List ljudstvu v pouk in zabavo. tahafa rftafc četrtek In velja > poR&ino vred in v Mariboru • po4 ijsojim o« dom m celo leto 4 K, pol leta aKtom fietrt leta 1 K. Naročata* 6 K, rs ¿rege bramiMikt ásfiele & & Vit t* htdi sira po aiegs, placa na leto «amo 3 K. — Naročnin» *e poSGj» na t Upravalitvo „Shnrrúcg» Oospodarja* v Maribora — LM se dopcÁEf*. do oásawstL — CMíe „Kstoliföega švaStn" bivajo Hei brea posebne naročnine. — Posamezni Usti «tanefo 10 «te. — UrednfiHvoi Kerofta cesta Stav. S. — IMrapM se m mfiajo. — O^avsUtac: «sata iter 2. naročnino, Jaseraie to reklamadjs. St te&rrote se plačuje od enostopne petltvrste z» «okra! 18 vin., aH kar ja Wo, 1 kvadrata! cnttaster prostora stane 13 sis. »eÄrete« sAm prismi» pop»?. 7 oJoženiu za nur. To ,ie glavna smisel govorov v nemškem in ogrskem državnem zboru. Zmagovalec lahko prosto govori o miru, kajti nihče mu ne mor» očitati, da govori Iz nJega malodušnost in bojazßn. Mi Bmo pripravljeni, razpravljat; o miru, ako nam sovražniki naznanijo svoje mirovne predloge. Toda v bule vojuu stva naših sovražnikov nočejo uičctsar siif-i. Se vedno upajo, da se bodo zgouili čuiioži i? A4 t -bo vojna sreča milejša. Ljudstvo v sovraži.. vah vzdihuje in koprni pp miru, ker v lev;. « r vsako nadaljno krvoprezanje zaman" t i da j® 1 -tev za smrt, bolezen in bedo, todti mr,-/ ei tmajo I rfia ušesa. ( , f i Naši narodi pa z zadavei^sNw \'amejo 11 azntrnje modro in človekoljubno -pfiff avi^onost paši h odločilnih čintteljev, da se razproplja o mira. Kakor jim je bil vsiljen boj, tako jim je «ft^aj vßü^no tudi nadaljevanje. Vsa sovražna javnost rrtl SflaKjanskem, Angleškem, Francoskem in Ruskem namreč z oholostjo odklanja našo mirovno pripravljenost ter na« zasmehuje in ogovarja. No, dobro! Ako nočejo, pod. sučemo si zopet rokave in na delo! S Srbijo smo že gotovi. Crnagora je vsak dan manjša. Zdaj še velja spoditi zadnjega Laha In Rusa z naše zemlje. Po dosedanjih dogodkih nam nihče ne bo odrekel zmožnosti, da toga ne znamo. Ako naši sovražniki sedal nočejo miru, bo le jim v Škodo. Vsak dan bo odjalej za n,io mir dražji. Zelo poučljivo je, kako odgovarjajo najimenitnejši časniki naših sovražnikov na ogrske in nemška uovore o miru. } - f / ■ t- - .^itgleßk! odgovor. Dvorna in vladna angleška „Westminster Gazette" piše: Bethmaon-Hollweg misli, da bi bila vojna pod nemškimi pogoji in strahoto že davno končana, če bi ne bi o Angleške. Sedaj smo ponosni na ta poklon in obljubimo kanclarju, da vojne prej ne bo konec, dokler ne dobimo d ai 1 e -kosežnih jamstev, da nas Nemčija ne spravi zopet v v o j ri o in ne skuša več obvladovati sosedov z načini, kakor jih je pokazala v tej vojni. Naši mladi ljudje krepko vstopajo v službo, najboljši odgovor je za enkrat, če prikažemo na pisarne za rekrute. Francoski odgovor. Pariški „Matin" izvaja: Nemčija se e aveli-čala boja, ker je z vojskovanjem obtičala, ker je denarno stanje vedno slabše in ker so gospodarske raa-mere vedno bolj neozdravljive. Edin odgovor na nemško bahanje (z zmagami) je Kitchenerieva beseda, da se mora Nemčiji, ki postaja slaba, nanovo napovedati vojsko. Italijanski odgovor. Italijanski listi besnijo nad državnim kanolar-jem Bethmannonij ker je v svojem govoru omenil, da so avstrijsko-ogrske postojanke ob Soči nasproti Italiji še vedno trdne in nedotaknjene. V listu „Popolo d Italia" objavlja odprto pismo na kanclarja, v katerem se naznanja Avstriji in Nemčiji tako dolga vojska, dokler ne bosta zaidrgnjeni-in Izkrvaveli. — V Italiji se govori in piše vedno najbolj neumno in bedasto. Ruski odgovor. Rusko časopisje niti noče razpravlja-ti o mirovnih govorih v nemškem in ogrtb skem državnem zboru, ampak dokazuje, da se Četva-rosporazum na Balkanu ni dotaknil neodvisnosti Gr-Ske, kakor sta trdila grof Tisz?a in Uethmann-Holl-weg. Vidi se, da Rusijo bolj bolijo dogodki na Balkanu. kakor porazi na lastnem ozemlju. .AmeriSkl odgovor. Nevjoršld Horald" piše: Nemčija zahteva mir, katerega hoče kot zmagaloo skleniti s sovražnikom! kateri naj tako oslabi, da ee ne bo mogel nikdar ved bojevati, Nemčija pa ne more najti nikogar, s kateri» bi so mogla pogajati o miru. V deželah mveznikor nihče ne misli na mir, ampak eo pi-epriftaui o zmagi četverosporazuma in radi tega prevzamejo odgovornost za nadaljevanje vojn», Nemčija ie oblegovana trdnjava. ' ?Ur&E fi, H L O V Iti \ S k i (IttSPO i> A H, tli. decembra ltH§. Srbije ni vec. Že je minulo par tednov, odkar smo mi srbsko armado in vlado pognali v begu čez črnogorsko i ; albansko mejo. Sedaj so tudi Bolgari na .jugu opravili svojo nalogo. Francozi, Angleži in ostanki Srbov, ki so še na jugu branili srbsko zemljo, so jo moral pred mogočnim bolgarskim navalom popihati čez gr' Bko mejo. Gospodarji Srbije smo sedaj Avstrija, Bolgarija in Nemčija. Avstrija in Bolgarija prevzame!: tudi upravo zasedene srbske države. Kaj se bo zgo dilo s Srbijo, ali še ostane, a pod novo vladarsko hišo. ali pa se razdeli med zmagovalce, o tem se -bo določilo pri mirovnih pogajanjih. Belgijski kralj še ima vsaj košček zemlje, ki jo lahko imenuje svojo. Srbski kralj Peter jo kralj bre:/„ remije. Zadel* cra >e kazen, katero ]e klical nad se. nad svoje in svojo deželo, ko je z umorom kralja Aleksandra in soprogo zasede! ^restol, Vo je v balkanski vojski zaveznike Bolgare ogoljulal za pogojene dežele in ko je pod njegovim varstvom dozorel umor na&ega preljublieneora nadvojvode Franc Ferdinanda ur soproge. Božji mlini meljejo navadno počasi, a tukaj so mleli hitro. Hudobija brani, da se ne ohranil Za vsako hudobijo ima Bog svojo kazen. Sovražna Amerika. Severnoameriške države delajo Avstriji in Nem-ftiji vse mogoče težave v sedanji vojski, a naše so vražnike podpirajo, kako in kje morejo. Delajo jfini municijo, nam ne. Najgrše pa ie, da ščitijo sovražno ladje s tem, da na nje ukrcajo Američane, potem pa zahtevajo, da se takih ladij, magari da vozijo tudi orožje in strelivo za naše sovražnike, ne sme potopiti. Kakor se je severnoameriška vlada reper.čila. ko je bila v angleškem morju potopljena ladja Luzi-tania, tako se zdaj znaša nad Avstrijo, ko je v Sredozemskem morju potopila ladjo „Ancono", ki je vozi. la z i >10Se so- rnžf M:'f>. 'Amerika Vo baje zahtevala varstvo za svoje ladje in ljudi. Prepričani smo, da jI bo naša vlada oošte\o odnovorba, kakor se odgovori istem.u, ki mi povsod in vselej meče polena pod noge. Severna Amerika zahtevka zdaj, da se odpokliče tudi naš nevjorški konzul in dva nemška vojaška strokovnjaka. Kakor znatio, smo pred nekaj čaisom morali odpoklicati svojega poslanika v Severni Ameriki, dr. Dumbo. Ameriška vlada jih ne rabi, ker j! prepozorno gledajo v karte, s katerimi goljufa svetni svoje ljudstvo. SvstPljsho-itarilsnsHa bojim, Četrta bitka ob Soči kljub zasedanju laške zbornice nekoliko pojenjuje. Višek je dosegla v silnih napadih na naše postojanke pri Gorici in na mesto samo, v katero so poslali laški „odrešeniki" 10.0(H> krogel vseh kalibrov. Opozarjamo na zopetne uspehe naše mornarice in naših zrakoplovcev v Jadranskem morju. Edin uspeh Italijanov. Svioarsid listi poročajo z bojne Črte ob Soči 10. 