tp ,C/r°' ,1iP" »s* (V cA • s> $ ^ ? ? Št. 34 (14.430) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 4. FEBRUARJA 1993 Gradimo Jmpaj. RIM / OCCHETTOVA POBUDA NAJBRŽ NE BO OBRODILA SADOV Amotova vlada bo verjetno premostila nezaupnico Razprava bi morala spodbuditi vsaj proces prenavljanja RIM - Razen nepredvidljivih presenečenj bo vlada, ki ji predseduje Giuliano Amato, prebrodila Ceri nezaupnice v poslanski zbornici. Toda razprava na osnovi nezaupnice, ki jo je predložila DSL, bi morda lahko bila izhodišče za nekoliko drugačno perspektivo. Marsikaj bo odvisno od replike predsednika vlade, marsikaj pa tudi od izida socialistične nacionalne skupščine, ki je sklicana za prihodnji teden. In morda bi se lahko ob razpravi o nezaupnici v senatu izoblikovali drugačni pogoji, ki niso prišli v poštev v razpravi v poslanski zbornici, ker se je vlada zavzela, da bi bila razprava o nezaupnici na dnevnem redu Cimprej. Achille Occhetto, ki je orisal smisel predloga o nezaupnici, je prispel v poslansko zbornico malo pred 12. uro. Skoraj istočasno je v vladne klopi sedel tudi premier Amato. Novinarske tribune so bile polne in tudi zasedba v zbornici ni bila slaba, Čeprav je bilo opaziti tudi praznine. Nekateri politični tajniki so bili prisotni, drugi (socialist Bettino Craxi, demokristjan Mino Mar-tinazzoli, republikanec Giorgio La Malfa, lider Severne lige Umberto Rossi) so zadolžili načelnike poslanskih skupin. Occhetto, ki se je zaklepetal ob vhodu v dvorano in katerega je predsednik Napolitano povabil k mikrofonu nekoliko zbadljivo, Ceš "dvorana vas napeto Vojmir Tavčar Predsednik vlade Amato med včerajšnjo razpravo pričakuje”, je v svoji utemeljitvi nezaupnice obsodil vladno delo, ni pa osebno napadel premiera. Cenil je njegovo odsotnost na zadnji seji socialističnega tajništva, vendar je zahteval, naj gre še dlje in obsodil Craxijev poskus, da bi pripisal pucisticne naklepe sodnikom, ki razk-rinkujejo podkupninsko afero. Vodja stranke hrasta je postavil v ospredje svojega izvajanja predvsem moralno vprašanje in gospodarsko politiko. Ob tem vprašanju je Amatu očital, da govori o reformizmu, vodi pa v bistvu liberalistično po-liitko. Potreben je preok-ret, je menil Occhetto, in nakazal pogoje, pod katerimi bi njegova stranka sodelovala v vladi: zaščita kupne moCi pokojnin za vse leto, vrnitev večjega davčnega odliva odvisnim delavcem, takojšnje naložbe v tehnološke inovacije in načrte za industrializacijo. V bistvu, meni Oc- NEW YORK / V ČETRTEK MORDA ZASEDANJE Zadnji poskusi v Združenih narodih za dosego sporazuma Vodji bosanskih Srbov Karadžiču so Američani dali vizum, da bo lahko sodeloval na razpravi o BiH v New Yorku NEW YORK, ZAGREB, SARAJEVO - Z velikimi zapleti, predvsem zaradi prihoda predstavnika bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, se na sedežu Združenih narodov v New Yorku zbirajo predstavniki sprtih strani iz nekdanje Jugoslavije, da bi v Združenih državah nadaljevali mirovna pogajanja. Danes naj bi se namreč začela posvetovalna seja Varnostnega sveta o mirovnem naCrtu za Bosno in Hercegovino. Radovanu Karadžiču so ameriške oblasti sicer odobrile vizo, Čeprav z omejitvijo gibanja v krogu 40 kilometrov okrog Palače narodov in s pripombo tiskovnega predstavnika Richarda Bou-cherja, »da viza ne bo vplivala na morebitno privedbo KaradžiCa pred sodišče za vojne zločine, ko bo takšno sodišče obstajalo.« Karadžičev prihod v Združene države ni bil vprašljiv zaradi vize, ampak zaradi nepripravlje- nosti več evropskih držav, da bi letalu z voditeljem bosanskih Srbov dovolile prelet nad svojim ozemljem. Nova ameriška administracija je pravzaprav povzročila najveC zapletov v mirovnih pogajanjih, kot si jih zamišljata posrednika ES in OZN. Vlada Billa Clintona ni soglašala že s preselitvijo iz Ženeve v New York, Ceš da »je mirovni naCrt Cyrusa Van-cea in lorda Owna še najbolj podoben nagradi za etnično CišCenje«, kot so v minulih dneh ocenjevali številni Clintonovi predstavniki. Američani se sprašujejo, kako bi lahko kdorkoli sploh uresničil takšno razdelitev Bosne in Hercegovine, s katero ne soglašajo ne bosanski Srbi, predvsem pa ne Muslimani. Medtem ko se štiri stalne Članice Varnostnega sveta ZN, Francija, Velika Britanija, Rusija in Kitajska, strinjajo z mirovnim načrtom Vancea in Ow- na, deset začasnih Članic najvišjega telesa OZN Čaka na ameriško odločitev. Mirovna posrednika sta zato v sredo predvsem prepričevala tiste, ki še niso na njuni strani, hkrati pa sta večkrat kritizirala administracijo Billa Clintona. Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je v sredo obiskal Zagreb in Sarajevo, kjer se je odločno zavzel za uresničitev mirovnega načrta posrednikov ES in OZN. »Hrvaška svojih zasedenih ozemelj ne bo skušala pridobiti nazaj s silo, temveč s pomočjo mirovnih sil ZN. To tudi pomeni, da bo Zagreb pristal na podaljšanje mandata Unproforju, ki se izteče konec februarja,« je v Zagrebu izjavil skupini italijanskih novinarjev dr. Ivo Sanader, namestnik hrvaškega ministra za zunanje zadeve, ki je tudi menil, da je treba v celoti spoštovati Vanceov naCrt. (Agencije in G. M.) chetto, samo klestenje izdatkov ne bo zmanjšalo državnega pri-mankljaja, perspektivne bodo naložbe v delo in proizvodnjo. Potem ko je navedel postopek, po katerem bi lahko nastala nova vlada, je Occhetto končal s pozivom demokratičnim katolikom, naj se zavzamejo za novo poglavje v italijanski politiki, s pozivom socialistom, naj prenovijo svoje vodstvo, s pozivom "opozicijski levici”*, naj se ne zado-voli s pozicijsko rento, ki je sad zgolj kritike, republikance pa povabil k dialogu o gospodarskem programu. Pri dialogu na levi pa se morda nekaj premika. Vzporedno z začetkom razprave o nezaupnici je imel precejšen odmev poziv "vladne levice” (organizacije, ki združuje predvsem reformiste DSL in Martellijeve somišljenike v PSI) k naporom za enotno nastopanje levice, načelnik socialistične poslanske skupine Giusy La Ganga pa je predsedniku te skupine Gerardu Chia-romonteju izrazil željo, naj bi ga v prihodnje vabili na seje, "ker se mora pozitivna izkušnja vladne levice razširiti”. Glasovanje o nezaupnici vladi najbrž ne bi smelo biti nevarno, Čeprav lahko raCuna v poslanski zbornici samo na 19 glasov večine. Morda pa razprava ne bo zaman, Ce bo spodbudila proces prenavljanja in preseganja sedanjega globoko kriznega stanja. Še sodna obvestila za Craxija in druge politike MILAN - Milanski sodniki so včeraj poslali nadaljnja štiri sodna obvestila vidnim italijanskim politikom v okviru preiskav o podkupninah. Naslovili so jih političnemu tajniku PSI Bettinu Craxiju, bivšemu upravnemu tajniku PSI Giorgiu Gan-giju, bivšemu milanskemu socialističnemu županu Paolu Pilitteriju in upravnemu tajniku KD Severinu Citari-stiju. Za Craxija je to že Četrto sodno obvestilo, za Pilit-terija drago, za Ci-taristija celo osmo, za Gangija pa prvo. Kaže, da je treba nova sodna obvestila povezati z izjavami, ki jih je prejšnjo nedeljo v teku deseturnega zasliševanja dal sodnikom bivši elan upravnega sveta elektriške dražbe ENEL Vale-rio Bitteto. Slednji naj bi priznal, da je bil na to mesto imenovan s podporo PSI in da je potem priskrbel več milijard lir za socialistične blagajne. DEKLARACIJA PROTI ZDA Skupnost pričakuje sodelovanje BRUSELJ - Evropska dvanajsterica je včeraj uradno objavila novico o povračilnih ukrepih nove ameriške administracije na področju trgovine, ki bodo prizadeli zlasti evropske jeklarne in telekomunikacije ter njeno kompetitivnost na evropskem trgu. Ministri za trgovino držav Evropske skupnosti so vCeraj na zasedanju v Bruslju soglasno sprejeli deklaracijo, ki jo je predlagal evropski komisar za zunanjo trgovino Leon Brittan. V deklaraciji obsojajo ukrepe ameriške administracije. V ta namen so na zasedanje povabili komisijo, ki naj bi 11. februarja vzpostavila uradne stike z novo ameriško administracijo in jo seznanila z odločnim stališčem skupnosti o nesprejemljivosti ameriških ukrepov. Dvanajsterica upa, da bo Clintonova administracija bolj kooperativna vsaj glede povračilnih ukrepov na področju jeklarstva, ki nepo- sredno prizadevajo sedem evropskih držav. Predstavnik Evropske skupnosti, odgovoren za področje gospodarstva, Henning Christophersen je med drugi opozoril, da so vzrok za nastalo krizo znotraj skupnosti razlike med evropskimi in ameriškimi obrestnimi merami. Reševanje nastalih težav vidi Christophersen prav v postopnem izenačevanju obrestnih mer na obeh straneh Atlantika in v skupnem usklajenem nastopu evropskih vlad proti špekulantom, ki ne zasledujejo političnih ciljev, temveč poskušajo v kar se da kratkem Času povečati svoje dobičke. Nemški kancler Kohl pa je izjavil, da so monetarni pretresi znotraj Evropske skupnosti lahko tudi posledica političnega delovanja, ki naj bi načrtno onemogočalo predvideno evropsko denarno unijo, destabiliziralo sistem evropskih valutnih razmerij in pomagalo dolarju ponovno osvojiti prvo mesto na svetovnih denarnih trgih. Tako Evropejci kakor tudi Američani pa za evropske denarne pretrese obtožujejo predvsem nemško Bundesbank. Medtem pa strokovnjaki evropske komisije natančno proučujejo ameriško protekcionistično zakonodajo, kar seveda še ne pomeni tihe napovedi evropskih povračilnih ukrepov, paC pa iskanje vzrokov za zadnje odločitve ameriške administracije, ki med drugim omejujejo tudi uvoz jekla. (Ansa) POŽAR / NA TRŽAŠKEM KRASU Ognjeni sij zažarel skoraj od Opčin tja do Proseka TRST - Gasilci na tržaškem območju so bili sinoCi zasuti s telefonskimi pozivi: požar, ki je izbruhnil okrog svetišča na Vejni, se je namreč zaradi vetra in dolgega sušnega obdobja zaCel bliskovito širiti tako proti Opčinam kot proti naselju S. Naza-rio in Furlanski cesti. Najprej so posegli gasilci z Opčin, ki pa sami niso bili kos ognjenim zubljem. Zato so jim priskočili na pomoC kolegi iz Starega pristanišča ter iz osrednje centrale, angažirali so gozdne čuvaje, prišli so prostovoljci. Prvi klic na pomoC je prišel nekaj po 18. uri, na gasilsko postajo na Opčinah. Takoj jim je bilo jasno, da požara sami ne bodo mogli ukrotiti, saj je zajel že kilometer široko gozdnato področje. S svojimi vozili so prišli še iz ostalih tržaških postaj s številnimi cisternami, zaposlenega pa je bila približno polovica osebja, na katerega se v takih primerih lahko računa (vsega skupaj je v posameznih turnusih podnevi okrog 50 ljudi). Kljub vsemu prizadevanju pa se je ogenj nezadržno širil proti Opčinam, navzdol proti Furlanski cesti, ki so jo morali za promet zapreti od svetilnika do Kontovela, proti Proseku, tako da je nebo nad Trstom žarelo v širokem loku. V poznih večernih urah je še vedno gorelo. Na gasilski postaji na Opčinah so nam povedali, da je pred njimi težavna noC, v kateri ne bodo zatisnili očesa: računajo, da bodo požar ukrotili šele danes. Seveda so najprej poskrbeli, da zavarujejo stanovanjska poslopja, proti katerim so se zublji širili. Niso jih neposredno ogrožali, vendar je skupaj z gasilci in ostalimi verjetno še marsikdo prebedel vso noC. Res je sicer, da sta veter in suša opravila svoje, vendar obstaja sum, da je bil požar podtaknjen. Nekateri namreč pravijo, da ni zagorelo na enem samem kraju. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Podkupovanja: odstopil rimski občinski svet Rimski občinski svet je včeraj odstopil pod udarci podkupnin. Župan Carraro je sprejel odločitev z »globokim obžalovanjem. V noči na sredo je v bližini Milana poskusil samomor načelnik republikanske svetovalske skupine v deželnem svetu Lombardije Antonio Savoia. Rešili so ga karabinjerji. stran 4. Nova knjiga o istrski ljudski glasbi V Devinu so predstavili knjigo Daria Marušiča o istrski ljudski pesmi. Predstavitev sta priredila Slovenski klub in kulturni krožek Istria. stran 4. Kriminal: Dežela zahteva poseg vlade Dežela Furlanija-Julijska krajina zahteva naj rimska vlada dločno poseže za zajezitev organiziranega kriminala v deželni stvarnosti. O tem je včeraj razpravljala deželna skupščina. stran 5., Tržaški Lloyd: Finmare izročil ustanovi IRI načrt Družba Finmare je včeraj predstavila ustanovi IRI načrt o preosnovi italijanskega javnega brodarstva. Od tega načrta je v mnogočem odvisna bodočnost Tržaškega Uoyda, ki naj bi ga - po nekaterih vesteh -hoteli združiti s plovno društvo Italia. V petek bo o tem razpravljala vlada. stran 6. Dolga in trnova pot ženske emancipacije Velika Britanija se po 75 letih s konferencami in razstavami spominja sprejetja volilne pravice tudi za ženske, ki je bila rezultat dolgega in trpečega boja. stran 16. V Los Angelesu se bojijo novih hujših neredov Los Angeles zadržuje dih zaradi novega procesa proti štirim belopoltim policistom, ki so obtoženi, da so z neobičajno surovostjo pretepli temnopoltega avtomobilista Rodneyja Kinga. Premila kazen bi lahko sprožila še hujše nerede, kot med lanskim aprilskim uporom. stran 16. Spreminjanje zemljevida Evrope Fundacija Heineken iz Amsterdama ugotavlja, da bodo nacionalne države sčasoma izginile. Slovenija naj bi postala del Norika. Novo Evropo naj bi sestavljalo 75 avtonomnih držav. • «»e«e«»«iiiiB«eeeeee»Bii«»»eee«eee»eii»*«e«««e*eB«e stran 12 Kršenje embarga na Donavi Romunske in bolgarske oblasti so nemočne pri nadzorovanju in uresničevanju embarga proti ZRJ. stran 13 NOVICE V Južni Afriki še vedno nemiri JOHANNESBURG - V Južni Afriki se nadaljujejo spopadi med taksisti in policijo. Cmopolti taksisti, ki peljejo s svojimi mi-nibusi delavce iz satelitskih naselij v mesto na delo, zahtevajo povračilo visokih glob, ki so jim jih oblasti naprtile v zadnjih Časih. Neredi so doslej terjali nekaj mrtvih in večje Število ranjenih. Tečaj lire stabilen po včerajšjem znižanju eskomptne mere RIM - Potem ko se je včeraj Banca dltalia odločila za znižanje uradne eskompne mere za pol točke (z dosedanjih 12 na 11, 5), je položaj lire dejansko ostal nespremenjen: dolar je tako veljal 1536-37 (prej so ga zamenjavah po 1528,86), nemška marka po 933-934 (prej 930,25). Po mnenju operaterjev se je lira dobro držala na ameriških valutnih tržiščih, edinih, ki so bila zvečer odprta Z včerajšnjo odločitvijo Bance dltalia se je dejansko obnovilo stanje, ki je veljalo novembra leta 1991, ko je eskomptna mera prav tako znašala 11, 5. 2e mesec kasneje se je povišala na 12, julija lani pa se je povzpela na 13 ter septembra dosegla celo 15. Nižati se je spet začela oktobra lani (14), novembra je znašala 13, decembra pa 12. Benazir Buto rodila hčerko LONDON - 39-letna voditeljica pakistanske opozicije, Benazir Buto, je včeraj v Londonu s carskim rezom rodila hčerko. »Mamica in hči se dobro počutita,« so po porodu sporočih iz bolnišnice. Butova ima že enega sina in dve hčerki. (Ansa) Zaostrovanje embarga STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je včeraj zagrozila, da bo izključila nacionalne delegacije držav članic ah posebnih gostij, če se bo izkazalo, da te države ne spoštujejo embarga prah Srbiji in Cmi gori. parlamentarna skupščina je hkrati zahtevala, naj ministrski svet nemudoma ustanovi institucije, ki bi varovale človekove pravice v državah, ki niso članice Sveta Evrope, so pa članice Kevsa. Te prehodne ustanove, ki naj bi delovale dve do pet lezt, bi bile zavezujoče za države, ki želijo uživati status gostij. Obenem pa naj bi bile odprte do drugih držav, ki niso članice, bi pa to želele poštah. (Afp) Nesreča tovornega letala MARIETTA - Blizu vojaškega letališča pri Marieth (ZDA) je strmoglavilo transportno letalo C-130. Ko je pristajalo, je zadelo v eno izmed zgradb na letališču. Število morebitnih žrtev ni znano. Letalo C-130 uporablja vojska za prevoz vojakov in opreme. (Afp) Kompjuterski vifus: prve aretacije v Veliki Britaniji LONDON - Prvič v britanski zgodovini je policija aretirala v Manchestru in v grofijah Staffordshire, Devon in Cormvall skupino ljudi, ki je »za Salo« z elektronskimi virusi okužila številne kompjuterje. Do okužbe je prišlo po božiču, ko je skupini uspelo viruse razširiti preko kompjuter-skih central. Britanska policija se je odločila, da bo ta pojav strla z železno roko, saj povzroča ogromno gmotno škodo. Pomilostitev ob državnem prazniku TEHERAN - Iranski verski voditelj'Ajatolah Ham-nei je ob 14- obletnici iranske islamske revolucije pomuloshl 619 zapornikov, je sporočila iranska televizija. Pomislostitev je iranskemu voditelju predlagal vodja iranskega vrhovnega sodišča Modam-mad Jazdi. (Reuter) Francois Mitterrand za »dan proti antisemitizmu« PARIZ - Francoski predsednik Francois Motterand je včeraj sklenil, da bo 16. julij, ko poteka obletnica, ko so v Parizu izvedli masovne prohsemitske aretacije (leta 1942), postal »vsedržavni dan, v katerem se bodo spominjali rasnega in prohsemitskega preganjanja.« Dekret, ki ga je podpisal Miterand, pravi, da bodo v Franciji odslej imeli vsedržavni dan v spomin na žrtve rasnega in prohsemitskega preganjanja, do katerega je prišlo pod tako imenovano »vlado francoske države»med leh 1940-1944, torej pod vichy-sjevskim kolaboracionističnim režimom marešala Petaina. Na dirkališču, kjer je julija 1942 prišlo do aretacij, pa bodo postavili spomenik. Prejšnje dni so v Franciji izbruhnile polemike, potem ko je Mitterand položil venec na grob marešala Petaina, heroja prve svetovne vojne. Aretacije na dirkališču so opravili, da bi se prikupili nacistom: več kot 13 hsoč Zidov, med katerimi je bilo več kot 4 hsoč otrok, je nekaj dni ostalo zaprtih na dirkališču, predno so jih izročili Nemcem, ki so jih odpeljali v smrt v koncentracijska taborišča. jjp 11 j JI ie ■i g # U lig, la S SOSEDI / SESTANEK PETERLE-ŠKRABALO Zunanja ministra sta otoplila odnose V štirinajstih dneh naj bi se sestali vladi obeh držav OTOCEC - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Lojze Peterle in Zdenko Skrabalo sta se sinoči sestala na Otočcu in nadrobno pretehtala celotno paleto medsebojnih odnosov. Razgovor se je razvil v prenovljenem sproščenem ozračju: očitno so pri tem svojo vlogo odigrali težaven hrvaški položaj, grožnje z možnim embargom in pritisk mednarodnih krogov. V takem položaju pa je Slovenija logični zaveznik, edino okno v svet. Obmejni spor o Sveti gori sta že pred dnevi rešila obrambna ministra SuSak in Janša. Seznam nerazrešenih vprašanj pa je Se vedno zelo dolg: meje, ceste, gospodarski odnosi, vikendi, državljanstva, manjšini, begunci, odnosi s tretjimi državami, če naštejemo samo nekatere. Na tiskovni konferenci sta ministra pogovore ocenila kot preobrat pri reševanju medsebojnih odnosov. Izdelala sta presenetljivo operativen načrt: v roku 14 dni naj bi se sestali obe vladi na plenarnem zasedanju. Se pred tem pa se bodo srečali ministri za gospodarstvo, za notranje zadeve, za obrambo in promet ter ekspertna skupina za mejo. Ministra sta sporočila, da se bosta obe strani »vzdržali vseh dejanj, ki bi lahko poslabšali odno- se«. Prenehali naj bi torej z nepotrebnimi incidenh in se lotili hitrega reševanja vseh spornih vprašanj. Odprta je meja na morju, čeprav je tudi res, da ni več nih sledu o provokacijah. Predvsem so odprte ceste. Za Hrvaško je življenjskega pomena avtocesta iz Maribora proti Zagrebu; za Slovenijo je ta cesta kvečjemu obrobna, v resnici pa je ne zanima. Odnos do manjšin je izredno zapleten, saj vključuje odnose z Italijo. Predvsem pa je povsem odprto polje gospodarskih stikov, ki zanimajo tudi Slovenijo, saj je hrvaški trg izredno pomemben ostanek nekdanjega južnega trga, na katerem je Slo- Zaplenili 500 kilogramov kokaina VALENCIA - Španska policija je priprla dve osebi in zaplenila več kot 500 kilogramov kokaina. Mamilo je bilo skrito v buldožerju, ki tehta več kot 60 ton in so ga izkrcali z ladje, ki je plula pod panamsko zastavo. (Afp) KP spet lahko deluje MOSKVA - Beloruski parlament je včeraj razveljavil prepoved, ki je potisnila v ilegalo dejavnost komunistične partije Belorusije. Njeno dejavnost so prepovedali avgusta 1991. Vendar je beloruski parlament znova potrdil odločitev, ki jo je sprejel 10. decembra 1991 , da je zaplenjeno partijsko premoženje. _____________(Alp) venija gradila svoj gospodarski sistem. Včerajšnji sestanek je bil tudi priprava na bližnji sestanek obeh vlad, ki bo v Sloveniji, do takrat pa bi morali dozoreh tudi nekateri zelo konkretni predlogi glede meja, gospodarskih odnosov in nekaterih drugih vprašanj. (Bogo Samsa) Kmalu bankovec za milijon dinarjev BEOGRAD - Predstavnik narodne banke je sporpčil, da bo država verjetno v kratkem dobila bankovec za milijon jugoslovanskih dinarjev. Država se spopada s hiperinflacijo. Za 5.000 dinarjev si lahko trenutno v ZRJ kupite časopis in zavojček cigaret. 17. decembra je narodna banka dala v obtok bankovec za 10.000 dinarjev, 20. januarja pa bankovec za 50.000 dinarjev. Direktor trezorja narodne banke Vojo Tomič je sporočil, da bodo zaradi inflacije kma-li natisnili bankovce za pol milijona in milijon dinarjev. (Reuter) KOMENTAR Kje so doma tujci Tone Hočevar V središču britanske prestolnice, ki je bila nekoč prestolnica imperija, komajda srečate Evropejca, če tem »Evropejcem« (belcem) pozorneje prisluhnete, pa ugotovite, da je med njimi komajda kakšen Anglež. Kolonialna stoletja so očitno opravila svoje, desetletja, ko so Britanci potrebovali ceneno delovno silo, pa svoje dodala. Velike evropske prestolnice in industrijska središča spreminjajo videz, ulice dobivajo drugačen utrip, tradicionalna kultura se umika nekakšni mešanici vseh vetrov in svetov, jezikov in barv. Kar je tradicionalnega, staroselskega, v nacionalnem in kulturnem pomenu konzervativnega, ostaja v rezidencialnih Četrtih bogatih ali v predmestnih vrstnih hišicah manj bogatih ah vsaj manj revnih. Iz središč, ki so zmeraj dajala podobo in so bila nekakšna izložba, ogledalo vse dežele, se staro, staroselsko, tradicionalno umika, kot se je svojCas bela Amerika izogibala krajev okrog Črnskih getov. Evropa pa ni Amerika, ki je bila sama kolonija, Američani pa priseljenci in v začetku tujci. Evropa se mora ah se bo morala z resničnostjo novih urbanih konglomeratov kultur in barv soočiti, Čeprav nam bržkone ni Cisto jasno, kako se bomo, staroselci, tega lotih in kakšni utegnejo biti izidi. Avstrijski narodnjak Haider se je problema, ki v Avstriji še zdaleč ni tako zelo pereč kot na evropskem zahodu, lotil z referendumom. Optimisti iz njegovih vrst, tisti, ki zmeraj vidijo kozarec vsaj na pol poln, so prepričani, da je Haider zmagal, trezni ocenjevalci, da je doživel poraz. 