na prvi pogled vzbujajo domačnost, kaj šele ko prestopiš njih prag.
Dan se je iztekel. Ljubljana nas sprejme z zanjo običajno meglo. Še postanek za izdatnejše okrepčilo, nato pa proti domu. Misli o lepem dnevu kar same silijo naprej. Odhod, čudoviti gozdovi, nastop, Gradac, vinska klet, posebno pa Bela krajina so name naredili nepozaben vtis. Da, vrnil se bom, kar samo mi pritrja, a sam, v majhni družbi hočem odkriti lepe kotičke prostranega Gorskega kotarja in skrivnostne Bele krajine. Prepričan sem, da se je marsikdo vrnil domov z enakimi občutki.
Za zaključek mislim, da se lahko v imenu vseh udeležencev, zahvalim našemu prosvetnemu društvu za tako lepo uspel izlet.
Rosy Chabbert:
«LEONELLA»
Če smo že dali svoj prostor na soncu tudi tako imenovanemu zabavnemu romanu, potem moramo o teh delih tudi poročati. Kajti tovrstna dela bere pri nas soraz-meroma širok krog bralcev. Na drugi strani pa ne gre vedno za povsem prazne stvaritve, temveč za romane, ki sicer nimajo prave umetniške poglobljenosti, ker se pač ustavljajo zgolj na zunanjih dogajanjih, ki pa vendar privabljajo k branju nešteto ljudi, jih navajajo na knjigo in uvajajo v svet literature. Tako torej zabavni romani, čeprav nam ne posredujejo prave umetniške vrednosti in ne dajejo polnega zadovoljstva, le opravljajo koristno kulturno vlogo.
Sicer pa so tudi zabavni romani lahko dobri in slabi. Roman francoske pisateljice Rosy Chabbert «Leonella» sodi med boljše tovrstne tekste, ker ne pripoveduje neverjetnih zgodb, temveč prikazuje življenje in sicer lepe in grde strani, poudarek pa je bolj na čustvenosti kot na realizmu, toda vendarle tako, da nas pritegne k branju in nas navsezadnje še prepriča.
Sedaj imamo pred seboj dve zajetni knjigi tega romana s skupnim naslovom Leonella, ki ga slovenskim bralcem posreduje koprska založba Lipa, zanjo pa je odličen prevod pripravil Bogomil Fatur. V prvi knjigi romana o Leonelli Solimani, spremljamo vstop Leonelle v življenje.
Beneška hiša nekdanjih vojvod Solimanijev se pogreza. V njej živi stari Solimani s svojo gospodinjo in priležnico. Stari aristokrat je kot nasprotnik fašizma povsem obubožal. Pri njem je o-stala še zadnja od številnih hčera, šestnajstletna Leonella, ki doživi dokončen propad hiše, ki se podere v morje, in odide nato z očetom nekam v okolico Turina. Že v Benetkah sreča svojo prvo ljubezen, v Turinu pa spozna mladega bogatega industrijca, pa še njegovega brata in prijatelja.
Lahkovernega zaljubljenega mladega dekleta ni težko pretentati. Rezultat teh srečanj je veliko razočaranje in nosečnost. Ni pa jasno, s kom je noseča, ali s svojim prijateljem ali z njegovim bratom? V drugi knjigi romana spremljamo Leonello, ki preživlja nosečnost v domu za nosečnice, in po svoje doživlja internatsko življenje, ki ga vodijo nune. Potem postane članica gledališke družine, doživi očetovo smrt in odide s svojo skupino v Francijo s svojim novim ljubljenim dirigentom Borisom.	Sl. Ru.
..........................
KONKRETNI PODATKI ZGOVORNO PRIČAJO
Za nepotrebna zdravila mečemo težke milijarde
Da je italijansko zdravstvo organizacijsko v krizi, je znano. Prav tako je znano, da doživlja krizo tudi italijanska farmacevtika. Toda ne mislimo pri tem na finančno krizo te dejavnosti, pač pa na krizo, ki se odraža v vlogi, ki jo ima farmacevtika v neki skupnosti. To dokazujejo neka-■teri podatki, ki bi morali dati misliti tistim, ki lahko o tem odločajo. Seveda ne računamo s tem, da se bodo v odgovornih krogih zbudili, ker je znano, kaj se na tem področju počne, hkrati pa zaman pričakujemo ustrezne ukrepe. Sicer pa preidemo enostavno h konkretnim podatkom.
Leta 1972 je vsak italijanski zdravnik dobil v poprečju 2000 tako imenovanih medicinskih vzorcev zdravil za skupno vrednost več stotisočev lir. Istega leta so farmacevtske družbe potrošile za reklamo, za že omenjene vzorce zdravil, za potne stroške svojih a-gentov, ki so obiskovali posamezne zdravnike, 206 milijard lir. Leta 1974 so se ti stroški še krepko povečali. Vse to pa zato, da bi posamezna farmacevtska podjetja razširila porabo in razpečevanje svojih proizvodov, med katerimi pa je veliko, zelo veliko takšnih, ki jih resen farmacevtski tisk ocenjuje kot «preparati z majhno ali ničevo zdravilno močjo».
Pri tem pa ne smemo misliti, da je teh zdravil tako malo. Nasprotno, zelo veliko jih je in njihovo število pa tudi njihova poraba se iz leta v leto večata. Leta 1972 je na tovrstna, torej na neučinkovita zdravila odpadlo 52 odst. vseh zdravil, kar jih je bilo v Italiji razpečanih. In tega ni bilo malo, saj je bilo tedaj prodanih za obilnih 1000 milijard lir
12.30 12.55
13.30
17.00 17.15
17.45
18.45
20.00
20.40
21.20
20.20
22.45
18.45
19.00
19.40
20.00
20.30
21.00
21.20
8.10,
17.20
17.50
18.10
19.10
19.30 20.05
20.50
21.00
22.05
16.45
19.55
20.15
20.30
22.00
ČETRTEK, 13. NOVEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: JAZZ V ITALIJI Sever kliče Jug, Jug kliče Sever DNEVIK in Danes v parlamentu DNEVNIK
Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom
Progran za mladino: Mafalda, in šport
Poljudna znanost: Razprava, ki je ni bilo nikoli
Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
DNEVNIK
Sindikalna tribuna: Srečanja časnikarjev z VIL in Con]agri-
COltlLTO
COLDITZ: POGREŠAN, VERJETNO MRTEV — druga epizoda Simon Carter, ki ga v filmu igra David McCallun, mora na akcijo v Nemčijo. Kot pilot bi se lahko odpovedal vojaški akciji, vendar se noče, ker pač smatra, da je to dolžan nasproti svoji domovini. Toda nad Nemčijo njegovo letalo zbijejo. Carter se reši s padalom, njegov bojni tovariš pa si pri pristanku na tleh polomi obe nogi. Carterja nacisti ujamejo in odpeljejo skupno z duhovnikom, ki mu je dal zavetišče. Njegovega tovariša, ki si je polomil noge, spravijo v bolnišnico. Carter in duhovnik pa skušata pobegniti. Toda Carter, ki se loči od duhovnika, pride spet Nemcem v roke. Vendar tudi tokrat skuša pobegniti. Potem ko prehodi neznane kraje, ko si pri begu pomaga z ukradenim tovornjakom, ko potuje na vlaku kot ilegalni potnik itd. vendarle pride spet v roke nacistom. Ujamejo ga prav blizu taborišča, iz katerega je malo prej pobegnil. In tedaj komandant taborišča sklene, da ga bo zaprl v trdnjavo Colditz, iz katere ni mogoče pobegniti Srečanje z Martialom Solalom DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Tportni dnevnik
Morske plantaže: RIBOGOJSTVO — drugo nadaljevanje Danes bo govor o tako imenovani «vodni kulturi» v Italiji. Genovski profesor Giulio Relini je rekel, da «v naši deželi narašča povpraševanje po proteinski hrani, hkrati pa smo priča obubo-žanju vodnega bogastva in sicer tako favne kot flore. To je hkrati že prava degradacija prirodnega okolja in ne bo lahko to nekdanje bogastvo ponovno uravnati tako, da bi ustrezalo vlogi, ki jo ima lahko morje. Iz tega izhaja naloga, da se z novimi posegi reši vprašanje, ki je bilo zanemarjeno»
Trije risani filmi Ob 20. uri DNEVNIK
PRED MICHELANGELOM
Ameriški pisatelj Irving Stone, avtor znanega biografskega romana o Michelangelu z naslovom «H tormento e l’estasi», pomaga avtorju oddaje, da ponovno prikaže nekatere mojstrovine velikega toskanskega mojstra in sicer njegovo mojstrovino Davida t^r še štiri druge njegove skulpture v Firencah VARIETEJSKA ODDAJA Z MACARIOM Drugo nadaljevanje z znanim italijanskim gledališkim in varietejskim umetnikom se začne najprej z revijskim programom in sicer z nekim delom izpred petdesetih let. Macario se, seveda, prikaže med subrétkami v vsej svoji briljantni figuri. Nato ga Srečamo na odru, kjer pravzaprav za kulisami prikaže vlogo velikega mojstra. Ob njem je Gloria Paul, ki poje in se uveljavi tudi kot baletka. Končno imamo opravka še z Macariom kot resnim odrskim umetnikom
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00 in 14.10 TV ŠOLA
Gorski kotar, Istrske poti, Obramba in zaščita, Nemščina,Igrani film, Francoščina in Risanka Ura — serijska oddaja
G IjZtJTTlllc
TRETJI SVETOVNI MIR — osma oddaja
Risanka
DNEVNIK
BITKA ZA RANJENCE — nadaljevanka Kam in kako na oddih?
Četrtkovi razgledi: Bistri učenci
Vsi načrti srednjeročnega in daljnoročnega družbeno - političnega m gospodarskega razvoja predvidevajo stalni in neprestalni porast števila visokokvalificiranih strokovnjakov na vseh področjih. Jasno je, da jih bo treba izšolati in jim nuditi potrebne usmeritve. Mnogi teh kadrov pa se skrivajo v skupini tistih, ki jih uvrščamo po različnih pokazateljih med posebej nadarjene ali bistre učence DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Košarka: LOKOMOTIVA - PARTIZAN, prenos iz Zagreba
Otroški kotiček — Risanke
DNEVNIK
SAFARI 5000 — celovečerni film Umetnost in avtorji: Silvester Komel]
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18115 Umetnost in prireditve; 18.30 Domači skladatelji:
19.10	Dopisovanje med F. L. Ša-viom in M. Čopom; 19.25 Pisani, balončki; 20.00 Šport; 20.35 Fon-tamara - delo je napisal Ignazio Silone, izvaja SSG; 22.30 Glasba za razvedrilo.
