Železniki dz O 2004 GLASILO APRIL 2004 v '_ m v-"1« HH ilE.; IMF SPOŠTOVANI SODELAVCI Krepko smo že zakorakali v poslovno leto 2004, rezultati za lansko leto so znani, predstavili smo jih že Svetu delavcev, v kratkem pa bo sestavljeno celotno letno poročilo namenjeno vsem zaposlenim. Za lansko leto je bila značilna predvsem nižja prodaja, katere posledica je bil tudi nižji dobiček, s tem pa ustavljen dolgoletni trend rasti. Se več, prodaja je glede na leto poprej padla za več kot deset odstotkov. In vzroki? Recesija na trgu, nizek tečaj dolarja in konkurenca s Kitajske so najpomembnejši zunanji vzroki, ki so vplivali na manjšo prodajo. Obstajajo tudi notranji vzroki, kot so preslabo poznavanje kitajske konkurence, prevelika odvisnost od sesalnih enot in našega glavnega kupca, premajhna konkurenčnost podjetja, če naštejem glavne. Ostaja pa glavna dilema, ali bi bilo v realnosti možno odreagirati drugače, kot smo? To je vedno možno, predvsem pa imajo stvari, ko se zanje odločamo, svojo logiko z vidika gledanja v času odločitve, eventualne drugačne odločitve pa imajo svoje posledice. Ko govorimo npr. o veliki odvisnosti od Electroluxa oz. od sesalnih enot. Če se v tolikšni meri ne bi koncentrirali na ta program in tega kupca, bi vsaj v nekaterih letih v preteklosti rast bila lahko manjša, posledično pa manjša odvisnost takrat, ko kupec zmanjšuje količine. Pri Elektroluksu je bila v zadnjih letih še ta značilnost, da je že nekaj časa nameraval prepustiti lastno proizvodnjo sesalnih enot Domelu, kar pa se v nasprotju z napovedovanjem Elektroda ni zgodilo, bi pa celoten posel še povečal odvisnost od Electroluxa. Neko odločitev je potrebno gledati v celotnem časovnem obdobju, ne samo takrat, ko se občutijo negativne posledice in tudi obratno. Na tak način bi lahko analizirali še kakšen dogodek in odločitev iz preteklosti, potrebno pa je potegniti črto pod opravljeno delo in si postaviti nove cilje. Gotovo je dana trža situacija pomembno pripomogla k trenutnem stanju, na nas samih pa ostaja, da bomo našli pot iz nje in da smo pri tem optimisti. Ne glede na to, da vidimo še več priložnosti za pridobivanje novih poslov na programu sesalnih enot, glede na dosedanje trende srednjeročno ne bomo mogli računati na bistveno rast na tem programu. To pomeni, da bi sedanji skoraj tričetrtinski delež sesalnih enot v naslednjem srednjeročnem obdobju padel na polovico celotnega prometa. Usmeriti se moramo v rast drugih programov. Možnost vidimo v avtomobilski industriji, industrijskih aplikacijah in prezračevalni tehniki, pa tudi v trženju nekaterih komponent in storitev. Nekaj možnosti vidimo tudi na rasti pri aplikacijah za gospodinjske aparate, je pa vprašanje, kakšna bo dolgoročna usoda gospodinjskih aparatov v Evropi. Kot sem omenil zgoraj, ima rast v zadnjih letih na sesalnih enotah neko logiko in tudi različne organizacijske vzroke. Če bomo hoteli vzpodbuditi rast tudi ostalih programov, bomo morali razmisliti o spremembah, ki bodo to rast tudi omogočile. Glede na začetek letošnjega leta bomo postavljene cilje uspeli doseči. In kako kaže v prihodnjih mesecih? Glede na zadnje razvojne in prodajne aktivnosti lahko rečemo, da se je stanje na trgu, vsaj kar se tiče tekoče prodaje, nekoliko umirilo in bi v naslednjih mesecih pa tudi do konca letošnjega leta potekalo dokaj solidno, kar pomeni, da bo bodo delavni dnevi potekali dokaj normalno, kar pa še ne pomeni zasedenih vseh kapacitet. To nam daje tudi možnost, da se aktivno usmerimo v potrebne spremembe znotraj podjetja, kot tudi v osvajanje novih kupcev in programov, ki nam bodo v naslednjih letih omogočali normalno rast. Pavel Demšar NOVA DRUŽINA SESALNIH ENOT 463 Glede na položaj na trgu ter na vse ostrejši pritisk konkurence z vzhoda je bil v septembru 2003 s strani uprave lansiran projekt izdelave nove družine sesalnih enot 463, namenjene suhemu sesanju. Čimprej je potrebno priti do cenovno ugodne enote, z nižjo lastno ceno, s katero bi podjetje Domel d.d. lahko konkuriralo na globalnih svetovnih tržiščih. Trenutno stanje v proizvodnji kaže na previsoko lastno ceno sesalne enote. Projekt se je pokril tudi s projektom prenosa proizvodnje nove družine Philipsovih enot - Compas v Domel. Prvotni namen se je tako obrnil v smer tekmovanja z enoto Compas, saj tudi ta še ni zrela za serijsko proizvodnjo, njen razvoj pa glede na terminski plan prihoda novega sesalnika Philips na trg, teče prepočasi. Poleg tega je potrebno pri razvijanju novega proizvoda imeti pred očmi kupčeve potrebe in želje. Na trgu se trenutno povečuje povpraševanje po vedno močnejših sesalnih enotah, o čemer smo se lahko prepričali tudi na letošnjem sejmu Hometech v Kolnu. Poleg tega pričakujemo, da bo v prihodnosti zaradi bližajoče se energijske nalepke, ki jo utegnejo imeti tudi sesalniki (pri kuhinjskih aparatih jo že poznamo), zelo pomemben tudi izkoristek sesalne enote. Cilj projekta je torej bil razviti družino sesalnih enot, pri čemer bi pokrivali tako tiste z nižjo močjo in visokim izkoristkom kot tudi tiste z močjo 2000W. Po eni strani imamo zahtevo po čimbolj močni sesalni enoti, po drugi strani pa smo omejeni z njeno lastno ceno, ki je nikakor ne smemo prekoračiti. Istočasno je potrebno razmišljati tudi o izkoristku sesalne enote, saj le takšna lahko ustreže zahtevam, ki posledično sledijo iz prvih dveh. Težnja po nižji lastni ceni SE zahteva, glede na dejstvo, da je v njeni lastni ceni približno 60% materialnih stroškov, nujen prehod k manjši masi enote ter s tem k višjim specifičnim močem. Posledica tega so manjše dimenzije ter večje temperaturne obremenitve -prehod v višji temperaturni razred. V %j* Slika sesalne enote iz družine 463 Cilji projekta so bili postavljeni zelo ambiciozno, rešitev posameznih problemov pa ni bila vedno na dlani. Naj na hitro predstavim sam potek projekta. Glede na izkušnje s sesalno enoto 462 so bili najprej izdelani izračuni lastnih frekvenc rotorja ter določene njegove okvirne dimenzije. Vzporedno s tem se je odvijala optimizacija togosti tako jarma A kot tudi ohišja. Pri teh preračunih smo si pomagali z numeričnimi simulacijami. Kmalu je sledila izdelava aluminijastih prototipov in prvih delujočih enot. V primerjavi z enoto 462 je bila ena od novosti tudi zamenjava pločevine z BMC materialom, s čimer nismo imeli izkušenj, zato je bilo potrebno čimprej izdelati prototipna orodja za izdelavo ohišja ter jarma A, kjer bi lahko izvajali prva testiranja. Tu sta se z ekspeditivnostjo še posebej izkazala oddelka orodjarne ter tehnološke priprave proizvodnje. Prve delujoče enote iz BMC ohišij in jarmov so bile izdelane v dneh pred novim letom. Zal tedaj niso bili doseženi želeni izkoristki ter pričakovane življenjske dobe sesalnih enot. Po šestmesečnem delu na projektu le ta še ni zaključen, lahko pa rečemo, da smo na dobri poti, predvsem kar se tiče trenutnega stanja testiranj zračnih karakteristik enote in njene življenjske dobe. Trenutno smo izdelali peto serijo enot, pri čemer se je izkazalo, da so zastavljeni cilji dosegljivi. Spodbudno je to, da smo v primerjavi s Philipsovo enoto Compas v prednosti, predvsem kar se tiče rotorske temperature, izkoristka ter števila vrtljajev. Zavedamo se, da nas čaka še precej dela, predvsem na obdelavi posameznih konstrukcijskih detajlov enote z namenom povečati zanesljivost, izkoristek ter življenjsko dobo. Dejstvo je, da so vsi spoji izvedeni oblikovno ali pa so lepljeni. To pomeni, da enote po končani montaži ne bo več možno razstaviti in je zato že v fazi razvoja potrebno poskrbeti za odpravo vseh slabih konstrukcijskih rešitev, ki bi utegnile slabo vplivati na produktivnost in izmet. Predno lahko rečemo, da je enota "zrela" za serijsko proizvodnjo, so poleg tega potrebna številna testiranja ter prilagoditve mednarodno veljavnim varnostnim predpisom in standardom. Glavne karakteristike sesalnih enot iz družine 463: • manjši zunanji gabariti • večje vrtilne hitrosti • spremenjena oblika aero dela sesalne enote • modificiran rez motorja iz družine 462 • kolektor postavljen med rotorski paketterturbokolo • vodilo ščetke integrirano v jarem A • ohišje enote v celoti izdelano iz BMC • višje temperature rotorja in statorja • manjša skupna masa enote • konstrukcijski spoji so izvedeni bodisi oblikovno bodisi so lepljeni Trenutno so v fazi razvoja štiri različne enote, ki se med seboj ločijo po izhodni moči ter zračnih karakteristikah ter deloma tudi v zunanjih gabaritih (te bomo skušali poenotiti). Najšibkejša enota z maksimalno močjo 1300 W ima tudi pričakovano največji izkoristek, ki smo ga na prototipih uspeli dvigniti do 49%. Največja iz družine pa ima maksimalno izhodno moč 1950VV. V spodnji tabeli so navedeni glavni podatki družine enot 463 ter primerjava z obstoječo družino 462. Projekt nadaljujemo v skladu s projektnimi cilji. Trenutno smo na dobri poti, da Philipsovo enoto Compas zamenjamo z eno od enot iz družine 463. Z vidika Domela pomeni uvedba proizvodne linije Compas bistveno višje stroške, saj je enota, kar se tiče motornega dela, povsem drugačna. Drugačen statorski