Leto LXVI PoStnfna plačana ? jalovini. Ljubljani, v CelrteR, dne 4. avgusta 1938 Stev. 177 i Cena f.50 Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Cele. račun: Ljub* Ijana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pra va: Kopitar« jeva ulica štev. 6* Kifl Notranji položaj v Sovjetiji Varšava, 1. avgusta. Dogodki na mandžurski in korejski meji, Iz katerih bi se lahko razvila vojna med Rusijo in Japonsko, če se ne bo posrečilo evropski diplomaciji in pa uvidevnosti obeh prizadetih strank samih, da jo prepreči, so odvrnili pozornost javnosti od notranjega položaja v sovjetski Uniji in so potisnili v ozadje vsa vprašanja, ki .so , v zvezi z njim. So pa te notranje razmere pod sovjetskim režimom zelo važ.ne tudi z ozirom na spor z Japonsko, zakaj vprašanje, ali bo vojna ali ne, je bistveno odvisno od tega, koliko je utrjen Stalinov režim in česa mu je treba, da v čedalje ostrejši borbi zoper opozicijo ostane na površju. Za miselnost v sovjetski Rusiji je morebiti najbolj značilna resnična zgodba, ki jo je letos 27. maja priobčila moskovska »Pravda«, ki od nekdaj velja za najbolj pravoveren komunistični list. V tej zgodbi je izvrstno orisan položaj, v katerem se nahaja vsak sovjetski državljan, ki se mora odločiti za korak, ki je količkaj javnega značaja — zakaj, kaj nima vse v sovjetski Rusiji političnega značaja? Torej, v sovjetski Rusiji živi ne.k inženir Toličev, čigar ime je komunistično glasilo v svoji izvrstni ironični sliki ovekovečilo. Tega Toličeva prosi njegova nečakinja Vaščenko, naj ji napiše priporočilo, da jo bodo sprejeli v komunistično stranko. Naš dragi Toličev, o katerem ni nikoli še nihče dvomil, da je dober komunist, dasi je drugače čisto povprečen človek, ki mu je tudi bolj mar strojev nego svetovnih nazorov, je \ hudi zadregi. On sicer ve, da je Vaščenko izvrstna delavka, da izhaja iz »pristnega proleitariata« in da je gotovo tudi, proletarskega mišljenja, kolikor se pač briga poleg vsakdanjega kruha za taka vprašanja, toda, kaj če bi ji padlo v glavo, da se poroči? Nihče namreč ne more vedeti, ali bo vzela dobrega komunista ali pa kakšnega mlačnega, če ne bo nesreča hotela, da se zaljubi naravnost v kontrarevolucionarja. Vrh tega pa se Toličev spomni, da ima Vaščenko staro teto, Iki hodi včasih v cerkev. Kaj naj stori? Če svoje nečakinje ne priporoči, se bodo vsi iz njega norčevali in ga imeli za strahopetca, če jo pa priporoči, lahko nastanejo nevarne komplikacije, kakor smo zgoraj videli. Toda Toličev nii neumen. Sklene, da podvrže mlado sorodnico strogemu izpitu o glavnih načelih Heglove in Feuerbachove filozofije, toda preden se izpit začne, se Vaščenko sama odpove vsaki nadi, da bi bula sprejeta v stranko, ker nikoli ni študirala niti Hegla, niti Feuerbacha. Na ta način je rešen ugled in položaj inženirja Toličeva ... Ta zgodba nam jasno poočituje, kakšen zrak veje v sovjetskem paradižu, kjer je vsak človek, če se količkaj naspro-ti svojemu bližnjemu obveže, izpostavljen nevarnosti, da se zaplete v politično mrežo, ki jo je razpredel sovjetski režim po splošnem nezaupanju, ki v njem vlada nasproti vsemu in vsakemu. Če 'koga nastaviš, se lahko zvežeš s »sovražnikom ljudstva«, če pa tega ne storiš, te bo on sam kot ■takega razkričal. To je posledica sistema, v katerem diktator vlada samo zato, ker vzdržuje med posamezniki in posameznimi skupinami napetosti in spore, tako da vsi, ki so količkaj deležni oblasti, kakor tudi oni, ki so od njih odvisni, spletkarijo drug proti drugemu. Posledica tega je seveda, da mora vsako leto pasti na stotine političnih glav ali pa romati v ječe in kazenska taborišča. Najbliže Salinu stoji Molotov, ki srne torej npati, da ne bo še tako kmalu moral odkorakati na morišče, dočim je vojni komisar Vorošilov zelo izgubil na svojem nekdaj tako mogočnem vplivu. Bajeslovni general rdeče armade Bud-jenij pri zadnjih volitvah ni bil več izvoljen. Kaganovič, ki so ga smatrali 7,a Stalinovega naslednika, se je moral pred tremi leti hudo braniti, ko so ga hoteli postaviti na čelo železniškemu prometu, ker ni hotel prevzeti odgovornosti zd panogo, ki je v žalostnem položaju. Če ne bi bil znal dokazati Stalinu, da je bolj sposoben za načelnika težke industrije, bi ga bili obdolžili sabotaže, in kaj to v sovjetski Rusiji pomeni, ve vsakdo. Litvinov se drži samo še s pomočjo svojih visokih prijateljev v Angliji, kako dolgo pa bo ta zaščita držala, se ne ve, zakaj v zadnjem času so ga že začeli dol-žrti, Ha igra pod odejo z oficielnimi krogi angleške in francoske politike, ki hočejo miru žrtvovati tako načeloma važno zadevo, ka.kor je zmaga španske rdeče vlade. Pa celo Ježov se mora tresti za svoje življenje, čeprav je pomagal Stalinu spraviti s poti toliko vodij komunistične opozicije, zakaj znano je, da je diktator nedosežen mojster v tem, da odstrani orodja, ki se jih je posluževal in se jih zato boji. Vemo, da Ježov ni več načelnik GPU. ampak da so ga postavili na čelo resora za pomorski in rečni promet, kamor prav za prav ne spada, iker o njem nič ne razume, in bi ga mogli kedaj postaviti pod obtožbo zaradi zanemarjanja službenih dolžnosti... Vrsta novih procesov nikakor ni končana, aiko ne pride vmes vojna z Japonsko, ki bi mogla vsaj začasno vzpostaviti notranji mir in slogo Zaenkrat pa je notranje ozračje sovjetske Rusije zlasti od z.nane plenarne seje osredlnjega odbora komunistične stranke februarja 1937, ko se je začela borba proti troc-kistoin, čedalje bolj zastrupljeno po nemiru (Nadaljevanje na 2. strani.) Spet pogajanja Pariš ~ Rim Francija hoče na željo Anglije pokazati dobro voljo Nove težave v Španiji zmanjšujejo upe na uspeh Pariz, 3. avg. TG, Odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Rimu, g. Blondel, — poslanika Francija že več kot eno let nima — je bil nepričakovano poklican v Pariz na poročanje. To je eden redkih diplomatov, ki se v teh vročih letnih mesecih ne nahaja na počitnicah in mora pridno delati. V Parizu ostane samo nekaj dni in se takoj vrne nazaj v Rim na svoje mesto. Po pariških listih je takoj završalo, da gre zopet za načrte večjega obsega in da se med Italijo in Francijo pripravljajo nova pogajanja za sporazum med obema državama. Odnosi med Italijo in Francijo niso dobri. Lahko bi rekli, da postajajo napeti in da ner-voznost narašča. Nevtralno zadržanje francoske vlade v Španiji v italijanskem tisku ni naletelo na nobeno priznanje. Vzdušje torej traja dalje. Po kaj je torej prišel v Pariz? Nobeno uradno poročilo o vsebini njegovega potovanja ni bilo izdano in časopisi so prepuščeni samim sebi, da ugibajo. Prav gotovo pa je, da bo Blondel dobil od zunanjega ministra Bonneta nova navodila, kako naj se zadrži v bodoče in kako naj si prizadeva, da bi zopet načel pogajanja za sporazum na Sredozemskem morju med Italijo in Francijo. Francija hoče od svoje strani pokazati najboljšo voljo, kajti tudi Anglija, ki je podoben sporazum z Italijo že sklenila, čaka samo še nekaterih potrebnih predpogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden nien sporazum z Italijo stopi v veljavo. Nedavni obisk kraljevskega para Anglije v Parizu je dal priložnost za obsežne razgovore med francoskimi in angleškimi državniki m se je pri tej priložnosti podčrtala želja angleške vlade, naj Francija še enkrat poskusi, da bi razčistila svoje odnose z Italijo. Francoska vlada je izrazila svojo pripravljenost, da bo to storila. Blondel je torej prišel v Pariz, da dobi tozadevna pojasnila in smernice. Toda Anglija nikakor ne pritiska. Anglija se trdno drži svojega zavezništva s Francijo, posebno še zato, ko postaja vedno bolj očitno, da se utegnejo nagrmaditi nove težave okrog španskega vprašanja, na katerega Francija in Anglija gledata z Dve leti Metaxasove vlade Pred dvema letoma — dne 4. avg. 1936 — je v Grčiji prevzel oblast general Metaksas, ki se je izkazal za izbornega državnika. Na znotraj je vzpostavil mir in red ter osvežil gospodarski napredek. Na zunaj se je izkazal za zvestega zaveznika Balkanske zveze, za istimi očmi. Razumljivo pa je, da bi sporazum med Francijo in Italijo —- če je spričo trdne povezanosti Italije z Nemčijo sploh mogoč — zelo olajšal tudi španske težave. V pariških političnih krogih pa niso kaj globoko prepričani, da bodo poskusi zbližanja imeli uspeh v doglednem času. Nekaj tudi zaradi tega ne, ker danes Francija ne dela več vtisa, da ji ie takšen sporazum neobhodno potreben z vidika zunanje politike. Pred enim letom je bila Francija zunanjepolitično slabotna. Danes to ni več. Pogajanja bodo torej med dvema državama, ki se obe zavedata, da sta močni in od katerih nobena ni pripravljena, da popusti iz strahu pred drugo ali pred drugimi mednarodnopolitičnimi okoliščinami. Rim, 3. avg. b. Uradno poročajo, da je itali- janska divizija prostovoljcev, ki ee bori na strani generala Franca v Španiji, sodelovala v veliki ofenzivi od Teruela do Baracase, ki je bila od 13. do 24. julija. Kakor znano, so v tem času nacionalisti napiedovali za celili 50 km Pri tej pri« liki je umrlo 27 častnikov in 205 italijanskih ie-, gionarjev, ranjenih pa je bilo 140 častnikov in 1473 prostovoljcev, medtem ko je en častnik izginil. Imena mrtvih bodo naknadno objavljena. »Giornale d'Italia« daje priznanje padlim prostovoljcem in pravi: S temi krvavimi žrtvami je dala Italija nov dokaz za zmago one stare civilizacije, ki so jo ustvarili Italijani. Kri in življenje teh Italijanov naj bo opomin vsem, da se moro španska državljanska vojna končali samo z zmago nacionalistov, iu sicer v najkrajšem času. Koreja — središče spopadov med sovjeti in Japonci Dve novi vojski se zbirala na sovjetsho-mandžurski meji iskrenega prijatelja in soseda Jugoslavije in za daleko-vidnega moža, ko je podpisal tudi sporazum s sosedno Bolgarijo. Metaxasova vlada zasluži, da ji čestitamo, ker je dala svojemu narodu mir, in koristno sodelovala, da je bil ohranjen mir na jugovzhodu Evrope. Tokio, 3. avg. AA (DNB.) Japonsko vojno ministrstvo poroča, da sovjetske čete pri Čangkufengu nadaljujejo s svojimi napadi, čeprav so pretrpele velike izgube. Sovjetske čete so sestavljene iz obmejnih oddelkov GPU, ki so ojačene z neregularnimi oddelki. Zvedele so se tudi tele podrobnosti: Na dan 1. avgusta ob 4 zjutraj so Japonci odbili sovjetski napad na Čang-kufeng. Pri tem napadu ie sodelovalo več sovjetskih bombnikov. Dopoldne so sovjetska letala izvršila ponoven napad, in sicer na mesto King, ki leži 10 km južnozapadno od Čangkufenga. Pri tem napadu je sodelovalo 21 bombnikov. Enajst letal je ob 14.35 bombardiralo mesto Keiku. 