400 tisoč podpisov nestrpnežev je veliko ljudi, ki bi se radi otresli prišlekov in pritepencev, ki so pribežali zaradi vojne ah iskali delo, pa še drugorodnih staroselcev povrhu. Haider jo je razmeroma slabo odnesel, ker so se avstrijski državljani, vsaj zdi se tako, overili, da tujcev, ki so jih sami povabili, ko so jih potrebovali za umazana dela, ah pa sami pustih vstopiti, ker se jim je tako tedaj zdelo prikladno, ne moreš nagnati, Čeravno marsikateri Avstrijec, ki ni dal podpisa Haiderju, gotovo trezno razmišlja o tem, da je treba zaplete s poplavo tujcev nekako urediti. Drugod po Evropi, tam kjer je veliko več tujcev kot v Avstriji, in kjer se spreminjajo podobe mest, še niso imeli baiderjevskih referendumov. Tudi v Sloveniji ne, ki se je navzela balkanskih manir in nesrtpnosti, in kjer bi Haider morda dobil več glasov kot na Avstrijskem. POGLED . -|—^a, kot čudna gospo-ldarska šaloigra se J___Zmora zunanjim opa- zovalcem zdeti naše podalpsko dogajanje z naslovom Razvojni sldad zdravi podjetja. V resnici je za prizadete delavce to hudo tragična zgodba. Kritikov ne manjka; da pa bi se izognili najbolj nesrečni mogoči usodi, bi kazalo o projektu znova razmisliti in dogajanje preusmeriti. Stotnija podjetij, ki se je predala v lastninsko naročje Razvojnega sklada, se odlikuje po dobri zastopanosti tistih otrok naše gospodarske sirotišnice, ki jih še lastna mati ne mara več. To so podjetja, zrela za stečaj; če si jih upajo sanirati, naj jih kar upniki sami. Drugače pa je umestneje za pomoč uporabiti1 socialno mrežo. Zagnano pa naj sklad deluje v podjetjih, ki imajo možnost, da »splavajo«. V tistih, ki so jih ob solidni proizvodnji v komo prezadolženosti (saj to je prevladujoča epidemija med bolniki sklada) »pogreznili« udarci, kot so negospodarski (politični) riziki, neplačane obveznosti drugih držav (od Iraka do Srbije), razsulo jugotrga in zaplemba našega premoženja in denarja v južnih republikah. Poleg neznosnih obresti in nezaščite-nosti upnikpv so to nekateri vzroki, ki so mnoga dokaj solidna podjetja napol zadušili. Ce jim damo nekaj časa in pomoč, da zadihajo, so sposobna znova samostojno zaplavati k bregu uspešnega poslovanja in zdravega razvoja. Prav njim se mora Kranjski komedijanti ■ razvojni sklad najbolj posvetiti. Seveda je koristna pomoč v obliki prevzema bremena odvečnih delavcev in plačil stroškov njihove prekvalifikacije ali samozaposlovanja. Ampak to je stvar socialne mreže, ne pa sklada. Ta naj kot pooblaščenec države in lastnik vleče predvsem druge poteze, najprej pa naj omogoči odkup teh podjetij, ne pa da le odlaša z njihovo prodajo. Zaposleni, del strokovnjakov in menedžerji - »insiderji«, ki imajo nekaj podjetniške žilice, se s podjetjem močno identificirajo in so pripravljeni tvegati (tudi s Tone Krašovec hipoteko na lastnih nepremičninah), so prvi, ki bi jim sklad moral omogočiti potrebna dolgoročna posojila doma ali v tujini (tudi z jamstvom države). Ce to politično »ni dovoljeno«, javnosti to povejmo. Novi lastniki bodo že sami poskrbeli za lepšo prihodnost svojih podjetij, svojih žepov in za varnost svojega premoženja. Upniki jim bodo lahko pomagali s podaljšanjem in delnim odpisom posojil ali z njihovim preoblikovanjem v delnice, ki jih zagnani podjetneži kasneje lahko tudi odkupijo. Sklad lahko pomaga s financiranjem ustreznih sanacijskih in privatizacij- skiih elaboratov (v dogovorih z domačimi in tujimi svetovalnimi in finančnimi hišami) in s finaci-ranjem kakšnega »lovca na glave« pri iskanju dobrih menedžerjev. To naj bodo prvovrstna strokovna podjetja, kar doslej ni bilo vedno v navadi. Preprosti razpisi v slogu: katero podjetje se je pripravljeno predati v naročje skladu, se dvoumno nadaljujejo, na primer s posplošenim razpisom za menedžerje (v neko podjetje ga bomo že postaviti) ali z razpisi za prodajo podjetij, ki so sicer obsojena na propad in bi morali biti lastniki zadovoljni, če jih kdo zastonj prevzame in pri tem ohrani velik del delovnih mest. Ob tem skladu manjkajo materialne možnosti za financiranje odkupa; vsaj javno niso znane in dostopne vsem zainteresiranim. Predvsem pa naj sklad javno pove, katero njegovo podjetje mora po oceni stroke v stečaj; seveda tudi z možnostjo za nadaljevanje poslovanja dela podjetja po stečajnem postopku. Da sklad ni »napadel« pravih podjetij, je menila tudi skupina članov Ekonomskega sveta vlade. »-Drag dragemu smo povedali, kaj mislimo, spremenilo pa se ni nič,« pravi član tega sveta prof. J. Prašnikar. Ker je nadaljevanje dogajanj včasih že kar grozljivo (»navadni« in gladovni štrajki, cestne zapo- re, grožnje za uničenje osnovnih sredstev), kar je za delavce v obupu razumljivo, je preobrat nujen. Sklad naj se trudi s skupino podjetij, ki si jih upa ozdraviti. Nekaj sanacij naj teče prek zagotavljanja ugodnih finančnih pogojev za lastninjenje (bolje s tujimi trdno zavarovanimi posojili našim podje-tnežem kot s prodajo podjetij tujcem), najsposobnejši novi lastniki pa bodo k sanaciji pritegnili tudi poslovne partnerje. Ta disperzija nalog sklada, ki je zdaj hrez zadostne materialne moči, je nujna. Sklad se je - bolj malo po lastni krivdi - znašel v mazohistični vlogi netilca in gasilca požarov obenem. V resnici je strelovod, ki prestreza dragam namenjene strele. r— PO VOLITVAH — Civilna družba na stranskem tiru -w- -rotitve so za nami in \ / dobili smo državni V zbor kot najvišji politični in zakonodajni organ v državi Sloveniji. Vzvodi odločanja o najbolj pomembnih vprašanjih dražbe so tako osredotočeni v telesu, ki ima škarje in platno v svojih rokah, in s tem tudi tistih ljudi, Iti niso strankarsko opredeljeni, ter družbenih dejavnikov, ki imajo značaj civilne dražbe. Sem štejemo vse oblike organiziranega družbenega delovanja, ki nima niti parlamentarnega značaja niti take vloge. In sestavni deti civilne dražbe so nekako izločeni iz širših družbenopolitičnih dogajanj, čeprav združujejo in povezujejo ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se z našo družbo dogaja in ki seveda želijo za svoje početje tudi družbeno pomoč ali, konkretneje, pomoč tudi od države za normalno delovanje organizacij. V mislih imam številne društvene in drage organizacije, ki združujejo množico Slovencev, med katerimi jih je ogromno z velikim znanjem in pripravljenostjo tudi s Tone Stefanec prostovoljnim delom pomagati pri razvoju države Slovenije. Po eni strani bi morala država v vseh svojih oblikah organiziranosti civilni družbi materialno izdatneje pomagati, po drugi strani pa, kar se zdi še bolj pomembno, svoje strokovne in politične potenciale veliko bolj vključevati v organe oblasti, ki pripravljajo zasnove za reševanje družbenih vprašanj. Ati konkretneje: Normal- no bi bilo, da bi država povabila k sodelovanju v delovna telesa v organih oblasti tudi »člane« civilne družbe in da bi ustanove civilne dražbe tudi pogosteje vabile na pogovore in posvetovanja o vprašanjih, ki so tudi del dejavnosti organizacij civilne družbe. Skratka: država mora omogočiti ustanovam civilne družbe čimbolj neposreden vpliv na pripravo pomembnih družbenih odločitev. Gre pa tudi za »legalizacijo« ustanov civilne dražbe, ki jim neradi priznavamo njihov družbeni pomen in so zato marsikdaj na stranskem tira. Seveda pa nima mačehovskega odnosa do civilne družbe samo država, ampak tudi javna občila marsikdaj ravnajo podobno. Kako pogosto pa lahko recimo beremo v tisku, poslušamo po radiu ali gledamo na televiziji prispevke o Rdečem križu, gasilcih, društvih inženirjev in tehnikov? O Rdečem križu se ta trenutek to dogaja v povezavi s skrbjo za begunce, o gasilcih pa ob večjih požarih.. O dejavnosti društev inženirjev in tehnikov v večjih in pomembnejših občilih skoraj ni govora. Seveda je zelo podobno stanje tudi v zvezi z vsemi drugimi društvi, od kulturnih do turističnih. Družba kot celota se premalo zaveda pomena organizacij civilne družbe, v katerih se dogajajo za celotno družbo zelo pomem- bne stvari, ki jih ni mogoče zreducirati zgolj na nekakšno konjičkarstvo, kot bi radi nekateri prikazovati. Ljudi, ki delujejo v ustanovah civilne družbe, povezujejo skupni interesi in cilji, pripravljenost na požrtvovalnost in končno tudi negovanje pristnih medsebojnih odnosov. O resnični demokraciji pri nas bomo lahko govorili Sele takrat, ko bodo vsa družba in njene ustanove vključene v različne oblike soodločanja tudi o širših družbenih vprašanjih. KULTURA Četrtek, 4. februarja 1993 Danes se v Hamburgu začenja novi mednarodni festival medijskih umetnosti Mediale Intervju s pobudnikom Thomasom Wegnerjem 4»' Letos februarja bo prvi festival umetnosti in prihodnosti medijev, ki bo potem vsakih pet let. Ob tej priložnosti smo s pomočjo Radia 101 iz Zagreba pripravili intervju s Thomasom VVegnerjem, enim od treh programskih direktorjev MEDIA- Kaj je MEDIALE? MEDIALE je umetniški festival, ki temelji na medijih - se pravi na radiu, televiziji, na TV sprejemnikih, na zvoku in svetlobi. Festival 0 vsem, kar ni materialno, se pravi, kar ni kot slika na platnu z okvirjem. Ukvarjamo se s stvarmi, ki se jih ne morete dotakniti -ko bomo imeli satelitski prenos koncerta, bomo uporabljali valove, in tako ustvarjali umetnost iz nematerialnih snovi. Eden od umetniških objektov je npr. sestavljen samo iz zvokov Niagarskih slapov. To dramatično spreminja vse, kar se je dogajalo v umetnosti v zadnjih tridesetih letih. Imamo razstave s ta hip najboljšimi medijskimi inštalacijami na svetu; imeli pa bomo tudi nekaj podobnega elektronskemu ko- , mercialnemu sejmu, nekakšno razstavo. Na njej bodo sodelovale družbe, kot IBM, Apple, Phillips, Telecom in ne- Bogastvo medijske domišljije Jelena Rajkovič in Goran Sergej Pristas m ■ katere druge, ki bodo pokazale svoje inovativne izdelke. Inovativno pa je vse, kar je povezano z domišljijo. Naj povem primer: v prihodnosti bomo lahko posneli fotografije in jih shranili na CD disk, potem pa bomo te fotografije lahko gledali doma na televiziji. To možnost predstavlja Phillips. IBM se bo ukvarjal s projekti virtualne realnosti. V Dresdnu so neko cerkev med vojno porušili, od nje so ostali samo zidovi, nihče od mladih ljudi pa ne ve, kakšna je bila videti v preteklosti. Na MEDIALE bo imel IBM velik prostor in ko boste vsto-p i 1 i vanj, se vam bo zdelo, kot da ste stopili v cerkev. To je virtualna realnost, to pomeni, plastično prikazana tridimenzionalna stvarnost. Cerkev boste lahko videli prav takšno, kakršna je bila nekoč. Seveda bomo poslušali tudi III. Bachovo kantato, ki so jo izvajali v tej cerkvi v Dresdnu. Zamisel o festivalu je vaša. Kako je prišlo do tega? Najprej sem delal z družbo Consumer Electronic in zmeraj so me zanimale nove oblike umetnosti. Večina teh stvari je navadnemu človeku nedostopna, saj si ne more privoščiti pet metrov visoke in šest metrov široke instalacije, ki jo sestavlja trideset televizorjev. To zanima samo muzeje. Zamisel je prišla iz samega materiala. Ce se s tem ukvarjaš, imaš rad te vrste dogajanje, tako, da je to zelo vznemirljivo, ker so dimenzije večje od slike ali kakšne skulpture. Kdaj se bo začel festival? ZaCel se bo 5. februarja v Hamburgu, v Deichtor-halle, ki je nekdanja vrtnarija, zelo lepo preurejena; potem v Operi, v stari tovarni Kamnagel, kjer imamo gledališki projekt Titanic, in še v dveh drugih gledališčih, v Planetariju in v vseh kulturnih institucijah v Hamburgu. To je prvič, da Cisto vsi iz vseh kulturnih institucij delamo pri skupnem projektu. Kaj je Titanic? Titanic? Naredil ga je Belgijec Frederick Hatla-man, osnova je plesni teater, glasbo je komponiral nemški skladatelj Schnit-tke in poslušate jo medtem, ko ljudje plešejo. Zvočniki predvajajo glasbo, ki jo prekinja komorni orkester, ki sedi na odru. Plesalci plešejo na instalaciji Italijana Fabrizia Plessia; ta kombinacija je tako fantastična in neverjetna, da česa takega še nisem videl. Seveda je vključen tudi video, na velikem platnu lahko vidite, kako se je potapljal Titanic. Medijski eksperimenti so zelo pogosti tudi na koncertih številnih ro-ckovskih glasbenikov. Kateri od njih bodo nastopili na tem festivalu? Imeli bomo koncert Briana Enoa, ki bo v Mar-kthalle, seveda z video instalacijo. Koncert in video. Verjetno bosta prišla tudi Lauri Ancjersson in Chic Corea. Ti trije ljudje bodo predstavljali nove medije po svoje. Zlasti Lauri Andersson, ki se z njimi ukvarja na zelo poseben način. Prav tako bo sodeloval tudi Phillip Glass, mogoče bo prišel Tom VVaits, ki je delal glasbo za predstavo Aliča v Čudežni deželi z Bobom VVilsonom, tukaj v Thalia Theatru. Bob VVilson je eden najbolj znanih gledališčnikov, ki oblikuje tudi naš Art Fair, pravzaprav komercialni del. Najbrž je to nekaj, Cesar doslej še ni poCel, še nikoli ni dizajniral komercialnega showa, ki bi vključeval podjetja Phillips, IBM itn. Edino, kar je podobno temu, je seveda design njegovih lastnih uprizoritev. In resna glasba? Glasba ni imela nikoli mej. Japonci berejo note enako kot kdo iz Avstralije ali iz Zagreba oziroma New Yorka. Tudi mediji ne poznajo mej. Imamo satelite, optične kable in nobena politična sila ne more tega preprečiti. Ta medijski festival temelji na demonstraciji treh evropskih orkestrov, ki igrajo sočasno. Dva načina sta, da naredite kaj takega; eden je, da pokličete vse te ljudi npr. v Hamburg, kjer orkestri zaigrajo hkrati; problem je v tem, da tristo ali štiristo glasbenikov ne more igrati hkrati nikjer v Hamburgu, ker nimamo tako velikega odra. Drugi naCin pa je, da to uresničite s pomočjo medijev. Angleški orkester bo ostal v Angliji, v Saint Johns Church, Orchestre de Pariz v Pari- Levo zgoraj: Thomas VVegner Desno spodaj: motiv z ovitka plošče L. Cohena Prihodnost (Vse foto: arhiv) zu, Gevvand Haus orkester pa v Leipzigu. Imamo enega treh najboljših dirigentov v Evropi - Kurta Masura iz Gevvand Haus orkestra in newyorške filharmonije - seveda pa bosta tu tudi Neville Ma-riner z Akademijo Saint Martin in the Fields in Semion Bihkop, mladi ruski dirigent iz Pariza. Vsak bo igral svoj del, v svoji deželi. Z videopla-tna bo Helmut Schmidt govoril publiki. Je eden ustanoviteljev oziroma utemeljiteljev Evropske skupnosti v njenem političnem smislu. Poslušali pa boste lahko tudi njegova prijatelja Edvvarta He-atha in Giscarda D‘Estain-ga, ki zagovarjata enak pristop k skupnemu tržišču in skupnosti brez meja. Vsi trije bodo zelo kratko spregovorili o najnovejših evropskih dogodkih s svojega osebnega stališča, potem pa tudi o glasbi. Nato bomo slišali novo evropsko skladbo, ki jo bodo izvajali trije pevski zbori iz različnih držav, ki pojejo skupaj. Kakšen položaj ima radio kot medij na tem festivalu? Lahko vam povem, kaj bo imel Nord-Deutsche Rundfunk. Iz Amerike prihaja umetnik, ki se imenuje Lou Fontana. Ustvaril je zvočni most med Kolnom in San Franciscom, a zdaj vam o tem ne bom govoril, naj vas seznanim s tistim, kar bo naredil v Hamburgu. Imamo dve partnerski mesti: eno je Marseille, drugo Sankt Petersburg. Lou Fontana je izbral prav ti dve mesti, ker sta obe pristaniški tako kot Hamburg. Mesti bo ozvočil in posnel tipične zvoke, tukaj pa bo razpostavil zvočnike in ko boste stopili na glavno ulico v Hamburgu, zraven majhnega jezera v centru mesta, boste lahko ob desetih neposredno slišali topovski strel iz Sankt Pe-tersburga. Na nekaterih drugih krajih boste lahko neposredno poslušali Gregorjanske speve iz cerkve Sv. Pavla v Sankt Petersburgu. Odšli boste lahko na arkade in poslušali, kako v Marseillu kričijo ženske, ki prodajajo banane. Mikrofoni, ki bodo na marseillski tržnici, bodo te zvoke prenesli v Hamburg. Na žalost lahko pokažemo samo sedanjost, sedanjost umetnosti in inovativnih izdelkov različnih družb. Eno je komercialnost, drugo umetnost. To dvoje je navadno v nasprotju. Tokrat pa gre hkrati za umetniško in komercialno razstavo, saj niso samo umetniki inovativni; takšni so tudi tehniki, kuharji in otroci, tudi oni so polni domišljije. To si Zeli prikazati MEDIALE.« FILM / MEDNARODNI FESTIVAL Na “festivalu odkritij” tudi slovenski predstavnik 22. mednarodni filmski festival v Rotterdamu še do 7. februarja Uroš Prestor V Rotterdamu je naj-vecje pristanišče na svetu. Tako vam bodo vsaj povedali lokalni prebivalci. Poleg pristanišča je v Rotterdamu vsaj še ena pomembna stvar, filmski festival. Rotterdamski festival sicer ni tako velik, kot denimo festivala v Berlinu ali Cannesu. Uradni tuji jezik je zaenkrat samo angleški in festivalski dnevnik izhaja v nizozemščini s povzetki besedil v angleščini. Toda predstavnik festivala, zadolžen za novinarje, mi je povedal, da dobivajo vedno veC zahtev za uvedbo francoščine kot drugega uradnega jezika in za objavo besedil v angleščini v festivalskem dnevniku. To pomeni, da rotterdamski filmski festival prerašča svoje meje in je na nevarni poti v prvo festivalsko ligo. Moja ugotovitev niti ni zelo nova, saj so poznavalci, denimo lani preminuli francoski filmski publicist Serge Daney, festival že dolgo Časa hvalili. In prav Ser-geu Daneyu se je letos festival oddolžil z uvedbo Serge Daney Annual Lecture, predavanj, namenjenih filmskim profesionalcem in poznavalcem. Festivalski program je zelo obsežen. Temeljna usmeritev festivala je odkrivanje nekonvencionalnih, manj znanih in še neuveljavljenih filmskih avtorjev in nacionalnih kinematografij. Organizatorji se reklamirajo kot festival odkritij, in to ne brez razloga. Prav Rotterdam je bil ti- sti, ki je Evropi prvi odkril tako pomembne avtorje, kot sta denimo Jim Jarmusch ali Špike Lee, ki sta nato svoji zvezdniški karieri nadaljevala v Cannesu. Lobby hotela Hilton, ki je središče festivalskega dogajanja, je dobesedno prekrit s podobami režiserjev, ki so se uveljavili prav tu. In kot vse kaže, bosta drugo leto v Hiltonu visela vsaj dva nova portreta, Abela Ferrare in Mishaela Hanekeja, ki jima je festival letos posvetil retrospektivi. Abel Ferrara je zaslovel lani v Cannesu s filmom The Bad Lieute-nant. Gre za malo mojstrovino, za zgodbo o Kristusu, postavljeno v New York, ki se duši v kriminalu in drogah. Pri filmu klapa tako rekoC vse - scenarij, igra in režija. Toda to je samo vrh ledene gore v Ferraro-vem opusu. Njegova retrospektiva - gre za prvo retrospektivo Abela Ferrare sploh - je odkrila avtorja, katerega filmi so sicer polni nasilja, a nasilje ni samo sebi namen. Za vsem streljanjem in trupli se vselej skriva nekaj veC - spremno besedilo k njegovi retrospektivi govori celo o rosselinijevski morali. Junaki njegovih filmov -nemo dekle v Ms. 45, slikar v Driller Killer, gangster v The King of New York - se vedno iz različnih razlogov zatečejo k nasilju - dekle zaradi obrambe pred posiljevalcem, slikar zaradi iskanja inspiracije, gang- ster iz skoraj Človekoljubnih nagibov, saj hoCe pomesti s poceni kriminalci in s pomočjo denarja od preprodaje droge zgraditi bolnišnico za revne. Toda prvi korak vedno pelje v začarani krog nasilja, ki se za junake seveda mora končati tragično. Direktor festivala Emile Fallaux je dal lani pobudo za nov program Limits of Liberty. Meje svobode naj bi prikazale filme, ki so imeli v deželah nastanka težave z oblastmi, bodisi zaradi napačne politične usmeritve ali zaradi cenzure, ki je - pod drugim imenom, seveda - navzoča vsepovsod, od Turčije, kjer so letos posneli prvi kurdski film, pretihotapljen iz Turčije in dokončan na Zahodu, pa do Amerike in Nemčije, kjer imajo filmarji težave s cenzuro zaradi domnevne obscenosti. Pomembno mesto v tem programu je letos žal zasedla Jugoslavija, oziroma tisto, kar je od nje ostalo. Že pred začetkom je festival dvignil precej prahu po nizozemskih Časopisih, kjer se je razvila polemika, ali je prikazovanje filma Dezerter Zivojina Pavloviča, ki je nastal v Srbiji in bil deloma posnet v Vukovarju, kršenje embarga ZN ali ne. Debata se je nadaljevala tudi na okrogli mizi o Jugoslaviji, ki je za filmski festival zelo nenavaden dogodek. Na okroglo mizo je letos prišlo kar nekaj avtorjev iz ex Jugoslavije, med njimi Dušan Makavejev in Lazar Stojanovič, avtor filma Plastični Jezus, ki je v Rotterdam prinesel svež video, posnet v Bosni za BBC. Na okrogli mizi sta bila poleg njiju in Zivojina Pavloviča navzoča tudi dva predstavnika iz Slovenije, producent Danijel Hočevar in režiser Metod Pevec, katerega kratki film Vse je pod kontrolo prikazujejo skupaj z Dezerterjem. Tema okrogle mize je bilo sicer razmerje med podobo, vojno in propagando, toda po pričakovanju je debata izzvenela zelo politično. Dva prikazana videa, Fašizem ’92 iz studia TV BiH in že omenjeni Ser-bian Epics iz BBC sta sicer sprožila zelo živahno razpravo, a namesto diskusije o propagandi je moral Lazar Stojanovič dodatno osvetliti razmere v Srbiji, saj je video Serbian Epics, pri katerem je Stojanovič sodeloval in katerega namen je bila globja predstavitev srbske psihe, indoktrinirane s srednjeveškimi miti in podžgane z guslarji, pokazal ravno to, Cesar se je bal moderator okrogle mize - da je video preveč subtilen, da bi povprečni Evropejec lahko povezal srbsko »mitologijo Armagedona,« kot se je posrečeno izrazil nekdo med občinstvom, s srbskimi grozodejstvi v Bosni. Da ne bo pomote - video je izjemen doku- ment, toda razen nekaterih eksplicitnih prizorov, denimo posveta vodje srbske krajine Kara-džiča in njegovega štaba, kjer so gledalci priča lažni srbski politiki v živo, in šokantnega prizora, kjer ruski pisatelj Limonov iz mitraljeza strelja na Sarajevo, se večina videa zdi kot portret kakega eksotičnega okolja, denimo tibetanskih menihov ali pripadnikov kulta Hare Krišne. Retrospektiva Abela Ferrare in diskusija o Jugoslaviji sta samo smetana na torti. Glavni festivalski program namreč prinaša približno sto filmov, od katerih jih bo premierno prikazanih skoraj 40. Dodatna festivalska sekcija Gallera -pregled odmevnejših filmov z lanskoletnih festivalov; Critics Choice -deset filmov po izboru nizozemskih filmskih kritikov; Extravaganza -samo ime pove, za kakšne vrste filme gre (tu je denimo prikazana režiserjeva verzija filma Bla-de BunnerJ in izbor komedij iz Egipta in Irana prinaša še dodatnih sto filmov. Ce omenim še Dutch Perspective, enoleten pregled nizozemske filmske in video produkcije, potem si lahko predstavljate, da mora biti vsako festivalsko poročilo omejeno samo na pregled majhnega dela filmske ponudbe. Zato bom v drugem delu poročila iz Rotterdama predstavil izbor filmov iz glavnega programa, kolikor se mi jih bo pač posrečilo ogledati. KLOBUK DOL! / PLOŠČA Cohenova umetnost zapeljevanja Jure Potokar Naj vas ne zapelje nenavadni naslov The Fu-ture in še bolj nenavadna naslovnica nove, desete plošče kanadskega pesnika, pisatelja in pevca Leonarda Cohena, na kateri najdemo njegov heraldični znak; srce, kolibrija z razpetimi krili in razklenjene okove oziroma lisice. To je namreč po osemnajstih letih prva plošča, na kateri ni njegovega obraza. Naj vas prav tako ne zapelje izredno uglajena, učinkovita in popolnoma sintetična produkcija glasbe, ki nam jo ta patriarh popularne glasbene scene ponuja tokrat. Naj vas raje zapelje misel, da ima Cohen pri oseminpetdesetih še vedno prihodnost, da ima na voljo ves Cas tega sveta in da ta cas izrablja tako, da nas poCasi in izredno učinkovito zapeljuje s svojimi zaklinjevalski-mi besedami, s prerokbami, ki imajo tako težo kot nekdaj tiste iz Delfov ali katerega koli starodavnega preročišča, čeprav so obenem tako dvoumne, da si jih je vedno mogoCe razlagati po svoje. Naj vas zapeljuje s svojim Čutnim glasom, ki sicer nima nikakršnega razpona, zato pa ima mehkobo in šarm, ki ju ne premorejo najboljši pevci. Leonard Cohen je mojster zapeljevanja in na novi ploSCi si privošči zares razkošno aranžirano, poCasi razvijajočo se in učinkovito uro zapeljevanja. Zapeljuje nas z glasbo, ki je izme- noma hitra in počasna, zapeljuje nas z bogato glasbeno teksturo cele vrste elektronskih inštrumentov, zapeljuje nas z izrazitimi kontrasti med svojim glasom in prelepimi harmonijami ženskih spremljevalnih glasov, zapeljuje nas z občasnimi solističnimi intervencijami kitar, saksofonov, orglic, predvsem pa nas zapeljuje s svojimi besedami, s pesmimi, ki so tople, nežne, vesele, otožne, ironične, iskrene, apokaliptične in včasih tudi sar-kastiene.Cohen je seveda mojster nenadnih obratov, ki v hipu spremenijo pomen in smisel pesmi. Na primer v naslo- vni skladbi The Future, kjer pravi: »Tve seen the future, brother: / it is murder«, nato pa v refrenu napove apokalipso tega sveta, v katerem so vse vrednote že tako izrabljene, da kmalu »ne bo vec ničesar, kar bi še lahko vrednotili«. A že v naslednji skladbi nam govori o čakanju na Čudež, ki ga je sicer mogoCe jemati enako ironično, vendar ni zato nič manj iskreno, ko pravi: »Punci, poročiva se, / predolgo sva bila sama. / Bodiva sama skupaj. / Preveriva, ali sva dovolj močna.« Cohenova ironija in morebiti celo sarkazem doživita vrhunec v skladbah Closing Time in Democracy. Prva pod bleščečo površino sinte-tizatorske country melodije in razposajenega razpoloženja razkriva bolečo rano poraza, pesem pa je mogoče razumeti tudi kot metaforo za smrt, medtem ko druga v ritmu koračnice opeva »najveCjo pridobitev civilizacije«, ki pa kljub skoraj himnični vznesenosti glasbe iz trenutka v trenutek bolj izgublja svoj blesk. A Cohen je še vedno najbolj prepričljiv v pesmih, v katerih govori o sebi in ženski. Light as the Breeze je pesem z izrazitim erotičnim nabojem, v kateri zapeljevanje ženske in poslušalca doseže vrhunec, Cohen pa spokojno konca z besedami: »In kakor do blagoslova, prihajajočega iz nebes, / sem bil za kakšno sekundo / ozdravljen in moje srce je bilo spokojno.« Leonard Cohen rad in pogosto govori o spokojnosti, vendar je ta navadno dolga le kakšno »sekundo«, vmes pa se (še) vedno ukvarja s stvarmi, ki ga na tak ali drugačen način prizadevajo. Je, skratka, žlahten pesnik, ki svoj (po) klic jemlje s popolno zavezo, o čemer priCa tudi to, da plošče izdaja s štiriletnimi presledki. Naša pričakovanja zato včasih že premaguje nestrpnost, a dokler bo pel o prihodnosti, nam ostaja vsaj upanje - upanje, da še ni povedal vsega, kar bi rad in kar, vsaj nekateri, vselej nestrpno pričakujemo. Četrtek, 4. februarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA RIM / ODSTOP RIMSKEGA OBČINSKEGA ODBORA RAI-TV / PRAVI POTRES V NOVINARSKIH VRSTAH Cairaro KO: njegov odbor padel pod udarci podkupnin V Milanu so včeraj izpustili v hišni pripor bivšega podpredsednika deželne vlade Lombardije socialista Finettija in upravitelja podjetja RIET Marro RIM, MILAN - Rimski občinski odbor je včeraj klonil pod udarci milanskih sodnikov in aferi o podkupovanjih. Zupan Franco Carraro in elani njegovega odbora so včeraj popoldne odstopili. V pismu o odstopu, ki ga je izročil občinskemu tajniku, je Carraro med drugim zapisal, da sprejema odločitev »z globokim obžalovanjem«. Dogodek, ki je zbil rimsko občinsko upravo, je bila aretacija demokri-stjanskega odbornika za regulacijski načrt Carme-la Molinarija. Sprva je kazalo, da bo odbor »zdržal« vsaj do 15. februarja, da bi tako lahko sprejel vrsto pomembnih sklepov, ki zadevajo zaposlovanje v italijanskem glavnem mestu. Tako so se tudi odločili na torkovi seji načelnikov svetovalskih skupin večine. Proti taki rešitvi so se zagnale vse opozicijske sile (DSL, zeleni, SKP, socialisti in alternativna levica, zaradi Cesar županu ni preostalo drugega, kot da nemudoma podpiše pismo o odstopu. Po dneh aretacij je bil včeraj v Milanu dan izpustitev na svobodo ali hišnih priporov. Milansko sodstvo je dodelilo hišni pripor bivšemu podpredsedniku lombardijskega deželnega odbora Ugu Franco Carraro (AP) Finettiju. Odločitev je sprejel sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghitti po povoljnem mnenju javnega tožilca. Socialistični predstavnik je bil aretiran pretekli teden pod obtožbo izsiljevanja. Dan prej so ga sodniki zaslišali do kasne noči ter ga soočili z nekaterimi drugimi vpletenimi v afero o podkupovanjih: s podjetnikom Ottaviom Pi-santejem, s komercialistom Rolandom Cultrero in s strankarskim tovarišem Mariom Chieso, bivšim predsednikom ustanove Pio Albergo Trivulzio, ki je dal s svojimi pričevanji zagona aferi o podkupninah. Finettijeva odvetnika sta novinarjem povedala, da so zasliševanja njunega klienta trajala celih sedem ur. Finetti naj bi priznal, da je prejel 20 milijonov lir od Chiese in 35 milijonov lir od Cultrere kot »politično podporo«, a je bil prepričan, da ne gre za »umazan denar«. Ob Finettiju je vCeraj zapustil milanski zapor San Vittore tudi Massi-mo Marra, upravitelj električnega podjetja RIET, ki so ga aretirali v ponedeljek v Rimu. Marro sta zaslišala sodnik Antonio Di Pietro in sodnik za preliminarne preiskave Italo Ghitti. Po izjavah njegovega odvetnika naj bi Marrove izjave služile sodnikom kot elementi za »povezavo« z drugimi dokazi. Upravitelj RIET naj bi osvetlil način podkupovanj: povedal naj bi, kako so lahko zasebna podjetja lahko »prišla« do zakupov javnih del (s podkupninami seveda). Odvetnik je tudi pojasnil, da je bil govor o nekaterih zakupih, pri katerih naj bi se okoristila dva rimska »politična referenta« in sicer iz socialističnih in demokri-stjanskih vrst, ki pa naj bi »skrbela« tudi za druge stranke. »Nisem prejemal podkupnin!