in rotorski rez zahtevata predelave rotorske linije ter novo statorsko linijo. Rez družine SE 463 pa temelji na rezu iz družine 462, kar pomeni bistveno manjšo potrebno predelavo obstoječih izdelovalnih linij. Nova montažna linija pa je zaradi drugačnega principa montaže ene in druge enote v obeh primerih potrebna. V aprilu se bo odločalo o začetku investicije v prizvodno opremo in orodja, prve serije pričakujemo v SE 463/1 SE 463/2 SE 463/3 SE 463/4 enota 462 Maksimalna moč 1300 W 1550 W 1750 W 1950 W 1300-1600W Maksimalni izkoristek 49% 45% 47% 45% 41 - 45% Masa 1140g 1071 g 1147g 1137 g 1540- 1650g Dimenzije enote (mm) 0120 x 112 0110 x106 0120 x 112 0120 x 112 0135 x 125 DOMEL - glasilo izdaja Domel d.d., proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Glavni in odgovorni urednik: Janez Drnovšek; Člani uredniškega odbora: Darinka Šekli, Stane Zgaga, Polde Tušek, Andreja Kenda, Štefan Bertoncelj, Romana Kavčič; Grafično oblikovanje: Design Lojze Tarfila; Foto naslovnica: Tine Benedičič; Tiskarna Žnidarič; Izvodov: 1550 oktobru, začetek redne proizvodnje pa začetku leta 2005. Projekt razvoja nove družine SE 463 je zahteval sodelovanje velikega števila zaposlenih. Naj prispevek izkoristim tudi za zahvalo vsem sodelavcem iz razvoja, elektro laboratorija, prototipne delavnice, tehnologije, orodjarne, nabave, proizvodnje sestavnih delov ter vsem, ki so sodelovali in ki še sodelujejo v projektu. Miha Nastran OBISK SEJMA HOMETECH V KOLNU V dneh od 25. do 27. februarja je potekal v Kolnu, v okviru največjega evropskega sejma hišne tehnike Ho-metech, sejem HomeTech Compo-nents. Sejem je namenjen predstavitvi komponent, delov in opreme za vse vrste, velikih in malih gospodinjskih aparatov. Sejem tematsko poteka v 2 delih. Prvi del, ki ga predstavlja sejem komponent HomeTech Components, je namenjen poslovnim obiskovalcem in se po treh dneh zaključi. Drugi del se nadaljuje s sejmom gospodinjskih aparatov namenjen široki publiki. Sejem je potekal v 5 blokih in v 10 halah, na 90.000 m2 razstavnih površin. Prisotno je bilo več kot 1.300 razstavljalcev iz 53 držav. Sejem je obiskalo skoraj 25.000 obiskovalcev. Domel je tradicionalni, aktivni udeleženec in razstavljavec sejma HomeTech, ki se je razvil iz v preteklosti znanega sejma Domotechnika. To leto se je Domel predstavil z reprezentančno postavitvijo in lokacijo razstavnega prostora v osrednji hali dvorane 13, ki je omogočala izvirno, multimedijsko predstavitev podjetja ter učinkovito komunikacijo z obiskovalci sejma, kar potrjuje velik obisk in številni poslovni razgovori tako z obstoječimi, kot tudi s potencialnimi, novimi kupci. Na razstavnem prostoru je bilo izvedenih več kot 50 najavljenih razgovorov in vsaj toliko priložnostnih razgovorov. Delo na razstavnem prostoru je bil organizirano z lastnim Domelovim prodajnim in razvojnim osebjem, ki je skrbelo za izvedbo načrtovanih sestankov kot tudi za izvedbo razgovorov z ostalimi, nenajavljenimi obiskovalci sejma. Poleg Domelove ekipe, prodajni ko v in razvojni ko v, ki je bila aktivna na razstavnem prostoru, se je druga ekipa s področja nabave, prodaje, razvoja in orodjarne načrtno lotila obiska vseh razstavljavcev sejma. Načrtovanje, koordinacija aktivnosti ter posredovanje informacij med vsemi udeleženci je potekalo ažurno vsak dan, tako zjutraj pred začetkom sejma kot tudi zvečer po zaprtju sejma na našem razstavnem prostoru. Največje presenečenje je bila odsotnost velikih evropskih proizvajalcev hišne tehnike in široka zastopanost azijskih proizvajalcev malih in velikih aparatov bele tehnike. Prisotno je bilo večje število italijanskih in turških proizvajalcev sesalnikov, ki predstavljajo večnamenske naprave (sesanje, likanje, vlaženje,idr), kar jim omogoča uvrščanje v višje cenovne razrede. Pri turških proizvajalcih je bilo zaznati interes za alternativno ponudbo, sicer kvalitetnim Ameteko-vim motorjem, s primernim cenovnim nastopom. Gospodinjski aparati razreda široke potrošnje postajajo domena in ciljni interes daljnovzhodnih proizvajalcev aparatov. Tudi za razvojno področje je bilo na sejmu prikazanega marsikaj zanimivega. Se več pa se je dalo izvedeti v pogovoru s tehničnim kadrom posameznih razstavljavcev. Zaradi narave sejma jih je bilo veliko tako pri razstavljavcih aparatov kot komponent. Nekaj najvažnejših ugotovitev: Trend velikih moči sesalnikov ostaja in se še krepi. Velika večina razstavljenih sesalnikov je imela moč med 1600 in 2000 W. Razstavljeni pa so bili tudi sesalniki še višjih moči. Kaj pa se skriva pod pokrovom, pa je že drugo vprašanje, posebej pri sesalnikih proizvajalcev iz Daljnega vzhoda. Vedno bolj se poudarja zmanjševanje hrupa. To je razumljivo, ker je to karakteristika, ki jo kupec v trgovini najlažje preskusi. Nastaja zanimiva tržna niša zelo tihih sesalnikov in obenem tekma, kdo bo napravil najtišji sesalnik. Tudi na tem področju smo v Domelu uspešni, kjer zadnje inovacije veliko obetajo. Vedno večja uporaba EC enot v sesalnikih, pri čemer je opazen trend po zmanjševanju teh enot. Prisotnih je bilo veliko manjših evropskih proizvajalcev z 10 50 zaposlenimi, ki imajo samo razvoj, montažo in marketing. Dele kupujejo bodisi doma ali pa v vedno večji.meri na Kitajskem. Kot odgovor vedno večji kitajski konkurenci posamezni proizvajalci (EBM, Daewo) navajajo: hiter razvoj, dober marketing, zahtevnejše proizvode, patentno zaščito in sankcioniranje njene kršitve. Na sejmu pa je bilo prikazanih tudi veliko zanimivih in inovativnih izdelkov. Med njimi nov robotski sesalnik, kjer pa se ni moč otresti vtisa, da je to bolj igrača. Nedvomno pa je, da gre razvoj v to smer. Predstavljen je bil tudi sesalnik na zračni blazini in sesalnik za mokro ali suho sesanje. Srce naprave je inovativna posoda, ki deluje kot vodni filter, če jo do 2/3 napolnimozvodo, v suhem stanju pa zbira prah v posebno celico. Zanimivi so tudi poskusi po povezovanju gospodinjskih aparatov v mrežo z vsemi možnostmi, ki jih le to prinaša. V razgovorih je bila s strani sogovornikov velikokrat poudarjena visoka kakovost naših izdelkov in prilagodljivost. Poskrbeti pa bo treba za znižanje cen in še tesnejše sodelovanje z našimi kupci. Čas, ko je treba z novim izdelkom priti na trg in ko le ta zastari, je vedno krajši. Aleksander Peterlin Aljoša Močnik ČLOVEK JE OKRAS SVETA. (Gorki) DELAVNICE V PC KM Potrebe po zniževanju stroškov in dvigu produktivnosti so nas pripeljale do razmišljanja o skupnem delu z neposrednimi delavci v t. i. delavnicah. Poslužili smo se metode 20 ključev in izluščili bistvene, s katerimi bi izboljšali dolge čase menjav, težavno planiranje, pozno odkrivanje napak, visoke medfazne zaloge, okvare strojev zaradi slabega vzdrževanja... Bistvo delavnic je, da v relativno kratkem času s pomočjo skupinskega dela analiziramo obstoječe stanje, poiščemo možne rešitve in naredimo plan potrebnih aktivnosti za razna izboljšanja. Pomembni rezultati doseženi z delom v delavnicah: 1. Delavnica SMED- Cilji delavnice so bili zmanjšati čas menjave rotorske linije AXIS na manj kot 0,5 ure in definirati organizacijo ter potek dela pri menjavi posameznih tipov; pri analizi aktivnosti pa uporabiti metodo SMED. Hitre menjave predstavljajo eno od osnov fleksibilnosti proizvodnje, ki jih narekuje trg. Z zmanjšanjem časa menjave smo lahko bolj prilagodljivi pri eventualnih količinsko manjših serijah, ki jih naročajo kupci. Na sami delavnici smo se najprej seznanili z metodo SMED in tehniko Brainstorming. S pomočjo videoposnetkov smo izdelali t.i. » list za izboljšanje operacij », kjer smo definirali aktivnosti, ki so potrebne za izvajanje vsake menjave in jih časovno ovrednotili. Po metodi SMED smo razdelili aktivnosti na interne in eksterne. Evidentirali smo probleme, ki se pojavljajo pri menjavi, s pomočjo Brainstorming tehnike smo zbrali ideje, najbolj koristne izločili, določili aktivnosti za odpravo in določili zadolžitve in roke za izvedbo. S pomočjo delavnice smo skrajšali čas menjave s 108 min na 25 min. 2. Delavnica 315 - Namen delav- nice je bilo zmanjšanje časa montaže kolektorskega motorja. S pomočjo delavnice smo izkoristili vse ideje zaposlenih na montažnem traku , ki so predlagali zelo dobre izboljšave na svojih delovnih mestih. Z realizacijo predlogov, ureditvijo delovnih mest in sinhronizacijo posameznih operacij nam je uspelo skupaj zmanjšati čas montaže za 28%. 3. Delavnica Pfaff- Da bi se čimbolj približali optimalni tehnologiji montaže, smo s pomočjo obstoječega tlorisa razporeditve opreme in s pomočjo Brainstorminga zbrali ideje, ki bodo omogočile boljšo organizacijo delovnega mesta, zmanjšanje časovnega normativa, skrajšanje dolgih medfaznih transportnih poti, izboljšali kvaliteto in omogočili hitre menjave. Vmesni rezultat te delavnice je tloris razporeditve opreme, s čimer smo uspeli skrajšati dolžino medfaznega transporta za več kot 200. Trenutno potekajo priprave na fizično prestavitev opreme in izdelavo plana začrtanih ciljev s potrebnimi aktivnostmi. Prikaz dela in obveščanje delavcev o spremembah je viden na tabli te skupine. 