2. avgusta se je začelo bombardiranje Čangkufenga zjutraj ob 7.40. Nad mesto je priletelo 15 sovjetskih letaL Istočasno je .napadel tudi bataljon sovjetske pehote pri čangkufengu obenem z 10 tanki, od katerih so japonske čete tri popolnoma UDičile. Ob 15 je bil odbit napad sovjetske pehote nri Čangkufengu Sovjetskih vojakov je bilo okoli tri do štiri bataljone. Generalni guverner Koreje je izdal z ozirom na neprestane napade iz zraka od strani sovjetskih letalcev ukaz, da mora biti vsa severna Koreja v stalni pripravljenosti. Vse prebivalstvo mesta Keiko je danes zjutraj zapustilo svoje domove zaradi nevarnosti pred zračnimi napadi. Istočasno je japonska obrambna or- ganizacija sklenila, da morajo biti po vsej vzhodni Ja« pociski ter tudi v prestolnici izdani varnostni ukrepi. Predstavnik japonske vojske je izjavil, da so so-vjetsak letala vrgla osem bomb na most pri Seulu, glavnem mestu Koreje. Tej iziavi jc še dodal, da so trije bataljoni sovjetske pehote napadli japonske po-, stojanke med Čangkufengom in Sačaooiiigoin ob devei tih zjutraj; bili pa so odbiti. Moskva pravi: Moskva, 3. avg. b. INS poroča; Sovjetska vlada je izdala davi uradno poročilo o včerajšnjih borbah pri Čangkufengu. V tem komunikeju pravi: V zgodnjih jutranji hurah so japonske čete ponovno prekoračile rusko mejo in napadle Čangkufeng. Sovjeti so na japonske čete takoj otvorili topniški ogenj, zaradi česar so imeli Japonci ogromne izgube. Borba je trajala veg dan. Sovjetska vlada zavrača alarmantne vesti Japonske o bombardiranju korejskih in mandžurskih naselbin ter pravi, da je to samo sredstvo japonske vlade, s katerim hoče prikriti velike izgube svoje vojske na korejski meji. Napad japonskih čet bi mogel dovesti do nevarnega položaja, ker se ta napad prav lahko spremeni v veliko vojno. Anglija se pripravlja na posredovanje Rim, 3. avgusta, b. V zvezi s pozivom, ki ga je poslal britanski ministrski predsednik Chamberlain zunanjemu ministru lordu Halifaxu, da prekine dopust in se vrne v London, poiroča agencija Štefani iz Londona, da je Velika Britanija v velikih skrbeh zaradi razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu. Britanska vlada hoče proučiti vse možnosti, da skupaj 6 francosko vlado stori potrebne korake v Tokiu in Moskvi za mirno ureditev spora. Britans/ka vlada bi bila tudi sama pripravljena posredovati in vplivati na to, da se sporno področje na meji Mandžurije in sovjetske Rusije razmeji s pomočjo tujega razsodnika. Bržkone bo London že v kratkem poslal tozadevni predlog v Tokio in v Moskvo potom poslanikov teh držav. Ma;s>ki se je vrnil iz Moskve v London. Iz Tokia pa poročajo, da Japonska odklanja vsako posredovanje tujih velesil, pripravljena pa je stopiti v neposredna pogajanja s sovjeti za mirno likvidacijo spora. Glede stališča sovjetske Rusije pa poročajo, da so moskovska »Izvestja« objavila oster članek proti Japonski, v katerem ji grozijo, da bo Rusija v primeru nove kršitve sovjetskega področja po Slovenski kmetje, b nedelja no Hr Na Brezje bomo kmetje šli dne sedmega avgusta vsi, ko tam bo kmečki tabor in blagoslovljen naš prapor! Toliko pravice, kolikor moči! Toliko moči, kolikor ljudi! Kolikor zavednih je kmečkih ljudi, v nedeljo na Brezje prišli bodo vsi! G. minister za promet je z odlokom 16.095-38 z dne 22. julija 1938 odobril vsem članom Kmečke zveze, ki se udeležijo tabora na Brezjah 7. avgusta, polovično vnznino z vseli postaj v Sloveniji. Ta ugodnost velja od 3. do 11. avgusta t. I. Člani, ki se hočejo okoristiti s to ugodnostjo, morajo kupiti na odhodnj postaji obrazec K 13 in celo karto do Otoč, za nazaj pa imajo prost prevoz. Polovična voznina se dobi samo na podlagi članske legitimacije, katero je treba pokazati pri blagajni. Kdor se hoče torej poslužiti te ugodnosti in ne nedeljske povratne karte, si mora po svoji edinici takoj nabaviti legitimacijo. Pripominjamo pa, da glavni odbor teh ne izdaja. Vsak udeleženec mora dobiti na Brezjah potrdilo, da se je tabora res udeležil. Za to bo pripravljen poseben prostor na Brezjah na vidnem mestu. Vozni red smo objavili točno v zadnji številki »Orača«. Japoncih izvajala skrajne konsekvence. Navzlic tej grožnji pa »Izvestja« v svojem poročilu zatrjujejo, da se sovjetska vlada ne namerava bojevati z Japonci, temveč bo pustila vsa sporna vprašanja odprta. Prisilila pa bo Japonsko, da na meji sovjetske Rusije drži znatne vojne sile, s čimer bo oslabila pritisk, ki ga Japonci izvajajo na ki« tajske čete v operacijah proti Hankovu. Tudi Nemčija pozorna na zaplet Pariz, 3. avg. AA. Havas. Današnja »Epoque« piSe, da Italija in Nemčija zelo pozorno spremljata dogodke na Daljnem vzhodu. Nemški vojaški ataše v Moskvi je bil nujno poklican v Berlin. Tokio ponoči brez luči Tokio, 3. avg. c. V vseh večjih japonskih' mestih morajo v večernih urah takoj ugasniti vse luči. Do sedaj je. to veljalo samo za večja vojaška mesta, sedaj pa so tudi v Tokiu objavili, dn mora hiti mesto ponoči brez luči. Seul, 3. avg. c. štab korejske armade je popoldne objavil, da so se japonske čete pri Čangkufengu umaknile za 2 km. Sedaj je na tej fronti popolnoma mirno. Tokio, 3. avg. c. Japonski listi pišejo, da imajo Sovjeti ob meji zbranih milijon vojakov redne vojske, dočim imajo Japonci tam pol milijona redne vojske. Belgrajske vesti Belgrad, 3. avg. AA. S 1. avgustom sta stopilf v veljavo v jugoslovansko - nemškem železniškem prometu novi tarifi za sveže sadje in zelenjavo. Belgrad, 3. avg. A A. S 1. avgustom je stopila v veljavo nova jugoslovansko-belgijska železniška tarifa za prevoz življenjskih polreiščin v Anglijo preko belgijskih pristanišč Ostende in Zeebrtigge. Sarajevo, 3. avg. m. Včernj zvečer je bilo končano zasedanje upravnega in nadzornega odbora novo osnovane d. d. Jugoslovansko jeklo. Na seji so i>olog drugih stvari razpravljali o važnih investicijah, ki so potrebne za podjetje, ter o uradniški pragmatiki. Sklenilo se je, da se uradniki razdelijo v tri kategorije. Uradniki ministrstva za gozdove in rudnike, ki bodo dodeljeni družbi na delo, bodo ostali še nadalje uradniki tega ministrstva. Vprašanje pokojninskega fonda bo rešil nadzorstveni odbor, kateremu je poverjena rešitev tega vprašanja. Računa se, da Ik> novo podjetje, ki Ik) začelo 7. delom okrog 1. septembra, zaposlilo okrog 100 novih uradnikov. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno ia nevihte. Zeinunska vremenska napoved: Deloma ob* lačno s krajevnimi nevihtami v severnih krajih, 1)0 večini jasno in toplo vreme v ostalih predelih. I >u najska vremenska napoved: Večinoma ias* no in vročo, nevihte. < Lord Runciman prispel v Prago Praški tisk poudarja mednarodni značaj češkoslovaškega vprašanja Praga, 3. avgusta, č. Lord Runciman je prišel popoldne v Prago, Na kolodvoru ga je najprej pozdravil angleški poslanik, nato pa načelnik protokola v zunanjem ministrstvu in višji uradnik iz predsedstva vlade. Na postajo je prišel tudi zastopnik zunanjega ministra in pa primator dr. Zenkl. Seveda je bilo tudi zelo mnogo tujih in domačih časnikarjev, zlasti angleških, pred kolodvorom pa se je zbrala velika množica ljudi. Lorda je prišla pozdravit na postajo tudi'delegacija vodstva sudetskc nemške stranke. V imenu češke vlade ga je pozdravil dr. Černi, višji uradnik zunanjega ministrstva. Lord Runciman ni hotel ničesar izjaviti, temveč je povabil časnikarje, da ga obiščejo ob 6 popoldne v njegovem stanovanju v hotelu »Alkron«. Ob njegovem prihodu se češkoslovaški tisk zelo obširno bavi z njegovo misijo. »Lidove Novini« trdijo med drugim, da bo Runcimanova misija služila miru 'ter je iz tega vzroka češkoslovaška vlada RuncLmana z veseljem pozdravila. Drugi češki listi pa pravijo, da pozdravljajo lorda Runcimana brez kakršnihkoli predsodkov. Ako bi šlo samo za razprtije med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci, ne bi bila rešitev tega problema zvezana s tolikimi težavami. V tem primeru ne bi bil potreben noben tujec, da izvrši svojo posredovalno misijo. Izza tako zvanega sudetskonemškega problema se skrivajo mnogo nevarnejši problemi, in sicer ne samo v odnosih do Nemčije, temveč tudi do drugih evropskih držav. Dejstvo je, da se malokdo briga za nemške manjšine na Poljskem, v Italiji in v drugih državah. Ako se zavzemajo tako zelo za češkoslovaške Nemce, delajo to zaradi tega, ker ne gre le za odnose med Nemčijo in Češkoslovaško, temveč tudi za odnose do drugih držav, v prvi vrsti za odnose med Nemčijo in Francijo, s tem pa tudi do Anglije in odnose sovjetske Rusije do Nemčije. Sudetsko-nemškega problema ni mogoče rešiti, ako se ne vzamejo v poštev vsa gori navedena vprašanja, ki zahtevajo tudi pravično mednarodno rešitev. Prvo Runcimanovo delo London, 3. avg. b. Ves londonski tisk piše danes o Runcimanovem odhodu na Češkoslovaško. Lord Rothe-mere piše v »Daily Mailu«, da bo Runciman po svojem prihodu proučil sledeče točke: 1. predlog češkoslovaške vlade; 2. načrt narodnostnega statuta in jezično ustavo ter načrt reforme državne uprave; 3. spomenico sudet-sko-nemške stranke; 4. dve brošuri sudetsko-nemške stranke, ki kritizirata vladne predloge; 5. spomenico Hlinkove stranke; 7, spomenico madžarske narodne manjšine. V dokaz, da so pričele češkoslovaškemu problemu tudi Zedinjene države posvečati vedno večjo pozornost, navajajo češkoslovaški listi, da bo ameriški poslanik v Berlinu, Wilson, prispel v četrtek v Prago ter se raz-govarjal s praškim ameriškim poslanikom Carrom o češkoslovaškem problemu. manjkanja materiala ne bo tako kmalu zgrajena. Kriza v Češkoslovaški je pokazala slabost Nemčije na sudet- ski meji. O tem je govoril že tudi maršal Blomberg. * Praga, 3. avg b. Snoči je bila v poslopju parlamenta seja kluba slovaške ljudske stranke. Udeležili so se je vsi poslanci, razen Hlinke, ki je bolan. Ob koncu seje, ki ji je predsedoval dr. Sond, je bil sprejet sledeči sklep: Slovaška ljudska stranka ne bo zavzela začasno nobenegastališča do vladnih vprašanj, temveč se bo samo bavila s kompromisno rešitvijo sudetsko-nemškega problema. Slovaška ljudska stranka pa bo prosila lorda Runcimana za razgovor v informativne namene. Horthy povabljen k Hitlerju Berlin. 3. avg. c. Hitler je povabil regenta Horthyja, da naj bo njegov gost na jahti »Cirilic« dne 22. avgusta ob veliki nemški mornariški paradi pred Kielom. r-Ob8ščite- 7. mariborski teden od 6. do IS. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 4. - 17. avg. HT~ Veliki narodni labor rine 14. avgust* 1938. Itibilelna kultur, razstava ob prillii proslave 20 lel. luputavlje v Mariberu Velika gospodarska in knituma revija lndnstrijH - Tekstil - Trgovinn - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest - Tujskoprometna razstava Fotoamuterska razstava - Fi-tatelistična ruzstava - Gostinstvo • Vinska pokušnja....... Ženska ročna dela - Razstava narodnih noš iz vseli krajev državo - Raz- / stava »Nanos« - Čebelarska razstava- j Razstava malih živali - Koncertne 1 lil gledal prireditve-Športne prireditve Vesel. park na razstavišču itd. Mariborski olok, nalleuše kopališča v Jugoslaviji . . . Zeleno, romantična Pahorja . . . Vinorodne Slo i. norice ... Gostoljubni, lepi Maribor — Vat vabijo) Nova doba stvarnega deta med vestialskimi Slovenci Lord Runciman pred odhodom iz Londona: „Ne vem, kako dolgo Pariz, 3. avg a • • • London, 3. avg. AA. Havas. Pred odhodom vlaka je lord Runciman rekel zastopniku lista »Evening News«: »Ne vem, kako dolgo bom v ČSR. Mogoče celo tri mesece. Storil bom vse, kar je mogoče v tem težavnem položaju, vendar me ne navdaja nikak pesimizem. Ni mogoče urediti teh vprašanj, če ni povsod enake dobre vo'je. Moj štab bo tam, kamor so že prišli moji sodelavci Če mi bo mogoče, bom najbrž obiskal tudi nekaj krajev, kjer žive sudetski Nemci, da bi spoznal, kakšno je tam stanje in da bi lahko spoznal njihovo razpoloženje. Šele tako si bom lahko ustvaril sliko o tem, kaj deli obe stranki. Za vse to je potrebno mnogo časa in jaz mislim ves svoj čas posvetiti temu delu. Ne vem še, kako so se moji sotrud-niki dogovorili za sestanke z raznimi voditelji strank. To bom zvedel, ko pridem v Prago.« Francoski tisk dvomi v uspeh Pariz, 3. avg. b. V jutranjem francoskem tisku »pažajo precejšne dvome glede Runcimanovega potovanja in naloge, ki mu jo je poverila angleška vlada. Najbolj se izraža d'Ormessona v »Figaru«. V tem članku pravi pisec: Češkoslovaška ni nikakršna diktatori-čna država in ni mogoče zamisliti, kako naj bi ostal del te države demokratski in kako naj bi bil drugi del države podrejen diktatoričnemu režimu. Nobena zavezniška država ni doslej pokazala takšne disharmonije. List 6e vprašuje, če bo Runciman svojo nalogo lahko izvršil v miru. Naloga in dolžnost vseh zainteresiranih strank bi bila, da posvetijo temu vprašanju vso pozornost in da loka ne napenjajo preveč, ker bi se sicer moglo zgoditi, da bo prih. teden prinesel nevarne incidente. Na češkoslovaški meji že delj časa ugotavljajo mrzlične priprave. V Nemčiji govorijo o mobilizacijskih vajah, ki naj nadomestijo velike manevre. V teh mobilizacijskih vajah sodeluje 400.000 mož. Tovarne za vojni material in orožje v Nemčiji delajo z vso paro kakor še nikdar doslej. Velesile ravnajo večkrat tako, kakor bi bili otroci, pravi člankar. Upajmo, da se bodo državniki, ki vodijo narode, zavedali svoje odgovornosti in da bodo lordu Runcimanu omogočili, da v miru izvede svojo misijo. Lepo moSko in Žensko blago po Din 5*— mtr., dokler je zaloga, se dobi pri I. T«PIN-u, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Francoski zunanji minister Bonnet je nenadoma prekinil svoj dopust, se vrnil v Pariz in se danes sestal s češkoslovaškim poslanikom dr. Osuskyni. „V najboljšem primeru — p reiož te v krize'4 Berlin, 3. avg. b. Dopisnik »Timesa« je poslal svo-, jemu listu zelo pesimistična poročila o stališču Nemčije do Runcimanove naloge. V Berlinu namreč smatrajo Runcimanovo misijo že vnaprej za propadlo. Težave ki bodo nastale, so tolikšne, da je vsak sporazum izključen. V najboljšem primeru bo Runciman preloži! krizo za eden ali dva tedna. London, 3. avg. b. Berlinski dopisnik »Daily ^"ele-grapha« poroča o naglem utrjevanju nemške meje in piše, da tuji opazovalci v tem vidijo bolj paniko kakor pa razlog za vznemirjenje. Ako bi bile vesti o utrjevanju nemških meja povsem resnične, bi bila ta dela še vedno manj nevarna kakor pa nemško letalsko oboroževanje. Nemška Maginotova črta, ki je že dolgo časa na programu nemškega oboroževanja, že zaradi po- V Nemčijo se je te dni odpeljala učiteljica gdč. M. A ž m a n o v a , in sicer kot izseljenska učiteljica v Moers-Meerbek, kamor jo je nastavilo socialno ministrstvo, da bo vodila vzgojne tečaje med ondotno izseljensko mladino. Na kolodvoru so ji voščili srečno pot zastopniki Rafaelove družbe in številni njeni osebni prijatelji in ji izročili lep šopek in primerno »popotnico«. Kakor znano, nimajo naši izseljenci v Nemčiji že dolgo vrsto let nobenega slovenskega duhovnika in nad eno leto ne izseljenskega učitelja. Pač pa je neki zaujinik prejšnjih režimov, neki rudar, ki je za svoje zaupništvo bogato plačan, povzročil med izseljenci v Nemčiji veliko gorja s svojo agitacijo proti starini katoliškim društvom naših izseljencev, ki jih je obrekoval kot protidržavne. Ta društva so si naši izseljenci ustanovili sami še takrat, ko se zanje tu doma ni nihče zmenil, in ki so veliko dobrega storila zanje, tako v kulturnem, verskem, prosvetnem in gmotnem pogledu. Morje solza so posušila vdovam in sirotam, morje bede preprečila s podporami v stiskah. Prejšnji načelno protiverski režimi v Jugoslaviji pa so najeli z mesečno podporo 400 mark, to je nad osem tisoč dinarjev mesečno, tega velikega »nacionalista«, da je začel med izseljenci »nacionalnoi delo s tem, da je ustanavljal tako imenovana »nacionalna« društva in spletkarji proti katoliškim, češ da so protidržavna. Lahko je bilo ustanavljati »nacionalna« društva s toliko državno podporo, ki je prihajala od žuljev davkoplačevalcev in iz visokih izseljenskih taks, ki jih plačujejo katoliški izseljenci. Par možičkov — za fasado — je bilo kaj lahko dobiti v vsaki naselbini. In ti so potem prisegali na program tega »vodje vestfalskih Slovencev«. Tako so nastale v naselbinah neznosne razmere, ki so med izseljenci samimi povzročile veliko gorja in medsebojnih prepirov, Rafaelovi Po španskih bojiščih Salamanca, 3. avg, AA. DNB. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Včeraj so na katalonski fronti nacionalistične čete v odseku Tremp zavzele važno sovražno postojanko, kjer so našle 38 mrtvih. V odseku Esple so nacionalistične čete zaplenile mnogo vojnega materiala. Sovražnik je izgubil 268 mož. Na fronti pri Ebru so včeraj republikanske čete doživele hud poraz. Naše čete so zavzele več postojank. 30 miličnikov, ki so pribežali na našo stran, je izjavilo, da so v ponedeljek rdeči imeli 380 mrtvih, Nacionalistična letala so sestrelila tri rdeča letala. Teruel, 3. avg. AA. Štefani. Včeraj so republikanci začeli s silovito ofenzivo na nacionalistične postojanke pri Albaracinu. Nacionalisti so vse napade odbili. St Jean de Luz, 3. avg. AA. DNB. Republikansko poveljstvo je snoči objavilo uradno poročilo, v katerem pravi, da so republikanske čete včeraj začele z ofenzivo na teruelski fronti, in sicer v odseku Albaracin. Republikanci so zavzeli Guadalavijar in Trijas, 15 km zapadno od Albaracina. Čete prodirajo naprej. Beigrajska podzveza ženskih športov proti ženskemu nogometu Belgrad, 3. avg. AA. Belgrajska podzveza ženskih športov je imela snoči svojo sejo, na kateri je izdala z ozirom na tekme ženskih nogometnih klubov tole uradno poročilo: Nadaljevanje s I. strani.) dn strahu. Ta borba se je deloma v resnici obračala zoper zarotnike, ki so se bili vtihotapili v komunistično stranko — saj je zarotništvo v Rusiji od nekdaj doma — na drugi strani pa je Stalin zasledoval namen, da bi krivdo za splošno nezadovoljnost s sistemom odvrnil na gotove osebe strankinega vodstva, predvsem iz [vodstva tako imenovane Ljeninove garde, ki da je v političnem razvoju socialistične idejo zaostala. Glavni vzrok pa bo po mnenju najboljših poznavalcev sovjetske Rusije ta, da je postal strankarski aparat s svojo birokracijo preveč močan ter ga hoče Stalin oslabiti, da se ne l)i postavil med njega in ljudstvo. To je Stalin sam indirektno priznal, ko je v nekaj svojih govorih dejal, da so neorganizirani Rusi pruv itako dobri boljševiki kakor člani komunistične stranke. Značilne so v tem pogledu tudi njegove besede, da ne sme noben boljševiški vodja misliti, da je na svoje mesto »intabuliran«. Stalinu se je ta namera izvrstno posrečila, ker so imeli in imajo ti voditelji veliko mnsla na glavi. Kdorkoli hoče v Rusiji napraviti kariero, si najlaže pomaga s tem, da ovadi svojega druga. Vrh tega pa se jo v dvajsetih letih komunističnega režima v Rusiji zgodilo toliko krivic, da je vse polno ljudi, ki stalno iščejo razloga, kako bi sc nad »sodrugi« maščevali. Seveda ruski človek izdaja svoje tovariše zaradi tega, ker se sam vodno boji, da ga ne bo izdal njegov prijatelj. K temu pride tudi velika zmeda, ki vlada y sovjetski Uniji glede vprašanja, katera je prav za prav pravilna linija strankine politike in razvoja. Kakor hitro je Stalin zlomil bivši birokratski aparat, ki mu jc postal preveč oblasten, je s pomočjo volitev spremenil vso oseb-jio sestavo sistema, oziroma osrednjega odbora stranke in režima ter obenem postavil pod obtožbo vse, ki so po krivem oklevetali in obdolžili ljudi, od katerih so mnogi morali zaradi tega pred puške GPU. Veliko žrtev pa, ki še niso padle, je diktator sprejel v stranko in jih odlikovul. Ta »linija« sc jc začela januarju le- tos, toda aprila meseca jo je Stalin spet spremenil in obnovil boj zoper tako imenovane trockiste Zaradi tega tudi najboljši in najbolj izkušeni komunisti niso več prav vedeli, katera smer je prava, da bi se je držali. Zato so pri volitvah v najvišji svet sovjetskih narodnih republik povsod postavili za kandidata kar Stalina samega, ker je bil to edini način, da ne napravijo nobene napake. Stalin pa je svojo izvolitev sprejel samo v 29 primerih, ostala mesta pa, na katera je bil izvoljen, pa je sam zasedel s svojimi ljudmi... Tak je torej položaj v Rusiji in glede na grozečo vojno z Japonsko »ie smemo pozabiti, da je sistem posebno razrval rdečo armado. Odkar je ta armada izgubila večino svojih prejšnjih generalov poveljnikov, vladajo v njej izključno politični komisarji, katerim so pa častniki trajno sovražili, ker komisarji izpodkopu-jejo vojaško disciplino. Pravijo, da so častniki za vojno proti Japonski, komisarji pa proti. W. »Ta podzveza nima ničesar skupnega, niti ni kdaj imela kake zveze s prireditvijo ženske nogometne tekme, ki je bila dne 2. avgusta v Belgradu. Podzveza je zaslišala svoje tehnične referente in je prišla do zaključka, da ta panoga športa ni primerna za žensko mladino. Sklenila je zato to svojo ugotovite*' podpreti še z mnenjem priznanih medicinskih strokovnjakov.