1. m. : Na celi laški črti je nehala več tednovi tra jajoča velika bojna napetolst po žrtvah krvi, ki se morajo prištevati najtežjim, kar jih pozna zgodovina,. Samo toppičarski boji niso postali dipsti slabe j ša. Pravih strategičnih uspehov Italijani proti avstrijskim glavnim postojankam še vedno niso dosegli. -Edin uspeh italijanske vojske je, da je uničena ena Četrtina italijanske vojne sile. ltiva. Končno so Italijani menda vendiar izprevideli, da pri Goric' ne morejo predreti. Zadnja poročila na-Bega generalnega štaba naznanjajo, da so si postavili Italijani drug cilj: zavzetje Rive ob Gardskem jezeru na Tirolskem. Napadi Italijanov na naše pozicije južno Lardara so v strategični zvezi z Istočasnimi sovražnikovimi podvzetjimi proti Rivi. Dolino Ledro se skončuje približno štiri kilometre južno Rive ob Gardsiem jezeru. Tvori takorekoč mejno črto med našimi in italijanskimi pozicijalmi v prostoru južnoizhodno od Rive. Pogled na zemljevid kaže, da tekuša sovražnik v dolini Chiese v smeri na Dardaro in obenem pr^i Rivi pomakniti svoje pozicije. Izvzem-SJ izpostavljeno točko na hribu Vies, ki je služila za opazovališče, ki je pa v vojnem oziru neravno popolnoma brez pomena, Italijani tudi v tem odseku ne dosegajo niti najmanjšega uspeha. Žična železnica v gorovju. Na tirolski in koroški bojni črti imajo naši dobro urejene žične železnice, katere so napeljane z ene goro na drugo. S pomočjo take železnice je dova- žanje živil in drugih potrebščin na strme gorske postojanke zelo olajšano. Zanimivo je gledati z vfeoio gore to važno prometno sredstvo. Kakor bi pajek pre-del z drevesa na drevo, tako izgleda premikajoči s,-tovor Žične železnice. Žične železnice gonijo močni motorni stroji. Kalija uporablja cerkve za vojaška skladišča. - Vojaška oblast v Neapolju ua Italijanskem j» zaprla več cerkev za službo božjo* V dotične cerkve so sedaj začeli spravljati vojaško obleko. perilo in — municijo. Ljudstvo je vsled tega postopanja silno razburjeno in mnogi listi so že začeli ostro napadati vlado. Italijanski intendančni major radi goljjuilje zaprt. Radi goljufije in podkupovanja so zaprli v Bo-logni na Laškem intendančnega majorja Teodato. Italija odstavlja svoje generale. I ž Rima se dne 12. decembra poroča, tla je odstavilo italijansko vrhovno armadno vodstvo zopet '1 generale in jih poslalo v pokoj in sicer generale : Raimondi, Giacometti in Formentlni. Bralcem „Slov. Gospodarja" zv Bom Z italijanskega bojišča se nam piše: Drugi Božič bomo skoraj obhajali na bojišču. Vendar božja previdnost nam je naklonila srečo, da smo po toliko vročih in groznih dneh doživeli ta veličasten, srečepolni dan. Vel ko hrabrih slovenskih vojakov, zvestih bra niteijev drage domovine, je zakrila med tem časom hladna, tuje žemljica Poklioal jih je ljubi R&šenik v svoje kraljestvo na veliki prajznik. Njih solze so usahnile, njih glas je utihnil, Da, srečno jih moremo imenovati. Dragi bralci in braJke „Slov. Gospodarja" ! Božični prazniki so pred durmi. Kdo izmed nas h' verjel lansko leto ob tem času, da še dočakamo drug Božič. Nikdol Pa žalibog, vendar je tako. Spominjajte se kaj ob praznikih vaših bratov na bojišču, ki stoje kot skale v bran drage domovine. Sicer pa mi vojaki nikakor nismo tako zapuščeni. Nekaj nas ima naročenega «ISlov. Gospodarja", ki nas zvesto obišče vsak teden. Iz njega izvemo novic iz drage domovine. Tudi s hrano in.obb?}i smo dobro preskrbljeni. Da, oelo sv. Miklavž 't o ,/obifekal. Julijške alpe so sicer strme m polne snega, pa Slovenec stopa krepko in ponosno po njih z zavestjo: saj je vse za moje mila in drage. Sladka nada na mir in vrnitev premag:; vse. Da, dragi bralci I Prosite ljubega JezušČka, da bomo tretji Božič obhajali na domači grudi, kjer je pravo veselje in prava sreča doma. Prosite pa Božje dafece tudi, da bomo vse sovražnike, posebno pa Ita-Î lijana, premagalL Strt na tleh in premagan, naj grdi i izdajalec prosi naše milosti. Rus, Srb in drugi so ! sovražniki, a Italijan je bil na papirju naš zaveznik j — v solnčnih dneh Avstrije — kadar pa je oblak za-j grnil solnce miru, odjadral je tudi ta ostudni vero-i lomnež iz našega tabora k sovražniku, misleč: Av-1 striji gre slabo in Trst in Gorica tudi ne bi bila na-' pačna. A slabo ;o je naletel. Dokler pe bije Slovan proti njemu, mu je gorje, naj še napada s takimi silami. Pot v naš svet mu je odprt samo čez naša mrtva trupla. Zato pa dragi Slovenski Štajerci: Praznujte le mirno božične praznike, mi čujemo zo vajs! Vesel Božič in srečno Novo leto želita vsem cenjenim bralcem: Janko Slavineo iz Ljutomera in Alojzij Pupaher od Sv. Duha na Ostrem Vrhu. S Slovenci ni dobro črešenj zobat?, Peter Missia nam piše z Doberdobske planote: Tret'a laška ofenziva, ali bolje rečeno, krvava borba na življenje in smrt je končana kakor navadno s popolnim porazom za polentarje. Ta borba je presegala vse srditosti sedajnih vojsk, ker polentar je uporabljal vsa sredstva, da bi nas pregnal z naše bojne črte. A po vsem njegovem brezupnem prizadevanju je ostal brez uspeha, Niti za en stopaj ni dobil naše zemlje, ker mi slovenski vojaki stojimo, kakor neprodoren zid, katerega ne zmorejo še tako številne polentarske granate. Takih dni, kakor so bili zadnji, nismo še doživeli. To trdimo mi vojaki, kateri smo se udeležili groznih borb v Galiciji in to pravijo tudi višji častniki. To vam je bila kovačnica, ali bolje rečeno, tvor-nioa, kjer se tolče in razbija na levo in desno. Se medsebojnega govoren j a nismo mogli slišati. Hujšega ognja mislim, niti v peklu ni, kakor je bil tukaj np Doberdobski planoti zadnjih 16 dni. Pokalo je pred nami, za nami, na levo in desno, kakor da bi se svet pod irai. Zemlja se je tresla, kakor da bi hotela vse pogoHvuti kar se nahaja na njenem površju. Bilo je tako, da je človeku kar sapa zastajala. Grozni so bili dnevi na tem bojišču. Burja, z mrzlim, redkim dežjem Jo razsajala več dni zaporedoma. Grozna kanonada je sledila brez presledka, noč in dan, Nad nami pa je krožil italijanski eroplan, metal bombe ter poizvedoval po naših pozicijah, NaSi topovi so ga obstreljevali od juga in severa, da je bilo nebi) prepredeno z ruds&-mi meglicami od samih šrapnelskih izstafelkov. Borba je bila divja. Streljali smo noč in dan, se krili, opazovali učinke našega streljanja, ter mislili na svojih* v preljubi domovini. Seveda jih je tudi od nas neto&i padlo. Vojska pač ugasne marsikatero mlado življenje, Vendar je po našem mnenju Doberdobska planota prava mesnica za italijansko vojsko. Grozno, -kolikt j« padlo la'dnje dni. Toliko izgub §e dosedaj v tei svetovni borbi ni imela nobena država, kakor jih ima sedaj tukaj Italija, Tukaj pred našimi žičnimi ograjami ležijo celi kupi mrtvih italijanskih vojakov. Bi: je buren prizor. Eden je padel1. Prišel ie drugi in hotel preko mrtveca, pa tudi tki pade nani. Ko je bila srbska armada uničena in njeni ostanki pregnani čez črnogorsko in albansko mejo, obrnili so sc z vso silo — proti jugu, proti Francozom, Angležem in pri Bitolju stoječim Srbom. Najprej so obračunih na desnem krilu s Srbi ter zavzeli. Bitolj (Monastir). Sedaj je tudi račun s Francozi in Angleži narejen. Po 72iirni bitki so se morali Francozi in Angleži s strašnimi izgubami umakniti čez grško mejo. Bolgari so se pred grško mejo ustavili ter zasodaj niso nadalje zasledovali sovražnika. To je v z e;:i z zadržanjem Grške, ki bi ne imela rada vojske tujih držav na svojih lastnih tleh. Vendar se bo Grčija, sedaj morala odločiti na eno ali drugo stran. Ako ne pusti Bolgarov Čez mejo, potem bo morala poskrbeti, da se Francozi in Angleži na njeni zemlji ne pripravljajo za nove boje proti Bolgariji. Ce pa jim to zabrani, nima njihovo nadaljno bivanje na grški zemlji nobenega pomena več, potem je najboljše, da se zopet vkrcajo v So'u- nu. Ako pa bi Grčija dopustila Francozom in Angležem, da se pripravijo in začnejo nove boje proti Bolgarom, potem si bo morala Grčija sama pripisovati krivdo, ako doživi isto usodo kakor Srbija. Bolgari natepli Francoze in Angleže. 