« Predstavnik PRI iz Lombardije Savoia poskusil samomor MILAN - Načelnik svetovalske skupine PRI v deželnem svetu Lombardije, 51-letni Antonio Savoia (na sliki AP), je v noči med torkom in sredo poskusil samomor, ker je bila zanj »povsem nevzdržna misel, da bi njegovo ime povezali z imeni kriminalcev, ki sedijo v zaporih zaradi afere o podkupninah«, kot je napisal v enem od poslovilnih pisem. Savoia se je v torek zvečer podal s svojim volvom v okolico Milana, se ustavil na makadamski cesti v bližini kraja Bollate, zaužil dva zavojčka pomirjevalnega sredstva tavor (vsega 40 tabletk) in popil steklenico vodke. Malo pred polnočjo je njegov avto zapazila in pregledala izvidnica karabinjerjev. Možem postave je bilo takoj jasno, da je zdravstveno stanje voznika zelo resno: Savoia je bil v globoki nezavesti. Z rešilcem so ga takoj prepeljali v bolnišnico v Bollate, kjer so ga zaceli zdravniki intenzivno zdraviti, dokler se ni popoldne njegovo zdravstveno stanje bistveno izboljšalo. V volvu so preiskoval- ci našli štiri poslovilna pisma: materi, sestri Vi-viani, dvema voditeljema njegove stranke in nekaterim prijateljem republikancem. Savoia ni bil med osumljenimi v aferi o podkupovanjih. O njem naj bi spregovoril le bivši predsednik družbe SEA Manzi, ko je sodnikom pojasnil, da so podkupi-nine »porazdelili« med vse stranke veCihe, torej tudi PRI. Savoia je bil nekaj let svetovalec družbe SAE. Direktor TG1 Vespa prisiljen k odstopu Že imenovan njegov naslednik, novinar Albino Longhi Dolgoletni direktor televizijskega dnevnika prve mreže njegov naslednik Albino Longhi (telefoto AP) Vojmir Tavčar RIM - Sindikalnemu odboru televizijskega dnevnika prve mreže Rai TGl je uspelo: odgovorni urednik Bruno Vespa, proti kateremu je bil velik del novinarjev, je včeraj odstopil. Na njegovo mesto je upravni svet Rai imenoval Albina Longhija, ki je od leta 1982 do leta 1987 že vodil TGl, nato je bil direktor političnih tribun, sedaj pa namestnik generalnega direktorja in zadolžen za podjetniško načrtovanje. Odstop Bruna Vespe in imenovanje Albina Longhija je epilog večmesečne "vojne” med uredništvom in odgovornim urednikom. Spopad se je formalno začel septembra lani, ko je skupščina novinarjev izglasovala Vespi nezaupnico. Spopad se je stopnjeval z volitvijo delegatov na kongres, skupnega sindikata novinarjev Rai, na katerega je uredništvo TGl izvolilo nasprotnike odgovornega urednika, medtem ko so pogoreli njegovi zavezniki, konec januarja je redakcija z veliko večino glasov zavrnila naCrt za novi tednik televizijskega dnevnika, istočasno pa so nekateri vidni novinarji (med njimi elana sindikalnega odbora Giuseppe Sicari in Giulio Borelli ter uredniki Piero Badalo-ni, Lilli Gruber in Maria Luisa Busi) sklenili, da ne bodo več vodili dnevnika in nastopali na ekranu, dokler bo Vespa ostal na svojem mestu. Sodu dno pa je izbil dogodek izpred dveh dni. Tedaj je Vespa s pismom, ki je bilo razo-bešeno na oglasni deski, sporočal, da je sporazumno z generalnim direktorjem Giannijem Pa-squarellijem imenoval za urednika parlamentarnega poročevalca Francesca Pionatija. Novinar, ki sicer sodi med nasprotnike Vespe, je zavrnil imenovanje, zvečer pa je tudi generalni direktor demantiral Vespo: res je sicer, je sporočil, da se je o imenovanju Pionatija govorilo, toda on osebno ni nikoli dokončno odobril napredovanja. Brunu Vespi očitno ni ostal kot odstop. In za tega se je odločil včeraj s pismom generalnemu direktorju, s katerim ni štedil s kritikami svojim notranjim nasprotnikom in prosil, da bi mu dali drugačno dolžnost v ok- RAI Bruno Vespa (levo) in viru podjetja. S tem je tudi demantiral govorice, po katerih naj bi se preselil k Berlusconijevemu Fininvestu. Upravni svet je na včerajšnji seji vzel na znanje odstop Bruna Vespe in imenoval Albina Longhija, novinarja, ki uživa splošen ugled zaradi svoje strokovnosti in ki je to funkcijo, kot rečeno, v preteklosti že opravljal. De-mokršCanski elani upravnega sveta pa so po tej zamenjavi poudarili, da bi treba sedaj pomisliti tudi na vodstva ostalih dnevnikov. NOVICE MAFIJA /PREISKAVA KROŽEK ISTRIA IN SLOVENSKI KLUB / PREDSTAVITVENI VEČER V DEVINU Segni ponuja roko dvodomni komisiji RIM - Referendumsko gibanje se ne postavlja vec kot alternativa parlamentu. Tako je poudaril včeraj na tiskovni konferenci sardinski parlamentarec Mario Segni med tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi predstavnik DSI Augusto Barbera. Segni je skupaj z Barbero ponudil roko dvodomni komisiji za ustavne reforme in izrazil upanje, da bo znala pravočasno sprejeti ustrezen volilni zakon, referendum pa bi moral potrditi izbire parlamenta. Segni je kritiziral osnutek, ki ga je pripravil poročevalec odbora za volilne reforme Sergio Mattarella, češ da je neprimeren in ne ustreza potrebam. Se zlasti je kritiziral zamisel dvojnega glasa: po njegovem bi drugi glas kvečjemu moral omogočiti državljanom, da izberejo vladno večino, medtem ko Mattarellov načrt predvideva drugi glas kot proporCni popravek v načelu večinskemu volilnemu zakonu. V Padovi dogovor med DSL in KD PADOVA - V pokrajini Padova so nekdanji komunisti Demokratične stranke levice in krščanski demokrati dosegli politični sporazum za vodenje krajevne občinske in pokrajinske uprave. Pred dnevi je bil za župana izvoljen predstavnik Oc-chettove stranke, za predsednika pokrajinske uprave pa so včeraj izvolili krščanskega demokrata Giuseppeja Barbierija. Socialisti, ki so bili doslej glavni zavezniki KD, so ubrali pot opozicije. V Turinu prijeli morilca iz Pulja TURIN - Pred dvema letoma je zbežal iz srbskih zaporov, kjer bi moral prestati 20 let jeCe zaradi dvojnega umora, prijeli pa so ga v torek v glavnem mestu Piemonta. 31-letni srbski državljan Milivoj Lukič je junija 1990 v Pulju v mihcniški uniformi z brzostrelko »pokosil« gruCo mimoidočih, pri čemer je ubil dve osebi, štiri pa hudo ranil. Miličnika so njegovi hrvaški delovni kolegi takoj aretirali, na procesu pa je bil obsojen na 20 let zapora. Iz Pulja so ga premestili v neko srbsko kaznilnico, iz katere pa mu je po nekaj mesecih uspelo zbežati. Morilec se je zatekel v Italijo in se nastanil v Turinu, kjer se je preživljal z manjšimi občasnimi deli, imel pa je tudi stike s tamkajšnjim podzemljem. Prav to ga je drugič stalo prostost. Ovadil ga je eden od aretiranih narkomanov, ki je karabinjerjem izdal, da LukiC sploh nima pri sebi dokumentov in da ima zatorej zagotovo kaj za bregom. Po krajši preiskavi je karabinjerjem uspelo odkriti njegovo bedno zatočišče. Možje postave so ga aretirali na podlagi mednarodnega zapornega naloga. Ob aretaciji je LukiC izjavil karabinjerjem, da so ga Hrvati v Pulju večkrat žalili, ker je bil Srb. To je prenašal vse do usodnega dne, ko mu je prekipelo in je s kalašnikovom streljal na množico, ki naj bi ga že spet izzivala. Lukič je sedaj zaprt v zaporu Vallette in Čaka, da ga italijanske sodne oblasti izročijo srbskim. Atentat na Falconeja: pretresljivo ugibanje o vlogi poslanca KD V afero vpleten sicilski poslanec Maira Sodniki so vse previdno demantirali PALERMO - Dnevnika Stampa in Indipendente sta včeraj objavila vest, da so sodniki iz Caltani-sette uvedli preiskavo proti poslancu krščanske demokracije Raimondu Mairi (na sliki AP). Slednji naj bi nekaj ur pred atenatom na sodnika Falconeja, na njegovo ženo in tri policiste iz varnostne službe iz Rima telefoniral nekaterim ljudem, ki so jih potem aretirali pod obtožbo mafijske dejavnosti. Maira, namigujeta članka, bi lahko bil človek, ki je obvestil teroriste, da bo nesrečni Falcone v kratkem z letalom prišel v Palermo. Sodniki iz Caltaniset-te, ki vodijo preiskavo o atentatu na znanega sodnika, so demantirali, da je Maira kakorkoli vpleten v to afero. Tudi Maira je zavrnil vse obtožbe. Sicilski sodniki so vsekakor zaradi drugih kaznivih dejanj že zahtevali, naj mu poslanska zbornica odvzame parlamentarno imuniteto. VIDEM / SENATOR BOSCO Severna liga: Italija mora zaščititi etnične manjšine VIDEM - Italijanska država mora enakopravno zaščititi vse svoje narodne in jezikovne manjšine. To je včeraj izjavil furlanski senator Severne lige Rinaldo Bo-sco ob vrnitvi iz Strasbourga, kjer se je udeležil zasedanj Evropskega sveta in Zahodnoevropske unije. Na teh zasedanjih, je poudaril predstavnik Severne lige, se je veliko govorilo o zaščiti ogroženih in zapostav-lenih jezikov in narodnih manjšin širom po Evropi. Govorili so tudi o tragedijah na tleh nekdanje Jugoslavije, o Kurdista- nu, o Baskovskih deželah in o Severni Irski. Iz vseh teh bridkih izkušenj izhaja, da mora tudi Italija Cimprej zagotoviti vsem manjšinam popolno svobodo izražanja, jih priznati in istočasno ustrezno zaščititi. Severna liga je na zadnjih političnih volitvah dosegla velik uspeh tudi v Furlaniji, kjer je kasneje zavzela nekatera pozitivna stališča do tamkajšnje furlanske in do slovenske skupnosti. Enako pa ni naredila na Tržaškem, kjer se očitno boji reakcij tržaških italijanskih nacionalistov. Damiana Ota TRST - Istra je živ primer srečanja, stika in izmenjave treh različnih, velikih kultur in seveda treh jezikov: še posebej je ta prostor važen, mikaven in spodbuden za raziskovalce ljudskega izročila: ob tem je Roberto Starec, strokovni poznavalec predvsem ljudskega izročila istrskih Italijanov, na torkovem večeru v devinski Bri-darjevi hiši posebej podčrtal dragoceno vlogo tistega raziskovalca, ki razume lahko vse tri jezike. Neposredno je torej ovrednotil delo Daria Marušiča, ki je z objavo zbirke ljudskih pesmi severne Istre zapolnil še eno vrzel v tovrstni obravnavi istrskega prostora. Knjigo, ki je z naslovom Predi predi hči moja’ konec decembra izšla pri koprski založbi Lipa, sta na tej strani meje prvič predstavili občinstvu Slovenski klub in krožek Istria, torej dve napredni kulturni društvi, ki se tudi z udejanjajem skupnih zamisli zavzemata za odpiranje in vrednotenje našega večkulturnega okolja. Predstavitveni veCer je bil v prostorih Bridarjeve hiše v Devinu, ki jih je ob tej priložnosti dala na razpolago devinsko-na-brežinska občinska uprava. Ob strokovnem posegu Roberta Starca, ki je izhajal predvsem iz bogastva in raznolikosti istrskega kulturnega prostora, je bila posebno zanimiva pripoved samega avtorja knjige. Dario Marušič je namreč spregovoril o svojem dolgoletnem raziskovalnem delu. Kot je sam poudaril, se sicer pretežno ukvarja z instrumentalno glasbo, že v letih, ko je obiskoval višjo šolo, pa je začel beležiti tudi pesmi in napeve iz severnih predelov Istre. Pred petimi leti se je odločil, da zbrano gradivo objavi: luč sveta je tako zagledala knjiga, v kateri je z besedili in notnimi zapisi zabeleženih skoraj 60 ljudskih pesmi iz širše koprske okolice, obalnih in notranjih krajev Istre, ki sodi pretežno v slovensko državno območje. S to iz- dajo se torej izpolnjuje vpogled v istrsko ljudsko glasbeno izročilo, ki je sicer zajetno obravnavano po ostalih in posameznih zemljepisnih območjih. Iz knjige vejeta navdušenje in resnost velikega ljubitelja etnografskega gradiva, še posebno glasbenega. To je bilo mogoče v torek zvečer »razbrati« tudi iz Marušičevega pripovedovanja: sicer je sam precej skop z besedami in nekoliko zadržan, na pravi vzgib pa se mu tudi ob tovrstnem posredovanju svojega dela kar odpre srce. Gre torej za dodatno »jamstvo« (Ce ga je bilo sploh treba) o izvirnosti in doslednosti zabeleženega gradiva. Dodatno »sredstvo«, s katerim se Dario Marušič naravno zbliža z dušo starejšega vaščana - pevca ali godca - je to, da je še sam izvrsten ljudski godec, elan ansambla Istranova, sedaj pa strokovni svetovalec in priložnostni elan dua Piščaci, ki se je občinstvu predstavil tudi v torek zvečer. Vokalno-instrumen-talni duo sta pred tremi leti ustanovila Emil Zonta in Marino Kra-njac, ki zbirata, raziskujeta in izvajata istrske ljudske pesmi in plese, sodelujeta z godci predvsem s področja, ki se razteza od Tržaškega zaliva do Čičarije in doline reke Mirne. Ob tem pa prirejata veCere ljudske glasbe (skupine gostujejo vsako prvo soboto v mesecu v Pomjanu, blizu Šmarij), pred dobrim letom dni sta posnela kaseto Starinski ples, še posebej Emil Zonta spodbuja letna srečanja godcev v Motovunu in v Roču. Ne nazadnje je torkovo prireditev Slovenskega kluba in krožka Istria obogatilo petje ženske pevske skupine Stu ledi. Pevke, ki jih vodi Tatjana Blokar, so še popestrile glasbeni prikaz ljudskih viž Istre s pesmimi iz svojega sicer obširnega repertoarja. Ob tej priložnosti pa so prisrčno podale prav nekatere napeve, ki jih je v svoji dragoceni knjigi zabeležil tudi Dario Marušič. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 4. februarja 1993 __________DEŽELNI SVET / AKTUALNO SOOČENJE_ Kriminal: deželna uprava zahteva hitro pomoč Rima Deželna vlada je doslej žal podcenjevala ilegalne dejavnosti Skoraj redni prizor zaplembe orožja na tržaški kvesturi (foto Davorin Križmančič) TRST - Deželni odbor bo zahteval od ministrov za notranje zadeve in za provosodje takojšnje konkretne ukrepe za zajezitev naraščajočih pojavov organiziranega kriminala v Furlaniji-Julijski krajini. Včerajšnja razprava v deželnem svetu, ki je bila posvečena temu vprašanju, je dokazala, da so vse jrtranke zelo zaskrbljene nad naraščanjem kaznivih dejanj, med katerimi prednjači tihotapstvo orožja iz republik nekdanje Jugoslavije. Mnogi diskutanti so se v tem okviru zavzeli za tesnejše sodelovanje s Slovenijo in Hrvatsko, ki ga, kot kaže, skoraj ni oziroma je zelo slabo zastavljeno. Podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro je priznal znano dejstvo, da je Furlanija-Julijska krajina zaradi vojne na Balkanu zelo izpostavljena trgovini orožja in mamil. Predsednik Vini-cio Turello je glede tega že posegel pri rimski vladi in zahteval okrepitev varnostnih sil in tudi deželnih sodišč, ki imajo premalo osebja. Njegov poseg očitno ni naletel na ustrezne odgovore, zato je sedaj nujno potreben politični pritisk deželnega odbora. Saro je izrazil zask-bljenost nad zaostritvijo vojne med Srbijo in Hr- vatsko, ki je po njegovem povečala nevarnost morebitnih srbskih vojaških reakcij in to posebno v primeru vojaškega posega ZDA ali pakta NATO. Naša dežela - je poudaril Saro - je precej močno izpostavljena tej nevarnosti. Načelnik svetovalske skupine Demokratične stranke levice Renzo Travanut, ki je uvedel debato, je bil mnenja, da je Dežela doslej preveč podcenjevala širjenje organiziranega kriminala. Ne gre samo za tihotapstvo orožja in droge, a tudi za nevarne infiltracije mafije, ki išče svoje mesto v nekaterih gospodarskih sektorjih, posebno v gradbeništvu. Mafija, ki je na Jugu pod hudim pritiskom sodnikov in policijskih sil, išče nova "tržišča" za investiranje "umazanega denarja". Treba je preprečiti, da bi ta "tržišča" našla in izkoristila prav v naši deželni stvarnosti. Federico Rossi (Zele- na lista) je rekel, da se organizirani kriminal utira pot predvsem v Furlaniji, deželna uprava pa je doslej glede teh problemov ubrala pot molka. To je zelo škodljiva taktika noja, ki skriva glavo v pesek, zato je nujno, da se v okviru Dežele ustvari neko telo, ki bo skrbelo vsaj za informacije in za statistiko o kriminalnih pojavih. Ta predlog, ki je bil kasneje sprejet, je iznesel tudi Rossijev somišljenik Giorgio Caval- lo. Rekel je, da deželna vlada nima nobenih pristojnosti v boju proti kriminalu, lahko pa pritiska na Rim in ga opozori, da se s temi problemi ne gre na noben način šaliti. Neofašisti so s Ser-giom Giacomellijem podčrtali, da so za te nove nevarne pojave krat-komalo krive preveč odprte meje z nekdanjo Jugoslavijo. Trgovina z orožjem po njegovem favorizira le Slovenijo in Hrvatsko ter gre v škodo Srbiji. MSI je odgovoril socialist Bruno Lepre, ki je naglasil, da so odprte meje pospešile sodelovanje med tukajšnjimi narodi in pretok blaga med državami. Ne pa orožja in mamil, ki imajo povsem različne poti. Za večjo angažiranost deželne uprave pri teh vprašanjih se je zavzel tudi demokristjan Ivano Strizzolo. Zeleni so med razpravo opozorili tudi na možnost sodelovanja med nekaterimi frama-zonskimi ložami in organiziranim kriminalom. Podpredsednik Saro je rekel, da morajo sodniki preganjati vse državljane, ki so storili kazniva dejanja, deželna vlada pa nima informacij o morebitni vpletenosti tukajšnjih prostotozi-darskih lož v ilegalne dejavnosti. DEŽELA / POLEMIKA Budin o Turellu: Za avtonomijo le z besedami V primeru KGS se predsednik Dežele odreka pristojnostim TRST - Predsednik Dežele Turello se po eni strani zavzema ža širše pristojnosti Dežele, tudi kar zadeva ureditev krajevnih ustanov, po drugi strani pa se v konkretnih zadevah tej avtonomiji izogiba. To je smisel polemične izjave, ki jo je objavil včeraj slovenski deželni svetovalec Demokratične stranke levice Miloš Budin, ki je izrazil začudenje zaradi očitne kontradikcije Turella glede vprašanja zaščite in valorizacije posebnosti dežele Furlanije - Julijske krajine, se pravi njenih zakonodajnih kompetenc. Budin v izjavi opominja, da je Turello javno izrazil svoje zadovoljstvo, ko je poslanska zbornica prvič odobrila predlog ustavnega zakona, ki je pripisoval deželam primarno pristojnost glede urejanja krajevnih ustanov na njihovem ozemlju. Samo dva dni kasneje pa je v intervjuju za Primorski dnevnik glede preureditve gorskih skupnosti v FJK trdil, da je treba striktno aplicirati zakon 142 o krajevnih upravah. Kontradicija je očitna, poudarja Budin: Turello po eni strani povsem utemeljeno zahteva širše pristojno- sti za samostojno odločanje glede na specifične deželne stvarnosti, po drugi pa se ob prvi konkretni priložnosti vnaprej odpoveduje tej možnosti ter pasivno sprejema vsedržavno zakonodajo. Očitno so razlogi za to kontradikcijo političnega značaja, meni Budin, prva žrtev pa bi v tem primeru bila Kraška gorska skupnost, ki jo Dežela namerava revidirati v okviru preu-stroja deželnih gorskih skupnosti. Toda s tem bi bila KGS praktično izničena, saj bi zajemala samo tri občine, medtem ko zdaj krije z enajstimi občinami ves kraški teritorij. Takšen bi namreč bil rezultat slepega apliciranja vsedržavne zakonodaje. S tem pa deželni odbor sprejema tržaške nacionalistične pritiske, ne pa potreb specifične realnosti, ki bi terjale avtonomne zakodonaj-ne pristojnosti Dežele. In to pristojnost bi Dežela imela, samo da bi počakala nekaj mesecev, do dokončne odobritve ustavnega zakona. Toda bližajo se deželne volitve in zato se mudi; naglica pa, kot znano, ni dobra svetovalka, zaključuje svojo izjavo deželni svetovalec DSL Miloš Budin. SESLJANSKI ZALIV / STEČAJ Projekt družbe Fintour. deželna vlada dobila nazaj pet milijard lir Zelena lista zahteva zelo jasne izbire za sanacijo tamkajšnjega kamnoloma Pogled na Sesljanski zaliv (foto Davorin Križmančič) ŠOLA / DA BI ZADOSTIL POTREBAM DANAŠNJE TEHNOLOŠKE DOBE Tržaški zavod Stefan posodablja svoje učne programe in strukture Letos nova oblika mature na oddelku za kemijske in biološke tehnike Delo v enem od laboratorijev tržaškega zavoda Stefan TRST - Dežela je dobila nazaj denar (pet milijard lir), ki ga je svojčas namenila družbi Fintour za turistični razvoj Sesljanske-ga zaliva. Omenjena družba je, kot znano, zašla v stečaj in dejansko ne obstaja več, deželna uprava bo dobila denar na osnovi pogodbe, ki jo je v zvezi s tem finansiranjem podpisala z neko zavarovalnico. Deželna uprava je družbi Fintour takrat obljubila deset milijard lir, konkretno pa ji je dodelila polovično vsoto. Vrnitev denarja je na včerajšnji seji deželnega sveta uradno potrdil deželni odbornik za turizem Gioacchino France-scutto v odgovoru na vprašanje Zelene liste. Njen predstavnik Andrea VVehrenfennig je izrazil zadovoljstvo nad odbornikovim odgovorom, manj zadovoljni pa so naravovarstveniki z usodo sesljanskega kamnoloma, ki bi ga morale po njihovem mnenju resanirati javne uprave in ne zasebniki. Na kocki pa ni samo usoda kamnoloma, ki je last (nekdanje) Fintour, ampak celotnega Sesljanskega zaliva. Stečaj družbe Quirina Carda-relija je seveda popolnoma ustavil vsa gradbena dela v zalivu, tako da je danes še nejasno, kaj bo sploh s projektom, ki ga je svojčas izdelal znani genovski arhitekt Renzo Piano. Slednji je med upniki Fintoura (dolžni so mu skoraj milijardo lir), njegov razvojni plan pa je danes kot danes dokončno preživel. Stečajni postopek za Sesljanski zaliv je v polnem teku in se bo najbrž zaključil čez nekaj tednov. Stečajni upravitelj odv. Guglielmucci ne daje izjav, zaliv je tako znova prepuščen milosti in nemilosti dogajanj. Zeleni so vsekakor v deželnem svetu predlagali, naj bi javne uprave (morda Dežela) na lastno pest resanirale področja, ki so ostala javna oziroma državna last. TRST - Letos bo na oddelku za kemijsko-bio-loške tehnike Zavoda J. Stefan prvič nova oblika zrelostnega izpita, ki ga predvideva ministrska okrožnica št. 346 z dne 28.11.1992. Matura se bo odvijala v znamenju eksperimentalnega Projekta ’92, katerega je naša šola vpeljala že v šolskem letu 1988/89. Učni program in metode dela so še posodobili, saj sodobni tehnološki napredek zahteva kvalitetnega tehnika, ki mora imeti primerno strokovno izobrazbo, a hkrati tudi obširno splošno kulturo. Pomembna pa je tudi njegova vraščenost v delovno okolje, to pa je eden izmed glavnih ciljev novega, sodobnega izobraževanja. Naši dijaki so že v četrtem letniku enkrat tedensko zapustili šolsko poslopje in se preselili v laboratorije in tovarne tržaške pokrajine, kjer so se skozi vse šolsko leto poklicno usposabljali pod vodstvom strokovnjakov-mentorjev. Tudi v letošnjem šolskem letu redno obiskujejo ure poklicnega usposabljanja, ki se odvijajo v raznih laboratorijih v Trstu. V šolskem letu 1991/92 so se dijaki biološko-ke-mijskega oddelka usposabljali v tovarni farmacevtskih proizvodov FARGO LAB in v pokrajinskem laboratoriju za varstvo okolja v Trstu ter v klinič-no-raziskovalnem laboratoriju katinarske bolnišnice. V letošnjem šolskem letu pa se bodo poklicno usposabljali tudi v carin- skem kemičnem laboratoriju v Trstu. Poklicno usposabljanje v četrtem in petem letniku zajema preko 700 učnih ur, za reden potek in vodstvo te nove oblike izobraževanja in zavarovanja dijakov pa skrbi šola s primernim finančnim prispevkom ministrstva za šolstvo. Letošnji zrelostni izpit na biološko-kemijskem oddelku bo torej prilagojen vsem omenjenim novostim. Ob koncu šolskega leta bodo dijaki iz splošnoizobraževalnih in strokovnih predmetov pisali niz testov, na podlagi katerih bo razredni profesorski zbor ocenil njihovo znanje in pripravo za izpit. Sestavili bodo tudi poročilo o opravljenem poklicnem usposabljanju in raziskovalno nalogo na temo, ki si jo bodo sami izbrali. Vse to bo razredni profesorski zbor temeljito pregledal in o dijaku oblikoval končno mnenje, v katerem bo upošteval dijakov celoten potek šolanja, njegov uspeh in vestnost obiskovanja učnih ur, namenjenim poklicnemu usposabljanju. Po opravljenem zrelostnem izpitu bodo dijaki prej eh zrelostno spričevalo in naziv kemijsko-bio-loškega tehnika ter potrdilo o opravljenem poklicnem usposabljanju. Potrdilo bo izdala naša šola, kasneje pa bo za to dokazilo poskrbela Dežela FJK. Letošnji zrelostni izpit na biološko-kemijskem oddelku bo torej uspešen rezultat učinkovitega in prepotrebnega sodelo- vanja šole in delovnega okolja, na podlagi katerega se dijaki neposredno vključujejo v proizvodne procese in industrijsko stvarnost. V letošnjem šolskem letu pa smo na Zavodu J. Stefan poskrbeli še za drugo pomembno novost. Dosedanja RTV sekcija se v skladu z zahtevami sodobnega izobraževanja počasi spreminja. Ministrstvo za šolstvo je namreč dalo pobudo za prenovo celotnega poklicnega izobraževanja. Tako se tudi poklicni profil elektronskega delavca zaradi naglega razvoja v elektronski stroki in novih industrijskih zahtev ustrezno spreminja. Do nedavnega je moral elektronski delavec ročno opravljati razne tehnološke postopke, avto- matizacija industrijske proizvodnje, ki je podprta z mikroračunalniškimi sistemi, pa mu danes nalaga poznavanje novih tehnologij in uporabo računalnika. Spremembam celotnega poklicnega izobraževanja sledijo tudi novi pedagoški in didaktični pristopi, ki se uokvirjajo v že znano reformo italijanske srednje šole. Novi oddelek za elektronske operaterje na zavodu Stefan omogoča študij v dveh stopnjah. Po treh letih poklicnega izobraževanja dijak opravi kvalifikacijski izpit in prejme naziv elektronskega operaterja. Po tretjem letniku pa skoraj vsi dijaki uspešno nadaljujejo dvoletni postkvalifikacijski študij, ki jim nudi poglobitev pridobljenega znanja in še večjo poklicno usposobljenost. Po opravljenem zrelostnem izpitu prejmejo naziv elektronskega tehnika, lahko pa študij nadaljujejo na vseh fakultetah, tako znanstve-no-tehnične kot humanistične usmeritve. Poudariti velja še prenovljeni predmetnik oddelka za elektronske operaterje: poleg dosedanjih splošno izobraževalnih predmetov, predstavljata pomembno novost predmeta vede o zemlji in biologija ter pravo in ekonomija. Pri strokovnih predmetih so poleg elektronike, električnih instalacij, osnov elektronike, tehničnega risanja, praktičnih vaj in elektronskih meritev, pomembni tudi avtomatizacija in sistemi. Bodoči elektronski operater mora morebitne okvare ali napake na napravah ugotoviti in odpraviti s pomočjo ustreznih instrumentov ter avtomatiziranih sistemov. Poleg rednih učnih ur pa se v prvih treh letnikih vključujejo v predmetnik tudi ure poglabljanja, pri katerih ob profesorjih lahko predavajo tudi zunanji strokovnjaki različnih strok, ki so v neposrednem stiku z delovnih okoljem. V četrtem in petem letniku je tako kot na biološko-kemijskem oddelku ob učnih predmetih med šolskim letom obveznih tudi 400 ur poklicnega usposabljanja v podjetjih in laboratorijih. Ob koncu postkvalifikacijskega študija prejmejo dijaki poleg diplome zrelostnega izpita tudi ustrezno potrdilo o opravljenem poklicnem usposabljanju. NOVICE Upočasnitev inflacije tudi zaradi nove »košarice« RIM - Inflacija je v Italiji upočasnila svoj korak. Neuradne podatke prejšnjega tedna, ki so bili preračunani na osnovi naraščanja cen v osmih glavnih italijanskih mestih, je včeraj potrdil državni statistični zavod Istat. Po teh podatkih so cene v januarju v primerjavi z decembrom 1992 narasle za 0, 4 odsotka, kar ustreza 4, 3-od-stotni stopnji letnega prirastka. Januarja lani je inflacijska stopnja dosegla, 6, 1 odstotka, medtem ko je decembra lani pristala na 4, 8-odstotni stopnji. K znižanju inflacijske stopnje je znatno prispevala tudi nova »košarica« dobrin, ki jo je izoblikoval državi statistični zavod na osnovi izsledkov o različni potrošnji italijanskih državljanov. V tej »košarici« je za razliko od prejšnje, ki je bila »napolnjena« leta 1989, več krompirja in povrtnin in manj mesa ter delikates, več pohištva in manj mila ter pralnih praškov, več knjig in časopisov, manj pa prireditev. Skupno nova »košarica« vsebuje 361 proizvodov (prejšnja 332), vendar z različno »specifično težo« kot leta 1989. Med novostmi velja omeniti tudi nekatere nove dobrine, kot so plošče CD, telovadne copate in kreditne kartice, ni pa več tradicionalnih vinilskih plošč, ki gredo vse manj v promet. Iz »košarice« so tudi izključeni tobačni proizvodi. Ge bi bil statistični zavod upošteval tudi tobak, bi bila januarja inflacijska stopnja nekoliko višja in bi dosegla 4.5 odstotka. V splošnem so na januarske poviške administrirane cene dobrin in storitev vplivale za 2 odstotka, ostale cene pa za 4, 6 odstotka. Največ so cene narasle na področju prevozov in komunikacije, na področju praškov in mila ter na stanovanjskih najemnin. (VT) Tržaška hitra cesta je precej varna« TRST - Deželna vlada je mnenja, da je tržaška hitra cesta precej varna za avtomobiliste. To je na včerajšnji seji deželne skupščine izjavil odbornik za prevoze Giancarlo Cruder, ki je rekel, da se je v preteklem letu na tej Cesti pripetilo manj nesreč, kot na drugih avtocestnih odsekih v Furlaniji-Julijski krajini. Za veliko večino nesreč pa je o njegovem mnenju kriva visoka hitrost. Cruder je odgovoril na vprašanje svetovalca Zelene liste Andrea VVehrenfenniga, ki je prepričan, da so pristojna telesa - prvi vrsti Občina Trst - doslej preveč zanemarjala problem varnosti na tej hitri cesti. Zeleni namreč vztrajajo pri ugotovitvi, da je bila ta cesta slabo načrtovana, dela pa kasneje slabo izvedena. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je na celotni trasi hitrost omejena na 50 kilometrov na uro. Deželni odbor pa ni tega mnenja in zavrača trditve VVehrenfenniga. Slednji pa je mnenja, da se je Cruder pri svojem odgovoru naslonil izključno na podatke, ki mu jih je posredovala tržaška občinska uprava, »ki seveda ščiti in zagovarja vse svoje izbire«. Danes odprtje Agriesta ’93 VIDEM - Senator Paolo Micolini, predsednik senatne komisije za kmetijstvo, bo danes odrl 28. Agriest, to je najvažnejšo videmsko kmetijsko prireditev in eno najvažnejših specializiranih razstav v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu. Prireditev se bo zaključila 8. februarja, na njej pa bo sodelovalo skoraj 300 podjetij, ki delujejo v tem primarnem sektorju. Obsežen bo tudi program vzporednih prireditev, to je zasedanj, srečanj in razprav, ki jih bodo priredile gospodarske organizacije in kmečki kreditni instituti. Dne 7. februarja se bo govorilo o bodočnosti čebelarstva; posegli bodo tehniki in strokovnjaki tega sektorja. Zasedanje bo v veliki dvorani instituta Malignani, zaključil pa ga bo deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Dne 8. februarja pa bo v okviru Agriesta tekla razprava o bodočnosti kmetijstva; na zasedanju bo sodeloval tudi predsednik deželne vlade Vinicio Turello. Poslovilni obisk prefekta Vitiella TRST - Predsednik deželne vlade FJK Vinicio Turello je včeraj sprejel na poslovilnem obisku vladnega komisarja dežele in tržaškega prefekta Sergia Vitiella. Kot je znano, je bil dr. Vitiello imenoval za novega prefekta v Rimu. Predsednik Dežele mu je podaril uradno kolajno FJK v znak hvaležnosti za koristno delo, ki ga je kot zastopnik vlade opravil v deželi. Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. ipaja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Četrtek, 4. februarja 1993 NOVICE Prometne težave openskega tramvaja Torkova prometna nesreča v UL Martiri detla Li-berta, v kateri sta bila vpletena avtomobil in openski tramvaj, je izzvala poseg predsednika Konzor-cialnega podjetja za prevoze ACT Massima Gobes-sija, ki upravlja progo openskega tramvaja. Predsednik ACT v tiskovnem sporočilu omenja, da je nesreča spet postavila v ospredje vprašanje odseka tramvajske proge v Ul. Martiri della Liberta, ki je poln ovir in zaprek. Ta ulica je za tramvaj kar peklenska; na tem odseku nakopiči tramvaj vso zamudo, in to predvsem zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov, zaradi katerih morajo tramvaji večkrat ustaviti svojo vožnjo, pa tudi zato, ker je tu promet prepuščen samemu sebi. Gobessi spominja, da je Združenje za razvoj in zaSCito openskega tramvaja pred leti že pripravilo obsežno Studijo in naCrt za izboljšanje prometnih zvez na tem odseku, tega predloga pa tako prejšnji kot tudi sedanji oCinski odbor niso nikoli vzeli v poštev. Prav zaradi tega je predsednik ACT najavil, da ga bo sam orisal na srečanju z občinskim odbornikom za urbanistiko in s poveljnikom mestnih redarjev. V Padričah, Gropadi in Bazovici jutri brez vode Podjetje ACEGA obvešča prebivalce Padric, Gropa-de in Bazovice, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju jutri, 5. februarja, od 8. do 18. ure ukinila dobavo vode v te tri vzhod-nokraške vasi. ACEGA obenem opozarja občane, naj po obnovitvi dobave vode za kakih 10 minut prevrejo vodo. Iz zdravstveno-vamostnih razlogov morajo to storiti tudi v naslednjih dveh dneh po obnovitvi dobave, kajti voda dotlej ne bo pitna. ACEGA in Krajevna zdravstvena enota bosta vsekakor nemudoma obvestili prizadete, kdaj bodo lahko vodo spet normalno uporabljali. Neofašisti napadli in pretepli anarhista Pretekli torek, malo pred 19. uro, je v križišču ulic Timeus in Crispi skupina mladih neofašistov napadla in ranila mladeniča, pripadnika Koordinacijskega odbora za družbene prostore. Mladenič se je moral zateci v bolnišnico, kjer so mu rano na glavi zašili. Zdraviti se bo moral deset dni. Tržaška anarhična skupina Germinal je vCeraj v tiskovnem sporočilu ostro obsodila napad. Neofašisti naj bi se . znesli nad mladeničem, ker je sodeloval pri manifestacijah proti rasizmu. Po pisanju Germinala je ta dogodek le zadnji v vrsti nasilnih akcij, ki so jih neofašisti izvedli v zadnjih mesecih proti anarhistom. Težave z novo telefonsko številko KZE Telefonska centrala Krajevne zdravstvene enote ima od predvčerajšnjim novo telefonsko številko, in sicer 39911. Toda kdor je vCeraj poklical KZE, mu je avtomatska služba posredovala drugačno številko. To je povzročilo nekaj zmešnjave. Zaradi napake podjetja SIP, ki je seveda takoj poskrbelo za ureditev zadeve, je KZE izdala tiskov no sporočilo, s katerim še enkrat seznanja javnost s pravilno številko. Poseg za podporo Miljskemu pustu Odbornik miljske Občine za kulturne dejavnosti Galliano Donadel se je skupaj s tremi predstavniki Miljskega pustnega odbora in v spremstvu deželne svetovalke Perle Luše sestal z deželnim odbornikom za turizem Gioacchinom Francescuttom, da bi zagotovil finančno podporo miljski pustni manifestaciji, ki proslavlja letos 40-letnico svojega obstoja in bo zaradi tega tudi obsežnejša ter bo trajala veC dni. Francescutto je s svoje strani zagotovil, da se bo v okviru deželne uprave zavzel, da bi Cimprej zagotovila tej turistično pomembni manifestaciji ustrezno podporo. Na Trgu Cavana ustavili razpečevalca mamil V okviru prizadevanj tržaškega letečega oddelka v boju proti razpečevalcem mamil, so na Trgu Cavana ustavili nekega 29-letnega Tržačana (objavili so le zaCetici njegovega imena, S.J.), pri katerem so našli dvanajst doz heroina. Preiskali so tudi njegov dom, kjer je imel lekarniško tehtnico in drugo orodje ter dva noža. S.J. je star znanec policije, saj je dalj Časa oskrboval številne uživalce mamil, med katerimi so nekateri izredno mladi, ki so zahajali na Trg Cavana. Samotna smrt v Ulici Piccardi Na zahtevo socialne delavke so vCeraj v Ul. Piccardi 27 najprej prišli agenti za hitre posege, zatem pa še gasilci, ki so odprli vrata. Ker se 56-letna Laura Abrami ni oglasila socialni delavki, ki se je z njo ukvarjala, je bilo takoj jasno, da je nekaj narobe. Res so Abramijevo našli brez življenja, domnevajo pa, da je umrla že pred kakšnim dnevom. Andrea Pittana vztraja: »Nisem umoril babice« Na tržaškem porotnem sodišču se je vCeraj nadaljeval proces proti 26-letnemu Andreu Pittani, ki je obtožen, da je pred šestimi leti umoril babico Wil-mo Jaksetich Coia, Ceš da mu ni hotela izročiti 15 tisoč lir. Sprva je kazalo, da bo mladenič spregovoril šele ob koncu obravnave, včeraj pa se je predstavil pred sodiščem (predsednik Mario Trampuš, javni tožilec Filippo Gulotta) in vztrajal pri svoji nedolžnosti (sprva je preiskovalcem sicer umor priznal, zatem je vse zanikal). Kaže pa, da se je precej omajal položaj bolničarja Guida Zianija, ki je Jakse-tichevo večkrat obiskal in ji meril pritisk. Gulotta ga je včeraj odkrito vprašal, Ce se zaveda, da je med osumljenci. Proces se bo nadaljeval jutri. KRAS / RAZPRAVA ŽE TA MESEC Konferenca o tentonju Sklical jo je odbornik Tersar Aleksander Sirk Deželni odbornik Da-rio Tersar je sklical konferenco za storitve, ki bo v Četrtek 25. t.m. Na njej naj bi sklenili programski sporazum za uresničevanje izrednih posegov v korist tržaškega Krasa, ki so predvideni po 1. členu deželnega zakona št. 16, z dne 4. maja 1992. Potem ko je stopil v veljavo omenjeni zakon , je deželna uprava poskrbela za širšo posvetovanje med zainteresiranimi ustanovami in z vsemi tistimi subjekti, ki so soudeleženi pri izvajanju programskih postopkov in uresničevanju posegov; povabila jih je obenem, da pripravijo predloge, ki bi jih nato vključili v izvršilni naCrt (predviden je po določilih 1. člena omenjenega zakona). Po mnenju odbornika Tersarja se je preliminarno proučevanje o pripravi predvidenega izvršilnega načrta zaključilo; raziskava vsebuje prispevke in navodila, ki so jih formulirali zainteresirani sobjek-ti, to je Pokrajina, Tržaška občina, Kraška gorska skupnost, Združenje kraških vasi ter kulturna in gospodarska združenja. Zaradi tega bodo na konferenci o storitvah formalno predstavili osnutek izvršilnega načrta, ki naj bi predstavljal osnovo za podpis programskega sporazuma. Odbornik Tersar s tem v zvezi poudarja važnost konference, ki omogoča, da bodo na njej določili kriterije in način za razdelitev 15 milijard lir, ki jih 1. Člen omenjenega zakona št. 16 predvideva za zaščito in izkoriščanje tega ambientalnega zaklada. Gre za investicije, s katerimi bodo še povišali dotacije, ki so namenjene za rekreativne in športne strukture. Slednje bodo uresničene kot dopolnilo ostalim krajevnim gospodarskim dejavnostim. S tem v zvezi je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec dejal, da gre za zasedanje, na katerem je treba jasno opredeliti posamezne pobude, ki jih zahteva krajevno prebivalstvo. Pri tem pa je potrebno, da pride do izoblikovanja enotnega stališča, in sicer v sodelovanju z Občino, Pokrajino in Kraško gorsko skupnostjo. Tako KZ, kot tudi SKGZ in SDGZ so v prejšnjih dneh stopile v stik z odbornikom Tersarjem in mu predocile dva problema: upoštevati je treba zahteve prebivalstva in pooblastiti Kraško gorsko skupnost, da poskrbi za izvajanje tega programa. Zadovoljstvo nad sklicanjem zasedanja je izrazil tudi predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Suadam Kapic, ki poudarja važnost odločitve deželnega odbornika Tersarja. Pri tem dodaja, da se je odbornik osebno posvetil temu vprašanju, ker so se krajevne organizacije Čutile zelo izigrane zaradi odnosa, ki ga je do tega vprašanja imela Dežela, saj je celotno zadevo dolgo zavlačevala in medtem sprejela nekatere negativne ukrepe. Predsednik pokrajinskega odbora SKGZ obenem izraža željo, da bi to zasedanje res odgovorilo na pričakovanja omenjenih organizacij. SKGZ vsekakor izraža pripravljenost za sodelovanje in upa, da bo na zasedanju prišlo do koristnih zaključkov; ob vsem tem pa še ugotavlja, da deželna uprava vendarle dela za reševanje teh problemov, medtem ko tega ni mogoče trditi o tržaški občinski upravi. TRŽAŠKI LLOYD / VCERAJ V RIMU Finmare izročil načrt ustanovi IRI Na stotine delovnih mest no prepihu Kakšna bo usoda Tržaškega Lloyda? (foto Ferrari) TRST / IACP Nujna dela v Ul. Don Bosco Avtonomni institut za ljudske hiše je nakazal 260 milijonov lir za nujna dela na poslopju v Ul. Don Bosco 1. Uredili bodo termo-akusticno izolacijo obokanega vmesnega stropa, namestili ključavnice na vratih, razmejili prostor za stopnišče in namestili mehanizem za olajšanje dvigovanja okrepljenih ovojnic v pritličnih prostorih. Upravni svet IACP bo tudi zagotovil CišCenje in vzdrževanje odkritih področij instituta; to delo bo opravljal tedensko in ne veC, kot doslej, vsakih petnajst dni. Ta sprememba ne bo vplivala na stroške v okviru dveletja. Poleg tega so se zaCele preliminarne operacije, na osnovi katerih bo institut oddal v zakup dela za obnovo 12 stanovanj v Ul. San Giorgio 7, medtem ko se nadaljuje birokratska dejavnost za oddajo stanovanj. Tržaški institut je dal tudi natisniti obrazce, ki jih je treba priložiti formularjem, ki jih ACEGA in ENEL pošiljata stanovalcem, da bi zbrala podatke o električnem katastru. Vsi ti sklepi so bili sprejeti na prvi letošnji seji ustanove, ki jo je sklical predsednik Emilio Terpin in katere se je udeležil tudi novi svetovalec Giuseppe Rizzi iz Milj. V palači IRI v rimski Ul. Veneto, ki je v šestdesetih letih zaslovela s Fellinijevim Sladkim življenjem, se je vCeraj kasno dopoldne zaCelo srečanje, od katerega je v mnogocem odvisno nadaljnje življenje Tržaškega Lloyda. Predsednik finančne družbe Finmare je predložil predsedniku IRI, večinskemu delničarju družbe, Tedeschi-ju, naCrt o preosnovi italijanskega javnega bro-darstva. Plan naj bi predvideval poenotenje nekaterih sektorjev, ki jih »upravlja« družba Finmare, med temi tudi združitev Tržaškega Lloyda s plovno družbo Italia. Prav to pa je tisto, Cesar se 190 zaposlenih v upravnih telesih tržaškega brodarja in kakih 550 mornarjev najbolj boji. Po nepotrjenih vesteh naj bi bil nov sedež »združene« plovne družbe v Genovi. Ce bi ta varianta obveljala, bi bil to nov hud udarec za tržaško gospodarstvo. Včeraj do večera ni bilo mogoče izvedeti podrobnosti o načrtu, kar daje slutiti, da gre za zelo delikatno zadevo. Konec tedna naj bi se vodstvo IRI sestalo z vlado; takrat bo verjetno znano, kaj se bo iz preosnove Finmare izcimilo. Doslej je jasno le eno: združevanje bo pomeni- lo klestenje delovnih mest. Sindikalne organizacije se tega zavedajo in zahtevajo, naj vlada pri tem izkoristi vse razpoložljive inštrumente, da bi vsaj ublažila učinke klestenja. Zahtevajo tako predčasne upokojitve tistih, ki imajo za to že delovne pogoje, obenem pa tudi »raztegnitev« dopolnilne blagajne tudi na pomorski sektor (dosedanja zakonodaja ne predvideva vpisa v dopolnilno blagajno za pomorščake in delavce v tem sektorju, kot tudi ne predvideva vpisa v sezname mobilnosti). Po mnenju elana tovarniškega sveta Tržaškega Lloyda Sergia Si- derija je družba Finmare doslej privilegirala druga pristanišča: Genovo in Neapelj. Zapostavila je Jadran in njegove možnosti povezav s srednjeevropskimi in vzhodnoevropskimi državami, pri Čemer je oškodovala tudi vso deželo, ki je v zadnjih letih mnogo investirala v povezave z Vzhodom. Drug elan tovarniškega sveta Roberto Manfredi pa se je vprašal, kaj sploh dela podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico, melonar Camber. »Večkrat smo ga vprašali po načrtih Finmare, doslej pa nam ni o tem vprašanju se nic povedal...« ZARADI NEZAKONITI ZASEDBE TERENOV ZA AVTOCESTO Jusarji tožijo podjetji ANAS in Trieste Tre Še danes ni bila izvršena razlastitev LEROS / PROJEKT CENTRA ZA UMSKO ZDRAVJE Šola za premagovanje zasvojenosti z mamili Predvideno omejeno število udeležencev Predsednik jusarskega odbora za OpCine Pavel Milic je 22. januarja letos prijavil sodnim oblastem državno cestno podjetje ANAS in podjetje Trieste Tre pod obtožbo, da sta nezakonito zasedli openska jusarska zemljišča za gradnjo avtoceste oziroma da nista izplačali dolžnih odškodnin. Dejstvo namreč je, da je avtocesta že v dobršni meri zgrajena, jusarska zemljišča, ki so bila v ta namen zasedena, pa o-stajajo jusarska last, saj jih še danes ni nihče razlastil. Tržaško sodišče je medtem že določilo datum za začetek procesa. Prva obravnava je predvidena 26. aprila 1993. Zgodba, ki je zdaj doživela ta sodni zaplet, je precej stara. Pričela se je 21. maja 1982, ko je ministrstvo za javna dela odobrilo naCrt za gradnjo avtoceste Sesljan-OpCi-ne-PadriCe. Tedaj je ministrstvo tudi določilo rok 6 mesecev za začetek del s potrebnimi razlastitvami vred, kakor tudi rok 5 let za dovršitev zadevnih postopkov. Nalogo za izvedbo razlastitev je najprej imelo podjetje CISA iz Vidma, potem pa ga je prejelo podjetje Trieste Tre. Ker razlastitve niso bile izvedene v predvidenem Času, je ministrstvo potem podaljšalo rok za 500 dni, se pravi do 10. oktobra 1990. A tudi ta rok je potekel, ne da bi bil razlastitveni postopek dovršen. Na osnovi vseh teh dejstev predsednik o- Martin Brecelj penskega jusarskega odbora zahteva od sodnih oblasti, naj obsodijo podjetji ANAS in Trieste Tre na plaCanje odkodni-ne za zasedena zemljišča, in sicer z obrestmi, kakor tudi na poravnavo vseh sodnih stroškov. Prvotna odškodnina bi po oceni tožilcev morala znašati 219.127.000 lir, Ce je res, da je prvotna cena za kvadratni meter znašala tisoč lir, seveda pa bi jo bilo treba pomnožiti sorazmerno s številom let, ki so potekla od zasedbe zemljišč. O-menimo naj tudi, da je Milic ob pravni asistenci odvetnika Gabria Abea-tricija prijavil sodnim oblastem tudi tržaško občinsko upravo, v kolikor je pristojna za ju-sarko imovino. »Za sodno pot smo se odločili, potem ko smo brez uspeha poskusili vse ostale možnosti,« nam je povedal predsednik openskega jusarskega odbora. »Veliko raje bi videli, da bi prišlo do izvensodne porvnave. V ta namen smo se večkrat obrnili na podjetji ANAS in Trieste Tre, kakor tudi na tržaško občino, prefekturo in na deželnega komisarja za jusarske zadeve. A pošiljali so nas od Poncija do Pilata, mi pa smo ostajali praznih rok. Tega smo se naveličali,« je Se pristavil predsednik Milic. V bivši umobolnici pri Sv. Ivanu v Trstu je letos že drugič zapored stekel poseben tečaj za osvoboditev od zasvojenosti z mamili. Projekt nosi ime Leros, prireja pa ga služba proti narkomaniji pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti v sodelovanju z Deželnim študijskim centrom za umsko zdravje ter ob podpori tržaške občinske uprave in ministrstva za socialne zadeve. Tečaj je namenjen o-me j enemu številu ljudi, in sicer petindvajsetim. Ime Leros je dobil po grškem otoku, ki ima za seboj nic kaj zavidljivo zgodovino. Na njem je bil med 2. svetovno vojno sedež italijanskih zasedbenih sil v Grčiji, v letih 50 in 60 pa kraj za konfinacijo najprej sinov komunističnih partizanov, potem pa raznovrstnih nasprotnikov zloglasnega režima polkovnikov. V tem Času je na o-toku nastala tudi velika umobolnica, ki je bila pravi koncentrat grozot in ki jo zdaj preurejajo v okviru programa Evropske skupnosti, pri katerem sodelujejo grški, nizozemski in italijanski strokovnjaki, med temi tudi veC Tržačanov. Tečaj Leros si zastavlja ambiciozen cilj vzgajati k svobodi. Njegovi oblikovalci, med temi odgovorna za službo proti narkomaniji pri tržaški KZE Maria Grazia Cogliati Dezza in vodja Deželnega Studijskega centra za umsko zdravje Giuseppe Dell’Acqua, izhajajo iz u- SAMOMOR / NA TRBIŠKI CESTI Nesrečni Olivotto je bil doma iz Gradeža Morda bi neko ženska znala pojasniti, kaj je Olivotta pripeljalo do usodnega koraka Emanuele Olivotto: tako je bilo ime nesrečnežu, ki se je predvčerajšnjim vrgel s katinar-skega mostu na Trbiško cesto, kjer je obležal brez življenja. Kot so ugotovili karabinjerji iz Rocola, ki vodijo preiskavo, ni nobenega dvoma o tem, da je moški hotel narediti samomor, brez odgovora pa ostaja veC vprašanj, v prvi vrsti, kaj ga je privedlo do tragične odločitve. Ko se je 42-letni Olivotto pognal na cesto, ni imel pri sebi nobenega dokumenta. Se istega večera pa so karabinjerji nedaleč stran, na cesti, ki vodi proti Ricmanjem, opazili avtomobil z go-risko evidenčno tablico. Bil je odprt, v njem so bili dokumenti in s pomočjo fotografije na vozniškem dovoljenju so ugotovili, da gre za osebo, katere istovetnost so skušali ugotoviti. Obvestili so karabinjerje v Gradežu, kjer je Olivotto živel z materjo: imel je ustaljene navade in ko ga ni bilo domov, je mater in starejšega brata, ki prebiva v isti ulici, takoj zaskrbelo. Olivotto ni bil poročen, zaposlen pa je bil kot knjigovodja v veleblagovnici Europa in kaže, da ni imel finančnih ali drugih težav, bil je izredno vesten, natančen, skrbel je za svojo zunanjost: svojci sprva sploh niso mogli verjeti, da se je odločil za tak u-šoden korak. Njegovo življenje je teklo po ustaljenih tirnicah do 12.30 predvčerajšnjim, ko je zapustil urad, sedel v svoj golf in se odpeljal v Trst, kjer se je ob 13.40 končala njegova pot. Zakaj je krenil prav v Trst? Je bil njegov korak premišljen ali je slo za trenutek nerazsodnosti, obupa? Pustil ni nobenega sporočila in tudi v njegovem življenju ni nic takega, kar bi upravičevalo njegov korak. Majhna sled pa le obstaja. Kaže namreC, da se je poznal z neko Zensko, ki je zaposlena v Trstu, ki pa ne prebiva v našem mestu. Ni izključena možnost, da je bila pred nesrečo morda tudi z njim v avtu, da je prišlo do kakšnega nesporazuma. Sedaj jo išCejo in Ce jo bodo izsledili, bo morda osvetlila Olivottovo odločitev. gotovitve, da so v procesu osvobajanja od zasvojenosti z mamili najtežji trenutki tisti, ko se narkoman oziroma bivši narkoman znajde pred praznino, ki so jo dotlej zapolnjevala mamila. Ta kritičen trenutek je po mnenju psihologov mogoče uspešno preseči le s primerno kulturno osveščenostjo. Prav zato teCaj Leros obsega vrsto tematskih srečanj, vselej ob sodelovanju kulturno razgledanih in življenjsko izkušenih osebnosti, in sicer v okviru štirih tematskih sklopov. Prvi je namenjen kulturi skupine, drugi politiki, tretji istovetnosti, Četrti pa e-tiki. Tematska srečanja se odvijajo na sedežu Studijskega centra za umsko zdravje pri Sv. Ivanu praviloma ob torkih z začetkom ob 18. uri. Prvi dve sta bili na sporedu 19. in 26. januarja, na njih pa je govoril psihiater Giuseppe Dell’Acqua, ki bo vodil tudi srečanje v torek, 9. februarja. V torek, 16. t. m., bo tečajnikom govoril glavni urednik dnevnika II Manifeste Luigi Pintor. Med poznejšimi gosti naj o-menimo sociologa Clau-dia Calvarusa, deželene-ga svetovalca Maria To-masinija, pisatelja Fulvia Tomizzo, zgodovinarja Teodora Salo, filozofa Giorgia Nardoneja, tržaškega škofa Lovrenca Bellomija in duhovnika Maria Vatto. Na sporedu je tudi veC filmskih večerov, na katerih bodo predvajali dela, ki osvetljujejo problematiko sodobnega človeka. Danes o napadu na prof. Pahorja Danes ob 9. uri bo prof. Samo Pahor znova pred sodniki, a tokrat ne kot obtoženec: zagovarjati se bodo morali mi-sovci, ki so ga 6. oktobra lani napadli v bližini Trga Unita. Tako je Piero Tonon obtožen, da je Pahorja, ki ga zagovarja odvetnik Bogdan Berdon, udaril, Roberto Menia in Alessia Rosolen pa naj bi ga bila zalila. Proces se je začel že 17. decembra lani, ko so zaslišali nekaj priC, in bi se bil moral nadaljevati 18. januarja. Tedaj pa je prof. Pahor zaman čakal na obravnavo na tržaški pre-turi: odv. Giacomelli, ki brani obtožence, je namreC prosil za odložitev. Misovski predstavniki tistega dne niso dajali vtisa, da si procesa motno želijo. V sodnih krogih si namreC utira pot spoznanje, kam lahko privede narodnostna mržnja. Tako so decembra lani prvič uveljavili zakon iz leta 1965 o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, a kasacijsko sodišče je odredilo, da tržaško sodstvo uvede preiskavo o razpoloženju do pripadnikov slovesn-ske narodnostne skupnosti in zlasti do prof. Pahorja. Vse to pa misovcem gotovo ne gre v račun. Slehernemu izmed društev postane kaj kmalu jasno, da morajo skrbeti za to, da bodo njihovi otroci okrepili svoje telo. Na to jih, Ce drugi ne, navajajo občasni obiski v otroški ambulanti, kjer že novorojenčka periodično skrbno premerijo in stehtajo. Telesna kepkost pomeni hkrati zdravje in je dobro izhodišče za prihodnji otrokov razvoj. Toda ali lah-,ko utrjujemo svoje otroke tudi po duševni plati, da bi bili kasneje bolj uravnovešeni? Vprašanje ni novo, zastavili so si ga že naši predniki. Ce poznamo količkaj zgodovine, se