4. Organiziranje, čiščenje in delo v skupinah - S pomočjo kontrolnih listov za ključ 1, akcijskih načrtov za ključa 1 in 3 smo uspeli urediti proizvodne prostore, delovna mesta in ustvariti pogoje za večje zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Izvajali smo interne presoje posameznih procesov in uspešno reševali priporočila in korektivne ukrepe. Po naši oceni je delo v skupini pripomoglo pridobiti zelo dober status pri tako zahtevnem kupcu, kot je Stihi. 5. Širjenje usposobljenosti zaposlenih - Postavili smo si pomemben in dolgoročen cilj, da morajo zaposleni obvladati čim več različnih veščin, ki omogočajo prilagodljivost in poznavanje delovnih nalog, ki so potrebne za zadovoljevanje spreminjajočih se zahtev kupca in povečujejo zadovoljstvo na delovnem mestu. Za dosego tega cilja nam je služilo gradivo ključa 15. Usposabljanje je povezano s pridobitvijo veščin na področju trenutnega dela, kasneje pa pomeni učenje novih veščin na novih področjih in delovnih mestih. Za obstoječe stanje smo v okviru skupin določili potrebna znanja, izdelali »matriko veščin« in »urnik usposabljanja« za obdobje petih mesecev . Trenutno pa se pripravljamo na delavnico, kjer bomo na osnovi različnih proizvodnih procesov izdelali nov spisek veščin za dolgoročno usposabljanje in izdelali plan širjenja usposobljenosti. Veščine bomo po zahtevnosti razporedili v štiri skupine, kar naj bi v prihodnosti služilo kot osnova za horizontalno napredovanje. Za oceno označeno z »U» smo predvideli tudi izvajanje vzdrževanja opreme, ki ga po planu procesnega vzdrževanja izvaja delavec. Mojster vzdrževanja poučuje delavce in vodi evidenco o pridobljenem znanju. Oceno označeno z »□» se pridobi z poznavanjem zahtevane operativne vsebine na delovnem mestu v pisni obliki. Usposobljen mora biti tudi za izvajanje aktivnosti procesnega vzdrževanja, ki jih mora opravljati urejevalec. Preverjanje usposobljenosti se bo izvajalo komisijsko, dvakrat letno po petmesečnih obdobjih. Delavcem, ki bodo dosegli 3. in 4. stopnjo usposobljenosti, bodo izdana interna potrdila. 6. Zbiranje hitrih predlogov in izboljšav: Uspešnost delovanja podjetja je pogojena s procesom nenehnih izboljšav. Z delom v skupinah { ključ 3 ) se je število predlogov povečalo. V letu 2003 je bilo danih 66 predlogov, od katerih je bilo kar 39 ocenjenih kot koristnih za podjetje, od teh je imel 1 predlog komisijski status, 2 predloga pa sta bila zadržana. Ostali predlogi so še v obdelavi. 7. Ne smem pozabiti še na doseganje postavljenih ciljev (ključ 2), saj nam je izkoristek delovnega časa uspelo povečati za 3,3, ocenjujemo, da tudi zaradi delovanja delavnic. Metoda 20 ključev daje načinu proizvodnje,s katero se ukvarjamo obilo možnosti. Ponuja nam metode, ki so sistematične, preverjene in pregledne. V PC KM smo se lotili tistih, ki nam pomagajo pri zmanjševanju stroškov in povečanju produktivnosti brez večjih vlaganj. S takšnim pristopom pa vsi, ki v delavnicah delamo, te sprejemamo za svoje. Dragica Plešec TEHTNICA TEHTNICA je bila ustanovljena leta 1959 kot Obrtno podjetje Tehtnica na pobudo nekaterih članov tovarne Niko Železniki v času, ko je le-ta izločila iz svojega proizvodnega programa proizvodnjo preciznih in analitskih tehtnic. Zato še marsikdo sedaj misli, da v Tehtnici izdelujemo samo precizne, skladiščne ali izvajamo prodajo trgovskih tehtnic. Temu že dolgo časa ni več tako, saj proizvodni program, oziroma prodaja tehtnic skupaj z mlečnim programom dosegata okoli 30% prodaje, ostalo pa je laboratorijski program. Ker je v zadnjem času največja prodaja laboratorijskega programa, bom na kratko opisal laboratorijski program. Vsak se vpraša, kaj je laboratorijski program. Laboratorijski program obsega opremo za medicinske, kemične, biološke, veterinarske in druge laboratorije, oziroma inštitute ki se ukvarjajo z raziskavami bolezni, odkrivanja novih zdravil, gojenjem novih kultur celic, ustvarjanja novih hibridov gensko spremenjenih živil, odkrivanjem, oziroma preprečevanjem bolezni na ljudeh oziroma živalih, raziskavo novih materialov. V bistvu z eno besedo se naši aparati uporabljajo v najnovejših najbolj naprednih in tudi najbolj rastočih tehnologijah v svetu, kot je biogenetika. Laboratorijska oprema so predvsem aparati za mešanje, centrifugiranje, gretje različnih tekočin. Ker pa laboratorijske aplikacije zahtevajo različno mešanje tekočin, so aparati razdeljeni predvsem na tiste, ki izvajajo krožno, horizontalno, vertikalno, tridimenzionalno ali kombinacije teh gibanj. Potem so laboratorijski aparati razdeljeni še v podskupine, tako da sedaj samo v programu laboratorijske opreme izdelujemo okoli 30 različnih aparatov. Ti aparati so večinoma narejeni po raziskavi kupca, oziroma po zahtevi določenega laboratorija za raziskave. Pred dvema letoma smo tako dobili zahtevo in razvili aparat ORBIT 300, ki ga je laboratorij vključil v opremo za raziskavo raka na maternici. Ta aparat izvaja stresanje rakavega tki-va-celic, skupaj z določenimi reagenti pri hitrosti 1100 obratov/min, krožnemu gibanju 3mm in času stresanja 10 minut. Po tem času znanstveniki rakave celice pregledajo naprej z drugimi aparati in ugotovijo če je rak maligen. Aparat ORBIT 300 Najbolj prodajan aparat in tudi najbolj znan aparat v svetu, ki je bil razvit v celoti v TEHTNICI v sklopu laboratorijske opreme je stresalnik z gretjem VORTEMP 56. Namenjen je za hkratno stresanje in gretje vzorcev inkubacijo. Tehnične karakteristike: obrati 200-1200/min, temperatura od +5°C nad sobno temperaturo do 99°C, krožno gibanje 3mm. Vgrajen ima tudi časovnik do 99 minut. Namenjen je pa predvsem za hkratno mešanje in gretje bakterijskih kultur v mikro epruvetah ali pa v mikro ploščah. Aparat VORTEMP 56 Najpogosteje se ta aparat uporablja pri temperaturi 37°C, ki je hkrati tudi normalna človeška temperatura in sicer za ugotavljanje oziroma raziskavo bolezni na človeku. Ena od raziskav, ki jih delajo z aparatom VORTEMP 56 je ugotavljanje prisotnosti bakterije E.coli v človeku. Bakterija E.coli se nahaja v človeškem črevesu, prav tako pa v črevesih divjih in domačih živali. V splošnem ni nevarna, je pa zelo nevaren rod te bakterije znanj pod imenom 01 57:H7, ki je večinoma kužen in odgovoren za večino teških bolezni (salmonela, hepatitis A), celo smrtnih na ljudeh, ki so jedli večinom okuženo hrano (premalo pečeno meso) ali pili oporečno vodo. Za rast E.coli bakterije se uporabljajo 2.0 ml epruvete za mikrocentrifuge. Potrebno je dati 40L media z nekaj celicami v čisto 2.0 ml epruveto. Potem se te epruvete vstavi v inkubator VORTEMP 56, kjer jih je potrebno stresati pri 37°C in obratih 800 Rpm 16 ur. Potem se te epruvete vzamejo iz aparata in se dajo v centrifugo, kjer se loči bakterija za nadaljne študije. Bakterija E.coli je tudi največkrat uporabljena bakterija kot gostitelj za nove raziskave proteinov pri človeku DNK veriga. Kot zanimivost naj povem, da je bila ta bakterija tudi največkrat genetsko spremenjena do sedaj za razne študije in če bi taka (gensko spremenjena) ušla iz nadzorovanih laboratorijev, bi to imelo katastrofalne posledice za človeštvo večje kot virus HIV. Ravno zato se genski inžiniring v svetu ukvarja samo z eno verigo te bakterije, ki jo premišljeno oslabijo, da ne more dolgo preživeti v človeku. Druga laboratorijska oprema, ki jo izdelujemo v TEHTNICI : razne vrste centrifug, zgibalniki, horizontalni stre-salniki, rotatorji, krožni stresalniki, 3D stresalniki, inkubatorji, vodne kopeli itd. in vso pripadajočo opremo za te aparate. Več o naši laboratorijski opremi si oglejte na naši strani www.tehtnica.si ali pa na strani naših največjih kupcev LABNET, inc iz ZDA www.labnetlink. com (pod rubriko Products Shakers, Rockersand Rotators) Ludvik Benedičič UVEDBA KAZALNIKOV OBVLADOVANJA VEŠČIN V DOMELU Raziskava o organizacijski klimi in zadovoljstvu je skozi štiri leta merjenj pokazala, da trend zadovoljstva in organizacijske klime pada. (Rezultati merjenja za leto 2003 bodo tekom leta predstavljeni v glasilu Domel). Na podlagi tega so bili že v lanskem letu sprejeti določeni akcijski ukrepi. Eden izmed njih je tudi uvedba kazalcev obvladovanja veščin oz. povratna informacija o usposobljenosti zaposlenih ali krajše, analiza 360°. Z analizo 360° kot projektom smo v podjetju začeli že v letu 2003, vendar je krizna situacija pripomogla, da se je projekt ustavil. Okvirno so bili postavljeni temelji projekta in ugotovilo se je, v kateri smeri obvladovanja kompetenc bomo začeli. V letošnjem letu pa se je uprava odločila, da bo projekt ponovno zaživel in da bomo nadaljevali začrtano pot. 2 KAJ JE ANALIZA 360° Da bi lahko dvignili produktivnost, izboljšali medsebojne odnose in dvignili zadovoljstvo zaposlenih z nadrejenimi, je treba najprej ugotoviti, katere veščine managerji obvladujejo in katere bi lahko izboljšali. Obstaja več tehnik ocenjevanja ma-nagerskih veščin. V zadnjem času pa se je v ta namen začela uporabljati metoda 360° povratne informacije. Gre za metodo, kjer so veščine posameznega vodje ocenjene z več zornih kotov (samoocena, ocena podrejenih, nadrejenih in sodelavcev). Kot rezultat dobimo razkorak med sedanjim in želenim stanjem. In ker je korak med njima lahko velik, je večja tudi potreba po ukrepanju. Sele ko imamo identificirana pomanjkljiva managerska znanja, lahko načrtujemo akcije za njihov razvoj. Analiza 360° je nadgradnja osebnostne analize Insight (vpogleda vase) in analize Osebnega zanimanja, naravnanosti in vrednot. Insight analiza je analiza, ki pokaže, KAKO se oseba sporazumeva, njeno vedenje v odnosu do drugih. Analiza osebnih zanimanj, naravnanosti in vrednot pa pokaže, ZAKAJ oseba dela stvari, ki jih dela. Obe analizi sta analizi, ki jih izpolni posameznik sam. Analiza 360° je analiza, ki da podrobno povratno informacijo o sedanjih zmožnostih oz. veščinah posameznika, KAJ dela in dopolni sliko o tem, kako posameznik vidi sebe in kako ga vidijo drugi, to je: nadrejeni, podrejeni in sodelavci. Tako nastane celovita slika o posamezniku, ta pa nam olajša razvoj izobraževalnih programov na osebni in profesionalni ravni. 