« Huda avtomobilska nesreča v Ko šahih Danes popoldne so bili šoferski izpiti. Neki zdravnik iz Murske Sobote, ki je opravil šoferski izpit, se je odpravil s svojimi prijatelji na izlet v Št. Ilj. Ko se je v globokem večeru vračal proti mestu, je prišlo do karambola med avtomobilom, ki ga je šofiral zdravnik, in luksuznim avtomobilom znamke »Tatra«, last ope-karnarja Klefinamia. Lepa limuzina, ki jo je šofiral zdravnik, je popolnoma zdrobljena, dočim je avtomobil opekarnarja Kiefmanna vrglo samo v obcestni jarek. Pri karam bolu je dobil hude poškodbe mariborski trgovec Ivan Kovač iz Jezdarske ulice. Ima razbito nogo, hrbtenico pa tudi na glavi ima hude poškodbe. Mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se doslej še ni zavedel. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila preiskava. Belgrad, 3. avg. m. Na predlog vojnega ministra 6ta bila odlikovana: z redom Belega orla^V. razreda vojni uradnik I. razreda inž. tehniške stroke Milan Kršič, z redom sv. Save V. razreda pa pisar I. razreda Ivan Eizerle. Oba 6ta bila oproščena plačila takse. družbi so dale mnogo nepotrebnega dela, nagim oblastem in njih predstavnikom pa še več neprijetnih težav in sitnosti. Toda sedanja modra vlada, ki je tako srečna v svojem delu vsepovsod, ni pozabila tudi naših izseljencev, temveč jih priznala kot del države in jim zato posvetila posebno ljubezen in skrb. Za slovenske izseljence se je zavzel s posebno ljubeznijo naš voditelj naroda g. dr. Korošec in posvetil svojo posebno pozornost tudi razmeram V Nemčiji. Pred nekaj meseci je obiskal naše izseljence v Nemčiji sam ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovič in jim naredil veliko veselja. Začutili so takrat, da niso zapuščeni, kakor so mislili, temveč da misli nanje država po svojem voditelju. Že takrat se je takoj začutilo, da je zavela nova prijetna sapica med njimi, ki je obetala pomirjenje duhov in novo zbližanje vseh i7^eljencev v složno delovanje, kakršno je bilo pred' nastopom agitatorja prejšnjih režimov. Pre-tpčeni mesec jih je pa obiskal še g. dr. Dragisa Cvetkovič. minister za socialno politiko, pod cigar resor spada izseljensko skrbstvo države. Družba sv. Rafaela se je o vsem tem obžalovanja vrednem prepiru dala poučiti od verodostojnih mož in je zato neprestano opozarjala oblasti v Belgradu na pravega krivca teh razmer ter ščitila naše izseljence in jih zagovarjala, da ni res, da so sovražniki države in naroda. Uspeh tega dela, zlasti po visokih obiskih obeh ministrov, je ta, dn so sedaj v Nemčiji štirje Slovenci kot uradniki na uradih našega državnega zastopstva in da je odšla sedaj še gdč. Ažmanova kot izseljenska učiteljica v Nemčijo, da bo tam nastopila kot vzgojiteljica naše izseljenske mladine. Vsa poročila iz Nemčije vedo povedati o raz-^ veseljivi spremembi v razmerah med njimi, ki obetajo novo dobo sloge in edinstva in složnega dela za skupni vsestranski napredek. Kakor hitro se razmere še toliko urede, da bo prišel tja še slovenski izseljenski duhovnik, kar trdno upamo, da se bo v kratkem zgodilo, saj je. sam g. minister GtmviŠ, ^mcem sl^vesn? obljubo dn bo sam osebno posvetil njtfi razmeram posebno skrb — posebno jim je obljubil čimprej dobrega Wvensk^gTiMetieimg'd duhovnika - bodo namere urejene. Družba sv. Rafaela se veseli te nenadne spremembe v končno ureditev teh žalostnih in bolečih razmer, in bo z veseljem sodelovala, da se vse to tudi doseže, da se pomirijo razburjeni duhovi in se doseže red in mir med njimi, kar bo samo v korist našim izseljencem in naši državi in njenemu ugledu. . Gospodični Ažmanovi pa želimo ves božji blagoslov za njeno veliko pa težko delo, katero je sprejela v sedanjih težkih razmerah. Molitve vsega slovenskega naroda bodo spremljale njeno delo, kar ji naj bo v bodrilo, da se bo z navdušenjem) in nesebično požrtvovalnostjo lotila izročene ji naloge. Vefift morski volk razstavljen v Ljubljani Vrli ribiči . ,V '"'•V'" na Hrvat- skem Primorju eo danes pripeljali v Ljubljano velikega morskega volka, ki so ga ujeti te dni v Jadranskem morju. Je to 6 m dolga samica in težka 1700 kg. Ta samica se je zapletla v ribiško mrežo in jo raztrgala. Ze zaradi tega trpe ribiči okoli 8000' din škode. Ko so je ribiči razparali, so našli devet mladih volčičev, dolgih po pol metra. Strašno je zobovje ujete volčiče, ker ima v žrelu kar štiri vrste močnih zob, pravih čekanov. Morska volčiča bo razstavljena na velesejmu še danes in jutri, nato pa jo hrvatski ribiči odpeljejo v Maribor, kjer jo bodo razstavili na Mariborskem tednu. Ljubljanskemu občinstvu priporočamo, naj ne zamudi prilike in naj si ogleda to redko morsko pošast, ki je na našem Jadranu sicer zelo redka. Verjetno je, da je ta volčiča priplavala iz Sredozemskega morja za angleškimi in italijanskimi vojnimi ladjami. Novi grobovi. V Mariboru je umrl upokojeni nadučitelj g. Ivan Reich. Blagi pokojnik je dosegel častitljivo starost 82 let. Služboval je na Gomilskem, pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah in v Št. Janžu. Povsod so ga ohranili v najboljšem sjiominu kot izvrstnega šolnika in blagega človeka. Večer svojega življenja je preživel v Mariboru. V "loboki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš ljubljeni skrbni oče, stari oče, brat in stric, gospod IVAN REICH nadučitelj v pokoju Pogreb dragega nam pokojnika bo v petek, 5. t. m. ob 3 pop. iz mrtvašnice mestnega pokonalisca na 1 obrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 6. avgusta, ob 7 zjutraj v magdalenski župni cerkvi Maribor, Ljubljana, Ptuj, Ljutomer, dne 3. avgusta 1938. Žalujoči sinovi — in ostalo sorodstvo Pcitrti v globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrla po kratki in težki bolezni naša draga, zlata mama, soproga, tašča in sestra, gospa Marija Hotko roj. Šepec soproga veleposestnika in mlinarja Na zndnjo pot jo bomo spremili iz hiše žalosti v petek, dne 5. avgusta 1938, ob 9 dopoldne na farno pokopališče. Dobova-Rigonce, 3. avgusta 1938 Žalujoči: Mihael Hotko, mož: Mihael mL, Vinko, sinova; Meri por. Perger, hčerka: Marija Hotko roj.Novosel, sinaha Perger Franc, zet; Jože, Vinko Šcpec, brata, in ostalo sorodstvo > M. B.s Pevske tekme med našimi izseljenci Izseljensko vprašanje se je, hvala Bogu, tudi pri nas začelo premikati z mrtve točke, V dneh 10, in 11. julija smo imeli doma važne izseljenske prireditve, ki bodo, upajmo, za bodočnost dalekosežnega pomena. Prav tedaj, 10. julija, pa so doživeli naši izseljenci na Honlandskem izredno lep dan: najstarejše ondotno društvo svete Barbare v Chevremontu je praznovalo desetletnico plodnega delovanja svojega pevskega zbora. Pri tej priliki je priredil zbor »Slavček« prav lepo slavnost, ki se je je udeležilo 6 pevskih zborov in mnogo naših rojakov iz Belgije, Nemčije in Holandske, tako da je bilo zbranih skupaj nad 350 Slovencev. Vsa prireditev je izzvenela v najveličastnejšo manifestacijo slovenske in jugoslovanske misli in je utrdila v naših rojakih posebno zavest narodne in državne pripadnosti k dobri materi Jugoslaviji in Sloveniji. Izreden uspeh so omogočili trije činitelji: 1. naklonjenost gosp. bana dr. Natlačena, 2. naklonjenost fen. konzula g. dr. Miličiča in 3. izredna požrtvovalnost odbora pevskega društva »Slavčka«. Vsem treh pri-trčna hvala! Ob sodelovanju vseh teh činiteljev je vsa prireditev po svojem obsegu utrdila ugled in veljavo naših ljudi tudi pri domačem ljudstvu, posebno pa še pri navzočih rojakih, ki so videli in doživeli sami jasne dokaze, da jih domovina ni pozabila. To plemenitost domovine so vsi globoko doumeli in občutili. Generalni konzul dr. J. M i 1 i č i č se je z vice-konzulom Cirilom Škerjancem pripeljal že v soboto zvečer h gospodu častnemu konzulu Dupauntu v Her-len, kjer se mu je poklonila deputacija zbora in mu obrazložila spored slavnosti. Istočasno so po vsem mestu zavihrale zastave, in sicer: jugoslovanske, slovenske in nizozemske. Že to je bil viden dokaz gostoljubnosti in naklonjenosti, ki so je deležni naši izseljenci ondi v svoji drugi domovini. V nedeljo zjutraj so se začeli zbirati gostje: učitelj Stoviček je iz Eysdena v Belgiji pripeljal svoj zbor »Zvon«, 17 pevcev; iz Gladbecka v daljni Vestfaliji je prispel z mešanim zborom 21 članov agilni pevovodja Dobravec v spremstvu velikega števila rojakov nepev-cev; iz Lutterade v Holandiji je prišel pod vodstvom požrtvovalnega in neumorno delavnega pevovodje p. Tcotima mešani zbor 17 pevcev in pevk; prav toliko pevcev in pevk se je zbralo okrog istega iz Eygelsho-vena; mladi pevovodkinji Slavki Zajčevi pa se je pridružilo v mešanem zboru 21 pevcev in pevk iz Her-lerheide. Tako je bilo zbranih z domačim zborom nad 120 pevcev in pevk ter nad 250 drugih rojakov. Za tuji kraj veliko število. Ob pol dvanajstih je v župni cerkvi bral sv. mašo p. Prah, združeni zbori so pa prepevali pod spretnim vodstvom p. Teotima prav izredno lepe slovenske maš-ne pesmi. Sv. maše se je udeležil g. gen. konzul dr. J. Miličič, podkonzul g. Škerjanc, g. častni konzul Dupaunt, ataše C. Škrjanec iz Rotterdama, več drugih odličnih gostov in polna cerkev rojakov in domačega občinstva. Po sv. maši so se najprej pred cerkvijo vsi udeleženci slikali, nato pa odšli v urejenem sprevodu v slavnostno dvorano. Domača godba je na čelu sprevoda z živahno koračnico razgibala vse prebivalstvo, ki je naše rojake živahno pozdravljalo. Pri zborovanju je odpel najprej domači pevski zbor »Slavček« Bajukov »Pozdrav«, nakar je društveni predsednik A. Kink pozdravil navzoče dostojanstvenike in goste in v kratkih potezah orisal pomen slavnosti Pevski zbor »Slavček« je najstarejši jugoslovanski pevski zbor na Holandskem. Ustanovil ga je in mu bil ves čas pevovodja in duša neumorni Fr. Beline, ki je znal tudi v dneh in letih skrajne krize držati z mladino toliko ogrodja skupaj, da se nit dela ni utrgala. Ko sta ga pa podprla sedanji tajnik in predsednik ter je priskočil med drugimi tudi še blagajnik na pomoč, se je zbor reorganiziral, ojačil in svoje delo poživil. Danes ga štejemo med najboljše zbore naših izseljencev, Njegove zasluge za našo stvar so neprecenljive. Da domačini tako cenijo naše ljudi, ni najmanjša njegova zasluga, kajti njegove prireditve so vedno vse dostojne in resne, posebno priljubljene so njegove »trgatve«. Za predsednikom je najprej pozdravil navzoče in čestital zboru g. generalni konzul dr. Miličič, ki se je v toplih besedah spominjal in navduševal navzoče k ljubezni do naše mlade, krepke domovine Jugoslavije, utrjeval jih v ljubezni in zvestobi do našega mladega kralja, pozival jih k zaupanju do kr. namestnika kneza Pavla, ki tako modro vodi našo državo, spomnil se predsednika dr. Stojadinoviča, ki tako 6pretno upravlja našo domovino, in zaklical ob koncu našemu kralju, visokemu vladarskemu domu, knezu Pavlu, predsedniku dr. Stojadinoviču in naši mladi državi krepki »Živio!