KOPER
6.30.	7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Glasbena galerija; 10.10 Program za najmlajše; 10.35 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Turistične beležke:	14.15
Vrstijo se plošče; 14.35 Mi in naši otroci; 14.45 «La vera Romagna»;
15.00	Program za otroke; 15.20 Plošča tedna; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Mladinski klub; 17.20 Sončni žarek tvoje ljubezni; 18.00 Glasba po željah;
18.35	Izložba hitov; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Večerni zmenek;
21.00	Operne skladbe; 22.00 Koncert; 22.35 Pianistka D. Tomšičeva.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00,	15.00,	19.00
Poročila; 6.30 Jutranja- glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.00 Četrtkov tednik; 14.05 Dnevna satira; 15.30 Plošče za mladino;
16.30	Program za otroke; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Ko-
zdravil. Leta 1974 pa so v Italiji prodali za 1.600 milijard lir zdravil in na neučinkovita in torej nepotrebna zdravi’ je, odpadlo kar 59 odst. vseh razpečanih zdravil.
Te podatke so dali na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala organizacija LICIF, to se pravi mednarodna zveza proti zastrupljanju z zdravili, zveza, ki združuje znanstvenike, raziskovalce, sodnike, pravnike, ekonomiste, sindikaliste in tudi farmacevte, ki se trudijo, da bi zdravilu, da bi farmacevtskemu preparatu vrnili «veljavo družbene dobrine in ne vrednost potrošniškega produkta».
Mednarodna organizacija LICIF je v zvezi s tem objavila tudi nekakšen ustanovni dokument, v katerem se zatrjuje, da «problemi, ki so povezani z uporabo zdravil v kapitalistični družbi in še posebej v Italiji, podlegajo pogojevanju industrijske politike, ki je usmerjena predvsem k potrošništvu in profitu».
^llllllllllllllllfllmfllllTlUIf^lllllli1MllllllllllIlllllllllllllll|||||||||||||||■lllllllll■lllllllllll|l|lll■lllllllllllllllllllllUl|||lIl||m||||||||||llllllll|||||||||||ll■||||||||||ll■l»|,,*
delavec, vas bo spodbudil k boljšemu delu. Prijetno presenečenje-STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaše kritike bi utegnile povzročiti nesporazum. Lotite se odločno delikatnega problema. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo ugoden dan za intelektualce-Rešujte svoje problema hladnokrvno. Nekoliko razburjeni boste.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ce hočete doseči kak pozitiven uspeh, bodite bolj realisti. Neki načrt se bo uresničil.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Branite svoje pravice, ne da bi nasprotovali zakonitim predpisom. Zanimivi načrti.
morna, operna in simfonična gla sba; 19.30 Veliki mojstri jazza;
20.20	Ponovno na sporedu, 21.15 Sindikalna tribuna; 21.55 Pisatelj in oblast, 22.25 Koncert.
II PR«. GRAM
7.30.	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester;
9.35	Nadaljevanka; 9.55 Popevke;
10.35	Skupni radijski program;
12.40	Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Popularne rlošče; 19 55 Naj novejše plošče; 21.30 Popoff.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.5G Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9 05 Radijska šola: Partizanski pesnik Matej Bor pripoveduje; 9.35 Skladbe Hugolina Sattnerja in Hrabro-slava Volariča; 10.15 Kdaj, kam, kako in no čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	S pihalnimi godbami, 13.30
Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena šola Vrhnika; 14.40 Mehurčki:
15.45	«Vrtiljak»; 16.45 Prof France Novak; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz domačega operna arhiva; 18 05 Naš gost; 18.20 Iz kasetne produkcije:	18.35 Vedre melodije;
19.40	Ansambel Atija Sossa; 19 50 Lahko noč, otroci ! ; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi; 21.00 Ob 70-letnici Mileta Klopčiča; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Marija Kogoj in njegov krog; 23 05 Literarni nokturno - R. Parthasarathy: Pesmi; 23.15 Paleta popevk.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaupane vam bodo nove zanimive naloge. Prišlo bo do neke ugodne spremembe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izpolnili boste svojo dejavnost z novimi nalogami. Ne bodite preveč občutljivi. Zdravje dobro.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Uspeh v poslu, ki vam je zelo pri srcu. Zagotovljeno napredovanje nekega načrta. Zdravje izvrstno.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Verjetni uspeh za tiste, ki se ukvarjajo s trgovino. Posvetite pozornost ose
bi, ki vas zanima. 1
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zanimiv dan, v kolikor imate smisel za umetnost. Potrpežljivost in u-strajnost sta neobhodno potrebni v vaših načrtih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nova poznanstva se bodo izkazala koristna. Vaše razpoloženje ne bo najboljše.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne tvegajte dokončnega spora z nekim svojim kolegom. Ognite se vsakršni diskusiji. Nerazpoloženje.
ŠKORPIJON (od 23 10. do 22.11.) Zgled, ki vam ga bo dal neki so-
Nogomet
NA TRENING TEKMI
Reprezentanca dala kar devet zadetkov
Savoldi in Palici (s po tremi zadetki) najboljša strelca
VARESE, 12. — Italijanska drža.-na nogometna reprezentanca je danes na trening tekmi (v okviru priprav na srečanje z Nizozemsko) odpravila v Vareseju mlado enajste rico Milanese ja z 9:1 (6:1).
Postava reprezentance je bila
Zoff (Castellini), Gentile (Roggi) Rocca, Benetti, Bellugi, Facchetti, Causio, Antognoni (Zaccarelli), Savoldi (Anastasi), Capello, Pulici (Bettega).
Najboljša strelca sta bila Savoldi in Pulici, ki sta dosegla vsak po tri zadetke. Anastasi je bil uspešen dvakrat, enkrat pa še Bettega.
Proti četrtoligaškemu Milaneseju so reprezentanti zaigrali v začetku bolj bledo, zlasti ker je skušal trening - partner predvajati podobno igro, kot Nizozemci. Kasneje pa so se «azzurri» bolje prilagodili za Nizozemce tako značilni «taktiki off-sida» ter so izvedli serijo uspešnih strelov na nasprotna vrata, kar pa v bistvu ni bilo posebno težko, glede na to, da je bil nasprotnik dokaj slab.
BEOGRAD, 12. — Jugoslovanska državna nogometna reprezentanca je danes v okviru priprav za srečanje s Sev. Irsko premagala v trening tekmi beograjsko enajsterico čukarički s 3:1. Za «plave» so dali gole šurjak. Vabeč in Zavišuč. * * *
V 2. zvezni jugoslovanski nogometni ligi je ljubljanski Mercator igral z vodečim Zagrebom neodločeno 1:1. Mercator je trenutno na 9. mestu lestvice.
Sovjetska zveza se je uvrstila v četrtfinale tekmovanja za evropski nogometni pokal narodov. V predzadnji tekmi 6. kvalifikacijske skupine je premagala Švico s 4:1 in se mora zdaj pomeriti le še s Turčijo.
lestvica: SZ 8, Irska 7, Turčija 4 in Švica 3 točke.
JADRANJE
SINOČI NA OPČINAH
Odbor Čupe razpravljal o lastnem sedežu
Sinoči se je na OpčinaK sestal odbor Cupe, ki je med drugim zla-st: poglobljeno razpravljal o vpra-sanju društvenega sedeža. Kot je znano je to naše edino zamejsko slovensko pomorsko društvo brez svojih prostorov in gostuje trenutno pri nekem zasebniku v Sesljan-skem zalivu. Ker je za bodoči razvoj SPK Cupa vprašanje lastnega sedeža zelo pereče je odbor sklenil v kratkem podvzeti določene korake, da bi spravil to vprašanje z mrtve točke.
Ostali izidi: Case (Avstralija) — Roche (id.) 6:4, 8:6; Newcombe (Avstralija) — Delany (ZDA) 8:10, 7:5 in 6:4, Bali (Avstralija) — Higue-ras (Španija) 6:2, 3:6, 8:6; Gisbert (Španija) — Warwick (Avstralija) 6:3, 2:6, 13:11; Rosewall (Avstralija) — Thung (.Nizozemska) 6:0 in 6:1; Gorman (ZDA) — Solomon (ZDA) 6:2, 7:5.
NAMIZNI. TENIS
11. DECEMBRA
V	Trstu srečanje na visoki ravni
V	okviru tekmovanja za EP bo Italija igrala proti ZRN
Pijani sodnik
FRANKFURT, 12. - Neki nemški nogometni sodnik je sodil v soboto prvoligaško tekmo Bremen —
Hannover tako pijan, da je konec prvega polčasa odžvižgal že po 28. minutah igre. S pomočjo stranskih sodnikov je tekmo nato sicer «spravil pod streho», vendar ga je nemška nogometna zveza kljub temu I kreativcev. Tj tekmovanji bo or-suspendirala.	I ganizirala italijanska namiznoteni-
Včeraj smo že na kratko poročali, da bomo imeli v Trstu decembra meseca pomembno mednarodno namiznoteniško srečanje. V o-kviru tekmovanja za evropski pokal se bosta namreč 11. decembra srečali v tržaški športni palači državni reprezentanci Italije in Zahodne Nemčije.
Tekmovanje, ki se bo odvijalo pod pokroviteljstvom tržaškega podjetja Stock, bo veljalo za B skupino tega tekmovanja. Na sporedu bo sedem srečanj, štiri srečanja moških posameznikov, eno moških dvojic, eno ženskih posameznic in eno srečanje mešanih dvojic.
V dneh 11. in 12. decembra bo v Trstu tudi 1. italijansko namiznoteniško prvenstvo veteranov in re-
ška zveza ob 30-letnici svoje ustanovitve.
Dvoboj med Italijo in Zah. Nemčijo v Trstu bo, za državnim prvenstvom, največja letošnja namiznoteniška prireditev v Italiji.