3 ZAKAJ ANALIZA 360 ° Razvoj novih človekovih zmožnosti je odvisen od tega, kako uporabljamo sedanje znanje in izkušnje. Okoli nas samih je niz še nepoznanih stvari, ki jih je za razumevanje moč spoznati samo po poti intenzivnega spoznavanje samega sebe. Skrita, a zelo bogata področja našega življenja, našega hotenja in zavedanja samega sebe narekujejo, da vsak pri sebi najde in razvije svoj stil vedenja in se hkrati nauči spoznavati sporočila svojih sogovornikov, v besednem in nebesednem sporočanju. S pomočjo tega orodja se lažje načrtuje razvoj posameznika, saj skozi oči drugih dobimo sliko, katere veščine ocenjevani potrebuje za to, da bo lažje izpolnil pričakovanja sodelavcev, zahteve delovnega mesta ter podjetja in je močno orodje pri razvoju vsakega zaposlenega. Analiza 360°pomaga posamezniku pri razumevanju njegovih prednosti in slabosti na različnih področjih. Drugi vidik te analize pa je določanje, merjenje in razvijanje učinkovitosti posameznika pri 20 do 30 skrbno izbranih veščinah oz. kompetencah. Pri tem se pojavi vprašanje, kaj so kompetence? Kompetence so znanje, veščine in sposobnosti, ki jih posameznik mora imeti, če želi biti uspešen. Vrste kompetenc bi lahko naštevali v nedogled. Le te so odvisne od vloge posameznika v določenem okolju. Zato se je smiselno osredotočiti samo na nekatere. 4 ANALIZA 360 ° V DOMELU Analiza ponuja številne koristi, tako za posameznika kot za podjetje. V Domelu smo se odločili, da z analizo začnemo z vodji področij in nadalje preko vseh vodij nadaljujemo vse do skupinovodij v proizvodnih oddelkih. Prepričani smo, da bo učinek uvedbe analize 360° pomenil velik korak naprej in bo osnova za: • načrtovanje osebnega razvoja posameznika ter načrtovanje izobraževanja, • kvaliteten letni razgovor, • izboljšanje zadovoljstva zaposlenih. Ker tehnika analize temelji na pričakovanjih sodelavcev in združuje številne poglede (pogled nadrejenega, pogled sodelavcev in pogled podrejenih, na drugi strani pa pogled samega sebe), so rezultati zelo verodostojni in pravilni. Predstavljajo koristno informacijo med želenim in dejanskim stanjem. Ta vodjem omogoča, da uporabijo rezultate za to, da bi bili bolj učinkoviti pri obvladovanju veščin. Namen tega pa je vsekakor, da si vsi pomagamo pri načrtovanju akcijskih ukrepov za izboljšanje in izobraževanje in da uporabimo rezultate za bolj učinkovito prihodnost. Rezultati bodo strogo zaupni, tako za ocenjevane kot za ocenjevalce, saj bo vprašalnike obdelala zunanja institucija (Vernar VTC iz Blejske Dobrave). Tudi od tistih, ki bodo ocenjevali, se pričakuje, da bodo odkriti in pošteni in da bodo posredovali povratno informacijo, ki bo ocenjevanemu pomagala izboljšati delovno uspešnost. Enak postopek izvedbe, s prilagojenim vprašalnikom po hierarhičnih nivojih, bo izpeljan do vodij nižjega managementa. Končna faza tega projekta pa bo izpeljava letnega razgovora. Načrt izvedbe analize bo spremljala kadrovska služba. Delovna skupina pa bo vsaki skupini vodij prilagodila vprašalnik. Obširnejšo razlago o projektu in poteku projekta lahko preberete na intranetu na naslovu: http://intra. domel.si/kadri. Janja Kozjek PREDSTAVITEV REZULTATOV ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOUSTVA ZAPOSLENIH ZA LETO 2003 V decembru 2003 se je v Domelu tretje leto izvedlo anketiranje v sklopu merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Anketiranje in analizo je ponovno izvedla zunanja institucija TMI. Rezultati so bili z njihove strani posredovani 21. januarja 2004. V reprezentativnem vzorcu je bilo vabljenih 255 zaposlenih, anketiranja pa se je udeležilo 197 zaposlenih (77,3 %, lani 93 %). Anketiranje je bilo izvedeno v enem dnevu v treh skupinah. Anketirancem je bila zagotovljena anonimnost. Vsem, ki ste se anketiranja udeležili, se najlepše zahvaljujemo. Celotno povprečje organizacijske klime v letu 2003 je 2,92 (lani 3,21). Pregled kategorij pokaže, da je stopnja zadovoljstva z organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih v letu 2003 mnogo nižja kot v letu 2002, kar je tudi nadaljevanje negativnega trenda iz leta 2001. Nobena od kategorij klime ni višje ocenjena kotleta 2002. V primerjavi z letom 2003 je največjo negativno razliko opaziti pri naslednjih kategorijah: Pripadnost organizaciji (-0,55), Poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev (-0,39), Razvoj kariere (-0,37). Med najnižje ocenjene kategorije v letu 2003 spadajo: Razvoj kariere (2,35), Nagrajevanje (2,37), Notranje komuniciranje in informiranje (2,54). Komentar: Vse tri kategoriji so bile sicer najslabše ocenjene že v letu 2002, vendar se je letos ocena še dodatno znižala, in sicer pri nagrajevanju za -0,36, pri razvoju kariere za Prikaz rezultatov za leto 2003 po apriornih kategorijah Pregled kategorij 5 DOMEL 2001 0 DOMEL 2002 ■ DOMEL 2003 — SiOK 2003 Elektro industrija 2003 -0,37 in pri notranjem komuniciranju in informiranju za -0,22 . Vse kategorije klime so nižje ocenjene kot slovensko povprečje v letu 2003 in tudi kot povprečje elektroindustrije. V primerjavi z letom 2002 so najmanj padle naslednje kategorije: Notranji odnosi (-0,10), Motivacija in zavzetost (-0,14), Vodenje (-0,19), Odnos do kakovosti (-0,20). Negativni trendi v organizacijski klimi so lahko pomembno zgodnje opozorilo vodstvu podjetja, da je potrebno uvesti določene spremembe v načinu delovanja. Lahko pa so tudi posledica neoptimalno uvedenih sprememb v delovanju. PREGLED PO KATEGORIJAH 1. KATEGORIJA ODNOS DO KAKOVOSTI (3,43) Odnos do kakovosti je tudi v letu 2003 najvišje ocenjena kategorija. Je pa kategorija padla za -0,20 od leta 2002, ko je bila ocenjena (3,63). Visoko sta ocenjeni vprašanji o občutku odgovornosti za kakovost med zaposlenimi (3,96) ter o prispevku vseh k doseganju kakovosti (3,77). Nekoliko slabše sta ocenjeni vprašanji o obravnavanju sodelavcev (3,13) in drugih oddelkov ter o enaki pomembnosti količine in kakovosti dela (2,99). Primerjava s primerjalnima krivuljama ne pokaže dodatnih posebnosti. 2. INOVATIVNOST IN INCI-ATIVNOST (3,34) Invoativnost in iniciativnost še vedno spada med bolje ocenjene kategorije v Domelu v letu 2003. Je pa od leta 2002 ocena padla za - 0,34, ko je bila ocenjena s 3,68. Zaposleni se zavedajo nujnosti sprememb, predlogi za izboljšave pa se pričakujejo od vseh zaposlenih (3,59). Zaposleni pa so manj pripravljeni prevzeti tveganje za uresničitev svojih pobud (3,13), verjetno tudi zato, ker napake pri preskušanju niso najbolj sprejemljive (2,99). V primerjavi z letom 2003 je najbolj padla glede stalnega posodabljanja izdelkov in storitev za -0,76. Vse ocene so precej pod primerjalnima povprečjema, kjer sicer elektroindustrija izkazuje večja pričakovanja za dajanje izboljšav kot pa slovensko povprečje. 3. MOTIVACIJA IN ZAVZETOST (3,16) Motivacija in zavzetost spada med bolje ocenjene kategorije v Domelu leta 2003. So se pa ocene v povprečju za vsa vprašanja znižale za 0,14. Bolje so ocenjene trditve o pripravljenost za dodaten napor 3,72, zavzetosti za delo in o zahtevah glede uspešnosti (3,43). Nizko sta ocenjeni trditvi, da vodje cenijo dobro opravljeno delo (2,78) in da se dober rezultat hitro opazi in pohvali (2,30). Primerjava s primerjalnimi povprečji ne pokaže nobenih posebnosti razen odstopanja navzdol. 4. PRIPADNOST ORGANIZACIJI (3,15) Pripadnost organizaciji spada še vedno med bolje ocenjene kategorije, je pa to kategorija, ki je od vseh najbolj padla (-0,55). Lani je bila ocenjena s 3,70. Najbolje je še vedno ocenjena trditev, da ima Domel velik ugled v okolju (3,54), je pa ta ocena glede na 2002 padla (-0,62 ). Lani je bila ocenjena z 4,18. Zaposleni so še vedno ponosni na svojo zaposlitev (3,32) in o Domelu pozitivno govorijo (3,23) - (oboje je sicer precej padlo). Najslabše je ocenjena trditev o varnosti zaposlitve, ki je tudi močno padla (-0,90) s 3,48 na 2,58. Kljub vsemu zaposleni ne bi zapustili organizacije, če bi se jim znižala plača (ta ocena je najmanj padla, tj. za -0,05), ta trditev pa je tudi nad obema primerjalnima povprečjema, to je republiko in panogo. 