'Že v zadnji številki smo poročali, cla se morajo Francozi in Angleži umikati pred zmagovito prodirajoče bolgarsko armaldo. Ko so bili naši s Srbom v velikem gotovi, je hitel tudi general Galvio od zahoda Bolgarom na pomoč, H Galvicovi armadi je pridelje-nih tudi nekaj slovenskih vojaških oddelkov. Ko so se Francozi in Angleži, kakor smo zadnjič poročali, morali umakniti iz ozemlja med Črno in Vairdarjjem, so Bolgari dne 10. decembra pričeli z odločnim napadalnim prodiranjem cez MarianškO-Planino in ob Var-darju proti Doiranu in Gevgjefliju, kjer so se Angleži in Francozi močno uta,borili1. Na izhodnem krilu severno od jezera Dojran ste stali dve1 angleški, na zahodni stran* in v središču bojne črte pa več, francoskih divizij. Dne 11. t. m, je 20 kilometrov severno od Gevigjelija divjala krvava bitka, ki se je dne' 12. decembra končala s popolno zmago Bolgarov, ki so se borili tukaj pod generalom Todordvi.m. Tiodorova armada je ta dan vkorajkiala v¡ glavni postojanki Francozov, in Angležev v južno-izhodhi Matoedoliiji, v Dojran in G e v, g j e 1 i. Francozi in Angleži so bili popolnoma vrženi s srbske zemlje in sj se morali umakniti proti Solunu, Dve angleški diviziji uničeni. Angleški diviziji, ki ste stali na desnem krilu četverosporazumove armade in sicer severno od Doj-rana, ste radi naglega umikaj-ija francoskih čet in silnega prodiranja Bolgarov, prišli od vieč strani v ogenj. Bolgari so Angleže tako spretno prijeli, da ,so bili angleški oddelki od spredaj, leve in desne v silnem ognju. Diviziji ste bili slkoro p.opo> orna uničeni ;. le borni ostanki teh divizij ,so se rešili čez grš'.vO mejo proti Soluciu. Angleži slabi vojaki. V bolgarskem vojnem poročilu o boj'h v južni Makedoniji se glasi: Áko hočemo b'ti prarlični, moramo izjaviti, da so se franetoske čete borile mnogo bolj funaško kakor angleške. Junaška bolgarska divizija. OdloČ tev največje bitte sedanje vojske na Balkanu, po kateri so se morali Francozi in Angleži v begu umatkniti na grško ozemlje, je povzročil bar o-, nelni jnriš 11. macedonške divizije, ki stoji pod poveljstvom generala, Zlatorovia. Gener;ilšta,bni načelnik te dizije je podpolkovnik Darvingov, rodom Ma-cedonec in prijatelj svoječasno umorjenega voditelja U]\on.e maC|[»:!ons^o-ll llgrirsj-e wganiza.ci.je, Etrfea Saravova. 11. divizija je med bolgarskimi infanterij-skimi divizijami najmočnejša. V njej je združenih 36 vjelfikjh IplgarsPto-m^iedonisfcihi družin. Geslo te de-vizije je bilo: Osvobodimo dom precl vsiljivimi tujci! B tka trajala 72 ur. Bitka med Doiranom in Gevjelijem je trajala, neprestano 72 ur. Angleži so morali na desnem krilu prestati rfajhujše bolgarske navale. Velik del bolgarskih čet je v središču bojne črte ob Vardarju prodrl naprej. S tem je grozila Angležem nevarnost, da jih Bolgari obkolijo. Radi tega je angleški general 'Monroe odredil umikanje. Srbska Macedónica očiščena. Velik je uspeh bolgarske zmage v prostoru med Dojranom in Gevgjelijem. Od 170.000 mož, ki so jih Angleži in Francozi poslali čez Solun v Maeedonijo je skoro gotovo več kot polovica mož mrtvih, ranjenih, pogrešanih ali ujetih. /Ostanki ošabne francosko-angleške armade beže te pea i od Bolgarov proti Solunu. Samo Francozi so imeli v Macedoniji 14 svojih polkov, ki pa so sedaj skoro popolnoma uničeni in in razkropljeni. Na srbsko-maoedonskih tleh, ni sedaj nobenega svobodnega Francoza ali Angleža več. Kaj bo storila Grčija? Tepena angleška in francoska armada je pri-bežala na grška tla. Bolgari so se pred grško mejo ustavili, ker Še gotovo gršu'a vlajda ni dovolila, cía prestopijo mejo in nadalje tepejo svoje sovražnike. Toda dolgo se sedaj Grčija ne bo mogla obotavljati, ampak morala bo ali obema nasprotnikoma dovoliti e-nr;ke pravice, ali pa se postaviti odločno na stran e-nega ali drugegla,. Grčija se pogaja sedaj ne samo s četverospora-zumom, ampak tudi z Bolgarijo. Odločila se še ni. 45 vojnih ladij v grškem vodovju. Iz- Milana se dne 14. decembra poroča: Cetve-rosporazum je zbral 45 vojnih ladij v grškem vodovju. Očitno namerava s tem ustrahovati Grčijo, ki stoji zaradi vojske pred odločitvijo. Zasebna poročila pravijo, da četverosporazumove ladje zopet obstreljujejo bolgarsko obal. flvstTijsHo-srbsho bojišče. Naš napis, „avstrijsko-srbsko bojišče", je zastarel in ne odgovarja več resnici. Na Srbskem ni nobenih bojev več, na Srbskem ni nobenega srbskega vojaka več. Naši boji na Balkanu se vršijo sedaj že (brez izjeme na Črnogorskih tleh. Ena petiina Črne gore je že od naših čet zasede-n a. Mi prodiramo v Crnogoro na severnoizhodni in izhodni strani. Izhodni del Crnegore je že približno do reke Lim v naših rokah. Ob reki Lim leži kraj Berane, okoli katerega se bijejo sedaj neprestano hudi boji. Na jugu prodirajo v smeri iz Bitolja čez Ohri-do Bolgari proti Jadranskemu morju. Srbska kraljevska Itrona. Bolgari so uplenili, kakor poroča list „Balkanska Pošta", tudi srbsko kraljevsko krono. Našli so jo baje v nekem avtomobilu. Srbska kraljevska krona nima zgodovinske vrednosti. Napravfiti jo je dal šele seklanji srbski kralj Peter ob priliki svojega kronanja leta 1904. Naši metali na Skader, Bar in Dulčinj bombe. Dne 11. decembra sta dva avstrijska zrakoplova metala na mesta Skader, Bar in Dulčinj bombe, ki so napravile precej škode. Ena petina Crnegore zasedena. Iz Berolina se dne 14. decembra poroča: Dosedaj šo avstrijske čete že zasedle eno petino Crnegore. fivstrijska-rusko bojišče. Rusi se pripravljajo na ofenzivo. Iz Stockholmai se poroča: Za celo rusko fronto, posebno pa na skrajnih krilih, se vršijo že delj časa priprave za veliko ofenzivo. Posebno ojačujejo Rusi z rezervami svojo armado pri D vinskem, Francozi in Japonci so prihiteli Rusom na pomoč z vieli-kimi zalogami streliva. Tudi v središču bojne črte so pri Minsku v teku velike, vojne priprave. V okraju Kijev se zbirajo močne rezerve. V Retrogradu se v resnih političnih krogih zatrjuje, da so se četverosporazumove države zedinile v tem, cla se v prihodnjih mescih prične z veliko ofenzivo, in sicer obenem na izhoclu in zahodu. Zanimiv pogreb. Pe-pi Volčanšek iz A rtič; nam pifce z ruskega bojišča: Sneg je kril hrib in plani 1|) je dospela 4. pio-nirskla stotnija v vas N , . . . Vlekel je oster veter, da smo se nehote zavijali tesneje v plašče,. Kmalu smo se razgubili po odkazanih nam prostorih. Bili smo v divjem, romantičnem kraju. V globokem gorskem kotlu se lovijo kočam podobna poslopja. Zeli se ti, cla si zašel v kakšno divjaško naselbino. Od daleč naznanja zaleglo mieketanje koz, da se bližhš kraju, k.jer je gladu in bedi tekla zlibel! Prebivalci so revni do skrajnosti. Ženske hodijo bose, četudi je sneg do kolen. Pridem v mal gozdič gor od vjasi; zašlištim čudno stokanje. Nudi se mi žalosten, a obenem smešen orizor. Po snegu korači bosa žena in nosi na dolgem drogu ostanke nekdaj cerkveni zastavi podobne stvari. Za njo stopata dva moža in nosita nekaj v rjuho zavitega. Bili so pogrebci. Radovednost me žene, da se jim pridružim. Dospemo na rob gozda, kjer kaže par kupčkov prsti in novo izkopani grob, da smo na pokopališču. Sprevod se ustavi. Žena zaipič; svoj praoor v snejg ter zatuli, da bi se kamenu usmilila. Zdelo se mi je, da slišim glas lačne hijene. Možapo-staMita tov,or na. tla in jo tolažita. Ne pomaga nič, tuli še huje'. Bila je najbrž žena, pokojnega. Tu zgrabi prvi mož lopato in udari ženo po hrbtu, da se reva opoteče in jo podi proti vas. Ko se vrne, se začno prepirati s tovarišem, kmalu sta si v lameli. Bijeta z lopatami drug druziega. Nobeden ga noče pokopati. Tu se prikaže tretji. Morala je b'ti up i'j a oseba, najbrže župan, kajti nosil je lesene coiklje, dočim sta imela druga dva z žakljevino povite ohge. Pomiril ju je takoj, ko jima, je ponudil lonec, iz kojega je dišalo po alkolio-u. Nato 33 je pričel obred. Moža sta prijela za rjuho in tretji je zaklical po poljski: ,.Ješče", truplo je padlo v grob in se zarilo v mehki sneg, nakar sta ga zagrebla. Silil me' je smeh, obenem, mi je bilo pa tudi težko pri srcu. 'Želel sem mu večini pokoj ter odšel zamišljen k stotniji. Videl sem mnogo pogrebov, a stičnega, še ne v mojem življenju. Veliki dogodki v spomladi. Angleški listi pišejo, da se bodo spomladi sodile velike reci. Pred vsem se pričakuje velike an-gleško-fraocoske ofenzive zoper Nemcie. Ko bo prišla pomlad, takrat se bo še le vrdelo, kajko znata Anglija in Francija s premočjo ljudi, bojnih sredstev in kovin sovražnika zdrobiti. Angleži pretijo, da se bo spomladi 1016 izvedel eden največjih načrtov svetovne zgodovine, Angleži in Francozi so veliki v govorjenju, a v bojevanju jih naši prehitijo; tako bo ,tudi tokrat. Tarki pripravljeni. ► Iz Curilia se poroča, da je sklicala Turčija pod orožje že 2,000.001' mož. V najkrajšem času se prične velika turška ofenziva; proti Egiptu, v Mezopotamiji ter v Kavkazu, kajti Turčija je že dobila v zadostnem številu težko pričakovane avstrijske in nemške težkie topove. Pravo delovanje turške aprmade se bo pričelo z veliko silo šele sedaj. Slovenske žrtve za domovino. , * * Sv. Bolfenfe v Slov. gor. Umrl je na južnem bojišču, previden s sv. zakramenti, dne 14. septembra t. 1. Alojz Zorko, star 42 let. Rajni je bil kmet v Crmli. Umrl je vsled kolere. Kot kmet je bil delaven, skrben, štedljiv in treznega značaja. Zapušča žalujočo ženo brez otrok. Pred nekoliko leti je vsa posestva po stariših sam prevzel. Njegovo truplo počiva, kakor se glasi uradno poročilo, v kraju Vojščica,, o-kraj Sežana v Istri. Bodi mu žemljica lahka! Naj v miru počiva! * Trotkova. Junaške smrti je, umrl dne 28. novembra Marko Merziel, kovaški mojster in posestnik v Trotkovi. Njega pogreša cela okolica. Beležna knjižica, ki je do.ila na naslov njegove žene, je priča, da .