« INDOOR » V EDIMBURGU
Uspeh M. Jaušovec
EDINBURG, 12. — V prvem kolu mednarodnega «indoor» teniškega turnirja v Edinburgu je Mirna Jaušovec premagala Francozinjo Durr s 6:1, 6:3.
V 2. kolu posameznikov pa so med drugim dosegli naslednje izide: Pasarell (ZDA) — Phillips - Moore (Avstralija) 7:6, 7:6, Connors (ZDA) — Stewart (ZDA) 6:1, 6:1, Rahim (Pakistan) - Lloyd (VB) 4:6, 6:0 in 6:2.
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
Med mladinci je tudi Borova peterka v ožjem krogu kandidatov za finale
Poletovi in Kontovelovi naraščajniki končno odnesli z igrišča ves izkupiček
Danes objavljamo rezultate prejšnjega torkovega kola, za nedeljsko kolo bomo poskrbeli v kratkem.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po treh kolih ostaja le ekipa Sa-grado sama na vrhu razpredelnice. Sledi ji šest moštev, kar priča, da bo prvenstvo zelo izenačeno in borbeno. V torkovem zavrtljaju se je Bor proti goriškemu Arteju žilavo upiral ,toda na koncu je moral položiti orožje. Trener Mari je dejal: «Za ta nastop zaslužijo naši fantje vso pohvalo, ker so pokazali odločno igro.»
IZIDI 3. KOLA
Inter 1904 - POM	95:54
Arte - Bor	67:60
Sagrado - CGI	80:69
Umanità - Edera	59:57
Itala - CUS Trst	85:62
Villesse - Alba	89:67
LESTVICA
Sagrado 6, Bor, CGI, Inter 1904, Arte, Villesse in Itala 4, Barcolana, POM in Umanità 2, CUS Trst, Alba in Edera brez točk.
PRIHODNJE KOLO (16. 11.)
Barcolana - Bor (ob 9:30 v Ulici della Valle), Arte - CUS Trst, Villesse - Edera, Itala - POM, Alba -CGI, Umanità - Inter 1904. Počitek: Sagrado.
BOROVI STRELCI
Kralj 41, Kapič 33, Guštin 30, Valter Hrvatič 25, Aleks Mazzucca 14, Fabjan, Lisjak in Pertot 12, Kraus 11. Marassi 4, Oblak 2.
PROSTI METI: Bor 27:56.
OCENE: Kralj 2, Kapič 1.
SKUPNO: Kralj in Kapič 3, Guštin 2, Lisjak 1.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii&uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifn
PO TELEFONU l MIRKOM NOVOSELOM
V ZDA kot priprava za 01 v Montrealu
Jugoslavija bo v domovini košarke odigrala osem prijateljskih tekem - Od vojakov samo Cosič
NOGOMET
TEDENSKI KOMENTAR
PLANINSTVO
Sinoči so se z letalom vrnili v Ljubljano slovenski alpinisti, ki so J' začetku oktobra osvojili 8.381 metrov visoki himalajski vrh Makalu.
tenis
Panatta in Bertolucci
zamudila, Franulovic zmagal
BUENOS AIRES, 12. — Italijanska tenisarja Adriano Panatta in Paolo Bertolucci nista odigrala prvega kola dvojic na mednarodnem teniškem turnirju, ker sta se zaradi zapletljajev na raznih letališčih pre-kasno predstavila na igrišču. Italijana sta bila tako izločena iz nadaljnjega tekmovanja.
Med posamezniki pa je Jugoslovan r ranulovič v prvem kolu premagal Rilskega zastopnika Prajouxa s 6:1 hi 6:4.
Ostali izidi: Ganzabai (Argentina) "T Kary (Avstralija) 7:6, 6:7, 6:3; Pinner (ZRN) — Quintin (Argentila) 6:3, 6:2; Molina (Kolumbija) — Oebtil (Brazilija) 2:6, 6:0, 6:4.
* * *
HONGKONG, 12. — Italijan Corrado Barazzutti je bil izločen že v Prvem kolu na mednarodnem teniškem turnirju v Hongkongu. Izločil
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca bo v nedeljo odpotovala v ZDA, kjer bo odigrala osem prijateljskih tekem proti močnim a-materjem iz te države.
Po telefonu smo poklicali trenerja jugoslovanske reprezentance Mirka Novosela.
«Kako to, da ste se že sedaj odločili za tako zahtevno turnejo, ko je jugoslovansko prvenstvo v polnem teku?»
Novosel:	«Odpotujemo v ZDA
predvsem zato, da bi se od učiteljev košarke - naučili spet nekaj novega. Ne bi hoteli ponoviti napake, ki smo jo zagrešili pred odhodom v Miinchen, ko smo odigrali vek.ko propagandnih tekem z manjšimi jugoslovanskimi klubi. V Miinchen smo pripotovali povsem nemotivirani in tako smo bili izločeni iz prve četverice.»
«V seznamu reprezentance ni Jelovca, Šolmana, Slavniča, Jerkova in Plečaša...»
«Prvi trije so v JNA. Od vojakov bo igral le čošič. Glede Plečaša še čakamo na ukrepe disciplinske kdhrsije. Jerkov pa je steber Jugoplastike in splitski klub bo prav med časom naše turneje igral pokalno tekmo v Grčiji.»
«Med izbranci je tudi Slovenec Križnar, ki bolj malo igra v vrstah Olimpije.»
«Križnar je mlad in obetajoč zunanji igralec. Križnar pripada novi generaciji, ki bo morala zamenjati nekatere igralce, ki so že dali vse od sebe. Poleg Križnarja smo povabili tudi Georgi je vskega in Ja-riča.
«Kako to, da ste poklicali kar pet centrov in samo dve krili?»
«Poprečna višina vseh najmočnejših reprezentanc stalno raste. Prilagodili smo se, čeprav je jasno, da čošič lahko igra tudi krilo, kot med drugim lahko igra krilo tudi branilec Delibašič.»
In še spored turneje jugoslovanske reprezentance po ZDA:
17.11.	: Furman 18.11: Louisianna
19.11.	: Texas State
20.11.	: Utah State
22.11.	: Kentucky University
24.11.	: New Mexico
25.11.	: Nevada
28.11.	: Brigham Young (v tem
moštvu je pred leti igral čošič).
B. Lakovič
Pallacanestro TS — Ausonia 63:62 (31:36)
AUSONIA: Natali 13, Kirklat 15, Billeri 4, Scartozzi 11, Beretta, Marinaro, Buscaglia 2, Marcacci 13,
Sa je Avstralec Keldie s 6:3, 6:3. | Melanina, Pironti 4.
PAUL. TRIESTE: Taylor 16, Bassi 7, Oeser 2, Meneghel 3, Jacuzzo, Pozzecco 10, Ceccotti 6, Forza 13, Millo 6, Zovatto.
PON: Taylor in Pozzecco.
V	tržaški športni palači sta se
tokrat spoprijeli dve izmed slabših ekip A-2 lige. Zmaga je pripadla Pallacanestru Trieste, vendar bi 0-braten rezultat ne bil nikakršna krivica. Ausonia je namreč vodila velik del tekme in Pallacanestro Trieste si je zmago priboril le v zadnjih sekundah. Med Tržačani je bil tokrat najbolj pozitiven Forza ter požrtvovalni Millo.	Marko
* * *
V	1. povratnem kolu italijanskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva so zabeležili sinoči take rezultate:
Al
IBP - Brili	75:71
Girgi - Jolly	97:86
Sapori - Cinzano	73:70
Forst - .Brina........	98:81
Mobilquattro - Chinamartini 96:95 Sinudyne - Snaidero	97:80
LESTVICA: Forst 22, Girgi 20, Sinudyne, Mobilquattro in IBP 14, Jolly in Sapori 12, Brili, Cinzano in Snaidero 8, Brina in Chinamartini 6. A 2
FAG - Pintiinox	102:95
Canon - Libertas	93:73
Alco - Juventus	92:69
Scavolini Patriarca	84:76
Lazio - Duco	83:74
Trieste - Ausonia	63:62
LESTVICA: Alco in Canon 20, Pa-trierca, Duco in Pintiinox 14, FAG 12, Juvetnus, Trieste, Lazio in Scavolini 10, Ausonia 6, Libertas 4.
Sinočnji izidi 1. jugoslovanske košarkarske lige so bili taki:
Olimpija — Borac	115:86
C. zvezda — Rabotnički 101:91 Jugoplastika — željezni-čar	101:90
Metalac — Zadar	87:90
Bosna — Radnički	120:74
Tekmi Lokomotiva - Partizan in Beko - Industromontaža bosta danes.
TURIN, 12. — Poškodba, katero je dobil v nedeljo v Genovi Tori-nov branilec Gorin je hujša, kot je prvotno kazalo. Pretegnil si je namreč kite levega gležnja in bo moral vsaj deset dni nositi mavčno oblogo.
Juventino najresnejši kandidat za napredovanje v višjo ligo
GMT na Tržaškem ni izkoristil delnega spodrsljaja Primorca
HOKEJ NA LEDU
V sinočnjem kolu 1. jugoslovanske hokejske lige je Olimpija odpravila Jesenice s 6:3. Medveščak pa Kranjsko goro s 7:3.
Četrto kolo 3. amaterske nogometne lige na Goriškem je v bistvu potrdilo položaj iz prejšnjih kol. Kar se slovenskih ekip tieč, je Ju-ventina še vedno najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo, čeprav ji to mesto ogroža Vermigliano J (v nedeljo bo v Vermeglianu neposredno srečanje med to ekipo in Juventino). Sovodenjci in Doberdob-ci pa so prejšnjo nedeljo ostali praznih rok.
Juventina ni v srečanju s Fos-salonom imela težav, kar se tiče zmage, saj so gostje dosegli dva gola le v zadnjih minutah, ko so domačini že vodili s 4:0. Srečanje je potrdilo izredno formo napadalca Gomiščka, ki je trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Dva gola, ki ju je dosegel Fossalon potrjujeta, da se bodo morali štandrežci bolj okrepiti v obrambi. Kot smo že uvodoma rekli bo Juventina v nedeljo ob 14.30 igrala v gosteh proti Vermeglianu.