bomo spomnili, da so že v Sparti urili svojo mladež s skromnostjo pri jedi, s krepitvijo telesa in z vsakovrstnimi drugimi zahtevami, da bi postali ne le hrabri v bitkah, marveč tudi sposobni potrpeti in prenašati težave. Nič drugače ni bilo skozi leta srednjega veka pa vse do začetkov našega stoletja - od takrat ko so se verski redovi mučili, da bi dosegli duševno trdnost, do vzgoje v strogih internatih, ko so morali fantje spati v nese-grevanih sobah in se morali ob jutrih oprhati z ledeno hladno vodo, da bi okrepili svojo sposobnost biti vzorniki navadnim ljudem. Včasih je SKLAD MITJA ČUK Kako doseči pri otroku poleg telesne tudi duševno trdnost Jelka Cvelbar taka vzgoja zahtevala tudi krute in brutalne posege, ki smo jih pa medtem na srečo opustili. Sedaj vemo, da take metode resnično lahko pomagajo razviti otroku neobčutljivo in debelo kožo, z njo pa si navadno ne pomagajo kaj bolje živeti, prej bi lahko dejali, da jo skupijo. Vzgoja, ki je namreč vseskozi zazrta v negativno stran otrokovega početja, slabi njegovo samozavest in preprečuje otroku, da bi si gradil pozitivna razmerja do drugih. Časi so se pač predrugačili. Danes nas ne dela trdne to, čemur se nismo uklonili, marveč sposobnost spoznavanja in priznavanja porazov ter sposobnost premagovanja težkih življenjskih obdobij. Psihologija ima seveda za to svojo besedo, ki pomeni sposobnost prenašanja frustracij; za utrjevanje take sposobnosti pa pozna ta veda tudi niz nasvetov za starše. Največ se jih je navzela iz poučevanja tistih »neuničljivih« o-trok, ki jih ne strejo dolga leta odraščanja v neugodnih razmerah. Denimo otroci po sirotišnicah, ki ostanejo kljub vsem neugodnim doživljajem samozavestni, sposobni kontaktiranja z drugimi in pripravljeni za delo. Pri teh otrocih nikakor ne gre za nekakšne čudežne malčke, ki jih bogatijo ne-vemkakšni naravni duhovni ali duševni talenti. Njihova najbolj očitna značilnost je: trden občutek o lastni veljavi. Poleg tega pa pričakujejo največ od sebe, ne pa rešitev problemov od nekod zunaj -zaradi tega svoje probleme vedno jemljejo v svoje roke. Predvsem zaradi tega, ker niso navajeni pasivno čakati na intervencijo drugih, marveč vselej aktivno posegajo v dogodke. Zato se ne počutijo nemočne. Navajeni so, da s problemi ne odlašajo, ker jih v to sili samo življenje. Tako se hkrati naučijo brez vsakršne posebne ovire stopiti, ko imajo potrebo, do sočloveka in dovoliti, da jim pomaga. Od tod lahko črpamo nasvete za vsakdanjo delo z otroki. Občutek otrok o lastni sposobnosti, ki jim pomaga, da se ne počutijo nemočne, je pravzaprav tista pozitv-na usmerjenost v življenju, ki naj bi jo zasledovali vzgojitelji. Tako pozitivno usmerjenost pa lahko začnemo gojiti še pri dojenčku tako, da mu dovolimo biti aktiven. Otrok, ki je lahko aktiven, bo veliko izkusil in doživel situacije, iz katerih se bo sam učil zmotati. S tem se mu bo krepil občutek o lastni vrednosti, znal bo ceniti svoje delo, pa tudi delo drugih. Spoznaval bo, da lahko probleme rešuje sam ali s pomočjo drugih. Vse to mu bo pomagalo pri obnašanju - navadno ga vzgojitelji označujejo s komplicirano besedo socializacija - do soljudi. Njegova privzgojena sposobnost hitrega odkrivanja problemov in njihovega reševanja (sam ali s pomočjo drugih) mu bo namreč nudila dovolj trdne zavesti o lastni veljavi, tako da se tudi v skupini ne bo počutil osamljenega in izločenega. _____RAZSTAVA / POBUDA SKD TABOR Na Opčinah razstavlja umetnica Tatjana Jenko Odprtje v torek ob nastopu ŽPZ Tabor V teh dneh vrsta proslav Neva Lukes Z odprtja razstave v openskem Prosvetnem domu. Prva z leve Tatjana Jenko (f. Ferrari) V torek zvečer so v Prosvetnem domu na Opčinah v priredbi društva Tabor odprli razstavo ljubljanske slikarke Tatjane Jenko. Razstavo so povezali še z nastopom domačega ženskega pevskega zbora, kar je prispevalo, da je občinstvo prisostvovalo prijetnemu in doživetemu večeru, na katerem se je umetniško ustvarjanje slikarke skladno spojilo s petjem domačih pevk. Zbor je namreč pod vodstvom prof. Sveta Grgiča uglašeno in z lepo interpretacijo petih dokaj zahtevnih skladb (med temi je bila ena furlanska, druga angleška) pokazal, kaj zmore. Gostjo in program je najprej predstavila v imenu društva Tabor Stanka Hrovatin, nato pa je o slikarski ustvarjalnosti Tanje Jenko, ki je bila tu pri nas sicer prvič, ki pa ima za seboj že vrsto razstav doma in po svetu ter je dobitnica tudi nagrade žirije Ex tempore »Podobe Ljubljane« leta 1991, spregovorila Mojca Uršič. Opisala je tematsko in slikarsko delo Jenkove, ki se je na začetku omejevala na tihožitja, tu na Opčinah, pa tudi že na drugih razstavah, pa se je predstavila s krajinami in vedutami, posvečenimi predvsem ljubljanskemu Barju, go-riškim Brdom, Gorenjski, Koroški, Krasu, stari Ljubljani, pa celo Alžiriji. Njene slike posredujejo tako vzdušja, je govornica še poudarila, kakor jih je umetnica doživljala in jih po subjektivni interpretaciji prenašala na platno. Z njenimi besedami in izvajanjem smo se strinjali vsi, ki smo si razstavo ogledali, saj je vsaka njena slika likovno prečiščena ter vzbuja v gledalcu občutke nečesa spokojnega, nečesa, kar človeka pomirja in ga približuje naravi, njenim lepotam in vsemu, kar nam današnji vedno bolj plitek način življenja vedno bolj odteguje. Razstava bo odprta do 12. februarja, vsak dan, od 16. do 19. ure. V dneh, ko se čedalje bolj približuje dan slovenskega kulturnega praznika, se tudi naše kulturno-prireditveno prizorišče predstavlja z mnogotero ponudbo proslav 8. februarja. Osrednja prireditev, ki jo po navadi prirejajo tri velike organizacije našega zamejskega prostora -na deželni ravni Zveza slovenskih kulturnih društev, v Trstu Slovenska prosveta, v Gorici Zveza slovenske katoliške prosvete - bo zaživela v Kulturnem domu v Trstu že v soboto, 6. t.m. Dva dni kasneje, torej v ponedeljek, 9. t.m., bo na vrsti v Gorici, v Katoliškem domu, teden dni za tržaško pa se bodo ob dnevu slovenske kulture zbrali še v Spetru Slovenov. Ob osrednjih proslavah se bodo že v teh dneh zvrstile prireditve še po posameznih kulturnih društvih malodane po vsem prostoru, v katerem živimo Slovenci v Italiji. Med prvimi je dolinsko KD V. Vodnik, ki se ob dnevu slovenske kulture "poklonilo” v petek, 5. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Gostje domačega zbora in društva bodo pevci MoPZ Vesna iz Križa, ki bodo nastopili s koncertnim programom pod vodstvom Iva Lešnika. Priložnostno misel pa bo podal dolinski književnik M. Čuk. (dam) I GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 92/93 (jfil danes, 4. februarja, ob 20.30 v gledališču *'* Miela v Trstu, Trg Duca degli Abruzzi 3 SKLADBE ZA DVA KLAVIRJA OD CLEMENTIJA DO GELMETTIJA Duo: Beatrice Zonta, Vesna Zuppin Clementi, Schumann, Kogoj (štiriročno), Gelmetti, Martinu, Lutoslavvski. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mieli. TK Galerija Ul. Sv. Frančiška 20 Vas vabi danes, 4. februarja, ob 17. uri na odprtje slikarske razstave Gian Battista Rosi KD VALENTIN VODNIK vabi na PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Ob priložnostnem razmišljanju Marija ČUKA bo nastopil MoPZ VESNA iz Križa pod vodstvom Iva Lešnika. Jutri, 5. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. KD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse člane in prijatelje na Praznik slovenske kulture ki bo v soboto, 6. februarja, ob 17. uri v društvenih prostorih (Vrdelska cesta 7) z otvoritvijo razstave Iva Petkovška in recitalom Prešernovih poezij Staneta Raztresena. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 4. februarja 1993 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide ob 14.26 in zatone ob 5.12. Jutri, PETEK, 5. februarja 1993 AGATA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,4 stopinje, zračni tlak 1037,7 mb ustaljen, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 16-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Davanzo, Alfredo Mucci, Luca Sacher, Marcello Flo-ridia, Matilde Padoan, Valentina Urru. UMRLI SO: 71-letna car-mela Markovič, 87-letni Mario Viola, 97-letni Paolo Me-landri, 89-letna Silvia Sco-da, 88-letna Irma Mitis, 79-letni Ernesto Pariš, 79-letni Gaspare Buccellato, 78-letni Alfredo Galic, 84-letna Maria Cerkvenic, 86-letni Italo Santi, 83-letna Aliče Zeriali, 64-letni Edoardo Jelussich, 60-letni Gino Stibili, 89-letna Maria Kotzmann, 94-let-na Anna Taccari in 52-letni Romano Segolin. □ LEKARNE Od ponedeljka, 1. do nedelje, 7. februarja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Naselje sv. Sergija - Trg 25. Aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) ameriškemu krožku. Jutri:16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. Woopie Goldberg. EKCELSIOR - 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Body in evidence«, i. Ma-donna. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 »Trappola in alto mare. NAZIONALE II - 15.45,17.60, 20.00, 22.00 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE IH - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Bestial play best». Prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »II dan-no», r. Louis Malle.Prepovedan mladini pod 14. letom. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. VVoopie Goldberg. EDEN - 15.30 - 22.10 »La prima volta di Mauri-zia Paradiso - II segreto di Maurizia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »La bella e la bestia«. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Un’estranea fra noi«, r. Sidney Lumet, i. Melanie Griffith. Zadnji dan. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Golino. RADIO - 15.30 - 21.30 »In tre sopra mia moglie«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE Sernio 27 - prireja ob dnevu slovenske kulture FILMSKI VEČER v soboto, 6. februarja, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 7. februarja, na DAN SLOVENSKE KULTURE. Gost večera bo Boris Pangerc, ki bo predstavil svojo knjigo MAJENCA. Peli bodo Fantje izpod Grmade, ki jih vodi Ivo Kralj. Napovedovalka Sandra Poljšak. Začetek ob 17. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 6. februarja, na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Ob zaključku LITERARNEGA, LIKOVNEGA IN FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA bo na ogled razstava likovnih in fotografskih del, člani gledališkega krožka SKK pa bodo izoblikovali recital literarnih prispevkov. Komisiji bosta razglasili zmagovalce natečajev. Nagrade bo podarila Draguljarna Malalan z Opčin. Začetek ob 18.30. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 6. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na počastitev DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Gostoval o amaterski oder Jaka Stoka s Proseka - Kon-tovela s humoresko v narečju »Nasi graju na radio«, režija Drago Gorup. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras vabi jutri, 5. t.m., v Ljudski dom v Križu na praznik včlanjevanja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras, obvešča vse člane in simpatizerje, da bo kongres v nedeljo, 7. t.m., ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst prireja 10. t.m. Prešernovo proslavo v Gregorčičevi dvorani v TRSTU, Ul sv. Frančiška 20. Program: priložnostne besede prof. Košute, recitacije Mire Sardoč. Vabljeni. □ OBVESTILA SKD IGO GRUDEN in SD SOKOL NABREŽINA sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR članov, ki bo v društvenih prostorih jutri, 5. februarja, ob 19.30 v prvem ter. ob. 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni! SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Prispevke lahko oddate na sedežu (UL Donizetti 3) vsak delavnik zjutraj ali poverjenikom SKK na višjih Šolah Se danes, 4. februarja vključno. Komisije bodo razglasile zmagovalce na Prešernovi proslavi v soboto, 6. februarja, ob 18.30. V DOMU NA BRDINI na Opčinah bo 7. februarja ob 11. uri predavanje »Kako si z bioenergetskimi masažami (shiatsu, reiki) pomagamo pri revmatičnih in drugih obolenjih. Sledijo praktični prikazi. Priporočamo, da pijete Zeliščni čaj in si ga tudi prinesete s seboj. Vabljeni. PASNISKA ZADRUGA V BAZOVICI obvešča čla- ne in nečlane, ki so položili kavcijo za sečnjo drv in ki se ni izvršila iz znanih razlogov, da bomo vrnili kavcijo jdanes, 4. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma. Isti veCer bo tudi vpisovanje za sekanje Črnega bora za domačo uporabo. Ze vnaprej se vam zahvaljujemo za vaš odziv. Odbor. S IZLETI - samo po telefonu za naj- KD ROVTE - KO- SKD CEROVLJE- nujnejse primere LONKOVEC - Ul. Monte MAVHINJE priredi v ne- Lekarne odprte od r 19.30 do 20.30 UL Combi 17, Naselje sv. Sergija - Trg 25. Aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Telefonska Številka centrale KZE-USL: 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - Danes je dvorana razervirana italo- TUDIV MAJHNIH STVAREH deljo, 7. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 23.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Sesljana - center. Vabljeni vsi smučarji in ljubitelji snega. (Za informacije tel. na St. 299798 od 20. do 22. ure.) H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajnisvo Trst -vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je novi urnik poslovanja: ob torkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 17.00 do 18.30, ob četrtkih od 9.30 do 11.00 in ob petkih od 15.30 do 16.30. Tajnik je na razpolago članom ob sredah od 16. do 17. ure. H ČESTITKE Danes praznuje PAME-LA PREDONZANI svoj 12. rojstni dan. Mnogo zdravja in sreče ji želijo mama , oče, nona in vsi, ki jo imajo radi, MALI OGLASI OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini, Toči belo in črno vino. OSMICO ima Lupine v Praprotu. OSMICO je odprl v Ric-manjih 118 Berto Pregare. Toči belo in črno vino. OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v Repniču. 17-LETNO dekle z veliko volje do dela išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. na St. 417937 ob uri obedov. IŠČEMO vajenca električarja. Tel. na St. 229100. PRODAM stanovanje v Boljuncu: 3 sobe, kuhinja, kopalnica, balkon, taverna, klet in osebni vrt. Tel. na St. 228778. ODDAJAM v najem zobno ambulanto ali dvosobno ali trisobno stanovanje za urad v srediSCu mesta. Tel. na St. 948080. PRODAM avto fiat regata 100 weekend 1600, letnik 1986, po ugodni ceni. Tel. na St. (0481) 21771. PRODAM avto iancia prisma 1600 IE, letnik 1989 po ugodni ceni. Tel. na St. 229332. PRODAM alfo 164 twin spark, letnik 88 z ABS in klimatizatorjem po 18.500.000 lir. Tel. na St. (0481) 532038. PRODAM Čistilno napravo za dimnik. Informacije po tel. na St. (0481) 21771. PRODAM stojnico z dovoljenjem za prodajo rož in lončnic na Rdečem mostu. Tel. na St. 225365. LJUBITELJU živali podarimo Čudovitega psička mešanih Staršev, starega 60 dni. Tel. na St. 571236. VODILNO PODJETJE Domovip Italia potrebuje osebje z lastnim avtomobilom. Podjetje nudi plačo sorazmerno z uspehom pri prodaji in po veljavnih normativah. Interesenti se lahko zglasijo v torek, 9. februarja, ob 16.30 v Ronkah, Ul. Roma 76. 24 -LETNI FANT z višješolsko izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami v risanju autocad išče delo kot risar, tudi z lastnimi pripomočki. Tel. 212164 ob jutranjih urah. PRISPEVKI Ob obletnici smrti dragega očeta daruje N.N. 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na moža Ernesta Žnideršiča daruje žena Marija 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Viktorja Grgiča darujeta Miljo in Lidija Grgič (Padrice 10) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Padričah. Namesto cvetja na grob pok. Marije Strajn vd. Furlan darujejo družine Sossi in Tretjak od Banov 50.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na pok. Marijo Strajn vd. Furlan darujeta Ljuba in Ivan Strajn 25.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na drago mamo Marijo Strajn vd. Furlan darujeta hčeri Meri in Nevina 200.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Marije Kocman daruje družina Stubelj 50.000 lir za namiznoteniški odsek SK Kras. Namesto cvetja na grob gospe Marjuče Agostini daruje družina Zlobec 50.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti moža in oCeta Ivana Breclja daruje družina Brecelj 100.000 lir za Zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob pok. Marije Kocman darujejo Marija, Darka in Danica Se-mec 50.000 lir za Sempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na Rozalijo Pečar in na Zoro Milic daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Ivanko VVilhelm Hrovatin in na Stanka Hrovatina daruje Ida Bitežnik 30.000 lir za knjižnico Finko Tomažič in tovariši in 30.000 lir za ZePZ Tabor. V spomin na Valerijine starse in na Stankino mamo daruje Ivanka Andolsek 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. + Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Bruno Sardo Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgoniško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Lidija, hci Valentina, sinova Ivan in Mirko z družinami ter drugo sorodstvo Brisciki, 4. februarja 1993 Dijaki V.b razreda DTTZ Žiga Zois izrekajo iskreno sožalje sošolki Valentini Sardo ob smrti očeta Bruna. Ob nenadni izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje Mirkotu in družini Rosana, Franko, Alenka in Jožko Ob prerani izgubi dragega očeta sočustvujejo z Valentino in svojci bivši sošolci s proseške srednje šole »F. Levstik«. Ob boleči izgubi dragega očeta izreka sinu Mirku in družini občuteno sožalje Športni krožek Kras Ob izgubi dragega očeta sočustvujejo z Mirkom prijatelji Alenka, Giancarlo, Mauro, Moreno, Sandra in Sergio Družina Santoni sočustvuje z Mirkom in družino, ob boleči izgubi dragega očeta Bruna. Ob težki izgubi očeta Bruna izreka iskreno sožalje sinu Mirku in svojcem sekcija DSL Just Pegan iz zgoniške občine NOVICE GORICA / KONFLIKT MED DVEMA JAVNIMA USTANOVAMA ŠOLSKI CENTER / DEL BEN TAR o referendumu glede financarske šole najbrž že 12. februarja Deželno upravno sodišče naj bi o prizivu Odbora za varstvo in razvoj goriškega letališča zoper zavrnitev zahteve po razpisu občinskega referenduma o gradnji financarske šole na letališču razpravljalo že prihodnji petek, 12. februarja. Vest je sicer še neuradna. Zdi se, da bodo sodniki tokrat obravnavali samo zahtevo po suspenziji sklepa, medtem ko naj bi naknadno obravnavali vsebino priziva. Člani odbora za letališče upajo, da bodo sodniki ugodili zahtevi po suspenziji in s tem omogočili redno nadaljevanje postopka za razpis referenduma. Odlok odbora garantov pri goriški občini je namreč s pretvezo nerazčiščenega vprašanja vojaške tajnosti v bistvu zamrznil postopek za referendum, suspenzija tega odloka pa bi po vsej verjetnosti tudi v pričakovanju dokončne razsodbe upravnega sodišča spet sprostila pot postopku za referendum. Svetovalci DSL zahtevajo sklic občinskega sveta Dolgotrajno razreševanje krize v odnosih v večinski koaliciji na čelu goriške občine je prizadelo tudi upravno delovanje, saj se občinski svet letos še ni sestal. Občinski svetovalci DSL Ivan Bratina, Igor Komel, Roberto Busolini in Marzio Lamberti so zaradi tega pisali županu Tuzziju in zahtevali takojšen sklic občinskega sveta v smislu 1. točke 18. člena občinskega statuta za nadaljevanje razprave o točkah, ki so izostale na zadnji seji 28. decembra lani. DSL o lastnem obračunu in sporu med člani v Zagraju V ponedeljek sta zasedala pokrajinski odbor DSL in pokrajinska garancijska komisija. Po krajši razpravi so odobrili obračun, ki ga je prikazal Alessandro Maran. Prihodke ima stranka izključno od članarine, prispevkov posameznikov, deleža, ki ga plačujejo od sejnin na listi stranke izvoljeni predstavniki v raznih organih, od praznikov Unita. Na seji so razpravljali tudi o težavnih odnosih med člani sekcije v Zagraju. Na skupščini so člani tamkajšnje sekcije sklenili podpreti izvolitev sedanjega občinskega odbora, nekateri pa so taki odločitvi nasprotovali. Pokrajinski odbor in garancijska komisija vabita te člane, naj se vzdržijo oblik javnega nasprotovanja sprejeti odločitvi. Sprejet je bil tudi sklep, da se v Zagraju skliče skupščina prav z namenom zgladitve spora. Nocoj v Gorica kinema film Pot v Floristello Pot v Floristello (La discesa di Acla a Floristel-la) je naslov filma Aurelia Grimaldija, ki je sodeloval tudi na Festivalu v Benetkah 1992 in ki ga Kinoatelje predstavlja nocoj ob 20.45 v kinu Vittoria v okviru sporeda Gorica kinema. Acla je star enajst let,, oče ga je prodal “kramparjem” iz rudnika žvepla. Pet dolgih let bi moral Acla biti lestnina kramparja Caramazze in živeti v rudniku od ponedeljka do sobote. Zbeži, vendar ga ujamejo, pretepejo in vrnejo v rudnik... Grimal-di je učitelj in pisatelj. Med drugim je avtor ro-mana»Mery per sempre«, po katerem je režiser Marco Risi posnel znani istoimenski film. Ciklus predavanj o nemški kulturi pri nas Številno občinstvo je v dvorani pokrajinskega sveta sledilo predavanju prof. Angela Are z Univerze v Pavii (foto Studio Reportage) o nekdanjih prizadevanjih za odprtje italijanske univerze v Avstriji. Predavanje je odprlo novb akademsko leto Instituta za družbeno in versko zgodovino v Gorici in obenem drugi seminar o nemški kulturi na Goriškem, ki ga prirejajo v sodelovanju z Institutoma za mitte-levrospka kulturna srečanja. Naslednje predavanje napovedujejo jutri ob 16.30 v dvorani pokrajinskega sveta. Tokrat bosta govorila prof. Grete VValter Klingenstein in Alberto Lu-chitta. Prireditev ob dnevu kulture v dijaškem domu S. Gregorčič V dijaškem domu Simon Gregorčič pripravljajo ob slovenskem kulturnem prazniku kulturni večer jutri ob 18.uri. Večer bodo pričeli z uvodno mislijo, ki jo bodo oblikovali gojenci, sledil bo nastop dramskega krožka osnovne šole iz Branika, ki bodo predstavili igrico Marthe Svvintz “Kraljevi smetanovi kolački”. V kamnolomu pri Foljanu ne bodo odprli odlagališča Občinski svet v Foljanu je po daljši in vroči seji zavrnil načrt, da bi v opuščenem kamnolomu Vriz v Polačah uredili odlagališče za odpadke. S tem se bodo verjetno utišale polemike, ki so se v zadnjih nekaj mesecih pletle okrog tega vprašanja. Sklep o zavrnitvi načrta so v občinskem svetu sprejeli soglasno. INPS terja od KZE 8 milijard zaostalih socialnih dajatev Spor zadeva prispevke na štipendije tečajnic šole za bolničarke Sola za bolničarke zraven goriške splošne bolnišnice (foto Studio Reportage) Telovadnica kmalu nared Pokrajinska odbornica A. Devetak je posegla na občini Pokrajinski sedež zavoda za socialno skrbstvo INPS terja od Goriške krajevne zdravstvene enote št. 2 plačilo približno 7 milijard 800 milijonov lir zaradi domnevne kršitve predpisov o obveznem socialnem zavarovanju tečajnikov, ki obiskujejo šoli za poklicne bolničarje v Gorici in Tržiču. Do terjatve je prišlo po obisku inšpektorjev INPS v omenjenih šolah oz. v bolnišnicah, pri čemer so ugotovili, da KZE vrsto let ni plačevala socialnih dajatev na študijske štipendije (ali delovne dohodke?) tečajnikov oz. tečajnic, saj gre pretežno za dekleta. Vest o terjatvi je včeraj sporočil javnosti sam izredni upravitelj KZE dr. Vittorio Piša, ki navaja tudi osnove izračuna, po katerem je prišlo do terjatve tako velike vsote. Mesečne štipendije, ki jih prejemajo tečajnice, znašajo 350 tisoč lir in na to vsoto naj bi KZE - tako vsaj trdijo inšpektorji INPS - morala plačati obvezne socialne dajatve za več let nazaj: za tržiško šolo, ki jo upravlja neposredno KZE in jo obiskuje 134 tečajnikov, terja INPS prispevke za obdobje od leta 1988 do 1991, kar na deset let v obdobju 1982-1991 pa se nanaša terjatev v zvezi z goriško šolo, ki jo obiskuje 161 tečajnic, upravlja pa jo posebna verska ustanova v pogodbenem režimu s KZE. Pomnožimo število tečajnic z leti in dobimo ogromen znesek: milijardo 800 milijonov lir za šolo v Tržiču in več kot 6 milijard lir za šolo v Gorici. Tolikšna terjatev, ugotavlja dr. Piša, je povzročila močno zaskrbljenost ne samo pri vodstvu goriške KZE, temveč tudi na Deželi. Ne gre namreč samo za vprašanje Gorice, ampak za splošnejši problem: kje bi Dežela črpala sredstva v primeru, da bi podružnice INPS postavile enake terjatve za vse šole za bolničarke pri drugih KZE? Piša nadalje obtožuje INPS, da skuša svoj deficitarni proračun reševati z neustreznim tolmačenjem predpisov. V zvezi s terjatvijo se namreč postavlja problem, ali so tečajnice v delovnem razmerju ali ne. INPS trdi, da gre za delovno delovno razmerje in da je torej mesečna štipendija podvržena socialnim odtegljajem. Za pojasnilo smo vče- raj zaprosili direktorja goriške podružnice INPS De Simoneja, ki nam je povedal, da so pač njihovi inšpektorji ukrepali strogo po predpisih. Ob pregledu v oddelkih v bolnišnicah v Gorici in Tržiču so namreč ugotovili, da tečajnice delajo tako kot vse drugo bolničarsko osebje. Ne gre torej le za študijsko prakso, temveč za dejansko delovno razmerje, četudi je morda formalno označeno kot študijska praksa. Odtod zahteva po plačilu socialnih dajatev tako kot za vse drugo osebje v rednem delovnem razmerju. Drugačnega mnenja sta seveda KZE in Dežela, ki že pripravljata prizive po upravni poti in morebitne sodne prizive za primer, da bi zavod INPS vztrajal pri zahtevi. Res je, da so tečajnice šole za bolničarke na delovni praksi v raznih oddelkih bolnišnice, pravi dr. Piša, toda ta dejavnost ni nič drugega kot del študijskega izpopolnjevanja, ki predvideva poleg teoretičnega študija tudi prakso takorekoč “na koži bolnikov”, kot z najbrž nehoteno ironijo sam ugotavlja upravitelj KZE. V obrambo svojih interesov KZE in Dežela nadalje navajata, da je cilj in