« Vsa dvorana je zagrmela v navdušenem trikratnem »Živio! in zapela državno himno. Zboru so še čestitali konzul Dupaunt, višji župan občine Kerkrade v. Habets, ki je častni predsednik in pokrovitelj »Slavčka«, predsednk zveze društev sv. Barbare Hladin in nazadnje še v imenu gospoda bana dr. M. Natlačena in Pevske zveze prof. M. Bajuk. Opozoril je navzoče pevce na velik pomen pesmi, saj je ravno narodna junaška pesem v največji bedi na- roda edina srbsko ljudstvo tolažila, ga navduševala, da ni obupalo, in ga slednjič dvignila k slavnemu boju m še slavnejši zmagi, Njegov pozdrav je izzvenel v vzkliku predstavniku slovenskega naroda banu dr. Natlačenu in slovenski pesmi. Ko se je še društveni pevovodja Fr. Beline zahvalil za izredno naklonjenost in podporo holandskih oblasti, ki so je naši ljudje na Holandskem ves čas deležni, in zaklical trikratni »Živela« holandski kraljici, je bila zaključena lepa slovesnost. Po skupnem kosilu, ki je nudil rojakom priliko iskrenega pogovora, se je ob pol 4 začel koncert v obliki pevske tekme. Prvi je bil po žrebu določen zbor iz Gladbecka, ki ga vodi neumorni Dobravec. Vsak zbor je moral odpeti najprej obvezno »Hrepenenje«, ki ga je zložila Milka Hartmanova ir. harmoniziral Baiuk. Poleg tega je ta zbor zapel še Foersterjeve »Naše gore« in Schwabovo »Zdravo Marijo«. Zbor je zvenel polno, lepo zaokroženo, dobro disciplinirano in je pokazal, da je v dobrih rokah. Posebno učinkovito in brezhibno so odpeli »Naše gore«. Dobili so 3. nagrado: kolajno mestnega občinskega odbora in 15 goldinarjev v denarju. Drugi je nastopil izven konkurence domači »Slavček« pod vodstvom Fr. Belinca. Odpeli so med drugim Kletnenčičeve »Oj poglejte ptičke« v zelo dobri formi, tako da je pesem napravila kar najboljši vtis. Za njimi je kot tretji predstavil učitelj Stoviček svoj moški zbor z Nedvedovo »Ljubezen in pomlad« ter Foersterjevim »Spakom«. Prva je zvenela kaj ubrano in dokazala, da se zbor redno in zelo resno vežba ter je v izbornih rokah. Druga pesem, ki jo štejem med najtežje slovenske vokalne zbore, je bila mestoma šibka, ker je bi! zbor prešibak, da bi mogel izčrpati vso silo dramatike. Zboru je bila priznana 2. nagrada: dragocena kolajna gospoda višjega župana Habetsa in 17.50 goldinarjev. Četrti je bB na vrsti mešani zbor iz Lutterade pod vodstvom p. Teotima. Odpel je »'N mau čez izaro« v Hubadovi in »Pozdravljam te, gorenjska stran« v Ba-jukovi harmonizaciji. Tudi njegov nastop je bil vse hvale vreden. Zbor je mlad, a mu ne manjka dobre volje in discipline. V spretni roki p. Teotima sc bo dvigni! do ugledne višine. Ta neugnani pevovodja, ki ima vsak večer kje drugod pevske vaje, vodi tudi mešani zbor iz Eygels-hovena. Mladi so, veselega srca, dobre volje, pa so nam zapeli našo ponarodelo »Po jezeru« in Hribarjevo »Hišica očetova«. Ti dve pesmi sta pa res spravili človeka v tujini i po svoji koncepciji i po dobri izvedbi v pravo razpoloženje; dvorana je grmela v priznanju. Zaključil je pa koncert mešani zbor »Zvon« iz Herlerheide, ki ga vodi mlada Slavica Zajčeva. Zapeli so v Foersterjevi harmonizaciji »Planinarja« in Flajš-manov »Triglav«. Pri prvi pesmi je" bilo nekoliko pla-hosti, morda zaradi plahega koraka pevovodkinje. Pri »Triglavu« so jo pa že tako toplo in polno ubrano za-krožili, da jim je komisija soglasno priznala prvo n a gr a d o : kolajno kr. namestnika g. dr. Sousbeecka in 20 goldinarjev; gospod generalni konzul pa je ovenčal pevovodkinjo z lepim lovorjevim vencem. On je tudi sam razdelil vse nagrade, se zahvalil vsem sodelujočim za marljivo in požrtvovalno delo na polju naše ljudske zavesti in prosvete, jih bodril k nadaljnjemu idealnemu delu in jim zagotovil, da jih domovina nc bo nikdar pozabila in ne nehala jih podpirati. Prisrčna domača zabava, ki se je po koncertu razvila in so se je udeležili vsi odlični gostje, ostane nepopisljiva. Vsa skromno zamišljena proslava se je razvila v impozantno manifestacijo, ki je zelo razgibala duše, pomnožila zavest naših ljudi ter še bolj povzdignila njihov ugled pri domačinih, Odbor je sklenil, da bo kmalu zopet priredil podobno prireditev pevskih zborov, ki so vsi obljubili svoje sodelovanje. Bog daj! Dokler bo zvenela med našimi izseljenci slovenska pesem, dokler bomo mi tu doma znali ceniti njihovo voljo — delo, dokler ne bomo nehali podpirati jih, tudi oni ne bodo izgubili svoje narodne in ne verske zavesti. Ključ do prave rešitve izseljenskega vprašanja je samo v naših rokah. Lep napredek Višnje gore Kdorkoli je že prebiral Jurčičeve spise, si je gotovo zaželel, da bi si kdaj ogledal kraje, ki jih Jurčič tako pogosto omenja. Eden teh, njemu tako omiljenih krajev je prav gotovo Višnja gora, kjer je naš veliki pisatelj dobival svoj prvi šolski pouk. Pa tudi že za njim so opisovali posameznosti naših krajev drugi ljudje, tako n. pr. znani umetnostni zgodovinar Crnologar, ki je pošiljal svoje znanstvene prispevke v lzvestja muzejskega društva. On je odkril marsikak biser, ki bi sicer ostal očem tuj in neznan. Na publicističnem polju se je udejstvoval pa novinar Tomšič Anton, rojen v vasici Dednidol, tik Višnje gere. In resnično. Višnja gora s svojo okolico hrani mnogo zgodovine iz sivih davnih časov. Na severni strani so našli na več krajih ostanke keltskih naselij, poznejša zgodovinska doba nam je pa ohranila številne dokaze o gospodstvu Rimljanov. Dokaz temu so mnogo-brojne izkopanine, ki so jih našli prav v sedanji Višnji gori, ki se je nekoč imenovala Magniana. Kot dokaz nedavnih težkih dni je še obzidje, s katerim je obdano mesto: Višnja gora je bila nekaka trdnjava tako pred turškimi navali, kakor tudi v poznejši Napoleonovi dobi. Prvotna Višnja gora je stala v dolini, tam, kjer je današnji Stari trg. Sredi tega naselja je bila cerkev. Prezbiterij še danes lahko vidite v gospodarskem poslopju Brodnika Ignacija, posestnika v Starem trgu. S posebnim cesarskim dekretom je bilo določeno, da so sedanje mesto zgradili koj za prvotnim naseljem na zapadni strani na gričku leta 1478 ter ga obdali z močnim zidovjem. Skozi naselje je peljala ena glavnih prometnih žil, državna cesta Ljubljana—Karlovec, ter je to naselje počasi pridobivalo razne pravice. Predvsem je treba tu omeniti, da je novo pozidano naselje dobilo pred 460 leti mestne pravice, na katere je še današnji rod izredno ponosen. Neugodne gospodarske razmere pa niso dovoljevale, da bi se kraj mogel v gospodarskem pogledu dvigniti na višino, ki bi mu omogočala do-voljno blagostanje. Ravno to je bil vzrok, da so posebno v zadnjih letih začeli razmotrivati o tem, kako dvigniti življenjski standard naših ljudi. Ustanovljeno je bilo v Višnji gori Tujskoprometno društvo, ki si je nadelo nalogo, zaorati prve brazde na tem polju. Težko je bilo delo, ker je bila miselnost posameznikov v tem pogledu precej konservativna. No, pa počasi so le začeli z delom in danes se naša Višnja gora s svojo bližnjo okolico že lahko ponaša z zgradbami, ki jih neprimerno večji kraji še niso bili v stanu napraviti. Saj pa je tudi Višnja gora z okolico v resnici tako idiličen in mikaven del naše zemlje, da bi bilo škoda, če bi ga pustili v nemar. Mestece leži na prijaznem gričku, pod katerim teče bister potoček, poln najžlahtnejših rib. Proti vzhodu se razprostira odprta dolina, ki je na vseh straneh obkrožena z venci gričev, katerim nače- luje na severni strani 748 m visoki Kucelj, njemu nasproti na južni strani pa 629 m visoki Šv. Duh. Z obeh gričev se nudi obiskovalcu krasen razgled po Sloveniji. Vse številne vasi, nameščene po okoliških gričih, so vsestransko in lahko dostopne po krasno izpeljanih cestah, ki jih je zgradil prerano umrli višnjegorski župan g. Erjavec Jožef. In v tem pogledu v resnici prednjačimo pred marsikom drugim. Milo podnebje daje naši zemlji bujno vegetacijo, poživljeno s številnimi vrelci. Okolica je prepolna tihih senčnih kotičkov, v katerih se naši izletniki prav ugodno počutijo. Tujski promet, ki se je začel v zadnjih letih prav razveseljivo razvijati, je privedel do zgraditve dveh impozantnih objektov. Na planoti pod Sv. Duhom so zgradili ponosen smučarski dom Polževo«, tik pod Višnjogoro na vzhodu pa je zgradilo Tujskoprometno društvo v Višnjigori najmodernejše le/no kopališče z velikim športnim bazenom, prhami in lastnim vodovodom. Vsi izletniki in le-toviščaji, ki so doslej obiskali naš kraj, niso mogli prehvaiiti lepoto naše okolice. Pa tudi s postrežbo naših višnjegorskih gostilničarjev so bili vsestransko zadovoljni, saj so se le-ti na vso moč potrudili, da so nudiii vsakemu obiskovalcu čim boljšo in čim cenejšo postrežbo. Kot zapuščena »Pepelka« bi životarila Višnja gora z vso svojo naravno lepoto in bi vsa ambicija posameznikov ne pomagala dovolj, če ne bi odločujoči činitelji naših oblasti uvideli, da je tukaj pomoč potrebna in na mestu. Priznati moramo in se javno zahvaliti kraljevski banski upravi, zlasti Predsednik vlade dr. Stojadinovič s spremstvom ni častni tribuni med blagoslovitvijo zastave mladine JR2 v Baru. gospodu banu dr. M. Natlačenu, da je Višnja gora danes postala ena izmed najprivlačne jših izletniških točk v neposredni bližini Ljubljane. In tega se naši Višnjani v polni meri zavedajo. V izraz svoje hvaležnosti in priznanja so izvolili na svojem krajevnem zboru, sestoječem iz vseh volivcev, sedanjega gospoda bana soglasno in z navdušenjem za svojega častnega meščana ter mu izdali za'o tudi dokument v obliki umetniške diplome, ki jo je izvršil umetnik-grafik g. Justin v Ljubljani. To diplomo bo izročila gospodu banu številna deput:i-cija v petek, dne 5. avgusta. Istotako je pa podelila tudi celokupna občina Višnja gora na predlog župana g. Štrublja gospodu banu častno članstvo. Naša Dolenjska se odpira tujskemu prometu; tudi ona želi imeti