Čeprav so Sovodenjci predvajali izredno zanimivo in hitro igro, niso prejšnjo nedeljo prišli do zmage. KljUb temu lahko trdimo, da slovenska ekipa postopoma prihaja v najboljšo formo, tako da bi morala v kratkem priti tudi do pozitivnih rezultatov. Sovodenjci bodo v nedeljo ob 14.30 igrali v Štandrežu proti Ederi.
Mladost je v nedeljo doživela svoj četrti zaporedni poraz, zaradi česar je še vedno na dnu lestvice skupno z Falcom in Borgom Fasulli. Kraševci so v tekmi z Romano zapravili izredno priložnost, da bi s tržiškega igrišča odnesli vsaj eno točko če že ne obe. V nedeljo ob 14.30 bodo Doberdobci igrali pred domačim občinstvom z ekipo Borgo Fasulli.
REZULTATI PREJŠNJEGA KOLA: Borgo Fasulli — Falco	odi.
Romana — Mladost	1:0
Juventina — Fossalon	4:2
Staranzano — Vermegliano	2:4
Poggio — Sovodnje	4:3
LESTVICA
Juventina 8 točk; Vermegliano 7 točk; Romana in Poggio 5 točk; Fossalon in Staranzano 4 točke; Sovodnje 3 točke; Edera 2 točki; Mladost, Borgo Fasulli in Falco 0.
PRIHODNJE KOLO .
Falco - Poggio Mladost - Borgo Fasulli Fossalon - Romana Vermegliano - Juventina Sovodnje - Edera (počiva Staranzano)
P. R.
* * *
V skupini P, kjer igrajo na Tržaškem vse naše enajsterice, smo v nedeljo v petih tekmah zabeležili
le eno zmago in sicer je ekipa S. Andrea visoko premagala šibki Don Bosco, štiri tekme pa so se končale z delitvijo točk, zaradi tega ni prišlo do bistvenih sprememb na lestvici.
Enajsterico Primorca, ki je vodila ne lestvici skupaj z GMT so prisi-
in Sovjeta Igorja Visockega.
Prav v petek, 14. t.m. bo v New Yorku srečanje med desetimi najboljšimi amaterskimi ameriškimi in desetimi sovjetskimi boksarji težke kategorije.
* * *
MILAN, 12. — V petek bo v Mila-
lili k remiju Brežani. Ti so na no-1 nu polfinalno boksarsko srečanje za
vem trebenskem igrišču celo vodili, vendar je pred koncem veteran Manzutto izenačil in s tem zagotovil Primorcu točko.
Delni spodrsljaj Primorca pa ni izkoristila ekipa GMT, s katero je remiziral presenetljivi Sampvito.
Bel izid (in s tem tudi prvo prvenstveno točko) je vendarle osvojila tudi enajsterica Krasa. Ta točka pa je krasovce precej drago stala, saj je v tekmi z Ginnastico sodnik izključil kar tri njihove nogometaše.
Gaja si je v nedeljo za las zapravila zmago. Gajevci so bili v gosteh pri, Doraiu, ki je ..šele 11 minut pred koncem izenačil	in s
tem odščipnil Gaji točko.
Don Bosco — S. Andrea	0:5
Domio — Gaja	1:1
Sampvito — GMT	0:0
Primorec — Breg	2:2
Ginnastica — Kras	0:0
LESTVICA
Primorec in GMT 7; Breg 6; S. Andrea, Domio, Sampvito in Ginnastica 5; Gaja 3; Union 2: Kras 1; Don Bosco 0.
PRIHODNJE KOLO (16.11.75) Kras - Union Breg - Ginnastica GMT - Primorec Gaja - Sampvito S. Andrea - Domio Poliva • Don Bosco.
BQKS
V NEW YORKU
Profesionalec proti amaterju
NEW YORK, 12. - Tenny Bren-ner, odgovorni za boks pri newyor-škem Madison Square Gardnu je predlagal, naj bi organizirali boksarsko srečanje med svetovnim poklicnim boksarskim prvakom in o-limpijskim zmagovalcem težke boksarske kategorije.
Brenner je izjavil, da je za organizacijo takega dvoboja že prejel pristanek tako Cassiusa Claya, kot tudi obeh glavnih kandidatov za olimpijsko zmago v Montrealu, Kubanca Teofila Stevensona (ta je zmagal tudi na vseameriških igrah)
naslov evropskega prvaka lahke kategorije med Italijanom Querom in Belgijcem Roelandtom.
ODBOJKA
Mattioli demantira
FIRENCE, 12. — Kapetan italijanske odbojkarske reprezentance Mario Mattioli je glede nekaterih polemik, ki so nastale po katastrofalnem nastopu italijanske reprezentance na zadnjem EP v Jugoslaviji, dal naslednjo izjavo: «Nekateri športni časopisi so moje izjave po neuspehu italijanske reprezentance v Jugoslaviji slabo razameli... Ponovno izjavljam, da se nisem nikdar
vmešaval v delo svojega trenerja.
pa sem si prizadeval, da je ostalo vzdušje med soigralci prijateljsko.»
Na zasedanju IAAF
Odslej tudi svetovni pokal
RIM, 12. — Na zasedanju mednarodne atletske zveze so sklenili, da bodo odslej prirejali tudi tekmovanje za svetovni atletski pokal. Tekmovanje za 1. svetovni atletski pekal bodo organizirali v dneh od 26. do 28. avgusta 1977.
Na tem tekmovanju bo nastopalo osem ekip: prvi dve iz evropskega pokala in po ena iz ZDA, Afrike, Azije, Oceanije, ostale Evrope in ostale Amerike.
MLADINCI
Že po četrtem kolu mladinskega prvenstva je lestvica dobila določeno obliko. Borba za vstop v finale bo potekala le v ožjem krogu, v katerega sodita tudi Bor in Polet. «Plavi» so v torek opravili proti Don Boscu le lahek trening, saj je bila tekma v bistvu brez težav, Polet pa je klonil neposrednemu nasprotniku Pali. Trieste in zgubil nepremagljivost.
IZIDI 4. KOLA
Bor - Don Bosco	91:51
Pali. Trieste - Polet	77:65
Italsider - Servolana	95:63
Inter 1904 - Juventus	91:51
Scoglietto - SABA	n.o.
LESTVICA
Inter 1904 8, Polet, Bor, Pali. TS in Italsider 6, SABA 2, Don Bosco, Scoglietto in Servolana 0.
PRIHODNJE KOLO (16. 11.)
Polet - Inter 1904 (ob 11. uri na Opčinah), Servolana - Bor (ob 11. uri v Skednju), Italsider - Scoglietto, Don Bosco - Juventus, SABA -Pali. Trieste.
NAJBOLJŠI STRELCI
Bor: Klobas 110, Vatovec 72, Košuta 36, Ražem 28, Žerjal 22, Sancin 17, Lukša 16, Perko 6, Sestan, Parovel in Furlan 4, Marassi in Sie-
§3 2
Poiet: Edi Sosič 117, Taučer 53, Vitez 51, Tavčar 36, Danev 24, Škabar 9, Kalin 1.
PROSTI METI: Bor 36:72, Polet 35:80.
OCENE. Bor: Klobas 2, Sancin 1. Polet: Taučer 2, Edi Sosič 1.
SKUPNO. Bor: Klobas 5, Ražem, Košuta in Vatovec 2, Sancin 1. Polet: Taučer in Edi Sosič 4, Vitez 3, Danev 1.
POMLAD
A SKUPINA
V A skupini ni prišlo v tem zavrtljaju do nobenega presenečenja, zato ostaja lestvica brez sprememb. Zmagovito pot nadaljuje Pali. Trieste, ki je visoko odpravil Sorvolano, Kontovel pa ga v družbi tržiškega POM tesno zasleduje.
IZIDI 4. KOLA
Kontovel - Don Bosco 83:65
POM - Inter Milje	86:70
Pali. Trieste - Servolana 79:36 LESTVICA
Pali. Trieste 8, Kontovel in POM 6, Inter Milje in Servolana 2, Don Bosco brez točk.
Košarkarska zveza je odločila, da bodo igrali v nedeljo zaostala sre-
KONTOVELOVISTRELCI
Čuk 71, Ivo Starc 69, Ban 57, K.
OBVESTILA
Športno združenje Dom v Gorici obvešča igralce odbojke, da so se pričeli treningi v telovadnici ITI v Ulici Puccini. Treningi bodo vsak torek in četrtek od 19.30 do 21. ure.
* * #
SPDT priredi šfirinedeljski PLEZALNI TEČAJ v Glinščici za mladince, za srednje šole. Vodja Iztok Furlan.
Začetek 16. novembra; zbirališče v zavetišču Premuda ob 9. uri; vpisovanje v Trstu, Ul. Geppa 9, tel. 31119, do 14. novembra.
PROSTI METI: Kontovel 32:84.
OCENE. Kontovel: Čuk 2, Ivo Starc 1
SKUPNO. Kontovel: Ivo Starc 5, Klavdij Starc, Ban in Čuk 2, Perini 1.
B SKUPINA
V važnem srečanju za sam vrh lestvice, so «plavi» dokaj klavrno zgubili proti Ricreatorijem, katerim niso nudili nobenega odpora.
IZIDI 4. KOLA
Ricreatori - Bor	84:69
Flaminio - Italsider	87:46
ITC - Libertas	106:26
LESTVICA
Flaminio, Ricreatori in Italcantie-ri 6, Bor 4, Italsider in Libertas 0.
Tudi v tej skupini bodo izkoristili naslednje kolo za zaostala srečanja.
BOROVI STRELCI
Udovič 91, Bruno Furlan 80, Race 77, Trevisan 27, Dovgan 16, Mesesnel 10, Štefan Pegan 8, Slobec in Mazzucca 6, Farnetti in Gruden 4, Andrej Pegan in Andlovič 2.
PROSTI METI: Bor 29:68.
OCENE. Bor: Furlan 2, Mesesnel 1.
SKUPNO. Bor: Race in Furlan 4, Štefan Pegan 2, Udovič in Mesesnel 1.
NARAŠČAJNIKI
C SKUPINA
Končno sta tudi naša zastopnika Polet in Kontovel osvojila celotni izkupiček. V dramatičnih tekmah sta namreč osvojila dragocene točke prav proti najresnejšim tekmecem za končno zmago.