smisel plačevanja štipendij spodbujanje k izbiri te študijske smeri in rednega obiskovanja tečajev. V dokaz tega navajata dejstvo, da tečajnica izgubi pravico do štipendije, če ne obiskuje lekcij. Kakorkoli že, gre za zapleteno zadevo, s katero se bo moral soočati novi upravitelj KZE dr. Claudio Be-vilacqua, ki bo v prihodnjih dneh nasledil dr. Piso. Se vedno nerešeni problemi v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini so bili ponovno v ospredju na srečanju, ki ga je pokrajinska odbornica za šolstvo Aleksandra Devetak imela z občinskim odbornikom za javna dela v Gorici Mariom Del Benom. Slednji je povedal, da za dokončno ureditev in opremo vseh prostorov ni denarja in da gre pripisati vse težave v zvezi z nedokončanimi deli stečaju podjetja Venturini. To so sicer že znane zadeve, ki jih na občini ponavljajo že od lanskega poletja. Odbornik Del Ben je vsekakor dal Devetakovi vsaj eno konkretno zagotovilo: kar se telovadnice tiče, je povedal - prisoten je bil tudi vodja občinskega oddelka za javna dela inž. Spano - da je že pripravljena in jo bodo izročili ravnateljem najkasneje v nekaj dneh. V zvezi s težavami in neizpolnjenimi obvezami občine glede ureditve šolskega centra gre omeniti tudi tiskovno konferenco, ki jo jutri sklicuje konzulta za vprašanja mestne etnične manjšine skupaj z ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Odbornica Devetak je na Pokrajini pristojna tudi za mladinsko problematiko, zato se je na obi- sku na goriški občini pogovorila še z odbornikom Colello, ki ravno tako vodi resor za mladino, o pobudah, ki jih ustanovi namenjata mladim tako v šolskem kot v izvenšolskem okolju. Med dejavnostmi, ki jih organizira Pokrajina, gre omeniti festival glasbe “Ali Frontiers”, natečaj violine in čela za dijake glasbenih šol iz dežel skupnosti Alpe Jadran, gledališki laboratorij, srečanje dijaških gledališč “Palio Teatrale” pa še vrsto srečanj na teme okolja, kulture miru oz. o raznih interesnih dejavnostih, ki najbolj zanimajo mlade. O teh vprašanjih je bil te dni govor tudi na seji pokrajinske Konzul-te za mladinsko problematiko, v kateri sodelujejo vse občinske uprave, poleg Šolskega skrbništva ter KZE. Naloga tega organa je usklajevati pobude, ki zadevajo mladino naše pokrajine in spodbujati občinske uprave, naj kljub finančnim težavam namenijo vsaj del sredstev iz svojega proračuna mladinskim dejavnostim oziroma potrebam mladih, kajti zavedati se moramo, je na zasedanju konzulte naglasila odbornica Devetak, da so mladi bogastvo in da je bodočnost v njihovih rokah. MEJA /IMENUJE SE PROSPEST Združenje za spodbujanje sodelovanja V Novi Gorici bodo jutri predstavili združenje Prospest. Ustanovili so ga pred tremi meseci na pobudo skupine zasebnih gospodarskih operaterjev in družbenih delavcev iz naše dežele, Veneta in sosednje Slovenije. Kakor izhaja že iz kratice Prospest ( = Prospetti-ve ad E st) je osnovni cilj združenja krepitev gospodarskega sodelovanja med območjem severovzhodne Italije, Slovenijo invzhodnoevropski-mi državami. Združenje so formalno ustanovili 4. novembra lani v kraju Caorle, kjer so odobrili tudi statut, določili začasni sedež (v Gorici, pri družbi Consulenze e servizi, Korzo Italia 123) ter ime- novali upravni odbor, ki ga sestavljajo Črtomir Špacapan, Roberto Braz-zale, Lionello Comin, Gabrijel Devetak, Luigi Muraro. Tajnik je Gio-vanni Londero. Nekdanji goriški župan Antonio Scarano je bil imenovan za častnega člana in člana razsodišča. Združenje si bo prizadevalo za pospeševanje gospodarskega in splošnega sodelovanja med območjem treh Benečij in Slovenijo ter širšim zaledjem. Ta cilj naj bi dosegli predvsem z ustanavljanjem mešanih podjetij. K pobudi so doslej pristopila številna podjetja iz Veneta in naše dežele. Predstavitev pa bo jutri, ob 18. uri v prostorih skupščine v Novi Gorici. Deželni odbornik Tersar pride v Sovodnje Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Dario Tersar bo jutri popoldne na obisku v So-vodnjah, kjer se bo srečal z občinsko upravo. Do srečanja prihaja na povabilo Sovodenjske občine, ki želi dobiti z dežele zagotovila glede realizacije kraškega in soškega parka. Govor bo še o drugih zadevah, med temi o zaskrbljenosti zaradi načrta za financar-sko solo na letališču. Tersar se bo predvidoma jutri popoldne o tem po-govorjal tudi s predstavniki goriškega odbora za varstvo letališča. GLASBA / V SOCIALNEM CENTRU Lep večer o zgodovini jazza Ob videoclipih velikih saksofonistov tudi izvajanje v živo Ciklus srečanj z jazzom, ki ga prireja občina, je ob koncertih z velikimi saksofonisti pred-sinoči ponudil video popotovanje skozi zgodovino jazza. Številno občinstvo je na tej zanimivi poti pospremil glasbeni kritik Claudio Dona in Benetk. Večer je popestril saksofonist Mauri-zio Caldura, ki je izvajal skladbe obravnavanih avtorjev. Spremljali so ga goriški jazzisti Pier-luigi Bumbaca, Paolo Nunin, Leonardo Miloc-co, Giorgio Marega in Nevio Zaninotto. (Foto Studio Reportage) TRGOVINA / KLJUB POMANJKANJU DOVOLJENJA Simbolično odprli blagovnico Coop Za kupce bo odprta šele čez nekaj dni Blago čaka na kupce, Do kdaj? (foto S. Reportage) Novo prodajalno potrošniške zadruge Coop v ulici Lungo Isonzo Argentina so včeraj popoldne, kljub številnim polemikam zadnjih tednov in kljub temu, da župan še ni podpisal dovoljenja za obratovanje, simbolično odprli. Simbolično, kajti kupcem naj bi sodobno urejeno prodajalno, kjer sta pod isto streho tudi formalno ločeni dve trgovini, odprli prihodnji teden ”čim bo urejena vsa dokumentacija”. Za torek je Zupan Tuzzi sklical pristojno komisijo, ki bo o zadevi ponovno razpravljala ter pojasnila morebitne še obstoječe dvome v zadevi, ki v zadnjem času ubira nekoliko čudno in neobičajno pot. Tako čudno, da bi bili objekt lahko odprli že jeseni. Pred včerajšnjo slovesnostjo je bilo v novih prostorih, kjer se bo odvijala dejavnost, ki so jo prenesli iz Straži c, tudi srečanje z novinarji, kjer je deželni predsednik potrošniške zadruge Coop, Lucio Tolloi obrazložil celoten potek prizadevanj za realizacijo pobude in zelo ostro ožigosal ravnanje pristojnih uradov Dežele, ki niso bili sposobni, skupaj z občino, poiskati primerno rešitev in ki po mnenju zadruge iščejo vedno nove in nove izgovore. Zadruga, ki ima v državnem merilu okrog dva milijona elanov, na Goriškem okrog 25 tisoč, je v Gorici prisotna že od leta 1946. V gradnjo nove prodajalne, kamor so zdaj premestili dejav- nosti dveh trgovin, so investirali okrog pet milijard lir lastnih sredstev, kar ni malo, ob upoštevanju težavnega obdobja, ki ga preživlja celotno gospodarstvo na Goriškem. V novi strukturi bo delalo 25 uslužbencev, kar ni malo, če upoštevamo stanje na področju zaposlovanja. Res je, da ne gre za nova delovna mesta, vendar v vodstvu zadruge resno računajo na ugoden razvoj in torej širjenje dejavnosti in možnost nadalnjega zaposlovanja. Nove prostore je blagoslovil župnik Battista Tomasin, trak pa prerezal eden od najsterejših članov zadruge. Slovesnosti se je udeležilo veliko članov zadruge in bodočih kupcev, za nakupe pa bo treba počakati. U PRIREDITVE -L 1 M I M II J l IVU V ČITALNICI KNJIŽNICE D. FEIGEL bo danes ob 20.30 predavanje in praktični prikaz masaže shatsu. Predavala bo prof. Helena Bizjak. SD SOVODNJE priredi 20. februarja pustovanje v Kulturnem domu v So-vodnjah. Ples z ansamblom Biljard, večerja, žrebanje nagrad, zaželene maske. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gianniju, Mirici in Mirjam. GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: jutri in v soboto, 6. februarja, ob 20.30 »Le diable aux cor-des«. Kabaretno-glasbena predstava francoske sku-pine»Le Quatour«. H3 OBVESTILA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v mesecu marcu tečaj osnovne informatike MS DOS in urejanja besedil VVord 5 (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 8. do 13. ure. KINO GORICA VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »La discesa di Acla a Floristella«. Režija Aurelio Grimaldi. CORSO 17.15 -22.00 »Dracula«. Rež. F. Ford Coppola. VERDI 17.30-22.00 »Mamma, ho riperso 1’aereo«. I. Joe Pešci. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. ENCELSIOR 17.30-22.00 »Analita proibite«. Prepovedan mladini pod 18. letom. ! ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA LEKARNA ST. 1 (COMUNALE n. 1) - Standrež - ul. sv. Mihaela - tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE - Trg Republike, 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU PRI JEZERU (AL LA-GO) - Vrtna ulica 2 - tel. 78300. POGREBI Danes v Gorici ob 11.30 Francesca Makuc iz Trsta na glavno pokopališče, ob 12. uri Mario Tercuz iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Aliče Stabile iz splošne bolnišnice v Villo Vi-centino. PRIMORSKA Četrtek, 4. februarja 1993 OBČINSKE OBVEZNICE Dižavaje udarila kar počez Artur Lipovž ______ZELENA ZIMA / ŽE ENA - PETA PO VRSTI_ Tudi snežni topovi niso pomagali V dveh mesecih ob skoraj 600 tisoč mark dohodka Roman Bric AJDOVŠČINA - V ponedeljek, 1. februarja, so dospeli na občino kuponi za vnov-Cenje 9-odstotnih obresti za nakupljene občinske obveznice. Zahtevek je visok okoli 6 milijonov tolarjev, s čimer bi bile pokrite letošnje obveznosti. V občini še ne poznajo Čistopisa zakona o spremembah v financiranju javne porabe, za zdaj pa je jasno, da so Ajdovci do konca lanskega leta tako z emisijo kot s prodajo obveznic (ta je znašala Cez 60 milijonov tolarjev) že presegli limit za zadolževanje. Ta naj bi letno znašal do 10 odstotkov višine občinskega proračuna. V ajdovski občini ta znaša 408 milijona tolarjev tako imenovane dogovorjene porabe. Ajdovska je bila poleg Postojne edina v notranjsko-primorskem območju, ki se je odločila za takšno zadolžitev, da bi lahko hitreje uredila vrsto težav predvsem v komunalni infrastrukturi. Na seji občinske vlade so rekli, da je bila izdaja obveznic v skladu z zakonom, še posebej po namenih porabe. Amortizacijski načrt ne predvideva neobvladljivih anuitet. Zakon je zato "udaril" kar počez zaradi pretiranih zadolževanj nekaterih drugih občin in onemogočil vsakršno pobudo. Povedali so, da je pred njimi vrsta finančno zahtevnih nalog, ki jih bodo težko zmogle brez zadolževanja. Občinski program je zajemal sofinanciranje cest, vodovodov in kanalizacije, torej v skladu z zakonomin ne pomeni prelivanja. Poraba denarja v občini tudi ni bila anticipirana na neprodane obveznice, temveč na prodane (lani je bilo prodanih za okoli 1,1 milijona nemških mark od načrtovanih 3, 3 milijone). Če financiranje komunalne infrastrukture po dosedanji dinamiki ne bo mogoče, se bo morala občina odpovedati nekaterim načrtom. Doslej je bila proračunska poraba v občini racionalna. Izračuni kažejo, da zaradi obveznosti tudi porabniki proračuna ne bodo trpeli. Zato izvršni svet raCuna na soglasje ministrstva za finance za zadolžitev nad zakonskimi omejitvami. Takšno soglasje zakon namreč predvideva. CERKNO - Slovenski žičničarji so letošnjo zimo spet brez dela. In seveda zaslužka. Da niso ravno dobre volje, ni treba posebej zapisati. Posebno ne tam, kjer so v preteklosti v naprave vložili veliko denarja in truda, nakupili potrebno operno za umetno zasneževanje smučišč, skratka "hoteli ujeti vlak s takšno ponudbo, kaktšno poznajo v Evropi. Slika je bolj ali manj žalostna v teh dneh povsod pri nas, razen na Pohorju. Ne samo da ni snega, tudi umetnega se ni dalo pripraviti, ker so bile temperature previsoke. Poletne počitnice so že skoraj mimo in z njimi najvecji promet na žičnicah. Zamujenega se ne bo dalo ujeti. Zelena zima je za zimski turizem pač nesreča. V Smučarskem centru Cerkno so kljub pomanjkanju naravnega snega v letošnji zimski sezoni pričakovali uspešnejšo zimsko sezono, saj so s šestimi snežnimi topovi dovolj zgodaj zasnežili precejšen del prog. Zaradi visokih temperatur se je sredi januarja snežna odeja močno stanjšala, v teh dneh pa poleg proge Grič poskušajo usposobiti še progi Počivalo in Brdo. Zaradi neugodnih vremenskih razmer decembra lani so od načrtovanih 20.000 prodali le 12.000 smučarskih vozovnic. Januarski iztržek je bil po njihovih izračunih še slabši, komaj 34-odstoten: prodali so le 5.000 smučarskih kart in s tem v obeh mesecih zabeležili 583.000 mark izpada dohodka. V smučarskem centru Cerkno so še jeseni računali, da bodo v letošnji zimski sezoni s prodajo 70.000 smučarskih vozovnic, hotelsko in izvenpenzionsko ponudbo ustvarili približno 2,3 milijona mark prihodka.Račun brez krčmarja. Po ocenah direktorja hotela Mirana Cigliča, sedanji izpad s tega vidika že meji na naravno katastrofo. Zaradi zelene zime je v Smučarskem centru Cerkno, kjer so v minulem letu izvedli več milijonov mark vredno investicijo v umetni zasneževalni sistem, ogroženo tudi 13 redno delavcev, predvsem domačinov iz Novakov in Davče ter celotno poslovanje Smučarskega centra, ki deluje v sklopu hotela Cerkno, katerega ustanovitelj je podjetje ETA. Finki ali mesto duš? Andrej Žnidarčič PIRAN - Z mra-.kom pade ns Bernardin gluha tišina. Ob vstopu v naselje s portoroške strani, med trgovinami, je vsaj do določene ure Se živahno, čisto dru-gače kot na drugi strani, proti Piranu, ko zablodiš v hišo strahov. Tri prižgane svetilke le Se poudarjajo sence, ki v svojih nedrih skrivajo, kar same hočejo. Z oken ”visijo“ snopi teme. Pisec grozljivk ne bi mogel zajeti sape od tolikih motivov. Ljudje, ki radi pešačijo in to počnejo tudi zaradi možganske telovadbe, se počutijo tesnobno. Kdo bi rekel, da si sredi sveta, kjer bi se moral počutiti kot doma. V daljavi hiter tik-tak ženskih peta, pravzaprav tek... Vsakič znova si re-CeS:»Danes pa moram napisati kaj lepega o tem mestu...« Pravijo, da gre z Bemardinom h koncu. Za začetek so začeli varčevati z elektriko. Ali ne spominja to na nekdanje poudarjeno ugašanje luči in zatiskanje pip po podjetjih v začetku obdobja “decentralizacije". Pa ne gre za ponavljajočo se neumnost. V resnici gre za premetenost, ki namenoma in pomenljivo spušča v javnost preračunano zakulisje. “Finta" je v tem, da to počne na zadnjih vratih. Motiv? Pridobivanje časa? Ali je morda zadaj kaj drugega... FURLANSKI ZBOR NAVDUŠIL Pesem zbližuje Snežni topovi delajo v glavnem ponoči - če je dovolj mraz. (Foto: M. Mihelič) IZDAJANJE DOKUMENTOV / POMOC~RACUNALNIKOV Potni list vam novogoriška občina izda v petih minutah Niso zaposlovali novih ljudi kljub velikemu obsegu delo NOVICE Tečaj za radio amaterje PORTOROŽ - Izjemno delaven Radioklub Piran prireja konec februarja v prostorih Srednje pomorske šole v Portorožu tečaj za radioamaterje. V 70 urah, bodo tečajniki skušali pridobiti znanje iz morsejeve abecede ter delovanja radijskih naprav; seznaniti se bodo tudi s postopki v mednarodnem telegrafskem in telefonskem prometu. Po zaključku predavanj bodo opravljati izpit za uporabo amaterske radijske postaje določenih frekvenčnih območij (AN) Zmagali so Ribničani BOVEC - Radio Ljubljana je v nedeljo 31. januarja, pripravil javno oddajo, pod naslovom Quo vadiš, nagradni kviz. Tokrat so biti v Bovcu gostje mladi tekmovalci iz Ribnice, ki so tudi zmagati in se uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Kot je povedala domača tekmovalka Dana Ivančič so biti v Bovcu veseli predvsem kulturnega zbližanja, predstavitve Bovca širšemu krogu poslušalcev in spoznavanja med oddaljenimi in različnimi ljudmi. Da bi se gostje zares počutiti kot gostje pa je Hotel Alp vse nastopajoče povabil, da poiskusijo na kratek čas tudi njihovo gostoljubnost. (MM) Preimenovanje ulic in trgov PORTOROŽ - Občinski komisiji za spremembo imen utic in trgov je vse prej kot lahko. Potem, ko so že pred meseci poslali predloge v krajevne skupnosti v javno razpravo, se je komajda kaj premaknilo. Morda so še najdlje prišli v Portorožu, a predvsem zato, ker je tu najmanj spornih imen. Na nedavni javni tribuni, ki je bila resda skromno obiskana, je kljub temu padlo nekaj zanimivih predlogov. Tako naj bi Cesta rabskih žrtev postala Rabska cesta za zdajšnji Tig prekomorskih brigad pa je bilo naštetih nič manj kot sedem predlogov. Portoroža-ni so meniti tudi, da bi se cesti Obala in Senčna pot morati zaključiti v Portorožu, medtem ko bi njeni nadaljevanji v Luciji preimenovati. Ker stanje v KS ni nič boljše, bo najbrž v vsakem predlogu morala odločati piranska skupščina. (AN) Trgovina z malimi živalmi SEŽANA - Ljubitelji matih živali se lahko razveselijo nove trgovine, ki jo je pred kratkim v mestu odprla Zdenka Oblak. Trgovina Zomark deluje v poslovni zgradbi, kjer je še A banka, Peko, Magic home in druge trgovine na Partizanski cesti. V njej lahko kupite svoje ljubljence, imajo tudi nekaj atraktivnih živali kot denimo: kače, pajke in kuščarje, prodajajo tudi ribe, ptice in kunce, po naročilu pa je mogoče dobiti tudi pse in mačke. Poleg živali pa nudijo tudi hrano in opremo zanje. Ker pa je tudi pri živalih pomembno zdravje, imajo vedno na zalogi vitamine in zaščitna sredstva proti bolham, klopom in parazitom. Navezati so tudi stike z občinskim Društvom gojiteljev mladih živali. V kratkem bodo nudili še opremo za lovce in ribiče, odprti pa naj bi tudi turistično agencijo. (OKS) Povpraševanje po lokalih LUCIJA - Ko je Komercialna banka Triglav tu odprla svojo agencijo, je povečala banCniško ponudbo. Sicer se v nastajajočem trgovsko-poslovnem centru v Seči, kjer so agencijo odprti, skoraj vsak dan zgodi kaj novega. Lani je koprski GP Stavbenik, ki center gradi, prodal več kot 50 lokalov, letos jih namerava še toliko. Povpraševanje je tudi po poslovnih prostorih v okviru še nedograjenega poslopja športne dvorane ob osnovni šoti. (AN) Evgen Prinčič Valter Pregeu SEŽANA - H koncu januarja ( je bilo v sklopu vokalnega abonmaja Kulturnega centra Srečko Kosovel koncert mešanega pevskega zbora “Gruppo Corale" iz Vidma (Udine). Zbor ima dolgo tradicijo, saj deluje že skoraj pet desetletij in je eden izmed redkih furlanskih zborov, ki goji pretežno furlansko ljudsko pesem. Osemindvajset Članski pevski zbor vodi zborovodja Claudio France-scut. V Sežani je izvajal veC venčkov starih furlanskih in karnijskih ljudskih pesmi. V tem delu koncerta je bil zbor uglašen in zvokovno uravnovešen. Tekoče in najprijetneje so pevci zapeli pesem “Zet II Cuc“ Luigia Garzona. Tudi pesem Alpske zvezde (Ste-lutis Alpinis) Artura Zardinija je pritegnila poslušalce, ki jo poznajo bolj po priredbah Rada Simonitija za moški ali mešani zhor. V koncertni spored so pevci iz Vidma uvrstili nekaj nabožnih in slovenskih narodnih pesmi - med njimi “O srečna duša" M. Budne in nam zelo poznano “Pa se sliš“. Zborovodja dobro pozna zmožnosti zbora, zato v program ni uvrstil zahtevnejših pesmi. Vseskozi se je držal tihega in srednjeglasnega petja. Soljstka je prispevala svoj delež k uspelemu koncertu še posebno v pesmi “Na nebu je zvezda" (In cil e je une Stele), kjer sta se z zborom ujela v glasovnem ravno- vesju z malimi dinamičnimi vzponi in umirjeno živahnostjo. Pevci iz Vidma so zaključili prijeten koncert s pesmijo “Je lepa luna", kjer so v zadnjih taktih voščili poslušalcem lahko noC v slovenskem jeziku. Po koncertu sta predsednik zbora g. Cipolla in programski vodja Kulturnega centra Srečko Kosovel Aleksander Per-šolja izrazila željo po še tesnejšem sodelovanju med furlansko in slovensko kulturo, oziroma med Sežano in Vidmom. Slovenci in Furlani, oboji imajo bogato in pisano zgodovino, kljub majhnosti, zato jo kaže nadaljevati. NOVA GORICA - Na občinskem sekretariatu za notranje zadeve in občo upravo so pripravili "številčno" poročilo o delu v lanskem letu. Z novo zakonodajo se je bistveno povečal obseg izdajanja dokumentov in potrdil slovenskim državljanom in tujcem. Do konca dece-mbra ugodili prošnjam 1549 tujcev, ki imajo veljavne delovne vize in dovoljenja za začasno bivanje. Slednjih so izdali 319, medtem ko je bilo tujcem izdanih skupno 2738 delovnih viz. V zadnjem času opažajo povečane zahteve po novih potnih listih, predvsem zaradi bojaz- ni, da se bo cena 2.245 tolarjev povišala. Lani so državljani dobili 15680 novih potnih listov, podaljšani pa so bili 403 stari "jugoslovanski" (veljajo do 25. junija). Maloobmejnim prebivalcem so ”v prvo" izdali 951 prepustnic, obnovili 1054, podaljšati pa 1569. K temu je treba prišteti še poldrugi tisoč dvolastnikov. Zamenjanih ali na novo izdanih je bilo tudi 6143 osebnih izkaznic.V okviru prometnih pristojnosti pa so na sekretariatu dosedaj zamenjali približno tretjino vozniških dovoljenj in prav toliko registrskih tablic (stare veljajo do 25. junija 1994). OBIČAJI Vabilo in opozorilo: pust se bliža (Foto: R. Bric) CERKNO - Te dni se je na glavnem cerkljanskem trgu pojavila podoba pusta. Mimoidočim "pripoveduje", da se bliža pustovanje in da je z njim zime že konec, čeprav se letošnja še začela ni. Cerkljanom pa ta možakar na sliki pomeni še nekaj drugega: da se začenjajo priprave na "cerkljansko laufa-rijo", znano etnološko prireditev. V največji tajnosti se izdelujejo maske in oblačila, beležijo "grehi”, za katere bo pust obsojen in na pustni torek (23. februarja) pogubljen. w_. Kdaj z novimi dokumenti čez mednarodni mejni prehod Neblo? (Foto: O' Hara) CARINSKA CONA/ŽELJE- RESNIČNOST Tolminci hočejo imeti besedo pri prenavljanju osimskih sporazumov TOLMIN - Potem, ko je tolminski občinski izvršni svet potrdil pobudo občine Speter in še nekaterih občin iz videmske pokrajine v sosednji Italiji, da ustanovijo skupno brezcarinsko cono, ki bi segala tako v Nediške doline kot na našo stran, so v občinski skupščini poleg odobravanja o smiselnosti takšnega skupnega početja opozorili tudi na vrsto vprašanj in zahtev tako vsebinskega, kot tehničnega značaja. Seveda vidijo možnost za uspeh le z vključitvijo tega "paketa" v pogovore o prenovljenih osimskih sporazumih. Predvsem so menili, da mora naše zunanje ministrstvo vključiti v posvetovalna telesa teh pogajanj z Italijo tudi predstavnike tolminske občine, kar se v času razgovorov osnovnega osimskega sporazuma ni zgodilo. Žarko Mlekuž iz Bovca meni, da bi morali biti zastopani predstavniki bodočih občin lokalne samouprave. Dalje: prostocarinske cone je treba opredeliti bolj natančno, saj jih obstaja vec vrst. Ge bo prosto-carinska cona samo v Benečiji, bodo Slovenci v terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini prikrajšani. Tako se bo tudi tukaj vsiljevala nekakšna primerjava različnosti. Zato je bilo izračeno mnenje naj bi cona segala ob vsej meji do mejnega prehoda pri RateCah.»Če je res, da naSa država zanemarja Slovence v Benečiji znotraj slovenske skupnosti«, je menil sekretar za občo upravo v tolminski upravi Zdravko Likar,»potem tolminska občina zanemarja stike s Slovenci v Kanalski dolini in delno tudi v Reziji.