prostor na soncu, ki ji pripada in ga zasluži v polni meri. Začetek je sicer težak, zanamci pa bodo znali ceniti prizadevanje in vos trud, ki je vložen v veliki zamisli, da se tudi naši kraji po malem približajo oni stopnji, ki je potrebna za sprejem tujih gostov in letoviščarjev. Harmonična lepota naše narave in uvidevnost vseh posameznikov bo brez dvoma v polni meri zadovoljila vsakega obiskovalca naše Višnje gore. Izlet no 19. krški festival dne 7. avgusta 1938 v Baski nn otoku Krku. Narodni plesi, noše, pesmi in glasba na pihalo. Izletniški avtobusi »Jadran«, avtobusno podjetje d. d. — iz Ljubljane na Sušak in nazaj. Izletniške ladje s Sušuka v Baško in nazai Cena iz Ljubljane do Baške in nazaj (z avtobusom in ladjo) 125 din. Odhod iz Ljubljane (hotel Metropot) 7. avgusta ob 5 zjutraj. Vrnitev v Ljubljano (hotel Metropol) 8. avgusta okoli 3 zjutraj. Informacije in predprodaja kart: »Jadran« avtobusno podjetje d. d., Ljubljana, Masarykova cesta 20, telefon 33-84 — in »Putnik« (fitijak), hotel Metropol. Izlet se bo vršil samo ob zadostni udeležbif Morilec posestnika Zajca aretiran Izvabljal je od ljudi denar, češ da zna ponarejati bankovce V nedeljo 31. avgusta je bila v znanem smučarskem raju na Veliki Planini blagoslovljena nova kapelica Marije Snežne. Okrog 1500 ljudi je bilo navzočih pri tej prisrčni slovesnosti Seveda so bili večinoma to planinci, ki so prišli od blizu in daleč in tudi celo s Štajerske strani Blagoslovitev je opravil ljubljanski škof dr. Rožman, ki je imel ob 9 dopoldne tudi sveto maio s tehtnim govorom, v katerem je orisal odnos planinca do zemlje in Boga. Pomen lepe kapele, katera je bila zlasti za blagoslov lepo okrašena, je posebno važen uio, ker bodo tudi številni smučarji, ki pozimi smučajo na lepih smuških terenih Velike Planine, ili lahko ** sveti maši kar na Planini, ker je verjetno, da bo skoraj vsako nedeljo tam sveta maša. ft/aribor, 3. avgusta. Dne 13. julija je bil umorjen v Velikem Širju, občina Loka pri Zidanem mostu, posestnik Zaje Franc. Zaklal ga je z nožem nek nepoznan moški, ki je prišel k Zajcu ter se je izdajal za umetnega slikarja, ki je bii 20 let nameščen v izdelovalnici bankovcev na Dunaju, od koder je pobegnil po prihodu Hitlerja v Jugoslavijo. Dejal je, da zna ponarejati bankovce ter je pregovoril Zajca, da mu je izročil 1000 din, katere da rabi za napravo bankovcev. Denar sta z nekim papirjem spravila pod prešo, ponoči pa je neznanec denar skrivaj vzel izpod preše ter pobegnil. Posestnik Zaje ga je zasledoval in ga ujel, neznanec pa je pri tem Zajca napadel ln ubil. Tega neznanca so sedaj izsledili orožniki v Dravogradu v osebi Rudolfa Černevška, 43-letnega artista, rojenega v Leobnu, pristojnega pa v Novo Štifto. Černevšek je bil izgnan iz Nemčije, bil je že 30 krat predkaznovan zaradi goljufij in tatvin. Kaj pripoveduje zločinec Černevška so orožniki izsledili včeraj ob pol 11. v gostilni Terezije Obravnik na Brodu pri Dravogradu ter ga aretirali. Prijeli so ga na podlagi tiralice mariborske orožniške čete, ker so ga prepoznali po osebnem popisu, černevšek je svoje dejanje takoj priznal ter je pri zaslišanju izjavil: Dne 13. julija t. 1. je prišel k posestniku Francu Zajcu v Širju. Ni ga poprej poznal. Pri prihodu mu je rekei, da je bil 25 let na Dunaju v državni tiskarni, v kateri se dela denar. Ker pa sedaj Hitler izganja vse Jugoslovane iz Nemčije, je moral tudi on zapustiti svoj posel. Ni pa prišel v zadrego, ko so ga izgnali v Jugoslavijo, ker si zna pomagati, 6aj zna dobro delati denar. Dobil je takoj vtis, da Zaje to pripovedovanje verjame. Dejal mu je nato, če mu prinese 10.CKX) din, mu bo takoj napravil iz teh bankovcev 20 tisočakov, na las podobnih pravim, ki jih ne bo noben strokovnjak prepoznal. Ker Zaje ni imel denarja, je odšel k sosedom ter si izposodil dva bankovca po 500 din. Tujec je nalo potegnil iz žepa blok papirja, iz katerega je iztrgal nekaj listov ter jih namazal z navadnim črnilom in zeleno barvo. Denar se je »delal« pod stiskalnico Tujec je nato vprašal Zajca, če ima doma stiskalnico, ker se mora denar močno stisniti ter pustiti v preši več ur, nakar se bo barva izpre-menila ter bodo nastali iz namazanega papirja bankovci. Zaje je potrdil, da ima prešo, ter jo je pripravil. Tujec je medtem oba bankovca po 500 dinarjev spravil v svoj žep ter je začel oprezovati za ugodno priliko, da pobegne. Z Zajcem sta nato odšla v prešnico, kjer sta namazani papir, o katerem je bil Zaje prepričan, da se nahajajo med namazanimi listi seveda tudi njegovi bankovci, spravila pod prešo ter vse skupaj močno stisnila. Zaje je nato prešnico zaklenil, tujec pa mu je polagal na srce, naj o vsem tem molči, da nihče ne izve, ker je takšno delo zelo nevarna zadeva. Nato je Zaje povabil svojega gosta v klet, kjer sta pila žganje in mošt. Tujec je veliko pil, ni pa postal pijan, dočim se je Zajca pijača precej prijela. Nato sta se odpravila spat. Gost je naročil Zajcu, naj ga opolnoči zbudi, da vzameta denar iz stiskalnice. Takrat da !>o 5000 din gotovih, potem pa bodo dejali drugo partijo denarja pod stiskalnico. Ko sta se Zaje in njegova žena odpravila spat, se je gost odpravil skrivaj na pot ter ie nameraval potihoma pobegniti. Žajc pa nui oči-vidno ni zaupal ter je najbrž iz hiše oprezoval, kaj bo neznanec delal. Smrtna borba med Zajcem in goljufom Ko je tujec prišel skozi vas Vel. Širje, ga je Zaje že dohitel ter ga napadel s kolom. Tujec je padel na tla pod udarcem, potem pa se je zravnal ter vzel Zajcu kol. Ta pa je goljufa napadel z golimi pestmi. Napadeni je bil oliorožen z nožem, pa ga je zabodel večkrat z nožem v vrat in prfL Zvito je z;ačel obenem klicati na pomoč, kakor da bi bil v življenjski nevarnosti, in res je pritekel na te klice neki moški. Goljuf je dejal temu moškemu, da ga je Zaje napadel ter mu hoče vzeti denar. Kot nagrado mu je vrgel 50 din, da mu je pomagal ter Zajca prijel. Takrat je goljuf naglo pobegnil ter izginil v noč. Krvavo obleko, ki jo je odnesel iz te borbe, si je dal pozneje oprati pri nekem rudarju nad Trbovljami jx>d Sv. Planino. Nato se je napotil po planinah proti Dravo, gradu. Goljufal, da bi se oženil Černovšek je nato pripovedoval, kako se je vse do aretacije klatil okrog po samoti. Ni imel namena Zajca ubiti, pač pa je hotel priti do denarja, ker se je hotel poročiti z Vrhnjak Elo iz Bukovske vasi. Černovšek je izvršil na sličen način še veliko drugih goljufij. V Planini pri Kresnicah je izvabil pod pretvezo, da zna delati denar, od nekega kmeta 150 din, nekemu posestniku pri Sv. Lenartu pri Gornjem gradu je prodal slo starih neveljavnih nemških mark za 500 din; blizu Mozirja je dobil od drugega krnela 493 din! da iz njih »izpreša< bankovce; gostilničarko Zupančič v Trbovljah je opeharil za 400 din, češ da bo priredil pri njej čarovniško predstavo. Tudi s Kodrom je bil v zvezi Černovšek je v svojih nadaljnjih izpovedhnh izjavil, da je ob priliki skrivanja po gozdovih prišel na Pohorju v stike z nekaterimi neznanci pa je med drugimi srečal tudi Kodra, ki mu je izjavil, da bo pobegnil v Albanijo, kjer zločincev nihče ne zasleduje. Tudi je govoril z nekim človekom, ki je Kodru popravljal njegov samokres, in ta mu je pripovedoval, kai ie, 1g.iGin21.1s Koledar jsta: Dominik Petek, 5. avgusta: Marija Snežnica. Ožbalt, kralj. Četrtek, 4. avgusta: Dominik (Vladimil), spozna valeč. Osebne vesli — Iz lavantinske škofije. Imenovan je bil povodom biserne sv. maše za kn. šk. duhovnega svetovalca msgr. p. Bernard Polak, O. T., Nj. Svetosti tajni komornik, zlatomašnik, superior sester križniškega reda in vodja bolnišnice v Ormožu. — Nastavljen je bil p. Kgidij Golob, duhovnik kapucinskega reda v Ptuju, za kaplana pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. z delokrogom v Ptuju. — Postavljen je bil g. Alojzij Žalar, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, za soprovi-zorja župnije Sv. Marjeta ob Pesnici. = Na univerzi kralia Aleksandra T. v Ljubljani je napredoval za knjigovodjo univerze VIII. pol. skupine gosp. Sporn Alojzij. = Iz banovinske službe. Pomožni tajnik pri banski upravi v Ljubljani Hafner Vladimir je napredoval v VII. pol. skupino. Banovinski upravni uradnik lic Ivan pri javni ženski bolnišnici v Novem mestu je napredoval v VIII. pol. skupino. Uradniški pripravnik pri banski upravi v Ljubljani Ccrar Josip ie naprdoval za banoviw>kes. 93.50 den., 7% pos. Dr. hip. banke 99 don., 7% stab. pos. 98.50 den. — Delnice: Narodna banka 7250 den.. Priv. agr. banka 230—231, Trboveljska 175—185, Tov. sladk. Bečkerek 600 bi., Osj, liv. 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den., Oceania 800 bi. Belgrad. 7% inv. pos. 99—99.50, agrarji 62.50 do 63, voj. ško. promptna 483—483.50 (483), begi. obveznice 93—93.50 (93.25), dalm. agr. 92—92.50 (92.25), 4% sev. agr. 62.50 bl„ 8% Bler. pos. 98 do 98.25 (98.25), 7% Bler. pos. 93.75-94 (93.50), 7% pos. Drž. hip. banke 99 den. — Delnice S Nar. banka 7275-7300, Priv. agr. banka 232.50 den, Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjeiia. — Promet srednji. Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v Kranju dne 1. avgusta t. L Na sejem je bilo prignanih 67 volov, 42 krav, 12 telet, 6 junic, 1 bik in 26 ovac. Pripeljanih je bilo tudi 24 svinj in 26 prašičev. Prodanih je bilo 49 volov, 19 krav, 12 telet, 6 junic, 1 bik, 1 ovca, 18 svinj in 14 prašičev. Cene živini in kmetijskim pridelkom na sejmu v Kranju dne t. avgusta t Ls voli 1. vrste 6.25 din, voli 2 vrste 6, voli 3. vrste 5.25; telice 1. vrste 6 din, 2. vrste 5.50, 3. vrste 5; krave 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 5 din, 3. vrste 4.50; teleta 1. vrste 8 din, 2. vrste 7din; prašiči špeharji 10 din, pršutarji 9 din za kilogram žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 140—210 din za glavo. — Goveje meso 1. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din; goveje meso 2. vrste prednji del 9 dinarjev, zadnji del 11 din; goveje meso 3. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 14—-16 din, slanina suha 22—26 din, svinjska mast 19 din, čisti med 24—26 din, neoprana volna 24—26 din, oprana volna 32—36 din, goveje surove kože 7—9 din, telečje 10 din, svinjske 6 din za kilogram. — Pšenica 200 din, ječmen 180—200 din, rž 165 din, oves 170 din, koruza 140 din, fižol 300 din, krompir 100 din, lucerna 1900 din, 6eno 75 din, slama 50 din, jabolka 1. vrste 100 din, 2, vrste 500 din, 3. vrste 400 din; hruške 1. vrste 800 din, 2. vrste 700 din, 3. vrste 600 din; češplje suhe 1. vrsta 1200 din, 2. vrste 1100 din, 3. vrste 1000 din; pšenična moka 350 din, koruzna moka 220 din, ržena moka 300 dinarjev, ajdova moka 350—500 din, koruzni zdrob 300 din za 100 kg. Cene žtvni in kmetijskim pridelkom v Slovenslrih Konjicah dne 1. avgusta t. L Voli 2. vrste 4.25 din, voli 3. vrste 3.75; telice 1. vrste 4.50 din, 2. vrste 4 din, 3. vrste 3.50 din; krave 1. vrste 4 din, 2. vrste 3.50 din, 3. vrste 3 din; teleta 1. vrste 5 din, 2. vrste 4.50 din; prašiči pršutarji 7 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 12 din, zadnji del 14 din; goveje meso 2. vrste 10 din; svinjina 14 din, slanina 15 dinarjev, svinjska mast 16 din, čisti med 16 din; goveje surove kože 8 din, telečje 12 din, svinjske 6 din za kilogram. — Pšenica 175 din. ječmen 150 din, rž 150 din* oves 175 din, koruza 175 din, fižol 200 din, krompir 75 din, seno 40—45 din, pšenična moka 350 din, koruzna moka 200 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri produeentih 4—5 din za liter, finejše sortirano vino pri produeentih 6—8 din za liter. Cene živini in kmetijskim pridelkom v Ptuju dne 2. avgusta t L Voli 1. vrste 5.50 din 2. vrste 5 din, 3. vrste 4.60 din; telice 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 4.50 dinarjev, 3. vrste 3.50 din; krave 1. vrste 5 din, 2. vrste 3.50 din, 3. vrste 2.70 din; teleta 1. vrste 6 din, 2. vrste 5 din; prašiči pršutarji 8 din za kilogram žive teže. —> Goveje meso 1. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din; goveje meso 2. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 13 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 10 din, telečje 11 din, svinjske 9 din. — Pšenica 175 din, ječmen 150 din, rž 130 din, koruza 160 din, fižol 200 din, krompir 80—90 dinarjev, seno 40 din, slama 30 din, jabolka 1. vrste 300 din, hruške 1. vrste 400 dn; pšenična moka 350 do 375 din. koruzna moka 250—300 din za 100 kg. — Na* vadno mešano vino pri produeentih 4—5 din za liter, finejše sortirano vino pri produeentih 6—8 din za liter; liter mleka 1.50 din. Kulturni obzornik Naš Jadran Arhiv za propagando Jadrana pri izvršilnem »dboru Jadranske straže v Splitu je izdal monu-mentalno delo o našem Jadranu v yeliki obliki s tekstom na 68 straneh ter krasnimi celostranskimi podobami na 214 straneh. Mogočna knjiga tako dela vtis reprezentativne publikacije o našem morju ter bi morala biti v vsaki javni ustanovi, bo pa tudi lep okrasek našim domačim salonom ter priporočljiva zlasti zdravnikom in advokatom in vsem, ki imajo čakalnice, da jo nudijo svojim gostom namesto ničvrednega tujega blaga. Toda največjo vlogo pa bo izvršila lahko po svoji lepi zunanjosti in opremi, s krasnimi slikovitimi in smiselno urejenimi podobami, pa tudi po svojih tehtnih člankih v inozemstvu, v katerem bo resnično dostojno predstavljala čudovito in edinstveno lepoto našega jugoslovanskega morja, našega modrega Jadrana. Uvod v lepi pesniški besedi je napisal knjigi predsednik Jadranske straže in bivši ban dr. Ivo Tartaglia, kjer poudarja lepoto in pomen morja, našega Jadrana, lepoto obale, ki je med najlepšimi in najbolj romantičnimi obalami vse zemeljske površine in za katero so se od nekdaj potegovali narodi; lepoto vasi in mest, v katerih žive tradicije na davne čase slave, veličine in blagostanje ter imajo polno voljo, da jo obnove v vsej moči in sijaju ter da se razvijejo kulturno, socialno in gospodarsko; končno pa poudarja tudi ustvar-jajočo umetniško moč našega naroda, ki je dala prav tu nairodno umetnost in Mcštroviča; vsemu temu ter želji, da se bolj seznanimo z Jadranom, da ga razvijamo v vseh 6mereh ter da ga branimo, posvečuje to delo. — Na to zadnje je navezal tudi kipar Meštrovič v drugem članku »Stražimo stra- žo« poudarjajoč, da Hrvati že stoletja stražijo stražo na svojem Jadranu, ki predstavlja pljuča velikega slovanskega telesa in kjer se najlepše govori z večnostjo. Kolikor več bo v bodočnosti vodilo potov na naš Jadran, v toliko se bo preko hrvatske zemlje širil krog sredozemske kulture. Kdorkoli pride k nam, vsakega bomo radi sprejeli za prijatelja, za brata, samo za gospodarja nikdar! — Ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu dr. Mi-hovil Abramič je napisal na 19 straneh kulturno zgodovinski pregled dogajanj na Jadranu do prihoda Slovanov, kar je prav za Dalmacijo, kjer toliko spomenikov iz starega rimskega časa spominja turiste na davne dobe, zelo potrebno. Stro-kovnjaško pa vendar poljudno podaja v tem pregledu vse, kar znamo o Dalmaciji davnega časa, ko so bili tu še predindoevropski narodi in dalje ilirski in keltski, ki so pustili za spomin tu samo nekaj imen (med njimi je eno najstarejših Jadran po etruščanski naselbini ob ustju Pada v morje »Hatria« imenovan) ter daje tako kronološki pregled vstopa te zemlje v zgodovino, ki se je začela v IV, st. pred Kristusovim rojstvom, ko je Jadran spadal v področje velike kolonizacijske težnje grških držav (zlasti Korinčanov). Odtod toliko mest z grškimi imeni na obali. Najvažnejši dogodek pa je bil prihod Rimljanov na Jadransko morje — s Cezarjem in Avgustom, kar je pozneje povzročilo razvoj Salone, kjer se je rodil car Dioklecijan, zgraditelj vile Aspalatos (ime cveta!), iz katere 6e je razvil današnji Split. Z začetki krščanstva je zvezan razvoj Salone (Solina), z avarskimi preselitvami, med katerimi so bili tudi že prvi Hrvatje, pa njen propad. Pienos ostankov solinskih muče-nikov (sv. Domnius — sv. Dujem) po papežu Dal-matincu Ivanu IV. v Rim je eden zadnjih dejanj antične Dalmacije, na kar nastopi slovanska nova doma. Konservator spomenikov v Splitu dr. L. Ka-ramah je napisal četrti članek (na 24 6traneh) o »umetnosti na vzhodnem Jadranu«, kateremu tvori okvir nekako nadaljevanje prejšnje zgodovine, sicer pa razbor umetnosti v slovanski dobi (IX. do XI.), kakor se kaže v raznih spomenikih, največ v cerkvicah, ter že v vplivih sosednje italijanske umetnosti, ki je prihajala v te kraje obenem s krščanstvom. Ta starohrvatska doba ee kaže tudi iz grobov. Pisatelj na isti način — v okvirju novih zgodovin, dogajanj — razbere umetnostne spomenike dobe srednjeveških svobodnih občin (1102 do 1420), ko se grade že velike romanske katedrale (sv. Tripun itd.), vitki zvoniki (najstarejši v Splitu, ko deluje med Srbi fra Vid, graditelj Visokih De-čanov; ko dela trogirski portal mojster Radovan (1240) in splitska vrata Buvina (1214) itd. Posebno poglavje je posvečeno benečanski dobi (1420 do 1797) in njeni umetnosti, najprej gotiki, ki v treh tokovih prehaja v Dalmacijo (v šibeniški katedrali mojster Jurij), potem pa renesance, ki se je v Dubrovniku razvila istočasno z Benetkami (mojster Nikolo). Renesansa je pustila mnogo sledov na obali Jadrana v kiparstvu prav tako kakor tudi v literaturi in v slikarstvu (slike so začeli šele v XVI. letu dobivati v večji množini iz Benetk). Novo sproščenje narodne energije pa predstavlja Meštrovič, ki ima mnogo monumentalnih del v dalmatinskih mestih. — Umetnikom, ki so bili rojeni v Dalmaciji in v Hrvatskem primorju, pa so delovali v tujini, pa je posvečen Članek univ. prof. in ravnatelja Štrosmajerjeve galerije v Zagrebu dr. A. Scheiderja. Spis je izredno zanimiv, ker kaže kako so dalmatinski umetniki delovali z velikim uspehom v Italiji že od časa papeža Celestina I. (pred X. stol. po Kr.) dalje, Schneider karakterizira potem dalmatinske umetnike italijanskega cinquecenta (Pavao Dubrovčanin, Lucijan Vranjanin, J, Čulinovič, I. Duknovič, J. Glovič) zlasti pa v Benetkah delujočega Meduliča (njegova dela so izšla v Splitu 1. 1934.). Iz XVI. stoletja je znan Stjepan Crnota, Martin Kolunič-Rota, Boni-fazij iz Šibenika, v času baroka pa F. Benovič). Zadnji informativni članek pa je posvečen narodni umetnosti y vseh oblikah, vezeninam, narodni pesmi, ornamentiki itd., v katerih se je ohranila narodna duša skozi vekove. Napisal ga je inž. K. ' Tončič, ravnatelj Banovinske galerije slik in Etno* grafskega muzeja v Splitu. S temi strokovnimi a vendar poljudno pisa* nimi članki je dana dovolj trdna osnova, da more človek z največjim pridom uživati naš Jadran v vseh njegovih pojavih: v lepoti kraja, v slogu cerkva in katedral ter spomenikov iz vseh dob, v menjavi časov in dogodkov, v bogastvu umetnosti ter barvitosti folklornega blaga. In temu uži* vanju je posvečen glavni del: 240 strani obsegajoči album umetniško izredno uspelih fotojfraiij, ki jih je za to knjigo lepo reproducirala Jugoslovanska tiskarna, in ki so urejene po treh poglavjih: I. del: naravne lepote, kjer so predstavljeni vsi odtenki široke obale od Sušaka do Ulcinja v svetlobi sonca in lepoti zahajajočega dne; kjer je zajeto vse življenje na morju in v obalnih mestih z ribiškim delom — najlepši spomin na sodobni naš Jadran, kakor ga dojema potnik z očmi in dušo ter z lepotnim čutom. II. del je posvečen arhitekturi: čudovitim lepim katedralam v Splitu, Trogiru, Kotorju, Sibeniku, Dubrovniku, na otokih, zvonikom »kampanilam«, vsemu tistemu bogastvu, ki je tako značilno za Dalmacijo, III. del: kaže še posebej bogastvo slik po dalmatinskih javnih prostorih, ki tvorijo zase zanimivo mikavnost estetsko izobraženega tujca. Zadnja skupina slik pa je posvečena kiparstvu, tistim značilnim slingam in angeljčkom v trogirski katedrali, njenemu portalu, šibeniški krstnici, splitskemu domu, kipoma v hvarski katedrali, dragocenim ustvaritvam, ki jih čuvajo Dubrovnik, Split in druga dalmatinska mesta. 