IZIDI 4. KOLA
Kontovel - Inter 1904	78:72
Polet - Ricreatori	63:60
Ferroviario - Don Bosco 92:54
LESTVICA
Ferroviario 8, Polet, Kontovel in Inter 1904 4, Ricreatori in Don Bosco 2.
Naslednje kolo bodo peterke počivale.
NAJBOLJŠI STRELCI
Polet: Vitez 97, Valter Sosič 52, Grgič 34, Berdon 9, Piccini in Petje 8, Gabrijelčič 7, Filipčič 3 in Volpi 2.
Kontovel: Bukavec 102, Klavdij Starc 83, Prašelj 40, Ban 21, Zup-pin 14, Majovski 8.
PROSTI METI: Polet 42:92, Kontovel 45:108.
OCENE. Polet: Vitez 2, Valter Sosič 1. Kontovel: Klavdij Starc 2, Bukavec 1.
SKUPNO. Polet: Vitez 6, Valter Sosič 4, Grgič 2. Kontovel: Bukavec 7, Klavdij Starc 3, Prašelj 2.
D SKUPINA
Borovci so tokrat počivali. Osrednje srečanje tega kola je bila tekma med Flaminiom in Pali. Trieste, ki se je zaključila z zmago slednjega.
IZIDI 4. KOLA
Servolana - Libertas 90:26
Pali. Trieste - Flaminio 88:77
Počitek: Bor.
LESTVICA
Pali. Trieste 6, Flaminio 4, Servolana in Bor 2, Libertas 0.
V soboto igra Bor zaostalo tekmo 1. kola s Flaminiom v telovadnici v Ulici Caravaggio ob 19. uri.
Ker so «plavi» počivali, lestvica strelcev in ocen ostaja nespremenjena.
edko
Bor (dečki - rezerve) — Bor (minibasket)	47:25
DEČKI: Curri (k) 23, Turk 6, Savi 7, Devetak 11, čepar.
TRENER: Perco.
MINIBASKET: Furlan A., Furlan L. 2, Vassallo 14, Volk 6, Vascotto, Jankovič M., Jankovič B., Ambrosi 1, Pahor, Cej D., Jogan 2, Berlocchi, Piščanc, Bradassi, Jagodic, Barbiere, Bogateč, Paoli.
TRENERJA: Vatovec in Žerjal.
PM: Dečki 7:14, Minibasket 1:4.
V	trening tekmi sta se pomerili Borovi ekipi minibasketa (letnik 1964 in mlajši) ter dečkov (letnik 1963). Čeprav so se dečki komaj letos začeli ukvarjati s košarko, jim je njihova telesna premoč nedvomno veliko pomagala do zmage.
V	začetku je bilo stanje še uravnovešeno in so mlajši igralci celo vodili. Ko pa sta trenerja Vatovec in Žerjal poslala na igrišče najmlajše, so rezerve ekipe dečkov nemoteno povedle, saj so bili nasprotniki precej nižji.
V	vrstah dečkov je treba omeniti Curri ja, medtem ko pri minibaske-tu Vassalla in Volka.
fp
SMUČANJE
MILAN, 12. — Najboljša italijanska smučarka Claudia Giordani je izstopila iz svojega dosedanjega matičnega kluba «Sestriere», za katerega je nastopala vsa leta doslej, in se je včlanila v SC Rolly Go iz Milana.
• • •
MILAN, 12. — Letošnje tradicionalno smučarsko tekmovanje «3-TRE» bo v Madonni di Campiglio v dneh od 12. do 14. decembra. Tekmovanje bo veljalo za svetovni pokal.
Smešne obsodbe
MÙNCHEN, 12. — Robert Schwan, generalni tajnik nogometnega kluba Bayem Miinchen, ki je evropski pokalni prvak, je izjavil, da so obsodbe predstavnikov švedskega kluba Malmo, češ da je vodstvo Ba-yema «kupilo »sodnika, smešne. Kot je znano, je Bayern premagal Malmo z 2:0, potem ko je prvo srečanje zgubil z 0:1.
Schwan pa je obenem tudi priznal, da je njegov klub podaril bolgarskemu sodniku Stanevu zastavico kluba, star srebrni kovanec Miinchna in veliko originalno čašo za pivo.

h
n
|
| Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA *
«lija Grigorjevič čavčavadze se je rodil 1837. leta in bil umorjen, kot sem ti že dejal, 1907. leta. Bil pa ni samo naš velik pisatelj, temveč tudi priznan družbeni delavec in prav ta dejavnost ga je tudi spravila ob življenje. Rodil Se je v kneževski družini in do leta 1847 živel na vasi, potem pa se je dve leti učil v zasebnem penzionu v Tbilisiju, oziroma takratnem Tiflisu. Od 1849 do 1857 je obisko-val gimnazijo, nakar se je istega leta vpisal na peterburško univerzo. In prav ta štiri leta, ki jih je preživel v takratnem Peterburgu, so odigrala odločilno vlogo v oblikovanju njegovega svetovnega nazora, na katerega so vplivale ideje ruske revolucionarne demokracije. 1861. leta se je čavča-vadze udeležil študentskih demostracij proti ustaljenemu redu na univerzah in bil zato prisiljen vrniti se v svojo domovino. Tu je stopil na čelo revolucionamo-demokratične srneri v gruzinski književnosti in se vrgel v boj proti sta-^mu družbenemu redu, čeprav je bil sam fevdalnega, kne-zevskega rodu.
Od 1864. leta združuje čavčavadze svojo literarno dejavnost s službo v državnih in družbenih ustanovah. Bil J® član komisije, ki se je ukvarjala z urejanjem odnosov
med plemstvom in kmeti v zvezi z reformo iz leta 1861. Služil je tudi kot mirovni sodnik in je bil mnogo let predsednik društva za širjenje pismenosti med Gruzinci. Od leta 1877 do 1902 je izhajal pod njegovim uredništvom časopis «Iberia». Leta 1879 je postal predsednik uprave gruzinskega dramatičnega društva. Leta 1906 so čavčavadzeja izvolili za člana državnega sveta in je zato nekaj časa živel v Peterburgu. V državnem svetu je pripadal tako imenovani «akademski» skupini, v kateri so bili v glavnem napredni buržoazni delavci, čavčavadze je smatral za svojo glavno dolžnost zaščito koristi Gruzije in njenega naroda. Bil je nasprotnik samodržavno suženjske družbene ureditve in ugleden predstavnik nacionalno osvobodilnega gibanja v Gruziji. Zato je bil mnogokrat pod nadzorstvom policije in številna njegova dela cenzura ni dovolila natisniti. Zato ni torej nič čudnega, če ga je s pomočjo najetega morilca dala ubiti, kot sem ti že dejal, ohrana, to je carska tajna policija.
čavčavadze je pojmoval književnost kot eno izmed oblik spoznavanja resničnosti. V celoti je razdelal estetske poglede revolucionarnih demokratov in menil, da se umetnost nasploh, književnost pa še posebej, ko izraža resničnost, podreja v svojem razvoju istim zakonom kot realnost, čavčavadze je smatral preučevanje življenja za temeljni moment procesa umetniškega ustvarjanja. Kot odločen nasprotnik teorije «umetnosti zaradi umetnosti», je čavčavadze terjal od umetnosti družbene značilnosti, idejnost in aktivno sodelovanje pri socialnem napredku. Njegovi pogledi, ki so imeli resen vpliv na dejavnost gruzinskih «šestdesetletnikov», so bili razloženi v «Zapiskih popotnika» (1861).
čavčavadze se je kot pisatelj ostro odzival na pojave svojega časa. V svojih delih je razkrinkaval tlačanstvo in
vj**	icvuaiiicga reaa. r oenu
«Privid» (1859) in «Nekaj podob ali Slučaj iz življenja razbojnika» (1860) ter roman «Pripoved bede» (1859-1862) prikazujejo brezpravnost delovnih ljudi in stanovsko razredna nasprotja v gruzinski družbi, čavčavadze je bil trdno prepričan, da pripada prihodnost delovnim ljudem. Spoznal je, da nasprotij, ki so obstajala v tlačanski družbi ni mogoče odstraniti v okvirih te družbe in čeprav ni bil pristaš uničenja teh protislovij s pomočjo revolucije ni vendar zato nič manj občutil nujnosti likvidacije tlačanskih odnosov.^ Satirično prikazovanje veleposestniškega vsakdanjega življenja «Ah je človek?» je povzročilo negodovanje gruzinskega plemstva, ki ga je bil osmešil pisatelj v osebi Luarsaba Tatkandzeja. čavčavadze je v svojih delih podčrtaval velike družbeno-zgodovinske probleme. 1887. leta je dokončal roman «Otarova vdova», v katerem je osvetlil vzajemne odnose med kmeti in veleposestniki po odpravi tlačanskega prava v Gruziji. Njegova poezija pa v celoti nosi domovinsko državljanski značaj, številne njegove lirske pesmi, pa če začnemo s prvo pesmijo pod naslovom «Goram Kvarelskim» 0857), opisujejo podobo rodne narave ki je ljuba pesnikovemu srcu Toda tudi v takšnih delih kot so lirika zvenijo tudi socialni motivi. Z grenkim čustvom do bolečine delovnega človeka-reveža je prežeta pesem «Muši». 1872. leta je čavčavadze napisal verze o pariški komuni. Z idejo o službi družbi je navdahnjena pesnitev «Puščavnik», v kateri je čavčavadze izkoristil ljudski motiv m ga filozofsko na novo osmislil, življenje puščavnika je brez vsebine, pa čeprav je odtrgano od resničnosti, človek pa mora živeti v družbi in se boriti za njen napredek.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul. Montetchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17 500 lir. w'cncn?aroenina ze inozertlsIV° 23-500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» ~ o/ineVi,l<a ^ ^ ain. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240,— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo______Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Ziro raSun 50101-603-45361 «ADIT* » DZS • 61000 LJublJan« Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
13. novembra 1975
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PO ZMAGI NAD AMERIŠKEM IMPERIALiZMOM
ICmaly združitev obeh Vietnamov
V Salonu ss js začela konferenca za pospeševanje združe-vsfeega procesa - Katoličani in budisti naklonjeni združitvi
SAIGON, 12. — Nekaj tisočev prebivalcev Saigona je danes z navdušenjem pozdravila severnovietnam-sko delegacijo, ki je prispela v juž-novietnamsko glavno mesto na konferenco o združitvi obeh Vietnamov. Delegacijo, ki jo vodi predsednik severnovietnamske nacionalne skupščine Truong Chinh, je na letališču v Gia Lamu pozdravil predsednik saigonske vlade Pham Van Dong skupaj s člani južnovietnamske delegacije na pogajanjih.