¡e bd padli vstrajen in pri polni zavesti do zadnjega. V knjižici se vidi namreč, da. je on sum zapisal, ke-daj je bil ranjen od granate, kedaj operiran itd. Bodi mu trajen spomin! * Radislavci pri 'Mali Nedelji. Tužno in milo so dne 3. oktobra peli m alone del j ski zvonovi svojo žalostinko mlademu možu Vincencu Kokl iz Raidosla-vec, kateri je umrl v Galiciji v bolnišnici dne 1, avgusta. Napadl'ai ga je liuda bolezen Črevesno vnetje, ki ga je v kratkih dnevih pokopala M hladni in pre-rani grob. Siar je bil 43 let. Rajni je bil priden in pošten mož, povsod priljubljen in spoštovan ter up in veselje svojih domačih. Ivo je bil lansko jesen na dopustu, se je s težkim srcem poslovil od doma, kakor da bi slutil, da ne bo več,«M drage domovine in svojih domačih. Za njim žaluje žena, brata in sest' r.a, in vsa žlahta, znanci in prijatelji. Naj je tolaži ljubi Bog s tem, da je rajni bik previden s sv. zakramenti. Upanje tudi imamo, da se še enkrat z nepo-zabljenim Vincetom snidemo nad zvezdami. Spavaj sladko tam v daljavi. Luč večna naj ti sveti! Naj ti bo gališka žemljica lahka ! Pavlovsld vrh pri Ormožu. Nemila smrt nam je zopet pokosila dva vzgleUna, mladeniča, v najlepši dobi njih življenja., Ivaina Kosec v 23 letu in Jurija Trop v 22 letu sta,rost:. O tlx sta služila pri 87. peš-polku in se udeležila hudih bojev v Galiciji; avgusta sia bila preseljena na italiiars'-o bojišče. In tukaj sta bila v teh strašnih bojih žrtvi laških krogel. Bodi uma, goriška žemljica lahka ! Starše in sorodnike pa naj tolaži svidenje v re^esih! * Sv. Tomaž pri Ormožu. V vrsti tukajšnjih dobrih mladeničev in: vrl h mož si je tekoča vojska izbrala že rn^ogo žrtev, katerih izguba nas 'je tako globoko prtf.resVj. M!ed weyozaline n-iažie, ki .so kot vojafcVjunaki padli za cesarja in domovino, moramo prištevati Tomaža. Munda iz Bratonečio. Bil je edini še živi sin obče spoštovane hiše Mundove ali Koša-rove. Po vsej župniji in še ;zven nje so ga -poznal: kot vrlega, značaj ne ga i.n delavregia fanta, Bil je ud ..Mar. družbe", strojno natančen v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Bil je tudi večletni predsednik domače ,M1. zveze". Pri viSn' n do'we»n podjetju je* rad sodelovali; podpiral je tudi gmotno i< ten a društva, naročen je bil na mnoge krščanske liste. Za pravično vtvar se je vsak rat v euritražoro potegnil; stal je vedno v prvi vrst' kot za Dvornik in branitelj kotna rodr.cJ misli. Čeravno premožen, (-ra ie vendar bila sama ponižnost in skromnost. Ko" kokrat se je njegova bjaga roka odprla in j onugala siromakom, to ie znano samemu Bogu. - 25. ma'a 1. 1014. se je poročil z Man',0 Irgolič. hčer|ko seHri jega vrlega župana 'v Savo; h. Pokoren poveUu nresvetl, oesirja se' je koncem julija 1. 1. poslovil od doma - kdo bi mis.il da *a ved o! Zn:>t :om o"tobra 1. 1. se ie še pismeno oglasU pri svojih domačih, potem pa ni bilo nobene vesti več o njem. Čakali smo, čakali čedalje boli ne-strpro - a žanra,nj. Se le 6oz leto dni se je izvedejo da dragega Tomaža ni ne* irei živim* ^ j(! že 23. oktobra 1. 1. na severnem bojišču. Zapustil je slabotne, od žslosti potrte st«.riše, blago ženo in ko hčerkico. — Dragi nam Tomaž! V daljni Galiciji v okraju Stari Sambor, s: moral skleniti svoje življenje! Daleč od doma si se moral vleči k pokoju ! iTuj'a zemlja Te krije, v tuji zemlji T,e bo enkrat-pre- budiia angeljska trobenta! Dotlej pa mirno in sladko počivaj! * Velika Nedelja. Jajiez Mlakar nam poroča z epidemične bolnišnice, da je umrl na bojišču v Galiciji njegov brat France. ¡V grozoviti bitki pri Lvovu mu je ruska granata popolnoma zdrobila in raztrgala. desno nogo pod kolenom. Zdravniki so mu nogo v kolenu odrezali. Starišem je ob tej priliki pisal, da naj ne žalujejo, ker j« prepričan, da on svoje noge ni zaman žrtvoval domovini. France je večkrat že v pismih izražal slutnjo, da se ne vrne več v ljubo mu slovensko domovino. In njegova temna slutnja se je mu uresničila. Junak je umrl v neki bolnišnici. Pred smrtjo je trpel grozne bolečine. Počivaj junak v miru v tuji zemlji! Rogatec. Mnogo mož in mladeničev že Šteje n!a,ša nadžupnija, ki so darovali svoje življenje za domovino. In pred kratkim nam je došla pretresljiva vest, da je med padle prišteti tudi občespoštovan in priljubljeni 'Matija. Gobiec, kmet v Zahenbercu. Laška krogla mu je pretrgala, nit življenja v najlepšii moški dobi. Vojskoval se je že na severu *in sedaj je pa bil na jugu, kjer je dokončal svoje zemeljsko potovanje. Mnogo si prestal težav, že poprej doma, a še več pa sedaj na bojišču. Sedaj pa, dragi npš Matija, spavaji sladko v goriški zemlji, in odpočij se od truda bolečin, prejmi nevenljivi venec v raju, tukaj bode večen tvoj spomin! * Družmlrje pri Šoštanju. Zapeli so zvlonovi! Milo in otožno so naznanjali, da je zopet padel eden izmed naših junakov. Valentin Peroveo, komaj 24 le»t star, je padel v Galiciji dne 6. junija. Že enkrat prej ranjen, se je po ozdravljenih ranah zopet v/rjiil na, bojišče, kjer ga j,e zadela neiaprosna smrt. Bil je vrl i.n delavien mladenič. Njegova dva brata, sie borita proti izdajalskemu polentarju. Vsi pa, bratje in sestre, ki ste izgubili tako dobrega brata, ne žalujte! Tolažile se s tem, da ie vaš brat umrl junaške* smrti za domovino. — Mesec prej, dne „|. maja je padel pionir Ivan Ručman. 22 let star. Udeležil se je strašinihbo' jev, kjer sc. dne 1. maji.ua pognali Ruse iz utrjcViiili postojank ob, reki Dunajee. V službi na mostu čez to reko, ga je zadela krogla v gavo, Pokopan j,e na vo-jaškiem pokopailišidu Biskopiic ob reki Dunajee. Oba-dva sta, bila vrla člana tukajšnje požarne hrambe. Zato pač nisi slutil, dragi prijatelj Ivan, ko si bil še lani. mesepa c, tobra kot vr^ak! na pocji-eta svojega očeta, da je požarna bramba, ki je izkazala 'zadnjo čast tvojemu očetu, tudi tebe spremljala/ zadnjokrat. Videl si solze in slišal jok svojih malih bratov in se' stric, rad bi jim bil nadomestil mater in očeta, ker ostali so popolnoma sirote, pa klicala te je dolžnost, šel si in ne povrneš se nikiLr yieč. Večkrat si pisal, da boš svojo kri prelil za domovino. Prel 1 si' jo, junak! Daleč od doma počivaš, dragi prijatelj, in" ni "mi dano, da bi pokleknil na tvoj gro A Ko sem klečal na Vseh svetih dan na domačem pokopališču; sem bil v duhu tam pri tebi. V duhu. sem prižigal sveče na, tvoj grob in z rožnim \jenciem sem ga krasil. Spavajta v miru, draga prijatelja. Ne vidimo se tukaj v tej solzni dolini; a upam, da se snidemo nad zvezdami' Prijatelj. * Šmartno pri Gornjemgradu. Žrtev vojske so postali med mnogimi drugimi tudi trije vrli mladeniči., zvesti si tovariši. Svoje cvetoče mlado življenje so morali darovati za domovino. Ni jim bilo dano videti več svojega doma, upamo, da so na,šli boljši dom, in kjer ni sovražnika v njem. Slava, junakom! Florijan Brezovnik, rojen dne 27. aprila 1892, je bil priden in priljubljen fant. Doma je rad pomalgal svojim starišem na njih posestvu, bil bi tudi gospodar, ko bi doživel. A bil je poklican v vojaški stan, služil je pri slovenskoštajerskem pešoolku. Boril se je v Galiciji, zadela ga je sovražna krogla v glavo nad oko pri Grodeku dne 10. septembra 1914. Moral