5. STROKOVNA USPOSOBLJENOST IN UČENJE (2,97) Kategorija spada med srednje ocenjene, je pa od predhodne meritve padla za -0,29. Zaposleni še vedno najbolje ocenjujejo trditev, da se učijo eden od drugega (3,73) Padli sta tudi trditvi, da organizacija nudi potrebno usposabljanje za dobro opravljanje dela (3,04) in da je sistem usposabljanja dober (2,90). Najnižje pa sta trditvi, da so v Domelu zaposleni le usposobljeni ljudje, ki so usposobljeni za svoje delo(2,41), padlo za -0,15 in pa da so pri usposabljanju upoštevane tudi želje zaposlenih (2,74), padlo za 0,44. Primerjava s primerjalnima povprečjema ne pokaže nobenih posebnosti. 6. NOTRANJI ODNOSI (3,08) Notranji odnosi spadajo med bolje ocenjene kategorije. Ta kategorija je tudi v primerjavi z letom 2002 doživela najmanjši padec (-0,10). Po mnenju zaposlenih se v Domelu ceni delo svojih sodelavcev (3,38), odnosi med njimi so dobri (3,35) (skoraj enako kot leta 2002). Najnižje je še vedno ocenjeno medsebojno zaupanje zaposlenih (2,61), padlo za -0,20. Primerjava s primerjalnimi povprečji ne pokaže kakšnih posebnosti. 7. POZNAVANJE POSLANSTVA IN VIZIJE TER CILJEV (2,81) Poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev je srednje ocenjena kategorija. Od lani se je povprečna ocena znižala za -0,39. Trditev glede jasno oblikovanega poslanstva in vizije, ki je bila še lani najbolje ocenjena (3,62), je sedaj na tretjem mestu in je doživela padec za -0,81. Tako je sedaj najbolje ocenjena trditev, da zaposleni sprejemajo cilje organizacije za svoje (3,28). Najniže pa sta še vedno trditvi glede jasnosti politike in ciljev ( 2,52) ter glede sodelovanja pri postavljanju ciljev (2,52). Primerjava s primerjalnima povprečjema pokaže nenavadno velik negativen odmik pri trditvi glede obstoja jasnega poslanstva. 8. VODENJE (2,89) Vodenje je srednje ocenjena kategorija. Od 2002 je padla za -0,19. Najbolje je ocenjena trditev, da so zaposleni samostojni pri opravljanju svojega dela (3,34). Najnižje sta ocenjeni trditvi, da se vodje pogovarjajo s podrejenimi o rezultatih dela (2,77) ter da sprejemajo utemeljene pripombe na svoje delo (2,46). V primerjavi s primerjalnima povprečjema je opaziti nekoliko večje negativno odstopanje pri trditvi o pogovorih o rezultatih dela, pa tudi pri vzpodbujanju za prevzemanje odgovornosti. 9. ORGANIZIRANOST (2,76) Organiziranost je srednje ocenjena kategorija (-0,28). Vse trditve so nižje ocenjene kot v letih 2002 in 2001 (negativen trend). Najbolje sta ocenjeni trditvi, da je zaposlenim jasno, kaj se od njih pri delu pričakuje (3,1 8) in ali jim je jasen njihov položaj v organizacijski shemi (3,18). Najnižje je ocenjena trditev o pravočasnosti sprejemanja odločitev, ki je tudi doživela največji padec v kategoriji (-0,49) z 2,75 na 2,26. Primerjava s primerjalnima povprečjema ne pokaže dodatnih posebnosti. 10. NOTRANJE KOMUNICIRANJE IN INFORMIRANJE (2,54) Notranje komuniciranje in informiranje spada med slabše ocenjene kategorije. Padec od leta 2002 znaša - 0,22. Se vedno je dokaj visoko ocenjena trditev, da se vodje in zaposleni pogovarjajo sproščeno (3,10). Najnižje ocenjena je trditev o informiranosti o dogajanju v drugih oddelkih 2,03 (padec za - 0,31) ter trditev, da vodstvo informacije posreduje na razumljiv način 2,35 (padec za - 0,49). Srednje ocenjena je trditev glede rednosti sestankov, ki je padla za 0,27. Primerjava z primerjalnima povprečjema pokaže nenavadno veliko negativno odstopanje pri trditvi o razumljivosti informacij. 11. RAZVOJ KARIERE (2,35) Razvoj kariere spada med slabše ocenjene kategorije, doživela pa je tudi padec za -0,37 glede na leto 2002. Še vedno je relativno visoko ocenjeno zadovoljstvo zaposlenih z dosedanjim osebnim razvojem (2,88), najslabše pa je ocenjena trditev o obstoju sistema, ki najboljšim omogoča zasesti najboljša mesta (1,97). Primerjava s primerjalnima povprečjema ne kaže dodatnih posebnosti. 12. NAGRAJEVANE (2,37) Nagrajevanje sodi med slabše ocenjene kategorije, padec od leta 2002 pa znaša še -0,36. Padle so ocene za vse trditve. Največji padec je zabeležila trditev o primerljivosti plač (-0,43). Najnižje je ocenjena trditev, da so razmerja med plačami v podjetju ustrezna (1,79). Oblika krivulje je sicer podobna tisti iz elektroindustrije. 13. ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH (3,32) Osebno zadovoljstvo zaposlenih kaže dokaj razgibano sliko. Vse ocene razen zadovoljstva s sodelavci in z neposredno nadrejenimi so padle. Nekatere ocene zadovoljstva so primerljive ali pa celo presegajo tiste iz primerjalnih povprečij. Visoko ocenjeno je zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve, s sodelavci, z delovnim časom ter samim delom (3,91). Srednje je ocenjeno zadovoljstvo z neposredno nadrejenim (3,44), z možnostmi za izobraževanje (3,38), z delovnimi pogoji (oprema, prostori, zaščitna sredstva) ter s statusom v organizaciji (3,06). Slabše je ocenjeno zadovoljstvo z vodstvom organizacije! 2,60), z možnostjo za napredovanje( 2,54) in zadovoljstvo s plačo (2,41). V primerjavi z letom 2002 je najbolj padlo zadovoljstvo z možnostmi za izobraževanje (-0,44), zadovoljstvo z vodstvom organizacije (-0,53) ter zadovoljstvo s plačo (-0,35). Te ocene tudi najbolj negativno odstopajo od primerjalnih povprečij. 14. DODATNA VPRAŠANJA O SISTEMIH Dodatna vprašanja o sistemih so bila v letu 2003 naknadno vnesena v vprašalnik SiOK, ne spadajo pa neposredno v klimatski vprašalnik. Te trditve so naslednje: • Moj neposredni vodja se drži stvari, ki sva se jih jasno dogovorila (3,25). • Razumem in si lahko razložim vsebino plačilne liste (3,25). • V naši organizaciji se vsaj enkrat letno strukturira razgovor svojim vodjem (2,53). • V naši organizaciji se v praksi uporablja stimulativni del plač (2,27). • Naši vodje nam jasno razložijo, zakaj smo dobili stimulacijo in zakaj ne (2,26). 15. PRIMERJALNA VPRAŠANJA Primerjalna vprašanja niso del klimatskega vprašanja, dodana so predvsem zaradi možnosti dodatnih statističnih analiz. Vseeno pa je zanimivo spremljati, kako jih zaposleni ocenjujejo. Primerjalna vprašanja razen precejšnjega absolutnega zmanjšanja v primerjavi z letom 2002 ne kažejo posebnih premikov. Primerjava s krivuljami za Slovenijo in elektroindustrijo razen absolutnega odstopanja navzdol ne kaže posebnosti. Primerjalna vprašanja so sledeča: • Naše podjetje spada v primerjavi z drugimi slovenskimi podjetji med bolj uspešne (3,25). • Naše poslovodstvo spada med bolj uspešne v Sloveniji (2,79). • Naše podjetje je učinkovito (2,74). • Naše poslovodstvo je učinkovito (2,56). PREDVIDENI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE ORGANIZACIJSKE KLIME IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH Po analiziranju vseh kategorij organizacijske klime lahko zaključimo, da so bile najslabše ocenjene kategorije sledeče: • vodenje (2,89), • poznavanje poslanstva, vizije in ciljev (2,81), • notranje komuniciranje in informiranje (2,54), • nagrajevanje (2,37), • razvoj kariere (2,35). Zadovoljstvo zaposlenih, ki je ena izmed merjenih kategorij, je bilo v letu 2003 ocenjeno nekoliko slabše kot v preteklih dveh letih, in sicer v letu: 2001 - 3,45 ; 2002 - 3,51 in 2003-3,32. Zaposleni so bili v letu 2003 najbolj zadovoljni s sodelavci (4,11) in z delovnim časom (4,01). Sta tudi najvišje ocenjeni postavki v celotnem sklopu vseh kategorij. V primerjavi z letom 2002 se je zvišala postavka zadovoljstva z neposredno nadrejenim, s 3,28 na 3,44. Na podlagi analize so bili določeni ukrepi za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih, in sicer: • jasna opredelitev pravil in možnosti napredovanja ter postavitev temeljev za karierni sistem; • delavnice za vodje v smislu merjenja kazalnikov veščin vodij po vseh nivojih in na podlagi tega ustrezno izobraževanje; • pregled ocen področij z vodji področij in določitev ukrepov po posameznih področjih za izboljšanje stanja in odgovornosti; • uvedba dodatnih obvestil na oglasnih deskah in vsaj enkrat letno zbori delavcev; • postopno uvajanje letnih razgovorov. Janja Kozjek PODIPLOMSKI KONZORCIJSKI ŠTUDIJ NA EKONOMSKI j Študenti KMBA med poslušanjem dr. Mateja Lahovnika v Domelu Foto: M. Šmid FAKULTETI Minilo je leto in pol, kar je g. Demšar Pavel povabil osem zaposlenih na razgovor. Predstavil nam je idejo o podiplomskem konzorcijskem študiju na ekonomski fakulteti v Ljubljani ter o sodelovanju Domela skupaj s Ko-lektorjem, Iskro Avtoelektriko in Cimo-sem v konzorciju. Na koncu se je odločil, da na študij pošlje štiri: Matjaža Cemažarja, Mira Šmida, Aleksandra Peterlina in mene. Konzorcijski študij je nova oblika študija pri nas in v tem delu Evrope nasploh. Na zahodu je že ustaljena praksa, da podjetja sama ali pa v konzorciju s še nekaj sorodnimi podjetji organizirajo študijsko skupino. Obvezni del študija je tu povsem enak kot pri rednem. Za razliko od rednega podiplomskega programa imamo tu izbirne predmete izbrane s strani uprav oziroma njihovih predsednikov. Največja prednost pa je v prenosu znanja in izkušenj med podjetji. Zastopanost po podjetjih je sledeča: največ študentov, deset, je iz Kolek-torja, saj je g. Stojan Petrič tudi eden glavnih pobudnikov tega študija, sledi Cimos s sedmimi, Iskra Avto-elektrika jih ima pet, iz Domela pa smo štirje. Skupaj nas je 26. Po izobrazbi smo v glavnem tehniki, približno četrtina je deklet, tretjina je ekspertov, dve tretjini pa vodstvenih delavcev. Študij je razdeljen na šest modulov, vsak modul pa ima dva, tri ali štiri predmete. V glavnem nam predavajo profesorji iz Slovenije, sodelujejo pa tudi tuji profesorji. Ideja je bila, da bi študenti hkrati z učno snovjo spoznali tudi podjetja ter okolje, v katerem le-ta delujejo. Tako vsako podjetje gosti en modul. Navadno se začne z ogledom podjetja gostitelja. Poskrbi za primeren prostor za predavalnico, nastanitev študentov iz drugih podjetij, osvežitev med odmori,... Ker so na CISEF-u (Centra za Izpopolnjevanje in Svetovanje Ekonomske Fakultete) želeli, da bi se študenti na začetku študija nekoliko bolje spoznali ter ker so želeli samemu začetku te oblike študija v Sloveniji dati še prav poseben pečat smo uvodni modul imeli v hotelu Grad Mokrice. S prvim modulom smo nadaljevali v hotelu Ribno, kjer smo tudi opravili prva dva izpita, Poslovno okolje podjetja in Računovodstvo za poslovodenje. Vsi študentje smo srečno zvozili pri teh dveh predmetih. Pri tem je pomagalo tudi to, da je dobr- šen del izpita predstavljala seminarska naloga, ki smo jo izdelali v parih ali pa v skupinah. Seveda je bilo za končen uspeh potrebno uspešno prestati tudi pisni del izpita, prav tako pa je pomemben del sodelovanje pri predavanjih. Enak način dela je bil in naj bi bil tudi pri ostalih predmetih, le da različni profesorji dajejo različno težo posameznemu načinu preskušanja znanja. Zaradi zime ter možnih težav s prevoznostjo cest smo namesto v Idriji nadaljevali v Ljubljani. Tu smo se srečali s profesorjem Janezom Prašnikarjem, ki predstavlja študentom ekonomije pravi strah in trepet, večina pa najbrž bolje pozna njegovega brata Bojana. Pri Upravljalni ekonomiki so se "razblinile" sanje o preprostem delanju izpitov. Prvi padci so bili prav tu tako da je predmet opravičil svoj sloves. Takoj po končanem pisnem izpitu, pa to prav res tekoj, še isti dan, smo začeli s Teorija organizacije. Zopet je bil na vrsti nekoliko lažji predmet. Gostitelj tretjega modula je bil Cimos. Prvič smo kot nosilca imeli predavatelja iz tujine. To je bil profesor Sudheer Gupta iz Michigan Business School. Predaval je Organizacijo proizvodnje. Ker je problematika iz- redno zanimiva so se predavanj, seveda brez izpita, udeležili tudi nekateri ostali zaposleni iz podjetij konzorcija. Kot gosta iz Domela sta na predavanjih sodelovala Andrej Eržen in Peter Brelih. Pri izvajanju predmeta nam je profesor tudi s pomočjo igre "Beer Game" prikazal, kakšna nihanja povzročajo različne napovedi prodaje piva v dobaviteljski verigi. Celotno predavanje je bilo prav tako kot kasnejši izpit v angleščini. Sledil je predmet Ravnanje s človeškimi viri, ki ga je odpre-daval profesor Bogdan Lipičnik. Posebnost tega predmeta je bilo povsem računalniško opravljanje izpita. Zanimivo, ni kaj. Predmet, ki govori o delu z ljudmi, za preverjanje znanja pa profesor uporablja stroj!?! Ena od svetlih točk gostovanja v Kopru je bil tudi obisk sošolke Selme, ki je v času študija povila deklico Evo. Na vrsti sta bila četrti modul in Ko lektor. V vmesnem času so nam vrli politiki speljali profesorja Mramorja na ministrski stolček. Kljub temu si je vzel čas ter nam naredil uvod v predmet. Poslovne finance nam je tako odpredaval dr. Peter Groznik, ki se je le nekaj dni pred pričetkom predavanj vrnil s študija v ZDA. Zaradi tega snov ni bila nič lažja, je pa bilo prav prijetno poslušati pristno dolenjsko govorico. Drugi predmet, ki smo ga poslušali v Idriji pa je bil Vodenje in vedenje v organizaciji. Predaval je dr. Yoav Vardi iz Univerze v Tel Aviv-u. Zopet je bilo govora o bolj "mehkih temah", o odnosih med ljudmi. Gostovanje v Idriji je bilo še najbolj dinamično, saj smo si ogledali tudi rudnik živega srebra ter del hitrostne preizkušnje rally-a Saturnus. Ker v Idriji nimajo dovolj prenočitvenih kapacitet v primernem cenovnem razredu smo bili nastanjeni v hotelu Cerkno. Tako smo se morali v petkih zvečer, po končanih predavanjih voziti še dvajset kilometrov. Ker je to pozimi lahko precej nevarno so na CISEF-u pričeli razmišljati o tem, da bi bila vsa predavanja v Ljubljani, saj bi tako veliko laže zagotovili prenočišča za študente. Ta način smo preskusili že v nasled- njem, predzadnjem modulu. Kot gostitelji smo na vrsti v Domelu. Prvi dan smo se tako zbrali najprej pred muzejem v Železnikih ter si ogledali železarski oddelek. Ostali so bili zaradi obnovitvenih del žal zaprti. Sledil je ogled proizvodnje, nato pa nas je s kratkim nagovorom pozdravil še predsednik uprave, g. Demšar. Sledilo je predavanje Planiranje in kontrola, ki ga je predaval docent dr. Matej Lahovnik. Naslednji dan smo s predavanji nadaljevali v Ljubljani. V okviru petega modula smo zaključili še s predmetom Strateško poslovodenje, ki ga je predaval profesor Danijel Pučko, trenutno pa skupaj s profesorjem Maksom Tajnikarjem obravnavamo pri predmetu Tvegano poslovodenje hitrorastoča podjetja ali t.i. gazele. Po končanih predavanjih nas čakata še pisni izpit in zagovor poslovnega načrta. Zadnji modul bo gostila Iskra Avto-elektrika. Čakajo nas še štirje predmeti: Analiza in projektiranje organizacije, Poslovno pravo, Poslovodenje v mednarodnem okolju in kot zadnji še Teorija odločitev, modeliranje, simulacija. Tako bomo v začetku julija zaključili s predavanji in če bo sreča tudi z izpiti. Nato imamo do decembra čas, da pripravimo magistrske naloge. Vsaj vtem zadnjem delu je še kar nekaj predpostavk, če-jev. Seveda računamo na najboljše. Pa še nekaj zanimivosti. Študij nas je začelo 26. Nato pa je kot prvi za "povečanje" poskrbel Matjaž, saj sta z ženo dobila hčerko Aniko. Ostali "krivci" so še Aleksander, Andrej (Kolektor), že prej omenjena Selma, trenutno pa naraščaj pričakuje še ena izmed Tamar (Cimos). Tako lahko rečemo, da nas bo študij zaključilo 31. Skozi predavanja ter tudi skozi skupne večerno/nočne obiske raznih "znamenitosti" so se med nami stkale prijateljske vezi. Trenutno so v ospredju osebne, s preudarno uporabo pa jih lahko pretvorimo tudi v poslovne. Dodatne informacije lahko najdete tudi na spletu (www.ef.uni-lj.si/ kmba), naše seminarske naloge pa boste našli v elektronski knjižnici na Intranet-u. Če pa vas zanima kaj posebnega v zvezi s študijem pa se lahko brez skrbi obrnete na koga izmed nas štirih. 25. aprila 1996 sem diplomiral na fakulteti za elektrotehniko. Če bi mi tedaj kdo rekel, da bom po šestih letih nadaljeval študij in to na ekonomski fakulteti bi mu rekel, da ni pri pravi. Danes pa mislim precej drugače. Hvaležen sem g. Demšarju, da mi je omogočil študij. Vesel sem tudi, da so iz Domela vključeni še trije sposobni in pridni delavci. Tako je veliko laže kot pa, če bi študiral sam. Dobršen del zaslug za uspešen študij gre tudi našim ženam, ki nam stojijo ob strani ter mnogokrat prevzamejo nase še breme, ki pripada nam. Naj izkoristim to priložnost ter se jim zahvalim. Vtisi sošolcev: Domel je prijetno in sodobno podjetje, katero nadaljuje bogato industrijsko tradicijo in kulturo v Selški dolini. Vodstvo in zaposleni so se uspešno vključili v zahteve globalnega trga, uspeli ohraniti delavna mesta in omogočili mladim generacijam nadaljnji razvoj. (Dragan Zorn, Iskra Avtoelektrika) Prva predavanja v mesecu januarju smo imeli v podjetju Domel v Železnikih. Po prihodu v Železnike smo si najprej ogledali železarski muzej, ki je prikazoval kako hud je bil boj za obstanek v njihovi kotlini, kar se kaže tudi danes le da v povezavi z drugačno tehnologijo. Zatem smo si ogledali proizvodnjo, ki je lepo urejena. Ogled nam je bil zelo všeč. Predavanja v Domelu so na žalost potekala le en dan, kar je po eni strani slabo, saj bi lahko v Železnikih odkrili še marsikaj novega. (Darja Petrič, Kolektor) Roman Prezelj POUČNEJŠE SO NAPAKE VELIKIH DUHOV, KOT RESNICE MALIH. (Graf) ROK FOJKARIN NARODNOZABAVNI ANSAMBEL VRISK Rok Fojkar je mojster na rotorskih linijah v montaži, mnogi pa so presenečeni, ko izvedo, da je kitarist in tudi pevec narodnozabavnega ansambla Vrisk. Rok je končal nižjo glasbeno šolo za kitaro. Preko oglasa je prišel k ansamblu Razpotniki, pri katerem je igral deset let. Na začetku je bilo potrebno kar precej vaj in učenja, ker je igranje narodne glasbe pač drugačno od igranja klasične kitare v glasbeni šoli. Pred dvema letoma pa so pri ansamblu Vrisk potrebovali novega kitarista in željan sprememb in izzivov je Rok postal njihov član. Kar se tiče glasbe, so si stvari pri obeh ansamblih podobne, treba se je pač naučiti novih melodij, kar pa prinese čas ene ali dveh sezon, odvisno od števila nastopov. Ansambel Vrisk deluje deveto leto, poleg Roka pa ga sestavljajo še: vokalistka Tatjana Hutar, vokalistjože Šarc, basist in vokalist Jernej Tišler in harmonikaš ter vodja ansambla Jože Avbar. Ime ansambla