Konferenca o združitvi, ki se danes začenja, bi morala trajati do 25. novembra. Njen namen je pripraviti splošne volitve, iz katerih naj bi izšla ustavodajna skupščina, ki bo pripravila novo ustavo enot-
ne partije v Famalicau, kakih 30 kilometrov od Oporta. Atentat je povzročil samo materialno škodo.
V INTERVJUJU DNEVNIKU «LE FIGURO»
Giscard D’Estaing o vlogi Francije kot tretje jedrske velesile na svetu
Francoski komunisti pripravljajo vsedržavni kongres
PARIZ, 12. — «Zunanja politika mestih te lestvice. Francoski pred-
Saharovu odrekli dovoljenje
za potovanje v Oslo
V tem mestu bi mu morali 10. decembra izročiti Nobelovo nagrado za mir
MOSKVA, 12. — Sovjetske oblasti so odrekle fiziku Andreju Saharovu dovoljenje za potovanje v Oslo, kjer naj bi mu 10. decembra izročili neg^ Vietnama? Po” mnenjuV nekate-! ^°belovo, nagrado za m.ir- Moškov-rih opazovalcev naj bi se združe- skl urad ,za v‘z’ame je utemeljil valni proces zaključil med 1. fe- "k™ ’	^	;'-
bruarjem prihodnjega leta, ko zapade «tet», vietnamsko novo leto, in 30. aprilom, ob prvi obletnici revolucionarne zmage nad ameriškim imperializmom.
Saigonski dnevnik «Tin Sang» je medtem objavil intervjuja z voditeljema katoliške in budistične verske skupnosti v Južnem Vietnamu o problemih združevanja. Saigonski nadškof msgr. Ngujen Van Binh se je zavzel za hiter zaključek združevalnega procesa. Izjavil je, da so katoličani srečni zaradi skorajšnje ustanovitve .-.kupnih institucij Severnega in Južnega Vietnama. Katoliška skupnost —• je dodal — vidi v združitvi države faktor razvoja in krepitve svojega verskega življenja.
Podobno se je izrazil tudi Tri Tu, rektor pagode An Quang, ki je bila v preteklosti center budistične opozicije proti Thieujevemu režimu. Tudi on se je zavzel za čim hitrejši združevalni proces in dodal, da se je budistična cerkev venomer prizadevala za združitev države in vietnamskega budizma.
ukrep z dejstvom, da znanstvenik pozna «državne tajne»
Saharov je zahodnim časnikarjem plovedal, da je protestiral proti u-krepu, ki ga ima za žaljivega ter za «izzivanje svetovnega javnega mnenja». Vsekakor je Nobelov nagrajenec izrazil upanje, da bodo sovjetske oblasti spremenile svoj sklep, dodal pa je, da bo za to potrebna velika podpora svetovnega javnega mnenja.
Francije, tretje jedrske sile zemeljske oble», je bila predmet intervjuja, ki ga je francoski predsednik Giscard D’Éstaing dal dnevniku «Le Figaro», da bi odgovoril na polemične napade, ki jih je bil deležen v zadnjih tednih tako s strani degolistične desnice kot z levice. Francoski predsednik je govoril o vseh glavnih problemih na dnevnem redu, začenši s skorajšnjim «vrhom» šestih «najbogatejši» držav na vetu. Glede tega vrha, ki bo v Rambouilletu, je Giscard dejal, da ne bo posvečen samo monetarnim problemom in da od njega pričakuje novo zavest o «globalnih političnih in gospodarskih odgovornosti, ki jih postavlja sedanje stanje zahodnega gospodarstva».
Glede procesa pomiritve med Vzhodom in Zahodom ima Francija svoje poglede: «Za nas pomiritev ne pomeni — je dejal Giscard — da bi se morali pridružiti koncepciji pomiritve, o kateri se je sklepalo nekje drugje». Vsekakor pa pomiritev ne bo možna brez Francije.
O problemih obrambe je Giscard D’Estaing dejal, da je treba upoštevati gospodarske zmogljivosti države in lestvico potreb, vsekakor pa je državna varnost na prvih
•IUIIIIIIIIIimHIIIIII||l|UII|||||||||||||II|||||||l||I|l||||Il|n||||I1||||y||J||g|||m„||||||||||||;|||,|||I1|||||||1|I|||n|||
Judje protestirajo
Scaresovi pogovori z dckgacijo španske KP
LIZBONA, 11. — Delegacija portugalske socialistične stranke pod vodstvom generalnega tajnika Maria Soaresa se je sinoči sestala v Lizboni z odposlanstvom španske komunistične partije, ki ga je vodil član centralnega komiteja Santiago Alvarez. Razgovor, ki je bil na se-
mm S HARMONIKO NA POSLOVILNI VEČERJI
RAMPALA, 12. — Predsednik u-gandske republike Idi Amin Dada, ki je sedaj tudi začasni predsednik Organizacije afriške enotnosti, se je silno sprl s Sovjetsko zvezo, katero je obtožil, da pošilja orožje organizaciji MPLA v Angoli in da so te pošiljke že zahtevale smrt 30.000 Angolcev. Med drugim je Amin obtožil tudi sovjetskega diplomatskega predstavnika v Ugandi, da je morda popil nekoliko preveč vodke preden je podal nekatere izjave. Te Aminove izjave so zadostovale, da je prišlo do prekinitve odnosov med obema državama.
Sedaj se sovjetsko diplomatsko, konzularno in drugo tehnično osebje pripravljajo, da zapustijo Ugando. Idi Amin pa se še ni vdal. Pripravil je poslovilni večer v krožku ugandskega sovjetskega prijateljstva v En-tebi, kjer bo v čast sovjetskim gostom igral sam osebno na harmoniko. Kakšen odmev bo imela ta poteza v Sovjetski zvezi in kakšen v Afriki? Idi Amin je brez dvoma človek, katerega reakcije so neprera-čunljive, toda ... ali niso morda sad tisočletne kulture črne celine, ki je pravzaprav ne poznamo?
ZOHAVIL NARKOMANE Z DOBAVLJANJEM MAMIL
PARIZ, 12. — Središče za zdravljenje narkomanov v Moulhusu v vzhodni Franciji ne bo več zdravilo ljudi, ki so se vdali mamilom. Policija je zaprla središče, ker je ugotovil, da je ustanovitelj klinike, 52-letni Ivan Girardin užival sam mamila.
Girardin je bil še pred štirimi leti pravoslavni duhovnik, toda cerkvene oblasti so mu odvzele svečeniške dolžnosti. Vendar pa je prizadeti prihajal v javnost v duhovniški obleki. Sam je užival mamila dvakrat ali trikrat na dan, cesto je potoval v Amsterdam, kjer se je oskrboval z mamili, ki jih je potem verjetno prodajal tudi v svoji kliniki.
sednik je dodal, da bo Pariz imel važno besedo na mednarodni ravni samo, če bo imel največjo akcijsko svobodo, ta svoboda pa je možna le, če je zajamčena državna varnost.
Evropsko združevanje «napreduje», je dejal Giscard, pa čeprav brez spektakularnih ali posebno briljantnih korakov. V tej zvezi je predsednik omenil francosko-zahod-nonemške dogovore in dejal, da imata obe državi zelo podobne poglede na organizacijo Evrope ter da je njun dogovor «bistven element» v evropskem združevanju. V zaključnem delu intervjuja je francoski predsednik govoril o Španiji in Portugalski («oba naroda želita razvoj v demokratičnem smislu»! ter o Kitajski, kamor Giscard namerava potovati prihodnje leto na povabilo predsednika Maocetunga.
Francoski komunisti se medtem pripravljajo na strankin vsedržavni kongres, ki bo od 4. do 8. februarja prihodnjega leta. Centralni komite KPF je sinoči odobril dolg dokument, ki bo služil za osnovo kongresne razprave in Id govori o vlogi in usmeritvi francoske partije za pripravo «demokratične poti v socializem». Dokument poudarja, da komunisti «stojijo v prvih vrstah v boju za zaščito interesov delavcev, za obrambo in krepitev svobode, za demokracijo, nacionalno neodvisnost in mir». Druge sile, ki so sposobne prispevati k prenovitvi francoske družbe, pa so delavski razred in «enotnost ljudstva za demokratične spremembe». Z enotnimi napori teh komponent — pravi dokument — bo mogoče uresničiti demokratično pot v socializem, za katero se zavzemajo KPF in druge napredne sile Francije.
V dokumentu CK KPF je posvečeno posebno poglavje odnosom socialistično stranko. V njem je med drugim rečeno, da si meščanstvo prizadeva pritegniti k sodelovanju socialiste, da bi na ta način «podaljšalo nadvlado velikega kapitala». Po mnenju KPF se to dogaja v številnih evropskih državah. Prav zato — je rečeno v dokumentu — komunisti kritizirajo socialiste vsakič, ko ti s svojim zadržanjem podpirajo «manevre meščanstva proti enotnosti, proti skupnemu programu, proti naši partiji».
da bi karkoli vedel o dejavnosti njenih pristašev. Značilno pa je, da Cerullo ni mogel zanikati obtožb proti pripadnikom organizacije, kateri je predsedoval.
Danes je bil govor tudi o zahtevi partizanskega združenja ANPI, da nastopi na procesu kot zasebna stranka. Sodišče še ni sprejelo dokončnega sklepa o tem.