« (MM) Novo o "Rdeči hiši" ŠKOFIJE - O pravdi za lokal - RdeCa hiša - na Škofijah smo že obširno poročati. Firma Jackpot, ki se pravda za ta lokal, je poslala predsedniku slovenske vlade dr. Janezu Drnovšku poročilo, naj Cim-prej določi dan, ko bo lahko sprejel njenega predstavnika na pogovor. Drnovšku v vednost so poslati dopis Hanoverske Allbank. V njem banka zahteva od firme Jackpot poročilo o stanju investicije na Škofijah, v katero je do sedaj vloženo 2 milijona nemških mark za dokončanje prve gradbene faze pa bi bilo ptrebno še 800 tisoC . Banko posebej zanima pravna varnost njihovih investiranih sredstev in zahteva točno poročilo o tem, kakšen odnos ima slovenska vlada do firme Jackpot. V pismu Allbank Se poudarja, da je glede na načrtovani plasma 200 milijonov nemških mark za investicije v Sloveniji nujen točen vpogled v to, kako slovenske oblasti izdajajo investitorju ustrezna dovoljenja in kako zagotavljajo varstvo njegovih pravic. Medtem pa nameravano odprtje lokala na Škofijah buri duhove v sosednjem Trstu in okolici. Današnji Trieste oggi piše o rdeči hiši, kjer bo 40 avstrijskih lepotic zadovoljevalo goste v posebej za te vrste dejavnosti prirejenih petih apartmajih. Kolegi so stvar dovolj nekritično zagrabiti z ohema rokama in jo tudi primemo zaciniti s pikanterijami, kar ima seveda za posledico da so se naši sosedje začeli zanimati za Škofije oziroma za tisto, kar tam nastaja. Popravek Pri podpisu k stiki v prispevku “Sodelovanje ETA-EGO" v torkovi Republiki (2. februarja 1993) se nam je zapisalo, da je g. Heinz Treffinger lastnik firme EGO. To ne drži. Gospod Treffinger je predsednik upravnega odbora družbe EGO. Za napako se opravičujemo Zagorela je (le) trava... BANJSICE - Včeraj popoldne (okoli 14. ure) ja zaCe-lo goreti na Banjški planoti med krajema Krvavci in Podlaka. Veter in suha trava sta "pomagala", da je ogenj kmalu zajel okoli 400 hektarjev veliko območje. Na srečo so gasilci iz Nove Gorice in Dobro-vega ter domačini (vsega okrog 150 ljudi) požar toliko ugnali, da ni ogrozil hiš in gospopdarskih poslopij. Do požara je prišlo, kot tolikokrat doslej - iz malomarnosti. Domačin (zaenkrat od odgovornih še nismo dobiti imena) je požigal suho travo in grmičevje, pa ga je ogenj presenetil, tako da ga ni mogel več obvladati. Pristojni opozarjajo, da je nevarnost požarov v naravi sedaj zelo velika in zato naj ljudje nikar ne kurijo. (VC) NOVICE Avstralija kot trgovinski center Sydney - Avstralska vlada naj bi v kratkem predstavila parlamentu predlog za izdajo zakona, ki naj bi Avstraliji omogočil postati sedež mednarodnega trgovskega centra (regional headquarters for intema-tional business - RHQ) za pacifiško področje in Azijo. Cilj je pritegniti v Avstralijo mednarodne trgovske aktivnosti, in sicer tako, da bi veliki trgovci odpirali v Avstraliji svoja predstavništva. Podoben primer takega centra je Singapur: 88 predstavništev je v letu 1992 ustvarilo za 7.000 milijard lir prometa in odprlo 3.000 novih delovnih mest. Predstavništva so imela v najemu kar 90 tisoC kvadratnih metrov predstavniških prostorov. (ANSA) Finski blagajniški zapisi KOPENHAGEN - V sredo je danska centralna banka ponudila štirinajstdnevne blagajniške zapise s fiksno obrestno mero 13 odstotkov, kar je 1, 5 odstotka vec od 11, 5 odstotnega donosa, na katerega so se glasile prejšnje obveznice. Banka ni posebej sporočila vzrokov za to odločitev, katere namen je očitno zaščititi dansko krono zoper špekulacije znotraj Sistema evropskih medvalutnih razmerij, ki utegnejo slediti nedavni desetodstotni devalvaciji irskega funta. Centralna banka usmerja tržne obresti denarja in svojo likvidnost tudi skozi potrdila o depozitnih deležih in tako imenovanih obveznicah T. Ključna obrestna mera za depozite ostaja nespremenjena pri 9, 50 odstotka. (Reuter) Nemčiji se obeta dolgotrajna recesija BONN - Nemški minister za gospodarstvo Giinther Rexrodt meni, da bi se letošnja gospodarska proizvodnja Nemčije utegnila zmanjšati za cel odstotek; to je v sredo izjavil za Dnevnik Bilt. »Zahodni Nemčiji grozi dolgotrajno obdobje recesije. Na vzhodu je videti nekaj opogumljajočih znamenj, vendar smo še daleč od ponovnega vzpona. V takšnem položaju pričakujem, da bodo gospodarska gibanja manj živahna, utegnejo celo za odstotek nazadovati, vseeno pa bi bilo neupravičeno govoriti o katastrofalnem položaju. (AFP) Manjši raški izvoz MOSKVA - Ruski izvoz se je zmanjšal kar za Četrtino v letu 1992, kot pričajo podatki statističnega urada Goskomstat, ki so jih objavili v sredo. Izvoz iz nekdanje Sovjetske zveze je dosegel 38, 1 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 25 odstotkov manj kot v letu 1991. Energetski izvoz je predstavljal veC kot polovico izvoza, medtem ko se je izvoz železove rude, cementa, koksa, papirja, hladilnikov in televizijskih aparatov zmanjšal skoraj za tretjino. Tudi uvoz je bil manjši za 21 odstotkov in je dosegel vrednost 35 milijard ameriških dolarjev. Pri tem je bilo samo za 3, 1 milijarde ameriških dolarjev trgovinskega presežka, v primerjavi s 6, 4 milijarde presežka še v letu 1991. Poročilo ne navaja podatkov o zmanjšanju trgovine s posameznimi državami. (Reuter) Japonske obrestne mere nižje? TOKIO - Znižanje japonskih uradnih obrestnih mer, ki so ga pričakovali v Četrtek, naj bi zajezilo upadanje gospodarstva, hkrati pa ne bi takoj prispevalo k njegovi ozdravitvi, so zagotovili gospodarstveniki v sredo. Starejši vladni predstavnik je v sredo potrdil medijska poročila o tem, da je bila japonska banka pripravljena znižati obrestno mero za 0, 75-odstotne točke na 2, 5 odstotka. »Formalno bodo o tem odločali v okviru zasednja o denarni politiki, Japonska banka pa je pripravljena znižati obrestne mere že jutri,« je izjavil vladni predstavnik. Japonska banka je zadnjic znižala splošno obrestno mero julija lani. »V sedanjem položaju, ko se negativni trend še poglablja, bi znižanje obrestnih mer drsenje še zaustavilo,« je povedal vodilni ekonomist banke Sumito-mo Toshio Ito. »Vendar pa denarna politika za svoj učinek zahteva tudi Cas, zato nikakor ne moremo pričakovati ozdravitve gospodarstva zgolj od denarne politike.« (Reuter) Gospodarsko sodelovanje med Iranom in Francijo PARIZ - Iran vidi v Franciji privihgiranega trgovinskega partnerja, saj so bili spori, ki so zameglili odnose, nepomembni, je vodja iranske poslovne delegacije v sredo zagotovil francoskim podjetnikom. »Sodelovanju s Francijo pripisujemo velik pomen, Francozom pa smo pripravljeni zagotoviti prioriteto,« je povedal Ah Naqi Khamuši, predsednik iranske trgovinske zbornice. Francija je bila dolgoleten gospodarski partner Irana, te poslovne povezave pa niso bile nikoli zasenčene s kolonialističnimi nameni ah pohtičnimi nesoglasji, je zagotovil, in dodal, da so bih spori »zanemarljivi, brez globjih korenin«. Eden resnih sporov med Francijo in Iranom je nastal v zvezi z iranskim posojilom Franciji iz obdobja še pred revolucijo, posojilom, ki ni bilo vrnjeno, ker je Iran prekinil pogodbe s francoskimi podjetji. Ta spor so reših decembra 1991. (Reuter) Angleži se otepajo z inflacijo LONDON - Inflacijski pritisk na britansko gospodarstvo je še naprej šibek, k temu pa prispeva tudi sorazmerno stabilna cena nafte. Čeprav se je ta na svetovnem trgu rahlo podražila, to ni bistveno vplivalo na britansko inflacijo, ugotavlja zadnje mesečno poročilo, ki ga je v sredo objavil predstavnik angleškega državnega trezorja. V mesečnem poročilu, ki je zaradi nove vladne politike o večji odprtosti postalo dostopno javnosti, so povedali tudi, da padec vrednosti britanskega funta šterlinga, odkar je ta zapustil sistem evropskih medvalutnih razmerij, ni povzročil povišanja cen. »Vsaj zaenkrat je malo znamenj o devalvaciji funta, ki bi zadevala cene končnih izdelkov oziroma drobnoprodajne cene, izjema je le cena nafte,« je še rečeno v poročilu. Odkar je britanski funt zapustil sistem evropskih medvalutnih razmerij, so zmanjšali obrestno mero z desetih na šest odstotkov. Vendar je še vedno le malo znamenj, ki bi govorila o koncu dveletnega obdobja recesije. Čeprav nekateri podatki zadnjih mesecev o povpraševanju in gospodarskih gibanjih niso vzbujali navdušenja, je treba upoštevati, da jih velja primerjati s prejšnjimi obdobji, piše v poročilu. (Reuter)' ______DIVJE LASTNINJENJE / REVIZIJA_ Zbiranje dokazov bo veliko težje Merila za ocenjevanje povzročene družbene škode bo pripravilo posebno skupino Alenka L. Jakomin ŽELEZNICE / VLADA, SINDIKAT, UPRAVA Začetek pogovorov Najnujnejše ukrepe noj bi pripravili že v treh mesecih Mile Čuk LJUBLJANA - Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij v svojem zadnjem delu med drugim predvideva tudi možnost za vložitev zahteve po reviziji v tistih podjetjih, ki so se (kakor temu radi rečemo) divje privatizirala. Državni zbor je prejšnji teden za dva meseca podaljšal rok, do katerega je mogoče tako pobudo vložiti pri Službi družbenega knjigovodstva. O tem, kaj se bo s podaljšanjem tega roka spremenilo, smo govorih z enim od oblikovalcev zakona, Tonetom Ropom, ki pravi, da bodo določila (tista, ki naj bi poskrbela za preverjanje pravilnosti lastninskega preoblikovanja prijavljenih podjetij) najverjetneje prišla v poštev za večino podjetij, ki so se divje privatizirala. Tako naj bi tudi tisti, ki doslej niso imeli Časa ah s to možnostjo niso bili seznanjeni, lahko vložili pobudo za revizijski postopek. Služba družbenega knjigovodstva pa je dolžna - najkasneje v petih mesecih po uveljavitvi zakona - začeti postopek revizije s sklepom, na podlagi katerega obvesti agencijo za privatizacijo in podjetje samo, da mora s privatizacijo počakati, dokler revizija ni opravljena. Revizijski postopek je po Ropovem mnenju smiseln iz večih razlogov. Najpomembnejši razlog je pravno-moralne narave, saj naj bi tak postopek poskrbel za »obračun« s tistimi, ki so si nezakonito in neupravičeno prilaščali družbeni kapital. Kar pa se tiče logističnega problema izvedbe revizijskih postopkov, pravi Rop, je treba priznati, da bo revizija v podjetjih začasno upočasnila postopek lastninskega preoblikovanja za približno tri do šest mesecev. V podjetjih, kjer z revizijskim postopkom ne bodo ugotovili utemeljenega suma oškodovanja dužbene lastnine (ugotavljali naj bi ga družbeni pravobranilci samoupravljanja) in v katerih sodnega postopka ne bodo sprožili, bo možno izpeljati lastninsko preoblikova- nje v roku, ki ga zakon predvideva tudi za druga po-djetja.Težje bo v tistih podjetjih, kjer bo revizijski postopek sum o kršenju zakona potrdil. V takih podjetjih bodo seveda sproženi kazenski postopki in lastninsko preoblikovanje bo težje izvajati. Ocene o tem, koliko časa naj bi posamezen revizijski postopek trajal, so zelo različne. »Po trditvah Službe družbenega knjigovodstva je ta Cas odvisen od konkretnega procesa, ki je potekal v podjetju,« pravi Tone Rop. V nekaterih podjetjih preoblikovanja oziroma statusne spremembe niso bile zapletene (šlo je na primer za dve ali tri različne lastniške transakcije). V takih podjetjih je mogoče zadeve rešiti že v mesecu dni. V drugih, kjer so evidence neurejene in kjer so bile transakcije številne, bo vse skupaj potekalo počasneje; tudi do šest mesecev. SDK ima že kar nekaj podatkov o takih podjetjih, do katerih pa je prišla samo po službeni dolžnosti. Vendar bi bilo iluzorno pričakovati, da bi bili - kljub dodatni možnosti za vložitev zahtevka po reviziji - podatki kdaj popolni. Tone Rop še pravi, da bo prijavljenih podjetij najbrž kar precej, težje pa bo z zbiranjem dokazov o kršitvi zakona. Povsem drugo vprašanje pa je, koliko ljudi bo zaradi kršitev dejansko kaznovanih. Tu pa je še vprašanje meril, s katerimi bi lahko ocenjevati škodo, ki jo je pov- zročilo divje lastninsko preoblikovanje. Eno takih meril bi lahko bila obrestna mera za kredite - na primer dajanje kreditov po zelo nizki obrestni meri z namenom prilaščanja družbenega kapitala. Ta merila naj bi pripravila oziroma priporočila posebna delovna skupina, v kateri bodo sodelovati predstavniki vlade, SDK in neodvisni strokovnjaki, V njej naj bi sodelovala tudi posebna skupščinska komisija za spremljanje zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki naj bi jo imenoval državni zbor. In tudi Ce bi bila taka merila sprejeta, jih nikoli ne bi mogli predvideti oziroma sprejeti vseh, ker je bilo divje lastninjenje različno od primera do primera. Priporočila take komisije bi revizorji oziroma sodišča lahko upoštevati, ati pa tudi ne, meni Rop. »Prav gotovo bi odgovorne ustanove lahko že mnogo prej storile več pri preganjanju divjega lastninjenja,« zagotavlja Rop in razmišlja, da je šlo pri tem za precejšnjo pravno nespretnost. Razlog, da so biti v zakonu o lastninskem preoblikovanju sprejeti dodatni členi, ki naj bi obračunali z divjim lastninjenjem, pa ni le strokoven v smislu pravne dr-, žave, temveč tudi političen. Na vprašanje, kako učinkovite bodo revizije, Tone Rop odgovarja: »Izjemno težko je dati oceno, dejstvo pa je, da se je tega posla treba lotiti. Ni smiselno, da se nekatere odgovorne ustanove že vnaprej sprašujejo, ati so ti postopki smiselni, in vanje dvomijo. To je treba izpeljati in hkrati sproti dopolnjevati, ne pa sedeti v kotu kot kakšna užaljena nevesta in tarnati, kako je vse skupaj nerešljivo.« JESENICE Dogovor o novem delovnem času JESENICE - Včeraj so v jeseniški železarni le našli skupno rešitev za ureditev novega delovnega Časa. Pogajanj so se udeležiti predstavniki vodstev Slovenskih železarn, sindikata SKEI Železarne in sindikata Neodvisnost Železarne Jesenice. Dogovoriti so se, da bodo v prihodnjih mesecih načelno in konkretno določiti in urediti delovni čas s kolektivno pogodbo. S predlogom rešitve teh težav na Jesenicah pa ne bodo spreminjati stanja, doseženega v železarnah na Ravnar in v Štorah. Na Jesenicah so na včerajšnjih pogajanjih skleniti, da bodo ustanoviti tričlanske komisije, ki jih bodo sestavljati po en predstavnik vsake pogajalske skupine. Komisije bodo pregledale sezname za nov delovni Cas in določile morebitne izjeme glede na nujnost in možnost prisotnosti. Svoje delo naj bi končale do 12. februarja. Za sklic komisij so odgovorne družbe na Jesenicah. Dokler komisije ne bodo opravile svojega dela, bodo na Jesenicah uvedli premakljiv delovnik, ki se bo pričel med 7. in 7.30 uro, zaključil pa med 15.30 in 16. uro. Pri tem ne bo možen dnevni primanjkljaj ati presežek ur, delavci pa se bodo morati ob prihodu in odhodu obvezno evidentirati. Po končanem delu komisij, to je najkasneje 15. februarja, pa bo tudi v podjetjih jeseniške železarne veljal samo en delovni cas. (M. F.) Med najpomembnejšimi razvojnimi usmeritvami gorskega turizma, ki jih narekuje nova strategija razvoja slovenskega turizma, so dvig kakovosti in razširitev ponudbe, ohranjanje narave in preusmeritev od alpskega k širše pojmovanemu gorskemu turizmu. Zanimivo je, da usmeritve ne predvidevajo naložb v naprave za umetno zasneževanje, ki so po mnenju številnih turističnih delavcev bistvene za rešitev prihodnjih zimskih sezon. Strategija načrtuje le umetno zasnežene proge v dolinah za rekreacijski tek. Kljub temu, da je imela v obdobju zadnjih petnajstih let Slovenija najvecji obisk v poletnih mesecih, LJUBLJANA - Ob zadnjem izplačilu plač, ki so jih izsiliti z grožnjami splošne stavke, so slovenski železničarji zahtevali tudi izčrpne pogovore z vladnimi predstavniki, na katerih naj bi celovito razrešiti nakopičene probleme in sprejeli dokončno odločitev o usodi SZ. Skladno s tem so z novim ministrom za promet in zveze, Igorjem Ume-kom, zadnje dni potekali ločeni razgovori na treh različnih ravneh - s sindikati, z UO in s poslovodnim odborom SZ. Kot je povedal Boris Mikoš, predsednik upravnega odbora, so z novim ministrom, ki se je zelo dejavno vključil v reševanje te problematike, vzpostaviti konstruktivno sodelovanje. Seznanili so ga z informacijo o delu upravnega odbora in se dogovorili, da le-ta pripravi načrt najnujnejših ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti in izvajati že v prvem trimesečju. UO naj bi tudi pripravil predlog, kaj bi bilo treba storiti v celem letu. Ker je predsednik poslovodnega odboranapovedal odstop, naj bi po Mikoševih besedah v kratkem prišlo do imenovanja novega predsednika. V ospredju je tudi osnutek zakona o železnicah - pripravilo ga je ministrstvo za promet in zveze -ki naj bi ga zaceli obravnavati Cimprej. Mikoš je tudi so bili gorski kraji med vsemi turističnimi območji na drugem mestu po številu nočitev tujih turistov, takoj za obmorskimi kraji. Letošnja zimska sezona pa bo, kot kaže danes, še ena izmed katastrofalnih. Na Odboru za žičnice, ki deluje v okviru GZS, so nam povedati, da jih stanje ži-Cnic, razen redkih na štajerskem območju, zelo skrbi. Tako na primer smučišči Krvavec in Velika planina nista imeti v letošnji sezoni niti enega obratovalnega dneva, mirujejo tudi žičnice na Voglu, Kanin pa obratuje le z 20 odstotki svojih zmogljivosti, gre pa za tiste površine, ki jih umetno zasnežujejo. Podobno je tudi na Golteh, kjer deluje le 15 odstotkov zmogljivosti. »Italijanska vlada 50-odstotno sofinancira naprave za umetni sneg, saj dobro vedo, da je zaradi globalnega segrevanja zemlje umetni sneg edini način za razvoj zimskega turizma v zelenih zimah,« pravijo na Odboru za žičnice. Edino smučarsko središče, ki se lahko pohvali z dobrim obiskom, je Rogla. Hotel Planja na Rogli je 96-odstotno zaseden, med gosti prevladujejo Slovenci, Hrvati in Angleži. Zasedenost je večja kot lani, večina kapacitet pa je razprodanih do marca. Precej slabše pa jim gre na Bledu in v Bohinju, kjer je bilo v zimskih mesecih do 90 odstotkov tujih gostov, ki pa jih letos tako rekoč ni. Tudi hotelskih gostov ni, saj so blejski hoteti zasedni le 16- odstotno, kar je za 58 odstotkov manj kot poudaril, da ministrstvi za promet in finance skupaj rešujeta vprašanje, kako bodo SŽ premostile še dva meseca financiranja iz začasnega proračuna. Na zastavljeno vprašanje, ati bodo v tem prehodnem času ukiniti 64 potniških vlakov, o čemer se je veliko govorilo in pisalo, Mikoš ni mogel odgovoriti. »Popolnoma jasno je, da so potrebe SZ tako velike, da jih proračun ne bo zmogel. Problem bo torej treba reševati z reorganizacijo, delno pa tudi z restrikcijo prometa,« je dejal Mikoš in poudaril, da o tem ne odloča upravni odbor. Vlada se bo morala odločiti, katere proge naj bi ukiniti takoj in katere pozneje. UO je vlado seznanil, da v načrtu za letos ni upošteval omenjenih 64 vlakov. Iz tega načrta bo tudi razvidno, kaj lahko na SZ obstane ob različnih višinah subvencij in kaj bo treba ukiniti. V tako velikem sistemu, kot so železnice, racionalizacija pač ne more hitro dati pomembnejših rezultatov, ki bi odločilno vplivati na to, da ne bi imele izgub. Mikoš je ob koncu ocenil, da trenutno ni dosti možnosti, da bi lahko bistveno povečati promet, predvsem tovorni, na ta način povečati dohodke in znatneje prispevati k temu, da se železnice same izvlečejo iz nezavidljivega položaja. leta 1991, ko je bila »normalna sezona«. V Turističnem društvu Bled pravijo, da sta glavna razloga za takšno stanje vojna na območju nekdanje Jugoslavije in pomanjkanje naprav za umetno zasneževanje. Podobno je tudi v Bohinju, kjer je v hotelih od 10 do 30 gostov dnevno, pa še ti so večinoma domači. Da so potovanja tujcev v Slovenijo v zimskih mesecih redkost, so povedati tudi na neuradnem turističnem predstavništvu Slovenije Studio Marketing Vision v Frankfurtu. Nemci sicer kažejo zanimanje za Slovenijo, vendar se za počitnice ne odločijo, saj ni snega. Joško Nadj s predstavništva Kompas Turistic International v Nemčiji, ki sodeluje z gigantskim turoparetaorjem Neckermannom, je povedal, da prihaja do številnih odpovedi potovanj v Slovenijo. Razlog pa ni le pomanjkanje snega, ampak tudi visoke cene, saj stane teden smučanja v Pian Ca-vallu ati teden dni v toplejših krajih približno toliko kot teden smučanja v Kranjski gori. Kljub temu pa so predstavniki v Nemčiji mnenja, da bo v poletnih mesecih bolje, saj pripravlja Neckermann poseben program samo za Slovenijo, s pomočjo katerega naj bi v Slovenijo privabiti nekaj tisoC gostov. Na predstavništvu Kompas Turistic International, ki ima prodajno mrežo po vsej Evropi, ugotavljajo, da je veliko zanimanje za Slovenijo tudi v Angliji in Holandiji, vendar je prišlo do velikega izpada »evrop- SOPELOVANJE Avstrijski bankirji obiskali zbornico LJUBLJANA - Včeraj so predsednika GZS Dagma-rja Šusterja in sodelavce obiskati generalni direktor Bank Austria z Dunaja, dr. Rene Alfons Haiden, direktor sektorja za mednarodno poslovanje, dr. Helmut Schvvap in predsednik Bank Austria v Ljubljani, dr. Peter Setzer. Potem ko so avstrijski bančniki predstaviti položaj in delovanje Bank Austria v Sloveniji in izrazili zanimanje za sodelovanje s slovenskim gospodarstvom - tako pri infrastrukturnih projektih, kot tudi pri podpori malim in srednjim podjetjim - je g. Haiden opozoril na določene probleme, povezane s spremenjenimi pogoji poslovanja tujih bank v Sloveniji. Da bi Bank Austria lahko povečala kreditiranje slovenskega gospodarstva, kar je v razgovoru g. Haiden posebej poudaril, pa meni, da morajo biti odstranjene še nekatere druge ovire - ureditev vprašanj hipotek, garancije, ocenjevanja bilanc slovenskih podjetih in podobno. Predsednik Šuster je avstrijskim gostom orisal trenutno gospodarsko situacijo v Sloveniji ter stališča zbornice in pričakovanja v zvezi z letošnjo ekonomsko politiko. Kar se ti-Ce bančnega sektorja in omenjenih problemov, pa je izpostavil, da zbornica podpira rešitve, ki veljajo v zahodni Evropi. (L. P.) skih« gostov predvsem zaradi izgube tranzitnih potnikov, ki so se v Sloveniji ustavljali med potjo proti Jadranu. »Zato sem mnenja, da bi se morala slovenska turistična ponudba osredotočiti na tranzitne goste, kar pomeni, da so perspektive slovenskega turizma v ponovni povezavi z Jadranskim morjem,« meni Joško Nadj in dodaja, da je nujna tudi sprememba cenovne politike, saj imajo razvite alpske države, kot so Avstrija, Italija in Nemčija, enake cene za boljšo ponudbo. Da ti podatki držijo, priča tudi informacija, po kateri je odšlo samo januarja z agencijo Kompas Ho-tidays na smučanje v tujino kar 10.000 Slovencev, to pa je bistevno več kot v enakem obdobju lani. Tudi pri agenciji Globtur so presenečeni nad povpraševanjem po smučarskih aranžmajih v tujini, saj je prejšnji mesec odpotovalo na smučanje v tujino približno 6.000 Slovencev. Slovenski turisti dajejo prednost Italiji, Avstriji in Franciji. Težko se je sprijazniti, da se bliža Sloveniji še ena katastrofalna turistična sezona, in to v letu, ki ga je celo slovenska vlada razglasila za leto turizma, hkrati pa v letu, ko je slovenski turizem prejel novo razvojno strategijo. Žalostno je tudi, da strategija, ki daje prednost tudi domačemu gostu, izgublja svojo vrednost, saj ji le-ti pred nosom bežijo v tujino. Zima bo očitno minila brez snega, a tudi brez turistov. Brez tujih in brez domačih. V Služili družbenega knjigovodstva Slovenije so do zdaj dobili okoli 300 zahtev za revizijo. Namestnica direktorja SDK Romana Logar pravi, da je številka le okvirna, saj za revizijo v nekaterih podjetij prihajajo zahtevki z različnih naslovov. Samo republiška agencija za privatizacijo je zahtevala revizijo lastninskega preoblikovanja v 60 podjetjih. Romana Logar poudarja, da bo postopek ugotavljanja družbene škode precej nesmiselen, Ce ne bodo dobili meril za ocenjevanje. Po besedah Romane Logar se poseben problem skriva v tem, da je republiško ustavno sodišče prenose družbenega kapitala začelo preprečevati šele novembra 1991. Logarjeva opozarja, da bo proti že opravljenim divjim privatizacijam zelo težko ukrepati, ker so bile vse izpeljane na osnovi »lukenj« v zakonih, tako da jim je pravzaprav težko dokazati nezakonito prisvajanje družbenega kapitala (K, F.) _______TURIZEM / ŠE ENA SEZONA BREZ SNEGA_ Na večini smušišč ni snega, ne naravnega ne umetnega Med tujimi gosti no Rogli prevladujejo Hrvati in Angleži Nataša Perovič MENJALNIŠKI TEČAJI 3. februar 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka 61,40 62,30 8,73 8,85 6,45 6,66 1 ! 61,90 62,30 8,70 8,83 6,50 6,75 Ažur* 61,80 62,50 8,72 8,89 6,58 6,75 Banka Vipa 61,69 62,39 8,72 8,81 6,35 6,63 Bela vrtnica 61,90 62,70 8,75 8,90 6,60 6,90 Bobr Fužine 62,05 62,40 8,75 8,88 6,55 6,80 Bobr Trzin 62,05 62,30 8,75 8,88 6,55 6,80 8,66 Brdar Koper* 61,85 62,35 8,80 6,50 6,65 BTC terminal Sežana 61,70 62,50 8,72 8,85 6,40 6,65 BTC d.d. Ljubljana 61,60 62,60 8,70 8,95 6,50 7,00 Burln Center* 62,00 62,49 8,65 8,85 6,55 6,75 Burin Moste* 61,95 62,55 8,60 8,85 6,55 6,75 Come 2 Us* 62,00 62,60 8,75 8,85 6,50 6,80 Dom na trgu 62,00 62,29 8,78 8,84 6,56 6,75 Dom Kaffe Domžale* 62,00 62,25 8,78 8,87 6,55 6,75 Dom Kaffe Kranjska gora* 61,80 62,35 8,73 8,88 6,52 6,80 Emona Globtour 61,50 62,50 8,70 8,90 6,30 6,75 Eros Ljubljana* 62,00 62,25 8,75 8,85 6,50 6,65 Eros Kranj* 62,00 62,30 8,75 8,85 6,50 6,65 Eurotours International* 61,70 62,30 8,75 8,85 6,60 6,80 Euroservis Sežana 61,95 62,35 8,70 8,80 6,56 6,66 Feniks Portorož* 61,78 62,32 8,71 8,86 6,47 6,69 Feniks Koper* 61,78 62,35 8,65 8,86 6,47 6,69 Feniks Markovec Koper* Fiba d.o.o. Koper 61,85 62,32 8,68 8,86 6,48 6,69 61,83 62,33 8,66 8,79 6,50 6,65 Flradas Idrija 61,80 62,55 8,80 8,95 6,50 6,70 Golffurist Ljubljana 61,95 62,65 8,73 8,88 6,40 6,80 Golfturist Domžale 61,90 62,30 8,70 8,90 6,60 6,90 Hida 62,05 62,25 8,77 8,83 6,55 6,75 Hipotekarna banka Koper* 61,80 62,50 8,65 8,85 6,45 6,80 Hranilno kreditna služba 61,65 62,30 8,72 8,88 6,40 6,83 Hram Rožice Mengeš 61,95 62,20 8,70 8,90 6,30 6,80 llirika Ilirska Bistrica llirika Slovenj Gradec 61,65 62,50 8,59 8,78 6,36 6,65 61,82 62,29 8,74 8,82 6,46 6,65 llirika Postojna 61,82 62,50 8,67 8,77 6,49 6,64 llirika Sežana 61,96 62,29 8,71 8,79 6,56 6,65 Invest 61,70 62,70 8,75 8,90 6,50 6,85 Italdesign Nova Gorica* 61,70 62,30 8,71 8,82 6,54 6,65 Klub Slovenijales* 61,80 62,40 . 8,75 8,90 6,60 6,75 Komercialna banka Triglav 61,61 62,61 8,70 8,90 6,40 6,80 KompdS Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,45 6,80 62,00 62,40 8,75 8,85 6,45 6,80 Kompas Hertz Idrija* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,45 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,45 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,45 6,80 Kompas Hertz Krško* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,45 6,80 Kompas Hertz Bled* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,45 6,80 Kompas Fintrade 61,70 62,59 8,60 8,79 6,40 6,85 Kompas Holidays 62,00 62,40 8,70 8,85 6,50 6,90 Ljubljanska banka d.d. Lj. 61,50 62,70 8,69 8,91 6,53 6,75 LB Banka Zasavje Trbovlje 61,50 62,65 8,74 8,90 6,50 6,90 LB Dolenjska banka N.M. 61,70 62,70 8,75 8,90 6,54 6,77 LB Komercialna banka N.G. LB Kreditna banka Maribor d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* 61,51 61,45 62,70 62,85 8,62 8,70 8,93 8,90 6,36 6,30 6,65 6,85 61,34 62,57 8,58 8,79 6,32 6,67 LB Splošna banka Celje 61,88 62,50 8,76 8,85 6,40 6,80 Libertas Koper* 61,80 62,30 8,67 8,88 6,50 6,70 MA Vir 61,90 62,40 8,70 8,88 6,60 6,85 Madai Nova Gorica* 61,70 62,30 8,72 8,82 6,54 6,62 Media* 62,00 62,30 8,75 8,85 6,60 6,80 Mercator Turist 61,90 62,60 8,70 8,86 6,46 7,00 Otok Bled 61,91 62,67 8,74 8,84 6,57 6,79 Panna 61,90 62,30 8,70 8,88 6,50 6,80 Pigal Nova Gorica* 61,80 62,40 8,71 8,82 6,55 6,63 Poštna banka Slovenije 61,40 62,50 8,44 8,79 6,00 6,64 Probanka 61,34 62,80 8,68 8,86 6,50 6,85 62,13 8,72 6,56 Publikum Ljubljana 62,00 8,83 6,79 Publikum Celje 61,95 62,29 8,76 8,84 6,50 6,75 Publikum Dobova 61,90 62,50 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 61,90 62,50 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Krško 61,90 62,50 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Maribor 62,12 62,30 8,78 8,82 6,29 6,69 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,70 8,85 6,30 6,70 Publikum Mozirje 61,90 62,35 8,76 8,84 6,28 6,70 Publikum Novo Mesto 62,00 62,70 8,70 8,90 6,45 6,75 Publikum Piran 61,65 62,50 8,60 8,76 6,45 6,65 Publikum Ptuj 61,80 62,50 8,73 8,82 6,30 6,70 Publikum Sevnica 62,00 62,70 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 62,12 62,30 8,78 8,82 6,29 6,69 Publikum Šentjur pri Celju 62,06 62,40 8,76 8,84 6,58 6,79 Publikum Trebnje 61,80 62,60 8,69 8,84 6,40 6,75 Publikum Zagorje 62,00 62,39 8,78 8,88 6,60 6,85 Publikum Žalec 61,95 62,33 8,76 8,84 6,58 6,79 Roja 61,80 62,30 8,75 8,84 6,30 6,75 6,80 Simotisk 62,00 62,50 8,70 8,85 6,40 SKB banka d.d. Ljubljana** 62,16 62,19 8,83 8,83 6,55 6,68 Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* 62,00 61,75 62,35 62,35 8,75 8,70 8,83 8,83 6,57 6,35 6,73 6,80 Slovenska hran. in pos. Kranj 62,00 62,35 8,70 8,88 6,40 6,80 Sonce 61,80 62,40 8,70 8,88 6,50 6,77 SZKB d.d. Ljubljana 61,65 62,30 8,72 8,88 6,40 6,83 Tartarus Postojna 61,61 62,57 8,63 8,77 6,42 6,65 Tentours Domžale 61,90 62,40 8,70 8,90 6,60 6,90 Tori* 62,00 62,40 8,75 8,88 6,62 6,90 Tourist Service 62,05 62,20 8,70 8,85 6,50 6,70 Trias 62,00 62,30 8,70 8,90 6,50 6,80 Upimo 62,00 62,10 8,77 8,85 6,60 6,69 Wolf 62,00 62,30 8,75 8,85 6,50 6,75 Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: ** MENJALNICA HID A Pokrita tržnica Ijubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 24 z dne 3. februarja — Tečaji veljajo od 4. 2. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE 1 država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 68,4873 68,6934 68,8995 Avstrija 040 šiling 100 872,2143 874,8388 877,4633 Belgija 056 frank 100 297,5494 298,4447 299,3400 Kanada 124 dolar 1 79,6799 79,9197 80,1595 Danska 208 krona 100 1575,4961 1580,2368 1584,9775 Finska 246 marka 100 1770,3237 1775,6507 1780,9777 Francija 250 frank 100 1812,0507 1817,5032 1822,9557 Nemčija 280 marka 100 6136,3043 6154,7686 6173,2329 Grčija 300 drahma 100 46,0007 46,1387 Irska 372 funt 1 — 148,6992 149,1453 Italija 380 lira 100 6,5904 6,6102 6,6300 Rep. Hrvaška 385 h n/, dinar 100 — 10,0000 — Japonska 392 jen 100 81,1219 81,3660 81,6101 Nizozemska 528 gulden 100 5451,4927 5467,8964 5484,3001 Norveška 578 krona 100 1441,4178 1445,7551 1450,0924 Portugalska 620 escudo 100 67,7448 67,9486 68,1524 švedska 752 krona 100 1350,2937 1354,3568 1358,4199 Švica 756 frank 100 6604,5043 6624,3774 6644,2505 Velika Britanija 826 funt šterling 1 144,3872 144,8217 145,2562 ZDA 840 dolar 1 100,8318 101,1352 101,4386 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,3205 119,6795 120,0385 Španija 995 peseta 100 86,2151 86,4754 86,7339 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 4. FEBRUARJA 1993 cena za vpis v % tekoča nominalna št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (B) devizni del skupaj APOEN vrednost za APOEN (v Sip (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 600,299 610,436 1,210,735 120,0598% 122,0873% 121,0735% 100,000 60,030 61,044 121,074 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 3. FEBRUAR 1993 vSLTza 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur* 8,00 10,00 Fiba 8,50 12,50 Hida 7,00 10,50 Hipotekarna banka Koper 7,00 11,00 Kompas Fintrade 7,00 9,99 LB Banka Zasavje Trbovlje 8,00 14,00 Otok Bled 6,10 11,10 Slovenijaturist 7,00 10,00 Sonce 8,00 11,00 Tentours Domžale 7,00 12,00 Tori* 8,00 12,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo **; 3. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1490,00 1540,00 nemška marka 915,00 935,00 francoski frank 270,00 279,00 holandski gulden 815,00 840,50 belgijski frank 44,50 45,90 funt šterling 2170,00 2240,00 Irski šterling 2220,00 2295,00 danska krona 237,00 244,00 grška drahma ■p6,30 7,25 kanadski dolar 1185,00 1225,00 japonski jen 11,55 12,50 švicarski frank 985,00 1020,00 avstrijski šiling 130,00 134,50 norveška krona 215,00 222,00 švedska krona 200,00 2086,00 portugalski escudo 9,30 10,75 španska pezeta 12,25 13,25 avstralski dolar 1015,00 1050,00 madžarski florinf 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,75 ZVEZA BANK CELOVEC 3. FEBRUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,4000 11,9000 kanadski dolar 8,9500 9,3500 britanski funt 16,2000 17,0000 švicarski frank 742,0000 772,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7350 0,7750 danska krona 176,5000 183,5000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 150,5000 157,5000 finska marka 197,0000 207,0000 portugalski escudo 7,5000 7,9000 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,0500 9,4500 slovenski tolar 10,5000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v alute, 3. FEBRUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1490,00 1540,00 nemška marka 921,00 941,00 francoski frank 271,00 281,00 holandski gulden 815,00 840,00 belgijski frank 44,50 46,00 funt šterling 2170,00 ■V, 2220,00 irski šterling 2215,00 2265,00 danska krona 237,00 247,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1190,00 1230,00 švicarski frank 990,00 1020,00 avstrijski šiling 130,50 134,00 slovenski tolar 14,80 15,30 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 4. februarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 884,8215 887,6646 Francija frank 100 1838,2425 1844,1485 Nemčija marka 100 6225,0000 6245,0000 Italija lira 100 6,6857 6,7071 V.Britanija funt 1 146,4743 146,9449 ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 102,2892 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 102,6178 !no odstopanje togovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 62,10 62,30 SKB Banka d.d. DEM 62,26 62,46 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 4. februarje^ 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Credltanstalt - Nova banka DEM 62,22 62,35 Bank Austria DEM 62,10 62,35 UBK banka DEM 62,10 62,35 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Tjajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 62,15 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku no kupovati ITALIA 1 Otroški variete Dok.: L’altrarete, vmes Nanizanke (6.50,12.00) dnevnik Odprti studio Chi e di scena Otroški variete 2nanstveni dnevnik Nan.: Agli ordini papi Varieteja: Non e la Deželne vesti Popoldanski dnevnik RAI, 16.00 Unomania Dok.: Skrivnosti petja Nan.: Bayvvatch Samo za šport Varieteja: Twin Clips, Športna rubrika Derby 17.35 Mitico Neonevvs, nato pre- Nan.: MacGyver gled tujega tiska Varieteja: Rock & Roli, Dok. oddaja: Geo 20.00 Karaoke, vmes Nan.: Lassie (19.30) Studio šport Vreme in dnevnik Nan.: Beverly Hills Deželne vesti 90210 Telegiornale 2ero Film: Fuori di testa Blob in Una cartolina (kom., 2DA '85, i. Aktualno: 11 rosso e il Brian Genesse) nero (vodi M. Santoro) Odprti studio, pregled Dnevnik in Omnibus tiska in šport Dnevnik in vreme Nan.: V - Visitors ® TMC Euronews Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: 2enska TV SP v smučanju: ženski smuk TMC Nevvs - Šport Film: Il fantasma ci sta (kom., ZDA ’67) Risanke: Snack Nan.: Batman Dok.: Prijateljska narava: Cape au Sud Rubriki: 2enska TV, 19.10 Garderoba Vremenska napoved TMC News Nan.: Maguy Film: Quando la cop-pia scoppia (kom., It. '81, i. E. Montesano, Dalila Di Lazzaro) Snežni planet TMC Nevvs in vrem Film: La banda Blon-dini (pust., '81, i. Kel-ly Johnson) SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, (4.10) 2. tek, vmes (2.30) CNN Nevvs B Koper Harry O., ameriška nanizanka Pozdravi Firenze, it. komedija, 1956 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Novice Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Pustite jih živeti, dokumentarna serija Oscar Junior: Sanjam ali bedim Vohuna, am. nan. Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Harry O., am. nan. Nočni sodnik, ameriška nanizanka Nevami prehod, angl. vojni film, 1979; igrajo A. Quinn, James Mason in drugi TV Dnevnik Mestne sanje, avstralska dok. reportaža Out, 5. del nadalje v. Nočni sodnik, am. nanizanka /50 ITALIA7 n Risanke Nad.: Čara a čara Nevvs Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita II Deželni programi fii Sette in allegria 2 • Nevvs Line Nan.: Buck Rogers i* • Il sasso nella scarpa Film: Costretto ad uc-cidere (vestern, ZDA '68, i. Charlton He-ston, J. Hackett) m Vesti: Nevvs Line Colpo grosso story Filmske novosti Film: Nella stretta morsa del ragno (srh., It. 71, i. A. Franciosa) Nevvs Line - Vesti TELEFRIUU Nan.: Barney Miller Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: Effetto raggi gamma sui flori di Matilda (dram., ZDA 72) Nočne vesti EMF Avstrija 1 09.00 10.30 13.35 14.00 15.05 15.50 16.15 16.30 18.00 18.30 19.30 20.00 20.15 21.15 22.45 00.35 01.25 Jutranji spored Dama s kamelijami, ponovitev filma Šiliha Moča, 88. del Trojica s štirimi pestmi, 2. del Zabavne in pouCne zgodbe Kislo zelje, 4/13 del risane Serije Naravovarstveni detektivi Igra Cas v sliki Hribovski zdravnik Cas v sliki, vreme Šport V kraljestvu ruskih medvedov, zadnji del Smrtni strah v stolpnici, ameriški tv film Tatica, francoski film Zakon v L.A.: Primer Stacey Gill Poročila; Tisoč mojstrovin EIMF Avstrija 2 15.20 15.30 17.00 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 TisoC mojstrovin Življenje na veliki nogi, ameriška komedija Tečaj madžarskega jezika Družinske vezi, 1. del Da ali ne, vodi Joa-chim Fuchsberger Regionalni programi Cas v sliki, vreme Kultura # TELE 4 20.15 21.15 Moja najljubsa pesem Reportaže iz tujine (Se povezuje s sporedi Italia 1) 22.00 22.30 Cas v sliki Naš sef je ženska, 4. del: Gabriella počisti Poročila; 1000 mojst- 14.00 19.30 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 01.50 rovin SP v alpskem smučanju, smuk za kombinacijo, Z, iz Marioke DtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe in Monticella, 54. del Poročila TV šola Mali svet Poročila Svet se vrti naprej, 54. del nanizanke Monofon Poročila Slika na sliko Ike, ponovitev 5/6 dela The Big Blue Poročila Učimo se o Hrvaški Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Hrvaška kulturna dediščina Santa Barbara, 316, del amer. nadaljev. Dnevnik 1 Misijonarji, 2/6 del angleške dok. serije V velikem planu Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja M Hrvaška 2 Volitve 93 Risanke Dnevnik 1 Košarka: Evropski pokal - Slobodna Dal-macija:Aris, prenos iz Splita Ike, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke V senci vešal, 3/8 del am. nadaljevanke Poezija: V. Popovič: Čudežna ladja Horoskop Spored za sredo Video strani Q Madžarska Dobro jutro Cez dan Peklenski raj, brazilska pustolovska serija Zagotovo nepolitični show Igra Poročila Popoldanski saldo The Herald Tribune, kratki film Telefonska igra Kupil bom to žensko, 146. del Cez dan Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Govorica srca, angleška serija Car Športa Dnevnik TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.05 Norman Mailer Goli in mrtvi Sodobna ameriška literatura v Umetniškem večeru Sodobnega ameriške-| ga pisatelja in eseji-™ sta Normana Mailerja bomo v nocojšnjem dokumentarcu spoznali, ko razkriva ozadje in nastanek svojega detektivskega romana Krvnikova pesem, ki je izšel leta 1979. V ameriški zvezni državi Utah so namreč 17. januarja 1977 obsodili na smrtno kazen z ustrelitvijo morilca Garyja Marka Gilmora. Norman je v romanu razkril podrobnosti obsojenčevega življenja, njegove družine, dekleta, prijateljev in seveda pravnikov. Delo pa je predvsem tudi kritična podoba ameriške sodobne družbe. Mailerjev prvi roman je bil Goli in mrtvi, ki je izšel 1948. leta, in je eden najboljših svetovnih vojnih romanov o dogodkih druge svetovne vojne. Po njem je leta 1958 nastal celovečerni film v režiji Raoula VValsha. Sicer zajeten roman je režiser VValsh s pomočjo scenaristov Denisa in Terrya Sandersa skrčil na precej shematično in stereotipno vojno zgodbo o vodu v pacifiškem peklu v drugi svetovni vojni. Kljub temu, da so filmski liki v primerjavi z junaki v romanu v marsičem osiromašeni, je film vendarle pretresljiva zgodba o ljudeh, ki v posebnih vojnih okoliščinah izgubijo orientacijo in osnovno Človeško dostojanstvo. Vojna pač rojeva zločince in v njej ni prostora za človeško dobroto in filozofiranje o smislu življenja. V njej se ubija, Ce nočeš biti sam žrtev. Film Goli in mrtvi so posneli v Panami, ki prepričljivo ponazarja pacifiške otoke. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15,00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14,00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi zbirate; 22.20 Rock. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100 3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22,20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz; 20.00 Nočni spored. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.55 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age - VVorld Sounds; 10,00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12.40 MPZ Vinko Poljanec; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Ever-greeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: KPZ Cantemus iz Vilne; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock. Radio Koroška Od 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zi-la. V SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice; 6.00 Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.00 Financial: Vzhodna Evropa poroča; 7.30 News Wat-ch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Video Fa-shion; 11,30 Denar in politika, Financial; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News VVatch; 14.00 Inside Edition; 14.30 Serie Noire, 15.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Me-dia television; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Eu-rope; 22.00 Novice; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Super Carrier (ZDA 1977); 0.40 Film Europe; 1.40 The Mix; 2.00 China News Europe. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10,10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11,30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Full House; 21,30 Melrose Plače; 22.30 Chances; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek; The Next Generation. EUROSPORT 7.30 SP v smučanju; 9.00 Aerobika; 9.30 SP v smučanju; 11.00 Aerobika; 11.30 Biljard; 12.30 SP v smučanju; 13.30 Košarka; 15.00 Tenis; 18.00 SP v smučanju; 19,00 Snowboard; 20.00 Trans VVorld Šport; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22,00 Košarka; 23.30 SP v smučanju; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Surfanje; 8.30 Global Adven-ture Sports; 9.00 Konjeništvo; 10.00 Kegljanje; 11.00 Kickboks; 12.00 Longitude; 12.30 Košarka NBA; 14.30 Motošport; 15.00 Snooker; 17.00 Monster Trucks; 17.30 Lahka atletika; 18.30 Kegljanje; 20,30 Motošport; 21.30 Nogomet; 22.00 Nogomet; 23.00 Nogomet; 23.30 Dirke na ledu; 24.00 Nogomet. MTV 7.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17,15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV. 20.30 Most Wan-ted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Video; 3.00 Yoi; 4.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Zone Troopers; 13.00 Echoes of a Sum-mer; 15.00 Zelig; 17.00 Grand Lar-ceny; 19.00 Zone Troopers; 20,40 Entertainment Tonight; 21.00 Storm; 23.00 Frankenstein Un-bound; 0.30 Oucast; 2,10 Evil Senses; 3.40 Curse 2 - The Bite; 5.20 The Rift. MOVIE CHANNEL 7.35 But Not For Me; 9.15 Young VVinston; 11.55 The Talk Of The Town; 12.00 Deadly Deske; 13.55 South Pacific; 16.25 Jack Of The Wind; 18.00 Child's Play; 20.00 Honey I Shrunk The Kids; 22,00 She-Devil; 24.00 Too Hot To Mandle; 3.35 May Wine; 5.05 Tri-ple Cross. PRO 7 5.45 Serije: Jane in Kathleen, 6.30 Vicky, 6.55 Risanke, 8.50 Neizprosna, a prisrčna; 9.40 Colt za vse primere; 10,30 Perry Mason: Predrzen Romeo; 12.10 Ulice San Francisca; 13.05 Show Billa Co-sbyja; 13.40 Vegas; 14.30 Puščica v prahu (vestern, ZDA 1954, i. Sterling Hayden); 15.45 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Pekel Okinawe (vojni, ZDA 1951, i. Richard Wid-mark); 22.30 T.J. Hooker; 23.30 Iron Thunder (fant., VB 1990); 1.05 Poročila, SATI 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11.30 Družinski dvoboj; 12.30 Springfiel-dova zgodba; 13,15 Kalifornijski klan; 14,15 Klic na pomoč; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18,45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Očividci - Video; 21.15 Klic v sili; 22,15 Poročilo o zvezdah;. 23.15 Gottschalk; 24.00 Zakon v Los Angelesu; 1.10 Nočni program. RTL 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.45 Pod kalifornijskim soncem, 9.35 Sence strasti, 10.20 Nagradni otrok; 11,55 Herr-mann; 13.55 Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.05 Pod kalifornijskim soncem; 15,55 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Točke, točke, točke; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Cluedo; 21.15 Zlata lestvica popevk; 22.15 Železni križ (vojni, Nem. 1978, i, Richard Burton); 0.10 Žabe (srh., ZDA 1967, i. Ray Milland, Sam Elliott). PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Živali in njihov šesti čut; 8.50 Sky Ri-der (Kan. 1986); 10,25 L.A. Story (ZDA 1990); 12.00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Showbiz; 14,15 Bohemsko življenje (1992); 16.00 Strel (krim., ZDA 1988); 17.25 Prelomljena zaobljuba (ZDA 1986); 19.00 Kino; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Gola pištola (kom., ZDA 1991, i. Leslie Nielsen); 21.40 Kaskaderji; 22.40 Majhna smrt imenitnih gospa (Fr.-lt.-Kan. 1990, i. Isabella Rossellini); 0,20 No, značilno (kom,, ZDA 1991); 2.15 Satanov otrok (srh., ZDA 1991); 3.40 Night On Earth (kom,, ZDA 1991); 5,45 Kratki film. 24 Četrtek, 4. februarja 1993 VREME n EVROPA NA SEVERU PADAVINE, PONEKOD ZJUTRAJ MEGLA VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ □ pod -20 C° -20/-10 C8 D-10/0 C° Do/lOC- lZIo/20 C8IBM20/30 C8 J nad 30 C8 O jasno poloblačno O oblačno f nevihta A dež sneg megla DANES topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. Atlantski frontalni valo- vi se pomikajo proti vzhodu prek severne Evrope. V višinah se nad našimi kraji zadržuje topel in suh zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -2/4 OSLO......... -3/1 STOCKHOLM... 0/3 K0BENHAVN... -3/2 MOSKVA...... -5/3 BERLIN...... -2/1 VARŠAVA..... -6/-2 LONDON...... 3/11 AMSTERDAM... 3/4 BRUSELJ..... 0/2 BONN......... -2/7 FRANKFURT... -3/-2 PARIZ......... 1/3 DUNAJ....... -11/-1 MONCHEN..... -5/-3 ZURICH...... -2/2 ŽENEVA...... -3/4 RIM......... -1/13 MILAN....... -4/11 BEOGRAD..... -7/0 NICA......... 7/15 BARCELONA... 3/13 BUKAREŠTA... -5/6 CARIGRAD.... 2/4 MADRID...... 0/13 LIZBONA..... 9/17 ATENE......... 3/6 LARNAKA..... 1/9 TUNIS........ 0/16 ALŽIR........ 6/18 MALTA....... 10/13 JERUZALEM... -1/1 KAIRO........ 7/10 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.20 in zašlo ob 17.11. Dan bo dolg 9 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 14. uri 22 minut in zašla ob 05. uri 10 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.42 najniže -10 cm, ob 7.24 najvišje 41 cm, ob 14.16 najnižje -59 cm, ob 20.55 najvišje 36 cm. Jutri: ob 2.23 najnižje -18 cm, ob 8.07 najvišje 46 cm, ob 14.48 najnižje -64 cm, ob 21.22 najvišje 44 cm. ALPE-JADRAN / SONČNO, TOPLO, PONEKOD ZJUTRAJ MEGLA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... -6/5 TRST........ 10/14 CELOVEC...... -10/2 BRNIK......... -7/7 MARIBOR...... -4/9 CELJE......... -8/7 NOVO MESTO -6/6 NOVA GORICA -4/16 MUR. SOBOTA -6/5 PORTOROŽ... 0/18 POSTOJNA... -1/11 IL. BISTRICA. -3/14 KOČEVJE.... -9/9 ČRNOMELJ..... -9/8 SL. GRADEC... -8/6 BOVEC...... -6/4 RATEČE..... -7/7 VOGEL........ 5/9 KREDARICA.... 0/1 VIDEM...... 0/14 GRADEC....... -8/7 MONOŠTER... -6/6 ZAGREB..... -6/7 REKA.......... 5/16 DANES O SALZBURG GORNJI SENIK O o GRAZ BELJAK O TRBIŽ O 0 KRANJSKA GORA O | o O CELOVEC O n o MURSKA SOBOTA O MARIBOR m r\ Z v , VARAŽDIN O o KRANJ O CEUE O LJUBLJANA O PORDENONE N. GORICA O GORICA0’’ O POSTOJNA < ^ ČEDAD ( VIDEM O O o NOVO MESTO O ZAGREB o I l9 ■c O KARLOVAC PULJ Q OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 j 44 ; V SLOVENIJI: Danes bo jasno, zjutraj bo SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih po nekaterih nižinah megla. Najvišje pokrajinah bo jasno, ponekod bo zju-dnevne pa od 6 do 10, na Primorskem troj megla, do 16° C. 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 50-80% O nad 80% ******** 30-60 *** *** *** *** nad 60 VETER 1 NEVIHTE 5-10 m/s JUTRI o SALZBURG O GRAZ O GORNJI SENIK O o O CELOVEC iSj.s . I O. O. O KRANJ BELJAK O TRBIŽ O q KRANJSKA GORA ČEDAD VIDEM O O O LJUBLJANA O PORDENONE N. GORICA S GORICA0’ O POSTOJNA^ L o o MARIBOR ‘O O CEUE o o MURSKA SOBOTA VARAŽDIN O O ZAGREB O O KARLOVAC m WSmm . nad 10 m/s V SLOVENIJI: OBETI: V soboto še ne bo spremem- V petek bo jasno in podnevi toplo, be vremena. Po nekaterih nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 228 Maribor Celje 232 Trbovlje 320 Hrastnik 236 Zagorje 288 Šoštanj 118 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 108, Drava H E Dravograd: 130,Sava Radovljica: 38, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 108, Sora Suha: —, Ljubljanica Moste: 55, Savinja Nazarje: —, Savinja Laško: 93, Krka Podbočje: 80, Kolpa Radenci: 80 tf to M. m. J? Žih HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Pred vami se odpira novo področje na družabni sceni. Odločili ste se, da ne boste vec tako »besedno« grobi do tistih, ki z vami ne morejo tekmovati. BIK 21-4/20-5 : Polno idej imate glede svoje kariere. Naveličali ste se delati stvari, ki ste jih uspešno pripeljali do profitabilnega konca, zato si sedaj želite zaCeti na novo. DVOJČEK 21-5/21-6 : Uspešno boste predstavili svoje ideje bližnjim sodelavcem, ki tokrat ne bodo imeli bistvenih pripomb. Zavedajte se, da je do realizacije še daleč. RAK 22-6/22-7: Ze nekaj Časa ste pridno dajali na stran ves denarni »višek« in sedaj ste pripravljeni ta izkupiček kar najbolje porabiti. LEV 23-7/23-8 : Ce je poroka tisto, kar si želite, se vam prav danes ponuja priložnost, da uresničite svoje namene. V vsakem primeru pa lahko okrepite svojo zvezo. DEVICA 24-8/22-9 : Ponuja se vam priložnost za novo službo, vendar v vas sedaj ni nic pustolovskega duha in to priložnost vztrajno odklanjate. Dobro premislite, preden odklonite! • TEHTNICA 23-9/22-10 : Svež pristop je tisto, kar bi seda.) lahko prineslo rešitev, zato se za nasvet obrnite na partnerja ali pa na osebo, ki ji zaupate. Ukrepati bo treba na hitro. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Odločili ste se na novo organizirati svoje življenje doma, v katerem boste poskusili veC Časa posvetiti družini. Z malo več volje boste tudi uspeli. STRELEC 23-11/21-12 : Številne dobre novice bodo govorile v korist vaših službenih načrtov. Z ekipo sodelavcev se boste zato »vrgli« v delo, saj sedaj jasno vidite tudi cilj. KOZOROG 22-12/20-1 : Na obzorju so nove dejavnosti in posli, M prinašajo dobiček. To je pravi trenutek za prodajo ali nakup. Ker pa že nekaj Časa o tem razmišljate, ne bo težko narediti odločilnega koraka. VODNAR 21-1/19-2 : Čeprav se svoji okolici zdite kot sam stolp stabilnosti, pa globoko v sebi čutite Čustveno negotovost in neurejenost. Popoldanski incident vas bo dokončno razdražil. morali dodatno izobraževanje. CESTE / NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI y ZAPRTA CESTA Sf POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO QOO ŠPORTNA PRIREDITEV == GOSTA --- MEGLA B BENCINSKE m ČRPALKE 24 UR Ceste v Sloveniji so večinoma suhe ter normalno prevozne. Promet poteka tekoče ter brez zastojev. Na mejnih prehodih ni treba dolgo čakati za prestop meje. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope /30 Cimolais -/- Podklošter -/40 Vrhe -/- Claut Bad Kleinkirchheim... 20/70 Lontovž -/- Piancavallo ..30/60 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Žabnice/Ovčja vas -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla .30/40 Raibl -/- Dobrač ....30/80 Kanin ....-/90 Farni Avoltri -/- Nassfeld/Mokrine ..60/80 Cerkno ....-/30 Farni di Sopra ..30/80 Spittal/Goldeck. ....10/60 Soriška planina.... -/- Paluzza-Timau ..20/30 hleiligenblut ..20/140 Vogel ..-/- Paularo Katschberg ..60/110 KoSla Pontebba ..50/50 Koralpe/Golica. -/30 Mariborsko Pohorje... .25/40 Pradibosco ..60/90 Kotschach/Mauthen 30/40 Kranjska gora Prato Carnico •/■ Mallnitz „20/140 Pokljuka ....-/20 Zoncolan J 0/40 AVSTRIJA Rog - Crmošnjice -/- Sauris ..10/20 Arlberg „60/250 Prvine -/- Sella Chianzutan ....0/20 Seefela ....35/90 Jezersko Nevejsko sedlo..., ..20/80 Kitzbuhel ....10/30 Ulovka -/- Višarje ..35/60 Obertauern 140/260 Krvavec -/- VENETO Zeli am See ....20/80 Črni vrh -/- Sappada 30/100 Schladming/Planai .30/100 V VEDNOST Vpliv vremena na ljudi Ena izmed naravnih primesi v zraku, ki v pomladanskih in deloma poletnih mesecih zagreni življenje mnogim ljudem, je cvetni prah. Njihov imunski sistem se nenormalno in pretirano odzove na cvetnih prah, katerega proteine pomotoma spozna za sovražne. ZaCetek in trajanje cvetenja ter Sirjenje cvetnega prahu po zraku so odvisni od meteoroloških razmer. Pričakovani datum začetka cvetenja posameznih vrst rastlin je odvisen od podnebnih razmer. Dejanski potek vremena v posameznem letu lahko povzroči manjše odmike od običajnih datumov. Med cvetenjem je intenzivnost sproščanja cvetnega prahu odvisna od temperature in vlažnosti zraka in mod sončnega obsevanja. Pri prenosu cvetnega prahu ima najpomembnejšo vlogo veter. Ob ugodnih vetrovih lahko mikroskopsko majhna zrnca cvetnega prahu prepotujejo vec deset kilometrov dolgo pot. Padavine izpirajo cvetni prah iz zraka. Poleg objavljenih koledarjev pričakovanega začetka in trajanja cvetenja tistih rastlinskih vrst, ki povzročajo največ alergij, v mnogih državah spomladi in poleti dnevno objavljajo napovedi koncentracij cvetnega prahu v zraku. Tudi podatek, za katero vrsto cvetnega prahu gre, je pomemben, saj je marsikdo alergičen le na eno vrsto. Občutljivost na cvetnih prah se poveča, če so v zraku Se druge dražeče snovi, kot so dim, prah, insekticidi ipd. Vse veC ljudi je pretirano občutljivih na cvetni prah, ker je okolje zmeraj bolj onesnaženo. Prihodnjič bomo zvedeli, kako vplivajo na naše počutje ioni v zraku. Tanja Cegnar