α V Valjevo in Beograd Skupina ravnateljev in učiteljev naravoslovja slovenskih srednjih šol je na pobudo srbskih kolegov oktobra obiskala V aljevo in Beo- grad. S srbskimi kolegi smo si poleg ogleda nekaterih njihovih srednjih šol in Raziskovalne postaje Petnica predvsem izmenjali mnenja in izkušnje na področju dela z nadarjeno mladino. Kot učiteljica matematike, ki še vedno verjame v klasično Gaussovo krivuljo, ki na obeh koncih - zunaj dveh standardnih odklonov – predvideva od 2 do 3 % populacije, se namreč vse pogosteje spra- šujem, kako imamo Slovenci kar naenkrat skoraj 20 % nadarje- nih otrok in le malo manjši delež otrok s posebnimi potrebami. Zlasti me je zanimalo, kako z dijaki na desni strani omenjene krivulje delajo srbski kolegi. β Raziskovalna postaja Petnica Presenečeno, a res iskreno pohvalo in priznanje smo izrekli takoj prvi dan svojega obiska. V Petnici, 8 km iz Valjeva, so v nekdan- jem samostanu srbski zanesenjaki, mladi učitelji in študenti, že pred 30 leti postavili Raziskovalno postajo Petnica, ki naj bi pos- tala zbirališče za mlade ljudi z velikim zanimanjem za znanost. Postaja je bila prva res nevladna izobraževalna organizacija v nekdanji Jugoslaviji. Kljub vsem političnim pretresom v zad- njih treh desetletjih je ob podpori oblasti, univerz, industrije in Kako delajo z nadarjenimi dijaki v Srbiji? How they work with gifted students in Serbia? Branka Hrast Debenjak Gimnazija Tolmin α Matematika v šoli ∞ XXI. [2015] ∞ 92-96 093 drugim udeležencem ter objavijo v zbor- niku. Vsako leto je poleg drugih področjih objavljenih tudi nekaj raziskav z matema- tičnega področja. Na postaji je zaposlenih le nekaj predavateljev, večino dela prostovoljno opravijo njihovi nekdanji »petničarji«, danes priznani strokovnjaki z vsega sveta. [ S l i k a 2] Predavalnice in odlično opremljena knjiž- nica z domačo in tujo literaturo δ Izbira kandidatov in stroški izobraževanja Njihovo osnovno vodilo je, da samo nadar- jenost, brez dela in motivacije, ne pripelje do uspeha, zato je za izbiro ključno motivacijs- ko pismo, ki ga oceni petčlanska komisija. Za 1500 mest na leto prejmejo okrog 3500 pri- jav. Stroški pettedenskih dejavnosti z names- titvijo za srbske dijake so 150,00 evrov, za tujce 500,00 evrov, večini srbskih dijakov jih pokrijejo sponzorji. Pri izbiri skrbijo za po- zitivno diskriminacijo otrok iz revnih oko- lij. Prvo leto jih naučijo metod znanstveno- raziskovalnega dela in izvajajo manjše pro- jekte. Osip do konca leta je okrog 30-od- stotni. Večina preostalih udeležencev se prijavi še za eno leto, čeprav niso samodejno izbrani. V drugem letu morajo sami podati predlog konkretnega projekta in ga izvesti. velikim vložkom evropskih sredstev posta- la vrhunsko opremljen center za promocijo naravoslovnega izobraževanja. 50 000 udele- žencev in 6000 gostujočih znanstvenikov in predavateljev je v tem obdobju izvedlo skoraj 3000 taborov. [ S l i k a 1] Pogled na del raziskovalne postaje Pet- nica: laboratoriji v stavbi na levi in namestitveni objekt na desni γ Delo na Raziskovalni postaji Petnica Ponujajo veliko intenzivnih tečajev za štu- dente naravoslovnih fakultet, izobraževanja za učitelje naravoslovja, poletne šole za os- novnošolce in celoletne tečaje za srednješol- ce, tako iz Srbije kot iz tujine. Srednješolski tabori potekajo v obliki tedenskih tečajev celo leto. Njihov osnovni cilj je dijakom dati širino, kompleksnost in povezanost določene znanosti z drugimi znanostmi in mlade na- učiti kritično razmišljati. Poseben poudarek je na zaščiti avtorskih del in citiranju. Sredn- ješolski tečaji potekajo v obliki dveh tednov teoretičnega dela v jesenskem oz. zimskem obdobju, po katerem udeleženci doma snov dodatno raziščejo in pozneje v 2-tedenskem eksperimentalnem delu izvedejo določene eksperimente. Delo poteka vsak dan od 10. ure do polnoči. Zatem izdelajo raziskoval- no nalogo in jo v zadnjem tednu predstavijo 094 Kako delajo z nadarjenimi dijaki v Srbiji? Raziskovalna postaja jim priskrbi ustreznega mentorja. Med udeleženci je poleg srbskih dijakov veliko Madžarov, Angležev, Italija- nov in zlasti dijakov iz nekdanjih jugoslo- vanskih republik, med katerimi pa skorajda ni Slovencev. Predavanja so v srbskem ali angleškem jeziku. ε Izkušnje pri delu z nadarjeno mladino Predvsem poudarjajo, da pri njih »zacveti- jo« dijaki, ki so zaradi svoje nadarjenosti v svoji šoli pogosto odrinjeni, šikanirani in zasmehovani. V Petnici pa spoznajo, da je njim podobnih vrstnikov veliko. Za svoje delo ne prejmejo nikakršnih formalnih po- trdil ali diplom, od njih se pričakuje pred- vsem intenzivno delo. To potrjuje tudi izjava udeleženke intenzivnega tečaja biokemije, ki je potekal med našim obiskom. Študentka farmacije iz Beograda je na vprašanje, ali ni udeležba na tečaju zanjo zelo draga, prepros- to odgovorila: »Izbira med tednom počitnic v Grčiji in tednom intenzivnega dela v Petni- ci je bila lahka.