se je iti z-dravit, in ko je srečno ozdravel, je prišel na kratek dopust k svojim ljubim sestricam, brajfom in najboljši mamici, koje je ljubil nad vse. Uživali smo še takrat skunno radostno veselite. A v kratkem se je moral Florijan'poslovit od svojih domaČih. Ob slovesu, ko je zadnjič podral roko svoji mamica, je rekel: Z Bogom, na svidenje, če ne tukaj, pa nad zvezdami! Sel je nazaj na bojišče v obrambo domovine, zopet pred mnogoštevilnega; sovražnika,. Dne 3. aprila 1015 ga je zopet zadela sovražna krogla v glavo in je takoj izdihnil. Bodi mu karpatska žemljica lahka! Najbližji sosed Brezovnika Franc Ceplak je bil rojen letfa 1893. V najboljšem prijateljstvu sta svoja mlada leta skupaj preživela. Pod orožje je bil poklican mesca junija. Služil je pri slovenskofctaijerskem domobranskem pešpolku. Sel je na italijansko bojišče. In njegov tovariš nam je sporočil žalostno vest, da ga je dr;e 9. novembra 1015 zadela sovražna krogla v glavo in je takoj izdihnil, Počiva, v lepi majhni slovenski dolinici. Bo/ li pokojnemu Franceku Doberdob-ska, žemljica lahka! — Njegov brat Joško se še hrabro bojuje s sovražnikom, prej v, Galiciji, sedaj s po-lentarji. — Albin Strukel je bil poklican letos mesca junija pod orožje, ravno v istih letih, kakor njegov tovariš Ceplak. Šel je tudi nad polentarje. Zadeia ga je granata v hrbtnico, na to so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je še živel sedem dni. Tam mu je potekla njegova zadnja ura. Mlad se je preselil v večnost za svojimi tovariši. Precl odhodom k vojakom so se vsi lepo pripravili. Prejeli so svete zakramente in še šli z mnogimi tovariši na mali hribček k Mariji Kokarski prosit za srečno potovanje. Namesto da bi se domov vrnili, jih je nebeška mati spremila v sveti kraj, na kraj veselja! Pokfojnim ju-« nakom-mladeničem so že domači zvonovi zapeli žalostno slovo in naznanili preselitev v večnost. Bog jim daj večni mir! Žalujočim pa milostno tolažbo, da se enkrat zopet veseli snidemo nad zvezdami! * Jtajhenburg ob Savi. Zopet je nemila smrt pobrala v cvetu mladosti vrlega, daleč oWrog znanega in priljubljenega domačina Jožeta Les, posestnice sina iz Stolovnika, Služil je pri slo^enskoštajerskem pešpolku. Ob začetku vojske se je boril na srbskem bojišču. Srečno je vstrajal leto dni. Dne 26. julija i. 1. pa je bil premeščen na italijansko fronto. Kot če-tovodja se je pet tednov zmagovito bojeval s sovražnikom pri Gorici. Že nadomeščen po drugem, je imel naročilo, izstopiti iz bojne črte, je še priskočil na pomoč ranjenemu stotniku. V istem hipu ga je zadel sovražni šrapnel tako nesrečno, da je čez eno uro iz-(diihnil svojo blago dušo. lOj ti nemila smrt! Ali nisi mogla prizanesti našemu miroljubnemu Jožetu? Kako si je on želel, še enkrat videti svojo dobro mater, in ljubega brata ter sestre. Kako je on Vneto častil Marijo in se Iv nj|eno varstvo zatekal, da je celo iz bojne črte poslal rajhenburški L urški Mariji in Mariji v Koprivnici primerno svoto denarja v dar, da, bi ga Marija po zadobljeni zmagi srečno povrnila k dobri mamici nazaj. Ali Bog je uklrenil drugače! Celih 13 mescev je vstrajal Jože v vojski in prenašal vsako gorje. Venec slave, katerega si je priboril pokojni Jože, bo venčal njegovo gomilo in tudi njega pri o-četu V neblesih. Ljuba nebeška mati pa podpiraj in tolaži žalujočo mater, katero je zadela toliko žalostna usoda! Prvo njeno gorje je bilo, ko je izvedela, da je padel najstarejši sin Janes na srbskem bojišču. Drugič dobi poročilo, da so ljubljenega Franceta u-jeli Rusi; tretjič je zopet padel nikdar pozabljeni Jože in sedaj se je poslovila od najmlajšega 171etnega Lojzeka, kateri se je pred par dnevi odpeljal na italijansko bojišče. Ljuba mati! Štiri sine si vzgojila za ljubega Boga in milo domovino. Bodi Ti čast in božja roka naj Te podpira, vse to srečno prestati. Žrtvuj hvaležno svoja dva sina Bogu nazaj, kajti ni jih ustvaril za minljivost tega sveta, ampak vzel jih je,-k sebi za dediče svojega kraljestva. Izrekamo mami in hčerkam odkrito sožalje, rajnima sinovoma svetila I .'a večna luč in bodi jima lahka tuja zemlja,! ilasgisz e. kr. štajerskega namestili štva z «Ine 4. novembra 1915, št. 4-1993-1-1915. Z odlokom z dne 28. oktobra 1915, št. 16.742, je proglasilo c,. kr, trgovsko ministrstvo, da se ustanovo prosti vodi električnih močnih tokov, ki jih ie projektirala štajerska električna družba in ki prihajajo od prekoziemske centiule Fala o. Dr. od F a,le o. D. v Bruck o. M. na' enli strani, v Maribor, Slov.. Bistrico, Konjice in Celje na drugi strani kot stavba, ki uživa lagodnosti v smislu cesarskega ukaza z dne 10, oktobra 1914, drž. zak. Št,- 284. Temu primerno veljajo za to stavbo določbe navedenega cesarskega ukaza,. C. kr. namestnik: Clary 1. v. Cesarski ukaz z dne 10. oktobra 1914, drž. zali. št. 284, o izjemnih določbah za s t a v( b e , ki imajo ugodnosti med dobo vsled vojne povzročenih izrednih r a a m e> r. Na podstavi § 1U državnega osnovnega zakona 7. "dnie 21, decembra 1867, drž. zak. št. 141, odrediut tako: § L Vlada lahko izreče, da uživajo ugodnoet stavbe in obratne naprave vsake \]rst,e (Mrhotalne, oestne, vodne, železniške stavbe itd,), ki so določene za, javne ali občekoristne namene in kojih izvršitev je v javno korist nujna pod izrednimi razmerami, ki so j>o-sledica vojne. § 2. Načrte za ta.ke stavbe morajo presoditi in odobriti strokovno pristojna mi istrstva,. To odobren je ima stopiti oblastvenega dovpljenja, ki je sicer |m> irebno po tozadevnih določbah. Pri odobrenju je do'oo'ti primerne roke, v kate--rin se mora začeti in dovršiti stavba, ker sicer i/.gnhj odobren;c ve javo. § 3. Takim stav1 am se dOA-oli pravica razla;st'tv,e, v kolikor j-e to potrebno za njih izvršitev. § 1- Nadaljno postopanje gledel stavb, ki imajo ugodnost, se ima omejiti na določitev pravic strank, katere zadeva načrt, in na določitev predmeta in obsega zia-litevanih razlastitev. Stranke ne morejo na podlagi svojih pravic, katere- zaneva naičjrt, protii njegovi izvršitvi ničesar ugovarjati, prilstoja jim samo pravica Uo odškodnine. Postopanje izvršiti je naloženo politični deželni oblasti, v koje upravnem okolišu se naj stavba izivrši. Ona mora izvršiti potrebno komisijnnqfliV) rfazprtv.V na liou mesta, katere Čas in predmet se mora obenem % izvlečkom odobrenega projekta 8 dni poprej nabiti v vseh udeleženih občinah s pozivom, da. se naj uveljavijo pravice, katere zadevajo nameravano podjetje,, najkasneje pri komisiionelni razpravi, ker se sicer ne bo na nje dalje oziralo. Razglas je. posebej dosta/vfti obirati zrKlmm upravičencem, kakor tudi onim, katere* ;nieiV|h razpravah morajo predložiti politične deželne oblasii komisiji potom onega ministrstva, ki je odobrilo ndčrt. o § T. Razlastitev se lahko/ izvrši še le po plačilu ali položitvi odškodnine, ki ie določena po dogovoru strank ali z odločitvijo komisije (§.6). Ista se nn, lahko pri stavbah državne uprave aji drugih javnih korporacij na njih prošnjo v posebno nujnih slučajih iz.emoma s poohlašSenjem pristojnih ministrstev (§ 2) tudi poprej izvrši. Ako se sta vba- šei ni začela s javiti v roku, k:'se je določil pri odobnenju ali se ni prinwyro nadaljevala, tedatj mora poLtična deželna oblast na zahtevo razlaščenca razveljaviti r> izlast lno raasodbo. V tem slučaju ostane uveljavljenje mor.dbitue o:12/.:odbe pridržano razlaščencu. § 8. Določbe tega, cesarskega ukaza vpijajo tudi za načrte, ki so predloženi oblastvom, ako o njih še ni izdana razsodlu prve stopnje. § 9- Naredbsnim potom se lahko zla posamezne kategorije stavb, ki uživajo ugodnost, zlasti za želez niške stavbe določbe tega- cesarskega, ukaza glede postopanja dopolnijo ali spremenijo. § 10. Po zopetnem nastopu normalnih r-^zmer mora določiti oblast naredbenim potom čas, v katerem izgubi ta cesarski ukaz veljavo. § IX Ta cesarski uk^z s,iopi v veljavo z dnevom njega razglasitve. Izvršiti ga je naročeno Mojemu celokupnemu ministrstvu. Razne novice. Duhovniška vest. C. kr. vojni nadkurat č. g. Jakob