Deset žrtev požara v Kopenhagnu
Proces proti bolonjskim fašistom
BOLOGNA, l£. — Pred bolonjskim sodiščem se nadaljuje proces proti 26 osebam, ki so obtožene obnavljanja fašistične stranke. Sodni postopek se je začel na osnovi podrobne dokumentacije o dejavnosti fašističnih skrajnežev, ki jo je še leta 1972 izročila sodnim oblastem bolonjske federacije KPI. Danes je sodišče zaslišalo misovskega poslanca Pietra Cerulla, bivšega vsedržavnega predsednika «Giovane Italia», katere pristaši so bili protagonisti vrste nasilnih dejanj v Bologni in okolici. Cerullo se je zagovarjal, da je bila bolonjska sekcija «Giovane Italia» povsem avtonomna od vsedržavnega vodstva ter je zanikal,
Postopek za premestitev sodnika Arcaia
RIM, 12. — Višji sodni svet, ki se je sestal danes na plenarni seji, je sklenil odpreti postopek za premestitev preiskovalnega sodnika iz Brescie Giovannija Arcaia. Kot je znano, je bil sin sodnika Arcaia o-sumljen, da je vpleten v pokol na Trgu della Loggia. Postopek proti sodniku so uvedli na osnovi zakona iz leta 1946, ki predvideva možnost premestitve sodnika, ki bi se tudi brez lastne krivde znašel v takem položaju, ki bi bil v nasprotju s potrebo po zaščiti dostojanstva in prestiža sodne oblasti. Arcai bi se lahko izognil postopku, ko bi sam prosil za premestitev, česar pa doslej ni storil.
iiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiitiiiiiijiiiiiii
ZARADI KRAJE NEKEGA AVTOMOBILA
'fcr
Štirinajstleten deček je padel pod rafalom agentove brzostrelke
Policijski organi niso našli pri padlem nobenega orožja - Kvarni vpliv predmestnega okolja
MILAN, 12. — Spet grozljiva e-pižoda boja med policijskimi oblastmi in kriminalci: 14-letni fant je izgubil življenje, ker se je s svojimi tremi vrstniki znašel na ukradenem avtu ter potem pred brzostrelko karabinjerja, ki ni pomislil niti malo, temveč pritisnil na petelina. Žrtev je 14-letni Gerardo Biglio, ki je živel s svojimi starši v naselju Rozzano v neposredni bližini industrijskih naselij pri Milanu, kjer je mnogo manjših in večjih tovarn in kjer živijo skoraj vzključno priseljenci z Juga.
Tragični dogodek se je odigral davi, ko sta se odpeljala iz kara binjerske postaje v Locate Triulzi dva karabinjerja: 40-letni kaprol Roberto Scaramuzza in agent Luigi Zanini. Ko sta pripeljala v bližino naselja Fižzonasco, sta. se ustavila, ker sta opazila, da sta bila vrata nekega avtomobila t;pa «127» rumene barve deloma odprta. A-genta sta se ustavila ter sta ugotovila, da je kdo v avto v resnici vlomil. Takoj sta telefonirala; na svojo postajo ter vprašala, če je bila že prijavljena tatvina avtomobila z določeno evidenčno tablico.
S postaje so jima odgovorili, da niso prijeli nobene prijave. Zato sta karabinjerja odšla v bližnjo tovarno, ker sta prav na sedežu
dežu portugalske socialistične stranke, je bil posvečen izmenjavi mnenj o političnem položaju na Portugalskem in v Španiji. Govor je bil tudi o Soaresovem predlogu sklicanja konference komunističnih in socialističnih strank Španije, Francije, Italije in Portugalske.
Iz Oporta medtem poročajo o atentatu proti članici portugalske KP Marii Heleni Castro. Neznanci so podtaknili bombo v poštni nabiralnik trgovine, ki -ic last ženske in ki je bila skoraj popolnoma uničena, medtem ko ni bil nihče ranjen. Skoraj ob sti uri pa so neznanci iz drvečega avtomobila vrgli bombo proti «delovnemu centru» komunistič-
NEW YORK, 12. — Resolucija generalne skupščine Organizacije združenih narodov glede izenačitve sionizma z rasizmom je izzvala v ZDA val protestov. Kot je znano, je bil v tej zvezi najbolj napadalen ameriški predstavnik v OZN.
Po treznem premisleku pa se tudi odgovorni voditelji kot Kissinger in selo sam Ford, izražajo danes zelo bolj previdno. Začelo je prevladovati mnenje, da je sionizem ena stvar, druga pa je pravica izraelskega ljudstva do svojega obstoja. Ameriški državniki so najbolj zaskrbljeni, da bi morebiti zgrešeni posegi pri politiki do neuvrščenih držav, kjer Arabci igrajo veliko vlogo, utegnili spraviti v nevarnost ameriško politiko na Bližnjem vzhodu in tudi drugje. Odobritev protisionistične resolucije — pravijo — ne prizadeva OZN kot take, temveč je le rezultat teženj arabskega in drugega sveta, ki ni naklonjen ZDA. Zato je ameriška vlada že odobrila denarno pomoč tudi nekaterim državam, ki so glasovale v prid resolucije. Na sliki: manifestacija Židov v New Yorku.
OZN obsodila mučenje v Čilu
NEW YORK, 12. — Komisija za družbena, človečanska in kulturna vprašanja generalne skupščine OZN je sinoči z 88 glasovi proti 11 ter 20 vzdržanimi odobrila resolucijo, ki poziva čilske oblasti, naj brez odlašanja sprožijo ustrezne ukrepe za obnovitev in zaščito človečanskih pravic in osnovnih svoboščin v Čilu. Resolucijo, ki jo bo morala ratificirati generalna skupščina, so odobrili po zaključku preiskave, ki jo je opravila posebna komisija OZN Iz Čila so medtem izgnali še enega duhovnika pod obtožbo, da je pomagal «ekstremističnim . elementom». Gre za ameriškega državljana Johna Devlina, ki se je v zadnjih dneh zatekel v stanovanje nekega funkcionarja ameriškega veleposlaništva v Santiagu.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIlIlllllllllIlliliiiiiuiiiiiiiiillllllliiiiliiiilMliiiiiiiiiiiiiiiuiUIIIIIIIIIIIIlIIIIIUIIIIIIIIlinilllllllllllllllllllillilllliliiiiiiiiiiiiiuiIIIlllllllHillliiiiil
PO TRDITVAH NEKE PRIČE
Domnevni Pasolinijev morilec Pelosi baje že pred časom spoznal pisatelja
Neka ženska naj bi ga videla konec julija, ko je večerjal skupaj s Pasolini jem in z igralko Lauro Betti
RIM, 12. — Pier Paolo Pasolini je poznal mladega Pelosija, mladeniča, ki je priznal, da je ubil pisatelja? Tako trdi neka ženska, po imenu Maria (priimka niso objavili), ki je prepričana, da je že pred nekaj meseci videla pisatelja v Pelosijevi družbi.
Ženska, ki je že pričala pred preiskovalnim sodnikom Giunto, se je danes pogovarjala tudi s časnikarji. Povedala je, da jo je objava Pelosijeve slike na časopisih hudo pretresla, ker je v sliki videla veliko podobnost s fantom, ki ga je nekega večera srečala skupaj s Pasolinijem v neki rimski restavraciji. To je bilo proti koncu julija v nekem lokalu na Trgu Campo dei fiori. «V to restavracijo sem pogosto zahajala z možem», je povedala, «ter sem tu že nekajkrat srečala Pasolinija. Tisti večer — malo pred deseto — so k bližnji mizi sedle štiri osebe. Dve sem takoj spoznala: to sta bila Pasolini in igralka Laura Betti. Z njima sta bila tudi kakih 40 let star moški, ki ga ne poznam, in zelo mlad fant.»
«Sprva — je nadaljevala svojo pripoved Marija — se nisem zmenila za skupino. Pozneje pa je pritegnil mojo pozornost -prav mladenič, in to zaradi načina, kako je jedel, to je z nenavadno požrešnostjo, kot da bi že dolgo ne jedel.» Na vprašanje, kako se je Pasolini
vedel do fanta, je Marija dejala, da bi to težko ocenila, ker fant sploh ni govoril. «Pisatelj se je nepre-nehno pogovarjal z Bettijevo in moškim, nihče pa se ni zmenil za fanta. Zdi se mi, da fant sploh ni odprl ust, razen seveda zato, da bi jedel. Fant se mi je zdel nenasiten: spominjam se, da so Pasolini in ostala dva že pili kavo, ko se je fant še vedno ubadal z vilicami in nožem. Imela sem ga pred očmi več kot eno uro, morda uro in pol. Ko sva nekaj po 23. uri z možem odšla iz restavracije, so bili Pasolini in drugi še vedno pri mizi.»
Ženska ni več mislila na to srečanje do prejšnjega večera, ko je videla na časopisu Pelosijevo sliko. «Podobnost me je zelo presenetila ter sem se posvetovala z možem. Moj mož je tisti večer sedel nasproti meni in ni zato prav dobro videl fanta, kljub temu pa je tudi sam videl v sliki neko podobnost. Dolgo sem bila v dvomu, končno pa sem prejšnjo soboto sklenila, da se obrnem na sodnika, ki vodi preiskavo o umoru, in s katerim sem se sestala v ponedeljek.»
Priča je tudi povedala, da ne more'biti stoodstotno gotova, da je šlo za Pelosija, ki ga je videla Je na sliki, in da je zato zaprosila sodnika, da bi ga lahko videla. Vsekakor pa bi morala igralka Lau-
ra Betti vedeti, ali je bil fant, ki je tistega večera večerjal s Pasolinijem, zares Pelosi. Zato je sodnik sklenil, da bo igralko zaslišal. Ko bi se izkazalo, da je Pasolini zares poznal Pelosija že več mesecev pred tragično smrtjo, potem bi se morala seveda preiskava usmeriti v popolnoma novo smer.
Naraščajoča popularnost um predsednika ZDA
WASHINGTON, 12. — Medtem ko popularnost ameriškega predsednika Forda postopno pada, kot so pokazale zadnje ankete, po drugi strani rase priljubljenost njegove žene Betty, in to predvsem po zaslugi njenih nedavnih izjav o enakopravnosti med spoloma in o spolnih odnosih pred poroko. Prav zaradi te naraščajoče popularnosti so v Beli hiši mnenja, da bo morala imeti Betty Ford važno vlogo v kampanji za predsedniške volitve Anketa agencije Harris je pokazala, da 60 odstotkov Američanov soglaša s predsednikovo ženo, ko pravi, da bi se ne čudila, ko bi ilčerka imela «intimne odnose» pred
našla listek z zadevnim naslovom. V tovarni so jima potrdili, da je bil omenjeni avto res ukraden. Potem sta se karabinjerja še nekoliko zadržala v bližnjem baru, da bi izpopolnila spisek, a nato sta se vrnila do avta. Tedaj sta opazila tri osebe, ki so bile v notranjosti vozila «127». Zdelo se je — sta pozneje izjavila karabinjerja — da so te osebe skušale odstraniti volan in sedeže.