« [ S l i k a 3] Pogled na steno v matematični učilnici Gimnazije Valjevo Prvi del obiska v Valjevu smo sklenili z ogledom valjevske gimnazije in nekaterih tehničnih šol v mestu. Med njimi so nam v ušesih odzvanjale besede ravnatelja zdravst- vene šole – v zadnjem času je podpisal že več sto prevodov spričeval v angleščino. Beg možganov iz Srbije je velik problem. η Matematična gimnazija v Beogradu Obisk smo končali v Beogradu – na matema- tični gimnaziji. Ustanovljena je bila leta 1966 po zgledu matematične šole Kolmogorov iz Moskve. Častitljiva zgradba v centru mesta ni le prostor, v katerem deluje matematična gimnazija. Srbska zakonodaja namreč šolam omogoča, da na gimnazijah izvajajo tudi intenzivni pouk zadnjih dveh razredov os- novnih šol. Tako kot na valjevski gimnaziji tudi na Matematični gimnaziji v Beogradu izvajajo pouk v dveh oddelkih zadnjih dveh razredov osnovnih šol. Vanj izberejo 50 ma- tematično najbolj nadarjenih osnovnošolcev iz celega Beograda. Večina med njimi nadal- juje šolanje na njihovi matematični gimnaziji – za 100 mest v petih gimnazijskih oddelkih namreč letno kandidira okrog 300 učencev. Kriteriji izbire so sprejemni izpit in predhod- ni dosežki učencev. Na šoli je skupno 500 dijakov, ki jih po- učuje 100 učiteljev, skoraj polovica med nji- mi jih za določeno število ur prihaja na šolo z univerze in znanstvenih inštitucij. Najšte- vilčnejši so učitelji matematike – med 38 učitelji je kar 20 doktorjev znanosti. Tolikš- no število učiteljev je razumljivo, saj imajo dijaki tedensko kar osem ur matematike. Po besedah ravnatelja v tem času ne predavajo snovi zunaj učnega načrta, ampak zelo raz- 095 širjeno obdelajo učno snov gimnazijskega programa. Poleg matematike dajejo poseben poudarek tudi fiziki in računalništvu. [ S l i k a 5] Še en utrinek iz valjevske matematične učilnice Zanimivost, ki je pritegnila našo pozor- nost, je tudi delo z najmlajšimi – že 20 let vsak konec tedna organizirajo pripravljalne tečaje za otroke med 4. in 15. letom staros- ti zato, da bi prepoznali in razvijali talente v zgodnji starosti. Novost od leta 2012 je po- letni matematični tabor »Kliker«, na katerem povezujejo matematiko in šport zato, da otroci uživajo in razvijajo svoje fizične in umske sposobnosti. θ Za konec V Sloveniji smo zadnja leta veliko časa in energije namenili delu z nadarjenimi – take dijake identificiramo in evidentiramo, ko pa postopek končamo, pogosto ne vemo, kako naprej. Srbski pristop je drugačen – ne poz- [ S l i k a 4] Skenirano navodilo in prvi dve nalogi sprejemnega izpita (Vir: Mathematical Grammar School, The school with the high national distinction status) 096 Kako delajo z nadarjenimi dijaki v Srbiji? najo formalnih postopkov, ampak nadarjene in motivirane mlade povabijo. Taki se pova- bilom odzovejo, nemotivirani in nedelavni pač ne. Katera pot je torej prava? Glede na vse, kar smo v zadnjih dveh desetletjih v šoli poskusili, in glede na vse, kar so dijaki in starši pogosto poskusili izsiliti, najpogosteje zaradi pridobitve Zoisove štipendije, je tež- ko soditi. Država pač mora nekako izbra- ti, kdo si zaradi svoje nadarjenosti zasluži posebno podporo. A tako kot mnogi drugi učitelji sem tudi sama imela opravka z dijaki, nedelavnimi in nezainteresiranimi, ki so šti- pendijo pridobili le na podlagi inteligenčnih testov in jo do zadnje zaostritve zakonodaje skorajda niso mogli izgubiti. Prepričana sem, da si nadarjeni dijaki res zaslužijo posebno pozornost, težko pa verjamem, da je res pot- reben tolikšen formalizem. Šola in učitelji potrebujemo predvsem dovolj podpore, da bomo vse, kar smo in znamo dobrega početi s cvetom naše mladine, počeli še naprej. [ S l i k a 6] Eden od Petniških laboratorijev.