je izraz prešernega veselja VRISK. In dobro voljo želijo preko glasbe prenašati na poslušalce. S polko »Cviček ni navaden striček« so postali finalisti oddaje Radia Slovenija »Najlepša viža 2000«. Leta 2001 so na Ptujskem festivalu za skladbo »Sanje med brezami« prejeli ZLATEGA ORFEJA. Nastopili so na finalni prireditvi »Viža poletja« in bili prisotni v oddajah »Koncert iz naših krajev« in »Glasba nima meja«. Istega leta so dobili »SREBRNEGA SLAVČKA« in bili finalisti »Naj viža 2002«. Tudi letos so bili med izbranimi ansambli za najlepšo vižo 2003. Ponosni so, da je eno njihovih skladb mogoče slišati tudi v slovenskem filmu »Kajmak in marmelada«. Njihove skladbe so zbrane na štirih kasetah in dveh zgoščenkah. Njihova največja uspešnica pa je prav gotovo skladba »Preveč je belih rož«, ki govori o žalostni realnosti današnjega časa in seže v srce mnogim poslušalcem. Tekste za skladbe pišejo Fanika Požek, Ivan Sivec, Jože Grgovič, Toni Gašperšič, Majda Rebernik. Skladbe pa snemajo v studiu Metulj. Ponosni so na narodno-zabavno glasbo, saj je del osebne izkaznice Slovencev. Ponesli so jo tudi izven naših meja, saj vsako leto priredijo koncert za zdomce v Franciji. Poleg narodnozabavne pa Rok rad zaigra tudi drugačno glasbo (rock, cuntry...). Nekaj časa je celo obstajal trio Midva, katerega člana sta bila tudi pri nas zaposleni Tomaž Pečnik in bivši zaposleni Uroš Kalan. Ob prilikah, kot so rojstni dnevi in podobna slavja, se še dobijo in zaigrajo ter zapojejo. Rokovo delo je dvoizmensko in dostikrat se zgodi, da zaradi snemanj ali vaj pred pomembnimi festivali mora prositi svoje sodelavce za menjavo izmene. Zato bi se jim ob tej priliki rad zahvalil za dobro voljo in pripravljenostza pomoč. Andreja Kenda 23. MEDOBČINSKE ŠPORTNE IGRE Športni referenti Foto: J. Nastran Končale so se tradicionalne 23. medobčinske športne igre delavcev in delavk občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Žiri in Železniki. Bile so ponovno najbolj množična rekrativna prireditev v Sloveniji, saj je na njih nastopilo skupaj 1512 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovali smo v vseh 15 moških in 12 ženskih športnih disciplinah, ki potekajo vsako leto od septembra pa do decembra. Na teh igrah je bila predstavljena tudi nova športna disciplina, orientacijski tek, ki pa bo na naslednjih, 24. medobčinskih športnih igrah, uvrščen med redne športne discipline. Med ženskimi ekipami je največ točk zbrala ekipa Osnovne šole, pred ekipo Zveza zunanjih delavk in našo ekipo, ekipo Domela. Pri moških ekipah pa je največ točk zbrala naša ekipa, ekipa Domela, pred ekipo TCG Unitech in ekipo Slovenska vojska. To je bila tudi do sedaj naša prva skupna zmaga v moški konkurenci. V skupnem seštevku točk v vseh moških in ženskih športnih disciplinah Zmagovalna ekipa Domela 23. medobčinskih športnih iger Foto: J. Nastran je bila zopet najboljša naša ekipa, ekipa Domela. To nam je uspelo že tretjič zapovrstjo in tako smo prejeli prehodni pokal v trajno last. Na koncu članka bi se rad zahvalil vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k temu, res lepemu, športnemu uspehu. AleksanderVolf V SEZONI 2004 Z Leto 2003 je bilo naporno, vendar polno uspehov in zadovoljstva. Uspehi, ki smo jih beležili s posadko Logar-Debeljak, pomenijo tako za nas kot za našega partnerja Citroen Target Motorsport napredovanje, ki ga ne smemo ustaviti. Citroenovo Xsaro, s katero sta zmagovala Logar in Debeljak, smo prodali novemu lastniku, g. Vusiču, ki bo v sodelovanju s Citroen Target Motorsportom z njo nabiral nove uspehe. Zal zmogljivejšega vozila, težko pričakovanega Citroena C2 Superl600, pred začetkom sezone ne bo na voljo. Prav zato smo se odločili, da v sezoni 2004 napredujemo razred više. Zato smo po temeljitem premisleku sprejeli odločitev! Kupili smo nov Mitsubishi Lancer EVO VI super N4, s katerim se bo naša posadka Logar-Debeljak spustila v boj za najvišja mesta v državnem rally prvenstvu. Vozilo je že v Sloveniji, zato smo tudi že začrtali program treninga in priprave na tekmovalno sezono 2004. Z Mitsubishijem Lancer EVO VI N4 načrtujemo tudi sodelovanje na dirkah za hrvaško prvenstvo ter na nekaterih dirkah v Italiji in Avstriji. Vozilo je pripravljeno v skladu s ho-mologacijo super N4 in je popolnoma novo. Karoserija, menjalnik, motor, diferenciali in ostali deli komaj čakajo, da jih preizkusimo. V kratkem jim bomo ugodili, zato že vsi nestrpno pričakujemo prvi preizkus vozila ter Boštjanove in Matejeve vtise. Prepričani smo, da ju bodo zmogljivosti vozila navdušile in da bosta iz njega iztisnila tudi zadnjo konjsko moč, ki bo potrebna za nadgradnjo odličnih uvrstitev v lanski sezoni. Da bi sezona 2004 kar se da nemoteno potekala, smo se v klubu Bencin Adrenalin v sodelovanju z Avtoservisom Vidrih iz Cerknice odločili za izgradnjo nove delavnice. Delavnica je že končana in popolnoma opremljena in predana svojemu namenu. V njej bomo servisirali dirkalnik Mitsubishi Lancer EVO VI N4. V istih prostorih bomo po potrebi nudili oporo še drugim, domačim in tujim dirkalnim vozilom. Prav zdaj pa smo se lotili še priprave asistenčnega vozila, s katerim bomo sledili Lancer-jevim nastopom. Ob koncu želimo še enkrat poudariti, da odličnega sodelovanja z Izolskim Citroen Target Motosportom še zdaleč nismo prekinili. Glede na dosedanje razgovore in zagotovila Citroena kaže, da bo novo vozilo C2 Super 1600 pripeljan v Slovenijo jeseni. Dogovorjeni smo, da v dobro razvoja perspektivne posadke Logar-Debeljak s sodelovanjem nadaljujemo po prihodu »male bombice«, Citroena C2 Superl600. Jeseni bomo še hitrejši! Komaj čakamo, pa vi? Adrenalinski pozdrav vsem ljubiteljem avto-motošporta. Rok Bajželj NOVA LJUBLJANSKA BANKA VAS VABI BREZSKRBNO PO NAKUPIH Varno, enostavno in hitro možnost plačila blaga in storitev, ki vam olajša odločitev za nakup predstavlja mini kredit, namenjen imetnikom klasičnih, zlatih in srebrnih osebnih računov. Komitenti Nove Ljubljanske banke ga lahko najamejo neposredno pri trgovcu, brez obiska banke; nakup in kreditiranje sta izvedena v enem samem koraku, saj stranka kupi, plača in v trenutku razpolaga z blagom.Za pridobitev kredita se potrebuje le veljavni osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list), davčna številka in bančna kartica osebnega računa. Višina mini kredita je vnaprej določena v zneskih 50.000,00, 100.000. 00, 150.000,00 ali 200.000. 00 tolarjev z odplačilno dobo 6,9 ali 12 mesecev. Pogoj za pridobitev mini kredita je plačilo zavarovalne premije in delno plačilo v višini 10% vrednosti izstavljenega računa s kartico osebnega računa takoj pri trgovcu. Vsa prodajna mesta, ki nudijo omenjeno storitev, so označena z nalepko Mini kredit, kjer lahko stranke pridobijo vse dodatne informacije. Seveda pa v Novi Ljubljanski banki nudimo tudi osebna posojila za komitente in nekomitente po nespremenljivi obrestni meri,posojilo pod določenimi pogoji lahko najamejo študentje, za stanovanjske namene pa so na voljo dolgoročni krediti s kombinirano obrestno mero, kjer je mesečna obveznost prva tri leta vračanja kredita fiksna.Posebej vabljeni, da obiščete Novo Ljubljansko banko tisti varčevalci stanovanjske sheme, ki vam letos julija poteče pet let varčevanja in želite najeti ugodno posojilo; to lahko storite že danes. Strankam so na voljo tudi plačilne in posojilne kartice, s katerimi je možno opraviti nakupe danes, stroške pa poravnati v prihodnjih dneh ali mesecih. Mnogi v teh pomladnih dneh iščete primerno darilo; za vas imamo pripravljene darilne čeke.. NOVA LJUBLJANSKA BANKA VAM SVETUJE - ŽE DANES POMISLITE NA JUTRI V naših poslovalnicah lahko kadarkoli sklenete življenjsko zavarovanje z varčevalno ali naložbeno možnostjo : NLB varčevanje Vita plus ali NLB Naložba Vita plus; dedki in babice za vnuke ali starši za otroke ali vsak posebej za svojo prihodnost. Storitve so izjemno prilagodljive, zato si vsak lahko poišče kombinacijo, ki najbolj ustreza njegovim potrebam in pričakovanjem. Ste že slišali : TOLAR NA TOLAR, PALAČA ? V Novi Ljubljanski banki vam pri tem lahko pomagamo z mesečnimi obročnimi varčevanji: mladinsko, študenstko, modro ali rentno varčevanje, kjer iz majhnega raste veliko. NOVA LJUBLJANSKA BANKA VAM NUDI VEČ REŠITEV, KAKO PRIHRANITI DRAGOCENI ČAS Čas je denar, zato je vse bolj nesmiselno preproste stvari urejati na bančnem okencu; poceni in udobno boste svoje finančne posle urejali preko telefonske ali elektronske poti, ki smo jih v Novi Ljubljanski banki poimenovali TELEDOM,MOBA in KLIK. Seveda so preproste poti namenjene tudi podjetnikom: PROKLIK ali PRO-KLIK + . Veselimo se vašega obiska, kjer bomo radi svetovali vsakomur posebej; obiščite nas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00 ure, na Spodnjem trgu 1 v Škofji Loki, kjer domujemo v starodavni Kašči; lahko nas pokličete: 04/ 50-626-00 ali 04/ 51-342-91 in 04/51-342-92. Vse informacije o banki in storitvah so vam na voljo tudi na spletnih straneh NLB-www.nlb.si SICILIJA-DEŽELA POLNA NASPROTIJ Nadaljevanje Drugo jutro smo se ob prijaznem vodičkinem pozdravu in