Ko sta se pribbžala avtomobilu, je iz neke bližnje stranske ceste pridrvel avto tipa «mini minor», katerega šofer je baje skušal opozoriti s hupo mladeniče, ki so bili v avtu «127». Ti so zapustili avto, skočili v «mini minor» ter se odpeljali z vso naglico naprej. Prav tedaj sta jima karabinjerja prišla nasproti ter ustavila svoje vozilo. Agent Zanon je z brzostrelko v ro ki stopil na cesto, toda moral je odskočiti, ker bi ga sicer «mini mi nor» podrl. Nekol ko pozneje se je avto s štirimi mladeniči zaletel \ drog cestne razsvetljave. Vsi šti rje so izkočiii iz vozila ter zbežali proti polju.
Tu verzija karabinjerskih agentov postaja nejasna. Oba sta izjavila, da sta slišala nekaj strelov. Zato je karabinjer Zanon najprej izstrelil dvakrat z brzostrelko na to pa spustil rafal. Karabinjer Scaramuzza je baje izstrelil trikrat iz svoje pištole. Trije mladeniči so bili . nepoškodovani ter.. so.. zginiji brez sledu, četrti pa je obležal v. mlaki krvi. šlo' je prav za 14Jet-nega Gerarda Biglia. Skušali so mu. pomagati, toda je umrl še preden so ga pripeljali , v bolnišnico.
Karabinjerski major Masi je izjavil,. da pri mladeniču niso našli nobenega orožja. Glede morebitnih tulcev strelnega orožja pa je častnik dejal, da se mu zdi. da so, našli tulec, ki baje ne pripada orožju ki ga uporablja policija.
Gerardo Biglio se je skupaj z družino priselil v Milan iz Cerignole pri Foggii. Oče je delal pri mestni čistoči v Milanu, dve njegovi sestri pa so se že poročili. Gerardo je še obiskoval šolo, toda brez vsakršnega uspeha. Spajdašil se je z raznimi mladimi prijatelji v bliž-' nji okolici. Učil se ni in domačih ni ubogal. Njegova mati,, ko je zvedela za tragično dečkovo smrt, je dejala, da ga je pokvarila družba. Deček se je ukvarjal skupaj svojimi sovrstniki s krajo- avtov.
odobritev prihodnje skupščine Unije Italijanov Istre in Reke. Ta bo zasnovana na novih delegatskih načelih v svojstvu združenja državljanov italijanske narodnosti, ki si bo zastavljala nalogo, da razvije specifične dejavnosti njihovega nadaljnjega kulturnega in družbenega razvoja v okviru socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov ter bo skrbela za pospešen razvoj stikov s svojim matičnim narodom in s tem še nadalje razvijala svojo važno vlogo E. KLARICH
KOPENHAGEN, 12. — Deset oseb, med njimi dva otroka, je sinoči umrlo v Kopenhagnu v požaru stanovanjske hiše V ljudski četrti Noer-rebro. Kakih 10 oseb so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, stanje nekaterih izmed njih pa je zelo zaskrbljujoče.
Vzroki požara še niso bili pojasnjeni, policija pa dopušča tudi možnost, da bi nekdo nameroma zanetil ogenj. Po mnenju nekaterih očividcev naj bi se požar vnel v kleti, nato pa naj bi se razširil na zgornja nadstropja. Nekateri od stanovalcev, ki jih je zajela panika, so poskočili skozi okna, ne da bi počakali na prihod gasilcev. Med žrtvami so tudi štirje jugoslovanski delavci, ki so delali v Kopenhagnu.
(Na sliki: reševalci s truplom eae izmed žrtev požara).
Na Reki obravnavajo osnutek statuta Italijanov v Jugoslaviji
REKA, 12. — Osnutek idejne platforme za izdelavo novega statuta Unije Italijanov Istre in Reke so danes obravnavali na skupni seji na Reki oblastni predsedništvi Zveze komunistov in Socialistične zveze. Gre v tem primeru za drugo verzijo dokumenta, potem ko so bili sprejeti nasveti družbeno - političnih organizacij ter skupnosti Italijanov, ki delujejo na istrskem in kvarnerskem področju. Osnutek so izpopolnili in tudi soglasno sprejeli na družbenopolitični ravni hrvatske in slovenske, republike.
Osnutek idejiie platforme za izde-
poroko. Celih 70 odstotkov anketi-'lavo statuta Unije Italijanov, ki je ranih pa soglaša z izjavami Betty bil danes sprejet, bo služil kot osno-Ford o enakopravnosti med spo- va za obdelavo dokončnega dokumen-loma.	ta, ki ga hodo predložili v dokončno
Mitterrand v Milanu
MILAN, 12. — Voditelj francoske socialistične stranke Francois Mitterrand je dopotoval danes v Milan, kjer se je udeležil predstavitve svoje, knjige «Samoupravni socializem», ki je bila pred kratkim prevedena v italijanščino. Na predstavitvi, na kateri sta bila navzoča tudi milanski župan Aniasi in Nello Mariani, se je zbralo veliko število časnikarjev, ki so postavili francoskemu političnemu predstavniku vrsto vprašanj, tako da1 se je predstavitev knjige spremenila v pravo tiskovno konferenco, mosta za ■ okrepitev bratstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.
Zunanji minister ČSSR o politiki neuvrščenosti
PRAGA, 12. — Češkoslovaški zunanji minister Bohuslav Chnoupek je na plenarni seji zveznega parlamenta podal obširno poročilo o češkoslovaški zunanji politiki, pri tem pa se je ustavil tudi ob vprašanju odnosov z državami v razvoju in z neuvrščenimi državami. Dejal je, da ČSSR razvija tesne odnose prijateljstva z državami tretjega sveta in državami v razvoju, katerih sodelovanje pri reševanju mednarodnih problemov je čedalje večje. ČSSR tudi podpira, kot je venomer podpirala, boj za nacionalno osvoboditev držav Azije, Afrike in Latinske Amerike.
Glede neuvrščenosti pa je Češkoslovaška mnenja, da predstavlja «dinamičen element mednarodne akcije proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, rasni diskriminaciji in nacionalnemu zatiranju, pa tudi obvezo za trajen mir in za popolno gospodarsko in politično o-samosvojitev».
DEBATA V POSLANSKI ZBORNICI
Minister Visentini ne odstopa od zahtevkov o davčni reformi
Nastop tajništva CISL proti vladnim naklepom
RIM, — Ko ■ je včeraj minister za finance-Višentini zaključil'v poslanski ; zbornici, debato o, mali davčni' 'reformi; je bilo jasno, da bo ta: morala . obravnavati okoli 90 ■ a-mandmajev iv tej zvezi. Tudi vlada je' predložila i svoje spreminjevalne popravke; ki so.-i jih že natisnili in izročili poslancem,’ ko se je danes popoldne začela- debata o posameznih členih predloženega zakona in zadevnih popravkih. < še včeraj 'je minister Visentini jx>-novno poudaril, da,bo odstopil, če ne bo-:sprejet vladni predlog.
Med raznimi členi predloženega zakona je najbolj .pomemben člen 31, ki zadeya razne ukrepe v prid osebja ministrstva ' za finance ; ter • podrejenih uradov. Ta člen 'pravi, da je treba : sprejeti v svrho neodložljivih nujnosti dela na teh uradih, tudi j v, zvezi:z,izvajanjem novih davčnih obveznosti,	ki.	jih	predvideva	davčna
reforma	ter	z	likvidacijo	zamrlih
davščin določene ukrepe. Ti ukrepi ngj bi omogočili, da osrednji in odvisni uradi ministrstva za finance n orejo dovoliti,	da' osebje opravlja
nadurno	delo	neupoštevajoč	sedanje
norme tudi glede individualnih omejitev ter omejitev glede stroškov, ki jih..predridev,* zakona. V tem smislu naj «bi bila .dovoljena zgornja meja 45 mesečnih nadur za ; posameznika, nekaterih primerih pa tudi do 60 ur.
, Novi osnutek zakona •.. predvideva določene plačne poviške' za nadure.
S l. junijem, letošnjega leta ter do prave.
30. junija 1977 naj bi osebju izplačali za vsako uro, ki presega normalni delovni umik, posebno doplačilo v višini 750, 700, 650 in 500 lir v zvezi s plačilnimi parametri, ki gredo od 100 do 190, od 213 'do 260, od 297 do 307 ter od 370 do '530. Doplačilo bo znašalo 500 lir za vodilno osebje. V tem okviru bodo ’ upoštevali tudi delovne ure pri. storitvah v korist zasebnikov in določenih ustanov pri podrejenih upravah ca" rine in neposrednih davščin, toda v primeru, da gre za storitve, ki jih predvidevajo že obstoječe norme o nadurnem delu. Po tem . zakonskem osnutku, naj bi bila vlada pooblaščena, da v razdobju od 1-septembra 1975 do 30. Junija 1977 izplača prizadetemu osebju v ta .namen 13 milijard in pol lir v prihodnjem letu ter. 6 milijard in 750“milijonov, v letu .1977. .
Proti ponovni, debati o tem vprašanju se, je izrazila 'danes konfederalno . tajništvo sindikalne organizacije CISL ob podpori prizadete sindikalne organizacije državnih uslužbencev. Tajništvo CISL je poslalo brzojavko predsedniku vlade Moni, podpredsedniku La Malfi ter raznim ministrom in načelnikom parlamentarnih skupin, v kateri. trdi, da vsebina člena 31 vladnega zakonskega osnutka razbija načela, ki so bila sprejeta s sindikalnimi sporazumi ter s tem ustvarja in krepi «džunglo plač», kar naj bi imelo negativne posledice na vseh področjih državne u'