Tajek je imenovan za vojnega superiora v I-nomoslu. O č. g. kuratu dr. Jeliartu smo zvedeli, da ie zadnjikrat pisal starišem dne 27. julija 1915, katero pismo so dobift stariši koncem mesca avgusta. Od tega časa naprej še ni od njega ali o njem nikakega poročila. Skupno obhajilo vseh ctrok po celi Avstriji. Zadnja konferenca avstrijskih škoiov je baje sklenila, da naj na božični praznik pristopijo k sv. obhaljku vsi otroci. Obhajilo näj darujejo za cčsarja, armado in zmagovit mir. Odlikovani usmiljeni bratje v Gradcu. S častnim znakom 2. razreda z vojnim okraskom sta odlikovana za zasluge pri Rudečem križu dr. Ansgar Hönigmann, provincijal in p. Bernardin Friiis. S srebrno častno kolajno z vojnim okraskom so odlikovani: o. Pavel Borger, podprior; o. Ciril Vrana, redovni duhovnik in lekarnar o. Rupert Sulman. Z brona,sio častno kolajno z vojnim okraskom so odlikovani sledeči bratje: Anton Döller, TeoiilBrandtner, Avguštin Fröis, Franc Sales Hahn, Viktor Hromy, Kal st Rahle, Bruno Lichtenegger, Maks Gobec, MihaelHarting, Bogomir Osojnik, Fr. Xaver Zaman, Hero im Križan. Jožef Majcen, Leo Galler, Pius Geyer, Napoleon Leitner, Sebast. Pruč. — Od začetka vojske do dosedaj Se je zdravilo v bolnišnici usmilje h bratov v Gradcu 1824 vojakov raznih narodnosti in verolzpovedanj. Po smrti odlikovan. Ferdinand Kovačič, učitelj v Selnici ob Dravi, ki je padel junaške smrti na bojišču za cesarja in domovino, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne. Slava padlemu junaškemu slovenskemu učitelju! * Odlikovani so btli naslednji pionirji: Franc Koval}, vodja iz Plainine; Franc Slepec iz Slov;. Gradca; Anton Ročnik iz Mozirja; Mihael Mer(kuž iz St. Lovrenca na Driaiv. polju; I^an Goil^nec iz Radeč; Anton Zupane iz Zidanega mosta; Josip Vol-čanšek iz Artič; Anton Pelikan iz Gorice; Anton Želih iz Konjic. Vsi so dobili srebrne kolajne II. razreda. Vsi odlikovanci so Slovenci, * Zlat nauk. Zadnji „Domoljub" kliče: Treznost, treznost, treznost! Ni mogoče dopovedati, kako je to velikega pomena. Naša treznost, naša prihodnost! Slovenci bomo, če bomo trezni. Po vojski se bo začela z vso silo gospodarska in narodna tekma. In tisti se bo obdržal, tisti bo najbolj na vrhu, ki bo najbolj priden, najbolj delaven in podjeten, pa najbolje trezen. Trezen narod je zdrav, je. brihten, je gibčen. Kjer se pije, tam ni veselja za, delo, ni razsodnosti, ni moči. To smo sicer že večkrat povedali, a moramo še, ker nekateri kar ne verjamejo. Drugi narodi pa to ne le verjamejo, ampak vedno in se s treznostjo pripravljajo na veliko prihodnost. Zlasti še čas vojske gotovo ni čas za popivanje. iT oliko resnobe bi moral imeti pač vsak: ko naši ljudje jO bojiščih trpe in krvave, se ¡vendar ne spodobi, da bi se drugi doma zalivali in opijali Bogu v nečast in nam vsem v sramoto. Ali se še spominjate, kaj nam je zabrusil Nemec Miler v obraz, da smo Slovenci od žganja že bebasti? To je grda laž, a na.bolje jo bomb ovrgli, če bomo kar najbolj trezni! * Slovenski topnlčarjl pišejo Viktor. Emanu-elu. Slovenski topničarji nam pišejo s koroške-bojne črte: Veseli smo slovenski topničarji, ko tukaj naji-talijansko-koroški meji tako srečno* odbijamo izdajs-kega Laha. Mi smo mu poslali sledečo pismo: Izdaj-skli zavezniki! Britve, škarje ste brusili po naši slovenski domovini, dežnike stare popravljali, zraven lase pobirali. Vsak polentar je zidar, pri nas dobil je lep denar. Pri nas prav dobro ste živeli, v avstro-o-grski deželi. Sedaj irsa. 'Toda na prsih je imel veliko svetinjico brezmadežnega spočetja Marijinega,, Ravi:0 v to svetinjico je udarMi, krogla in jo je skrivila, toda naprej ni šla. Torej svetinjiča mu je rešila življenje. Zdaj se zdravi v Ljubljani. Žel mo mu skorajšnjega ozdravljenja! , * Sv. Martin prit Vurbergu. Za kotličke za kuhanje čaja in kavie za vojake ob fronti je nabral v Občinah Sv. Martin, Clgjenci in Spodnji Duplet nadučkVdj g i Gsel'man 50 K. Za podmorski čoln pa 16 K. Kakor se iz teh darov vidi, kmečko ljudstvo r.rlo žrtvuje za vojake, ki se borijo za< brambo domovine. Bog naj plati vsem darovalcem! * Gornja Hudinja pri Celju. Pionir Stefan Pla- ninšek piše ž bojišča, da je še zdrav, da se mu dobro godi. Čeravno je Žele 18 let star, vendar je post"!1 že cel junak, da se Rusov prav nič ne boji. V pismu na s« oje domače pravi Štefan, da čeravno se mu na bo išču dobro godi, vendar se mu bo zdelo, ko bo prišel v domači slovenski svet nazaj, da se prišel v sveti ra;. * Ljubno v Savinjski dolini. Tukajšnji Mohor-jani so darovali za Slovensko Stražo znesek >'6 K. Hvala lepa! Slovenjgradec. Dne 8. decembra t. 1. Je umrla Marija Drofenik, mati tukajšnjega nad slovenskim vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, k|ako je priljubljen vo-iakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroče in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1» K, brez poštnine 10 v manj. Naroči in. dohi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. * Božične in novoletne razglednice v veliki izbiri se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ustnica uredništva. J. K r., ,V r a n s k. o: Pošljite na c. kr. okrajno glavarstvo. — Rečilea: Poveite, komu ste morali plačati za neočiščeno plenico 40, in za rž 39 K. 16. dfifjemhra t9Î6. 1BBVIIBII »lllllll. Stran b CENE k. katere je c, kr. okrajno glavarstvo mariborsko spoznalo kot primerne za dobo od 15, novembra 1915 do preklica iaj katere veljajo za vsa c. kr. glavarstva na Slovenskem] Štajerju. * Blaga, ¡za. katere so določene T po'naredbenem potu najvišje cene. Blago mleko .................. sirovo maslo (slatfejše, vodeno) ........ sirovo maslo (iztisnjeno) ........... sirovo maslo (čajno)............ • jajce (sveže)................ tekoča strd ................ goveje meso ,z 20 dkg lastnega pridevka)..... svinjsko meso (z 20 dkg lastnega pridevka) . . . . * želodeo in pljuča............. * želodeo in pljuča (kuhano).......... * govejsko srce (sveže) . >.......... "kravje vime (surovo;.......... * kravje vime (kuhano)............ * gobec.................. * goveji možgani.............. * telečja pečica (rajželo)........... * svinjska pljuča.............. * telečja pljuča............... krompir, od železniške itostaje, ali na. trgu v Mariboru do množine 1000 kg.......... čebula (luk}............» • . • češenj namizna jabolka . ............. jabolka za štrukelj............. namizne hruške...........» . . • • redeča pesa................ bela pesa................. rumena pesa . ............... glavnato zelje . .............. kislo zelje (.štajersko)............ kislo zelje (moravsko;............ gobe, posušene ............... koleraba................. hren................... jesih (navaden) . . . '. . . ....... vinski jesih................ glavnati oh rod............... špinača.................... bučno olje................. repino olje ,................ kava Santos, surova............. kava boljše sorte, surova........... kava. prežgana............... ka kao.................. čokolada............. . . . - * sladkor, cene v posebnih razglasih...... petrolej .................. vinski cvet ................ milo (Schicht)...........* . . . kuhinjska so1 ,.............. rozine .................. sveče lojevin (Stoarin) III.......... sveče parafin............... drva, trda, vŠtevši dovoz . . . -¡* '....... drva. mehka, vštevši dovoz.......... premog.................. pitanj svinja, z 1 met stot žive teže...... voli, napol pitani z 1 met. stot žive teže ...... voli, medli (suhi), z 1 met. stot žive teže..... pitane krave, z 1 met. stot žive teže....... napol pitane krave, z 1 met. stot žive teže .... krave, medle (suhe), z 1 met, stot žive teže .... biki, z 1 met. stot žive teže ,......... teleta pod 50 kg, z 1 met. stot žive teže..... teleta nad 50 kg, z 1 met. stot žive teže..... mesnate svinje, z J met. stot žive teže...... slaninske (Špeharske) svinje, z 1 met. stot žive teže ovce, z 1 met. stot žive teže....... • ■ • oddojki (mali prasci) do 40 kg, z 1 met. stot žive teže kokoši.................. raco................... gosi . .............., . , . . purani ........ .......... zajci................... fazani (kokoši)............... fazani (petelini) . . ............. -............ /."S^t-rstJa >, g ............. peMm . v v............ p&ecitfta npfca aa pecivo.......... * pgefliOni tffcoJ) iP............. * gtafiftla moka........... " pšeiffi^na^TlKjKa za kuho........... * pšenična moka za kruh . . . ,....... * ržena jednolična moka........... * seno .................. * otava.................. * slama (prosta)............... * slama v škopak..... kt—l-^V.«^ iT. . Množina Pri prifleicyelcn Pri kupcu od | do od | do h h 1 h b 1 i 26 28 1 kg — 400 — 400 — 500 — 500 — 600 — 600 16 ja,c — 200 1 jajce 13 1 k^ — 300 — — — .— — 400 — — — 440 — — — 100 n — — — 140 — 1 — 240 — — — 130 — — — ■ 210 .— — 150 180 — — — 400 — — — 100 — — — 300 » — — — 400 100 kg ^_ 1200 _ — ■ 1 kg 50 60 — 60 — 200 — ■ 200 20 24 24 28 14 16 16 20 n 30 46 36 50 6 10 8 12 4 6 — 8 10 14 14 18 v 8 10 9 11 26 36 — 36 — _ — 48 r> — — . 800 14 16 16 20 v 60 80 80 90 l l -— i,- 16 24 — — 28 32 l kg 10 16 12 18 n 26 36 30 40 i kg Z — 400 440 — — ■ 4i0 560 — — 480 600 — — KOO 1100 n — — 440 560 i i ___ _ 68 72 , * — '— 110 120 1 kg — — 280 300 — — 26 28 — — 280 360 — — — 280 .— — 200 250 1 m5 1200 1400 1400 1660 i> - 800 1000 1000 1300 1 q — — 250 320 1 k- 220 240 — — 200 220 — — 170 200 — . — 180 220 ■ — 120 160 — 90 110 — — 150 | '*20 — — 160 200 — — 200 1 220 — — 250 300 _ — 300 3&0 — — 1 140 I 200 — — _ — 340 400 180 200 — — 160 180 — — 180 210 — — 2C0 230 — — 1 komad —~ — 300 400 — — 250 300 — — 300 400 i kg — — 200 260 l komad — — — 200 — • — 150 180 \ 1 ^g 76 81 i v Kakor je v poseb- r nem razglasu za ? razne občine dolo- 64 70 \ " čeno. 46 52 46 52 1 K — 950 — — — 900 — — — 600 — — _ 700 _ _ Loterljske številke. Gradec, dne 7. decembra 1916: 263-33 «4 37 36 J Line, dne ti. decembra 1916: 84 ^ 4 40 80^64 Pozor begunci! Da ojo so naslovi interuirance» t Ital ji, seiaj za botški, kobariški breginjski in tolminski okraj. Zahteva se Ime, domač priimek (vulgo) kraj, št. in občina internirane osebe. Za trud, družinska pojasnita in | revode je poslati 1 K 60 vin. istočasno. Gabršček Ivan. učitelj Dolina pri Trstu. 74) Izgubil s? je diamant privesek (DiamantanhSnger) v Maribofu na poti čez brv, Jcžefovi u ici in novi most, Kdor ga najde naj odda pri g. Branila sUvitelj orgelj in dobi 300 & nagrade 744 R-DOLF "EVEC trgovec v Mozirju knpi več vagon.»v krompirja 'er jabolk, vsako množino imasla, suhih gob. Cene po dogovoru. 743 Na prodaj krasno posestvo, obstoječ« iz njiv, ssdonosnika in travnika. Poslopje vse z opeko krito, voda na dvorišča, vse v prvem razredu, meri osem oral, blizu glavne ceste na Pesnici, cena 12.0w> k on. Vpraša se pri Jvanu Tarkuš v Dobremu, p. Pesmica. 742 Sjretn» giaHmoarka išče g stilno ca 'ačua ali v najem. Naslov „Gostilničarka" poštnoležeče Sliv-ni a pri Mariboru. 741 Prosi« se eovodf>jas krava, (tele se že odstavilo), v H o à i pri J. Lobn ku. 740 Ruialf P«*ao trg^ve® v M utrla sprejme takoj i učsnca vešča slovenskega in nemškega jezika, ki sta v pisavi dobra, le boljše hiše. Pri predstavi s spričevali se pove pogoje. 739 'U Ceneč ~ iz p stene hite, zdrav in močan se sprejme za takejšnji vstop v trgovini mešanega bi» ga Josip Tušak, Sv. Anton v Slov. gor. 787 Zentna ponaib». PoseBtnik z 22 orali rodovitnega po j», novo zidanim gspedarskim poslopjem, tik okrajne cest», blizu mest» na Murskem polja se želi poročiti z gosp dičoo aii vdovo, kat-ra ima veselje do kmetijstva primerne starosti okrog 30 let s premoženjem ali doto, Ponudbe se naj izvolijo poslati na upravništvo 81. Clospo'arja pod „Junak" št. 747. Želi te fotogrjfija Tajnost zajamčena. 5enoa za trgovino z mešanim blagom «prejme takoj Anton Kobi Oplotoica, Štajersko. 748 V službo se vzame mater z malo a odraslo družino, ki bi ob enem opravljal sužbo kot eerkvenik (mežoar). Ponudbe se naj naslovijo: Zvestoba 200 pošt. ležeče, Pra-gersko. 749 Preda se tik ob okrajni ces'i hiša z dobro idočo trgovino z mešanim Vagon z gostlno in mesarijo, stravc.n tega le gospodarno poslopje s pet iu pol oralov njiv in trav-s ka, kakor tudi nova ledenica in gostilniški vrt • kegljiščem. Kje, r-e app&vništ'o pod „Go»tilna 708". ' t ii5em pridnega h 1 a p c a za vožnjo pošte m drugega domačtga dela, plača po dogovoru, kje. pove uredništvo pod hlapec št 709. Priden u&eneo iz poštene a i Se, vešč slovenskega in nemškega jezika se »prejme v trgovino Anton Zeti j ič 8r Lenart r 8'or. gor. Is t o tam se «ptu;ioe tndi dekl c* 14-16 stara ki ima veselje do otrok. 711 r>eawa|ljtfeBeo »e »prejme < togo-tia.0 STi/.nim blagom Josip Far-kaš sv. Jurij ob 8'avnici. 716 Ova kcvažka učer.ca s;rejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Ant Ferenčak, iz r. pod kovni ii vozov-ni kovač v B eiicah ob Savi. 733 Mizai-ski uéeneo se sprejme » mizarski delavnici Maribor, Kaiser-strasse 18. 730 V.iii6ar iz- ežban in zauesljiv h 3 - 4 delavskimi močmi se pod zelo ugodnimi poffnji takoj ali če mogoč* kmalu sprejme pri Rihardu Ogrizegu, Maribor, Lsngergasje. '¡31 Posredovalko* za službe Scheiber Maribor Goethe»trajee 2 bb priporoča p n. občinstu. V naši posredovalnici aa razpolago izvežba-ne, zanesljive osebe za sluti«, z lepimi a pri če vil i in najboljšimi pripoiočili. 728 Šafar, ka eri jazu me vsa poljsk i in vino^ejeka dela išče službo. Naslov Š. Sv. Jurij v Slov. goricah pcštaležtde. 721 Pet tirnm 2 hnfcer» U&fcu 9« l&rj gfanež inaA z iStGi ieinzvj Ibî^tto S&sr ïiv pca^sbKŠi ie s» ïsera^a . Ccaâ » »jžS}^ «iwSftaçj ® hrassâ». i. les ar, Sfc» ». kr. n* v ttcete phNa) -A (Oiifc»;. FîSiwt, vStdans» Sr»;> i» sre £ trtL» i K, asiîftsài Ke-4®, tt* ÎMsm. SwM&É £ îr^', » » fcgiswflfcr» K, * S. as pé^ pOTMtfàR. ~&stmm fiwixs, riawwjagft i-xwiçcs» ttS è*-M Le,ta ie skiro mva h:Sa ob državni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeko krita, studenec in lep vrt, rodovitna in solčna njiva in travnik ■ sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rckodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena 13.000 kron. Rabi se le do 6000 K. ostalo lahko ostane. Hiša je v prometnem kraju, pet minut od farne cerkve; do ene železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna ceste" pod št. 689. na upravništvo. Pskovtkl u&enso se sorejme takoj pri g Musek Maribor KoroAka ulica 11 728 U5eaeo z dobrim šo'skim spričeval m poštenih starišev r 16 letn želi »topiti v fgoiino mešanega blag». Naslov: Učenec št. 150 Pod četrtek poste restante. 706 i i«mm M * £idarji za stalno in zimsko delo se sprejmejo za vojaške Btavbe v Ljubljani. Sprejmejo b« tudi tesarji za e talno delo. Za potovanje eo potrebni uradno izdani potni listi. Stavbenik Julij Glaser, Maribor, Melltnghof. — Kupi se tudi vsaka množiaa stavbenega In rezanega lesa pj najboljših cenah. 680 '^iis gout,. Mm. vtaski t« sploh vse dežeisa priieik-J, ka'xt>i tudi vrste vreče kupi velctrjorlca Anton Koienc, Celje GražVt cwt» it '¿J AtO .Dveloioe hijene trte prodaja po tO vin. kom»d Anton Blodnjak trtnar pošta: Jnršind url Ptuja." Vsled odhoda na bojišče se proda iovo 'unova »olu za znižano ce-ao. Več pove Marija Kurnik, Sv. Trojica v 8iov. goricah. 648 Knpim lepo utreno pradivc visoki ceni. Uaorce sprejmeoj jo 5 kg paket po pošti samo b%cia. Flori aa Kučanda Št J arij ob jai železnici. 5S7 a kroni Vam plačam, ako Vaša kntje o6o*a, brailayloe, obtlâô&usl v tret dneh brez bolečin na ia^i-nejo s korenino vred Si» bo.1 lunam. Loučit t garan.iijeki^ pitmom 1 S, 8 lončki 3'60, 6 Ioni kov 4 50 Sameay, KoHim iKtii^j I Poatfaofc 14, Osr-•ko. liij SotnodlSna (šivilja) vošča slovenskega iu nemškega jezika želi kot začetnica vstopiti v kakšno manti-faktursko trgovino. Ponudbe pod „začetnica" na upravništvo tega lista pod št. 690 t>»<- Kupi se dobro ohranjena hlioa sprava. Miza, stoli, zofa, omari, i>ostelji in druge potrebščine. Nae-ov na npratništvu iista. 710 ! 