njeni kratki recitaciji pesmi podali proti Etni, ki je najvišji evropski vulkan. Italijani jo imenujejo vrh vseh gora. Arabci so ji rekli kadeči se vrh. Veseli smo bili, da si ga bomo lahko ogledali, kajti prejšnji dan nas je ob nalivu, ki smo ga doživeli po poti, skrbelo, če ga bomo sploh videli. Že od daleč smo ga uzrli s kapico (vrh je bil v meglicah, je pa menda na vrhu bil tudi sneg). Pravijo, da se tla pod Etno širijo narazen. Ti vulkani nastajajo na spodri-vanju kontinentalnih plošč, ki povzročajo potrese, ti pa ponovne erupcije. Etna je ognjenik s stranskimi erupcijami. Naredi se nov krater in začne bruhati lava. Lava ima ob izbruhu okoli 1250°C. Vsak izbruh spremljajo velike količine vode, ki zaradi poroznosti tal odteče pod zemljo. Vulkanologi zabeležijo vsako razpoko in vsak izbruh. Varujejo jih Jama "Dionizijevo uho" Foto: Šekli posebne obleke iz aluminija. Etna ni tipičen stožčast vulkan, je sestavljen vulkan. Centralni krater se imenuje »Nova usta«. Na Etni so tudi številne vulkanske jame, ki si jih lahko pogledajo posebne ekipe. Vulkan z izbruhom lave bruha tudi strjeno kamenino (vulkanske bombe, ki so zelo velike). Ob izbruhu leta 2001 je lava stopila stebre vlečnice, tako da smo se od višine 1900m, kamor smo se pripeljali s svojim avtobusom, do približno 2900 m peljali s posebnimi avtobusi (džipi). V eno smer je bilo približno 10 km vožnje. Nato smo se do dveh Soteska Alcantara Foto: Šekli kraterjev iz leta 2002 (lava je bruhala od 27. oktobra 2002 do 27. januarja 2003) sprehodili peš v spremstvu lokalnih vodnikov. Iz kraterjev se je še kadilo in v bližini je bilo toplo. Do njiju smo se spustili nižje (v nekak kotel), na vrhu pa je zelo pihalo in je bilo zelo mrzlo (okoli 5°C). V dolini pa je bilo potem okoli 32°C. Če si prijel v roko vulkansko kamenino, si se lahko spekel. Lava se počasi hladi od vrha navzdol in ponekod se še vidi veliko pare (zaradi vode, ki jo ima Etna v izobilju), v notranjosti je še tekoča lava. Pot proti vrhu Etne je narejena po poti lave. Letos pomladi do te višine, kot smo prišli mi, še ni bilo mogoče priti, ker so še delali cesto. Gradijo tudi novo žičnico, vprašanje je, če jo bodo seveda uspeli zgraditi do kakšnega novega izbruha. Lava je tekla v zelo širokem pasu, vse okoli pa je naneslo pepela v višini do 3 m. Pokrajina zgleda pusto. Že nekaj let po izbruhu pa se pojavijo lišaji in spreminjajo lavo v prst. Zemlja okoli Etne je zelo plodna. Na področjih vulkana raste tudi grozdje. Ukvarjajo se tudi s čebelarstvom in številni obrtniki izdelujejo in prodajajo zelo veliko različnih izdelkov iz medu, česar pri nas še nisem videla. Na pobočjih vulkana je tudi ogromno kostanjevih dreves. Nekaj pa je še zelo zanimivega. Ne vem, če je še kje drugje toliko pikapolonic kot na pobočjih Etne. Že ko smo stopili iz našega avtobusa, se nisi mogel izogniti, da ne bi katere pohodil. Ko smo se peljali proti našemu cilju, jih je bilo ob cesti vse rdeče. Pri nas pa imaš srečo, če katero sploh kje vidiš. Po ogledu Etne smo se zapeljali v Siracuso (staro grško prestolnico Sicilije). Ogledali smo si grško gledališče, rimski amfiteater, Dionizijevo uho (jamo, v katero je Dionizij menda *Wi " _ > »4Š2F Grško gledališče v Siracuzi Foto: Šekli zapiral sovražnike, sam pa je skozi špranjo nad njo poslušal, kaj o njem govorijo). Tako ime je jama dobila prav zaradi tega prisluškovanja. Da bi poskusili, kako zveni glas v jami, smo skupaj zapeli Zdravljico, za kar smo dobili glasen aplavz drugih turistov. Grki so imeli zelo zanimivo postavitev gledališča. Poiskali so primeren nagib terena, izklesali so klopi iz kamna. Gledališče je bilo obrnjeno tako, da je osvežitev prihajala z morske strani in tako je tudi glas nosilo proti gledalcem. Rimljani pa so svoje amfiteatre gradili umetno. Ogledali smo si tudi zanimivo sotesko ALCANTARAfbazaltne kamenine), ki je nekaj posebnega na svetu. V Evropi je še ena na Irskem. Do nje smo prišli po približno 200 stopnicah. Ustavili smo se tudi na eni od kmetij, kjer so nas pogostili z domačimi dobrotami (vino, razni namazi iz zelenjave, vloženi posušeni paradižnik v oljčnem olju, domači kozji sir, klobase...). Zadnji dan pred odhodom domov smo obiskali Taormino svetovno znani obmorski letoviški center, kjer letujejo mnoge kraljeve in predsedniške družine. Leži 200 m nad morjem. Pod mestom smo se na parkirišču presedli v drug avtobus, ki nas je po nekaj ovinkih pripeljal v mesto. V njem je moč dobiti še najbolj tipično sicilijansko hrano. Polno je trgovinic s keramičnimi izdelki, izdelki iz lesa oljk, usnjenimi izdelki, mnogo parfumerij... Ogledali smo si grški amfiteater, kjer so si za sceno izbrali kar Etno, ki se vidi v ozadju, mogočno stolnico in se sprehodili čez staro mestno jedro. Bližal se je čas odhoda domov, zato smo se odpeljali do letališča Fonta Rossa v Catanii in z rednim letalom ob 17.30 uri odleteli proti Benetkam in čez približno 1 uro in 40 minut pristali na letališču Marco Polo. Tam nas je čakal avtobus, ki nas je pred polnočjo pripeljal v Ljubljano. Sicilijo si je vredno ogledati, ker je tako različna. Ob morju in ob mestih je pokrajina bolj zelena zaradi nasadov agrumov in razne zelenjave. V določenih predelih v notranjosti otoka pa je bolj pusto in seveda manj naseljeno. Kar pa ne pomeni, da ni vredno ogleda. Verjetno pa je pokrajina tam bolj zanimiva pomladi, ko po teh pobočjih raste ogromno žita, kar Pogled iz Taormine Foto: Šekli je tudi ena od zanimivosti Sicilije glede na to, kako ga imajo posejanega, kar sem pa že predhodno opisala. Brez Etne pa si Sicilije sploh ne moremo in ne smemo predstavljati. Z ogledom vseh teh znamenitosti in zanimivosti si lahko deželo vsaj malo predstavljamo. Vodička, ki dobro pozna življenje na Siciliji, nam je povedala, da ima izkušnje, da v bolnicah, ki so revno opremljene, najprej pomagajo človeku, šele potem ga vprašajo, kako bo plačal. Cisto drugačne izkušnje kot po drugih državah po Evropi in tudi pri nas. Nikjer ni bilo videti kakšnega beračenja. Tudi nobenih neprijetnosti in nadlegovanja nisem doživela. Skratka, ljudje so izredno prijazni , ustrežljivi, odprti in trudijo se vzpostaviti dober odnos. Darinka Šekli METULJ Ob večernih svečah lebdim, kakor da bi poslušal misli, a ne vem, kam naj jadram, ko ne čutim tvoje ljubezni v svojem svetlem jutru, ki se v nizkih zračnih valovih premika proti žalostnemu srcu. Le topel, ljubezniv pogled me v resnici privablja na tvoj dišeči zelen grad. Te ob vsakem času čaka, da bi moje solzne oči kakor biser uzrle tvoj pogled na lepem smehljaju. Naj jezdim na rahlem vetru, čez obilne širne zelene planjave in reke, ki se v meglenem breznu v hudo strahotnem besu zaletavajo v mogočne skale. Janez Rakovec KRIŽANKA SLIKARSKA DESKA VRSTA SMREKE METOD FRLIC DEL HOBOTNICE ROMAN FRAN. PIS. ANETA DE. |K§§g9 AVTOMOB. TEDNA OZNAKA 1 TORINA OBRTNIH PODJETIJ NADAV, NAPLAČILO EVROPSKA REKA SIN IZAKA IN REBEKE MRTVIČNI KRČ KEMU. ZNAK ZA AKTINU LETNI ČAS VEČERNA OBLEKA VELIKA LONČENA POSODA FORMULAR VZGOJNI UKREP ITALIJAN. SPOLNIK ALKOHOLNA PIJAČA POPUST PRI PRODAJNI CENI ZGORNJA OKONČINA PERUNIKA VRSTA METUUA ŽENSKO ZNOJ OBER SAMOGLAS. IN SOGLAS. TRINOG NASILNIK ODPRTINA V ZIDU POVRŠINA OBMOČJE NOBELU UUBJANSKI POT. PROMET GORSKI REŠEVALNI ČOLN GLAVNO UČENJE OSR. PROSTOR V STARORIM. NAJVIŠJA IGRALNA KARTA A SLOV. ŠAH. /ELEMOJSTER (VASJA) ROD, PLEME GRŠKO-RIM. STARI VEK FR. FILM. IGRALEC (ALAIN) SLOVENSKI DNEVNIK LADIJSKI VIJAK PRODUKT DREVES KRATICA ZA SOVJETSKO ZIDNA OBLOGA LEKARNA JESENSKI MESEC DROG ZA PLAVU. LESA SKUPINA VIRUSOV TUR. KRAJ PRI KOPRU 3. IN 1. SAMOGLAS. NAUK O ELEKTRIČ. POJAVIH LISTNATO DREVO URADNI DOKUMENT AKT KDOR SE UKVARJA Z ANALIZO ZVER Z DRAGOCEN KRZNOM IZRAELSKI PLOTIK (ABA) OSEBA IZ BIBLIJE RUEKA SREDIŠČE VRTENJA POŠKODBA OKVARA D. PRITOK VOLGE ANGL. PLOŠ MERA TANTAL UPRAVLJAL. VLAKA NAJVEČJA KOP. ŽIVAL OZKA DOLINA POKRIVALO PRI ŽENSKI NARODNI NOŠI DVORJENJE OBOK TKANINA V KEPRASTI VEZAVI SAMO, ZGOU OD MRAZA ZMRZNJENA ROSA KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK ■ LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU AVTOMOBIL. KRMILO SARAJEVO DELEC ENERGIJE V JED. FIZIKI VODNI VRTINEC SODNIK V GRŠKEM PODZEMUU SIMBOL PLODNOSTI ZDRAVILNA KARDEU EDVARD RADIOAKTIV. IZOTOP TORIJA MESTO, NASEUE KRMNA RASTLINA RASTLINA PISATEU. KARLIN UNIČENJE, RAZPAD TRAVNATA POVRŠINA PTICA UJEDA TURŠKI GENERALNI DRŽAVNIK (PAŠA) INDIJSKO MESTO POD HIMALAJO ORANJE RIMSKI BOG JEZE HRVAŠKI PISATEU (IVAN) 3 KRAJ PRI DOMŽALAH FOSIL, OSTANEK SLOV. SLIKAR JUSTIN SUMERSKA BOGINJA ZEMUE OBVEZNA DAJATEV DRŽ. KEMIČNI ELEM. (Na) IVO ZORMAN KAREL BET, TOLKAČ KRAJ POD FRUŠKO ■ TRIPRSTI BRAZILSKI LENIVEC 1 JUNAKINJA ROMANA NAVOJ NICA, | | J IZŽREBANCI NOVOLETNE NAGRADNE IGRE Pravilno geslo: SILVESTRSKI POLJUB 1. nagrado: sezonsko vstopnico (savna, bazen 10-kraten obisk) prejme Angelca Rihtaršič (upokojenka) 2. nagrado: sezonsko vstopnico (savna 10-kraten obisk) prejme Igor Lavtar 3. nagrado: sezonsko vstopnico (bazen 10-kraten obisk) prejme Sonja Rakovec Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Uredniški odbor