50°/o cenejša : Amerikanska štertiln* kav«, vele-aromatična, izdatna i& štedilna 6 kg poskusna vreča 12 K franka po povzetja. Pol kilogram vele-prima najfinejši čaj K 2*40. 50 komadov različnih lepih pohladnie 1 K oddaja A Sapira. ekgport kavo in čaja Tiszabogiian Ognko. 37? in¡ to nemudoma storite k srečko avstrijskera Redečega križa 1 srečko ograaega Rnflečega križa i 1 srečko hadm.poštr.Bske bazilike ' X dobiisi list 3% zeirlj. srečk iz 1 1880 \ 1 dobitni list 4% ogrske hip, srečk iz 1. 1884 , KS3 Mesečni obrt k za v«eh pet srečk ozir. dobitnih listov Hamo 5 kron 1« Žrebanj vsako leto, glavni dob-tki 630.000 £ SSobff© igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v zn< do frsnkevIpone^eiR« ses?^??!* Pojasnila in igrala! načrt požiJja braapiadno 4S4 —-"■ Srečkovno zastopstvo 15, Ljubljana, «mi?, iz Bola (otok Brač) je došla dne 13. okt kljub velikim težavam v dobrem stana v Maribor. Cenjeno občinstvo, naj blagovoli vzeti to na znanje, da se podpisana tvrdka nahaja v prijetnem položaju, da lahko prevzame zopet večje pošiljatve dokler bo namreč zaloga zadostovala. Vino se radi dobre kakovosti toplo priporoča posebno ljudem, ki so slabokrvni in ki so na pob, okrevanja. Za izvor in pristnost vina prevzame t vrčka vsako jamstvo. Tvrdka F. CvKsniNdova, vinska trgovina Maribor, Šolska ulica št 5. e&s akup vina sa deželna vmmo kletarstvo* Zveza gospodarskih zadrug v Eggenbergu pri Gradcu bo za svoje deželno vzorno kletarstvo nakupi lo še nadalnje množine letošnjega — ali pa tudi starega štajerskega vina. Ponudbe čim prej ko mogoče, najdalje pa do 20. decembra 1916 z navedbo množine, vrste in cene od bližnje železniške postaje se pošljejo na deželno vzorno kletarstvo (Landes Muster Kellerei) v Eggenbergu pri Gradcu. Vzorci se naj pošljejo še le tedaj, ako vodstvo kletarstva to zahteva. tos Udana v voljo božjo naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, po poročilu č. g. voj. kurata, da je preljubljeni soprog c. kr. prof. kadet g. Anton Rabnia padel na Doberdobu. Zemeljski ostanki so bili pokopani pri Sv. Danielu z vojaško častjo. Priporočam blagega rajneega v blag spomin in pobožno molitev. Amalija Rabnza, žena. Sta riel a vi», Anten otroka. 746 Poiopil M Pozor! m Sartljiva^moka! Samo približno še 50.000 zavitkov imam v zalogi. Približno za tri tedne. Kakor gotovo "že znano, samo 1 zavitek rabite za 1 šarieljne, da porabite kaj sladkorja, kvasa itd. Cena še zmirom samo K 1*30 za zavitek. Pojasnila na razpolago. Na naročilo izpod 3 zavitkov se ne ozira. Toraj kdor hoče, da ne zamudi naj naroči takoj pri razpošiljalnici šartljeve moke pri tvrdki Ivan Urek, 726 Borovlje Koroško. „KdCSf na pomlad 1916 ključice (divjaka) sledečih vrst: Montikolo, Gothe št 9, Rip Portalia Rip. Rnp. 101-14 (Križanka 101.14) Vitis Solonis. 1000 komadov 10 K. Naročila se naj pošljejo na naslov. Fil. Seyfried, Sv. Ana na Krembergu. St. 28003. 33» 2786. s; (D O ..s» S! E o ■C3 S O e» L •M © m 09 O 729 í i tó l "S3 I Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti «odi leta 1916 »talne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito Izobraženi vinl-flarji za delo v amerikanskih vinogradih In drevesnicah v gojenju ta sajenja sadonosnjkov in sicer priredi te tečaje:, 1. na deželni sadje- in vinorejski Soli v Maribora, 2. na deželni vinlčarskl goli v Silberbergu pri Lipnid, TI tečaji se začnejo dne 15. februarja ln se končajo s i. decembrom 1916. V Maribora se sprejme 14, Is ▼ Silberbergu pa 28 vini-čarsHh ln posestniških sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih' stanovanje, popolno hrano ln vrh tega mesečne plačo 8 K. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teorett« Sna le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne ln samostojne vtničarjo. Na konca tečaja dobi vsak udfelefceneo spričevalo o svoji porabnostL Za sprejem v te iečaje morajo prosilci vložiS koleka proste pUbšnje najkasneje do dne 10. januarja 1916 na Štajerski deželni odbor. V tej prošnji se mora lzrečno povedati, vi katero naStetlh Sol Seli proslleo vstopiti in je treba priložiti: 1. dokaz, da je prosilec star 15 let, 2. spričevalo poštenega obnašanja, katero mor» potrditi Sapnik, 8. zdravniško spričevalo, da Je prosOeo prosi vsake nalezljive bolezni. 4. šolsko izpustnlco iz ljudske šok, Pri vstopa se morajo prosilci zavezali, da ostanejo od dne 15. februarja do dne 1. decembra 1 9 1 6 nepretrgoma v tečaja ln da slušajo v»e izobrazbo eadevajoča naredbe deielnlh strokovnjakov. V G r b d o u , v septembru 1915. SSi 8TrA.7ERSKH HEJŽffilLNir ODHOR CD «O <33 S Na suho cepljene, tete bo na prodaj. Najboljše sorte in sicer: I. vrste: laški rizlee (Walsehrisling), beli burgun-dec, bela in rndeča žlahtnina (Gutedel), izabela, posip (šipon), zeleni silvanec. beli ranfoi, iranta (bogate rodeča), kavči-aa, plavi burgandec, rumeni muškat muškafna žlahtnina, črni pesjanec ter nekaj mešanih vrst Na razpolago je tudi več tisoč vkoreninjenih divjake, m podlage (ključi) od Ripania Portalis Vse trte so cepljene na podlag Hip. Portalis ter so jako lepe ia popolot-ma zaraščene in lepo vkoreninjene zakar se jamči Oobijo se tu li cepljene trte lanskega ' nasada (L. 1914). Cena trtam je p® dogovoru. Pri naročilu naj se pošlje 10% are Naročila brez are so neveljavna. Kdor si želi naročiti lepe trte in sasaditi lep vinograd, naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francn Blodnjak, trfcna? v Rotmanu, pošta Juršinci pri Ptuja (Štajersko). eis "T? "s © Ü cs o £3? 12- m m H" trt-CE> O m G- ar o SL nT "o' «9 S morama se tetobolj varovati, kar se sedaj «¿tef-Sjiva tataai, fc kor škerlatfca, Svičke, osepnice, kolera, iegas v ved ji »eii pejio SJaJo, Zato se naj rabi povsodi, kjer b» Sate bolezni pokaSag;-.. dobro raokuZevatao sredstvo, ki naj j.>i »Ho v vsaki hiSi esa sa»r polago, Po preizkusih je v sedanjost n- noljSe r-^sKsittiaacj-^edstvo v savoda prol. LSffler, Llel .. .>rc>H)r8»j*r, KiMitt. PSftiifer, Vertan, Pertlk Itd. 1001 domač© oiiate osvežujoče» slasfeie In 9/>\o gaseS« >A lahko vsakdo sam a. ras, oteilia, sa antiseptično obvezo in za irlgadjo. K^sotarsi-Hll« Je tino, nalahno milo za toaleto, ki vrariteC,-.-I o8atotek LjsoJoima ter antiseptične ačinkuje. Tc tnSlc se ko rabi tudi pri najobčutljivejši koffi, kakbr tudi z» otrok« ia ieaike. Ono care meAafon duh, Zadostuje le en poskn« is Vi bedete veda t» te la tarvr»tao milo, M je le aavideaso drago, v peraM p» Je ko «¿»ncmldno, ker es koa xs> Mgo čaa» ¡fafiostaj«, SwsaaŠ si i K SO visafjev, pBMteMlM-Ijarf»?»" Je debro nSnknJoia, ^iLzmr/i^-ssta.» veda, ki slab duh is ost Udaej in gotovo preSezs, e-slte b«U in ohrani. Babi se lahko tudi pri nahoda v ¡(rta, pri kP-,r> fijt, pri kaiara, sa grglsaje po *idravsiiSUb predpisih. ¡K« SsS». voda sadoetaje same par kaplja. Iavima MlekSsmic^ «tstns »ssvr» i K 60 v ter se dobi v vsaki lekarni ln droiertji. Zanimiv* fo^ jM s naaJeveanu »Zdravje ta razkosavanje (Gtesundiien mj&SBtej! SaSeMSos) pošlje na zahtevo zastonj in poštnine presto: !6i*3S> ker ETOBMANN, Referent der Lyaciiormwork», CCK« fraseHgaese Iik«n* se Je okaeal* u vejske v vaMrt i> ■Ploa Tiakera kot aajlMl}*» bol oblažajoče mazanje prt prahtejen)«, raonatUma, gUito, inflnon«!. pM. »ratal ta bolactlT iirbta Dr. Klchter-Ja Sidro-Liniment. Nadomestilo c» 8idro-Paiu>Ex|»ell«r. Htekleaiea kron. — -go, 1*0, 2-—. Dobiva m v lekarnah aH direktno Jž, » Dr. Blchi*r-J» lekarni „Pri 7.!ateii' lerq", Praga, L, Elizabatna cesta Ali Mnevno raopiiilljaii}«. tuja se najbolj pripor n f) t M S) Dobiva sc povsodi I Schicht-Periio — Boi^^-PeriS^, Cenejši in najboljši način pranja: Zarnoči perilo nekoliko ura ah preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala". Pen tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka »Jelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi. Priščedjuje^posel, čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok. v kuhinji in v hiši Dobiva se povsodi! ?oe !s »«.Whrtk: KttoUtte tJblwsrv»« CWgovonui credník: Vdfoglai Stnptr «íai BaKsTne «a. «Mr» s IÍ