240 celostranskih reprodukcij na lepem papirju — to je dragocenost sama zaso m resnično reprezentativen spomin na to deželo barv m sonca ter vesele in sočne umetnosti. Knjigo so uredili kustos arheološkega muzeja v Splitu Fiskovič C., šef Arhiva za propagando Jadrana Magjer D., akademski slikar Parač V. in slikar ter kustos Ban, galerije v Splitu Uvodič A. td. Stran g 55L0VEflKCTour de France«, ki privabi vsako leto elito evropskih kolesarj ev-dirkačev in katera zahteva od vsakega posameznika neverjetno vztrajnost in spretnost. Letos je v tej najtežji dirki zmagal Bartali, italijanski redovnik, ki je tako vozil v hribovitem terenu navzgor, kakor bi sedel na motorju. S tem si je pridobil tak naskok v času, da se mu v ravnini, kjer se je držal le glavne skupine, ni bilo treba naprezati. On ni potreboval zmag od vsakodnevnih etap, ker ga v končni skupni zmagi nihče ni mogel ogrožati. Ko je oblekel rumeni tnkot (ta trikot nosi vedno tisti, ki vodi v skupnem tekmovanju), ga je obdržal do cilja. Toda Bartali si še ne da miru. Komaj je v nedeljo zvečer dospel v Parizu na cilj kot zmagovalec, že si je postavil nove cilje: takoj v ponedeljek gre na start v Litih, v torek v Lozano, v sredo pa v Genf. Prihodnjo soboto in nedeljo pa nastopi pri dirki v Turinu in Milanu in se zopet takoj vrne v Pariz, kjer se bo pomeril še na nekaterih dirkah. Tako katoliški duhovnik. Pa se se danes dobijo nekateri, ki si upajo trditi, da je katoliška cerkev proti športu. Svetovna sabljaška prvenstva v letu 1939 bodo v Meranu in je poverjena izvedba organizacije italijanski sabljaški zvezi. Ameriški atlet Mallot je postavil nov svetovni rekord v teku na 500 m, za katero progo je porabil 1:01.5 min. S tem je potolkel prejšnji rekord svojega rojaka Ben Eastmana za pol sekunde. Zgodilo se je to v Stockholtnu ln je precej dolgo trajalo, da se je ameriško moštvo, ki se nahaja v Evropi, moglo postaviti z novim rekordom Ob tei priliki je postavil Šved Lidman nov državni rekord v teku čez zapreke™ llOmetrovvčasu 14 3 sek. Doseženi so bili še nekateri taborni rezultati: 200 m Ben Johnsson v '213 Sek.; krogla 14.99 m Šved Bergh; skok v višino l»f m Crute * - St. Ilj v Slovenskih goricah Na telovadišču pred šolo vlada vrvenje kakor v mravljišču. Odkar je namreč vzvalovilo novo društveno življenje po Sloveniji, so se vrste šentiljske slovenske in katoliške mladine močno razširile in okrepile. Sent-iljska mladina se pripravlja na javni telovadni nastop, ki bo v nedeljo, dne 7. avgusta 1938 ob 3 popoldne. Nastopijo člani, .članice, mladci, mladenke, moški in ženski naraščaj. Šentiljč&ni in bližnji sosedje vabljeni! (Amerika); skok ob palici 4.22 (izven konkurence) Varoff (Amerika). JOSO GOREČ PREPLAVAL BOHINJSKO JEZERO v 2 urah in 7 minutah. Znani ljubljanski športnik, smučarski organizator in iniciator svetovne planiške skakalnice g. Joso Goreč iz Ljubljane je pretečeno nedeljo preplaval Bohinjsko jezero od mostu pri Sv. Janezu do hotela Zlatorog, torej jezero v celotni njegovi dolžini, v dveh urah in sedmih minutah, 2e prej je g. Goreč enkrat preplaval to jezero, toda od nasprotne strani in ne v njegovi celotni dolžini. Kakor smo zvedeli iz verodostojnega vira, namerava g. Joso Goreč dvakrat preplavati Bohinjsko jezero, kakor hitro se bo nudila ugodna prilika. K sedanjemu športnemu uspehu g. Gorca iskreno čestitamo in to tem bolj, ker je treba pomisliti, da je ta naš zaslužni športni delavec že v letih, čeravno spada po svojih duševnih in telesnih sposobnostih v niladeniško dobo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz -Joseh grenčice. Razpis propagandnega lnhkoatletskega meetinga po dolžnosti, ki ga priredi SK Planina dne 6. VIII. t. 1. 8 pričet-kom ob 16.30 pop. in 7. VIII. t. 1. s pričetkom ob II dop. na Stadionu ob Tyrševi cesti. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAZ-e. Tekališče je dolgo 400 m, )>okrito je z ugaski in ima 2 nedvignjena zavoja. Pravico starta imajo vsi verificirani atleti klubov-članov JLAZ e. Prijave je jioslat.i najkasneje do 5. VITI. t. 1. do 12 opoldne lia naslov: SK Planina, Jeglič Franc Lj., Kongresni trg 2. Prijavnino in nagrad ni. — Program in vrstni red disciplin je sledeči: 6. VUl. popoldne: 1. tek 400 m zapreke, 2. met disku (2 kg). 3. tek »XI m, 4. tek 200 m, 5. skok s palico, fi. met kladiva (7.25 kg), 7. tek 110 m zapreke, 8. tek ftOOO m. — 7. VIII. dopoldne: 1. tek 15(10 m, 2. skok v daljavo, 3. met krogle (7.25 kg). 4. Gkok v višino, 5. troskok, 6. tek 100 m, 7. tek 10.000 m, 8. met kopja. (800 gr). 9. tek 400 m. 10. štafeta 4 krat 100 m. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Planina. Pozivamo vse lahkoatlete, zlasti pa one, ki nameravajo startati na državnem prvenstvu, da nastopijo dne 0. in 7. avgusta t. 1. na našem meetin-gu m se zlasti jKitrudijo, da dosežejo v posameznih disciplinah minimume, ki so določeni za tekmovalce za državno prvenstvo. Poli g vseh ljubljanskih lahkoatle-tov naj se udeleže našega meetinga sledeči zunanji atleti: Fr. Drenlk, M. Gernc, I. Zupančič, J. Klinar, U. JlavsRr, Z. Dolinar, J. Smolej in H. Leblnger. Juniorji morejo startati v sledečih disciplinah: 300 m, 1500 m, štafeta, kopje, višina, daljava in troskok. Vse lahkoatletske sodnike, ki so člani našega kluba. pozivamo, dn si rezervirajo čas zn 6. in 7. avgust t. 1. ter pospešijo s svojo prisotnostjo hitrejši potek tekmovanja na našem meetinga. — SK Planina. Dotrpela je moja predraga sestra, gospodična Marija Zaviršek Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 5. t. m. ob petih popoldne iz hiše žalosti, Galjevica št. 234, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1938. Frančiška Zaviršek, sestra. Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra o. 14. KOLESA (najnovejši letošnji modeli jv največji izberi naprodaj jpo neverjetno nizkih cenah [Nova trgovina Hjublfana - Tvrieva cesta 36 ^nasproti Gospodarske zveze) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam tužno vest, da me je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila moja ljubljena soproga, gospa Marija Karu Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 4. t. m. ob dveh popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1938. Jože Kara, soprog. 4- Zapustila nas je včeraj po dolgi in mučni bolezni za vedno naša predobra, nepozabna mama, stara mama, teta in tašča, gospa restavraterka v Kamniku Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 4. avgusta ob 5 popoldne na pokopališče Žale. Kamnik, Domžale, Ljubljana, Kranj, 3. avgusta 1938. Žalujoče rodbine: Blagne - Kvartič - Rojina - dr. Vajs Veliko zaključno žrebanje 36. kola državne razredne loterije se vrši dnevno od 11. avgusta do 7. septembra i I. DOBITKI: 1 premija Din 2,000.000*— 1 premija Din 1,000.000'— 1 premija 1 Din 5oo.ooo'— 1 premija Din 4oo.ooo*— 6 dobitkov po Din 2oo.ooo#— 12 dobitkov po Din loo.ooo*— 15 dobitkov po Din 8o.ooo*— 15 dobitkov po Din Go.ooo*— 15 dobitkov po Din 5o.ooo*— 15 dobitkov po Din 4o.ooo*— 20 dobitkov po Din 35.000*— 25 dobitkov po Din 3o.ooo*— • 25 dobitkov po Din 25.ooo#— 40 dobitkov po Din 2o.ooo*— 50 dobitkov po Din 15.000'— 60 dobitkov po Din 12.000'— 200 dobitkov po Din lo.ooo*— 250 dobitkov po Din 8.ooo'— 300 dobitkov po Din G.ooo'— 345 dobitkov po Din 5.000'— 350 dobitkov po Din 3.ooo'— 34257 dobitkov po Din l.OOO'— »"•»i m "a o/t t- skupaj Vj srečka Din 1.000"- Cena srečkam: Vs srečke Din 500'— V< srečke Din 250'- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba. Originalne srečke za to žrebanje se razpošiljajo samo proti predplačilu. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Gaieva 8 ZAGREB llica 15 Premije po Din 1,500.000 - 1,200 000 - in 1.000.000-so dosedaj dobile enajstkrat na pri nas kuplfene srečke. Kupimo Gostilna in kavarna radi bolezni ugodno naprodaj. Maribor, Franko-panova ul. 17. (p) Stanovanja Dvosobno stanovanje s pritiklinaml iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kopalnica« .(c) ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam b 1. septembrom. Klunova 12. SOBE oddajo: Stanovanje z vso oskrbo v Mariboru aH bližnji okolici, Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor »t. 1209. (s) umnim Mati oglasi V malih oclaslh velja vsaka beseda 1 din; teultovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NaJmanJSI znesek za mali oglas li din. • Mali oglasi se pla£uJeJo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enoknlonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din • Za pismene odgovore gledo malih oglasov treba priložiti znamko. iluibodobe Steklarskega pomočnika dobro Izurjenega, sprejme »Steklarna Kovačlč«, Maribor, Koroška cesta. Kmečko dekle pridno, verno in pošteno p.a vBa dela, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod St 12169. (b) Strežnico bU služkinjo, ki zna poleg hišnih del tudi kuhati ln nekaj šivati, — iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12113. Zastopnike agflne, poštene in vestne išče »Drava«, zavarovalna zadruga. Zglasitl se osebno ali pismeno na Maribor, Aleksandrova 14 ali pa na glavno zastop-Btvo: LJubljana, Mestni trg št. 17. (b) Prodajalko katera Je dobro lzvežba-na v trgovini z mešanim blagom, pridna ln poštena ter se ne boji dela — zna ln hoče delati tudi gospodinjska in razna hišna dela, sprejmem. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 12095. (b) Za našo trg. poslovalnico v Ljubljani, sprejmemo za pisarniško službo — mlajšega — marljivega uradnika z odsluženim kadrovskim rokom. Prednost Imajo absolv. Trg. akademije ali Trgovske šole z dobrim znanjem srbohrvaščine, stenografije ln strojepisja. Nastop službe takoj. Ponudbe z osebnimi podatki na upravo »Slovenca« pod »Marljiv« do S. t. m. št 12161. (b) Čitajte in širite »Slovenca« Programi Radio Lfnblfanai Četrtek, i. avgusta: 13 Plošče: Čajkovski in Deti. bes — 12.45 Poročila — IS Napovedi — 13.20 Salonski kvartet — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 39.50 Deset minut zabave — 20 PloSče. Lehar: Dežlea smehljaja, potp. — 20.10 SlovenSčina (g. dr. E. Kolarič) i— 20.30 Pevski koncert g. Marjana Rusa, člana zagr. opere, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek, vmes Kad. orkester — 22 Napovedi, poročila —, 22JS Originalna švicarska godba (bratje MalenSok). Petek, 5. avgusta: 12 Iz naSe domovine (plo&če) —i 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.SO Nae. lira — 19.50 Zanimivosti: 10 minut za planince (dr. A. Mrak) — 20 Chabrier: Rspanft, rapsodija, ploSče — 20.10 Ženska ura: Konservianje sadja, zelenjave itd. (ga. Si-monič) — 20.,lil Prenos simfonič lena koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigont: D. M. Sijanee —, 22 Napvoedi, poročila — 22.15 Angleške plošče. PETER ANGELO«; bUOlJAHA TynSEVA C.36 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št 3 Slamoreznico rabljeno, a vendar Se r dobrem stanju, manjše dimenzije, kupim. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Grebene Leopold,_ Trebelno, Dolenjsko. (k) (EEfHffll Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu G. Erklavec, LJubljana. Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 25-91. (1) Posteljne mreže Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo, najceneje Alojz Andlovic, — Gregorčičeva 5 (pri Napoleonovemu spomeniku). Dimniška vratca priznano najboljša, najcenejša dobite pri ES-EM-BE, Ljubljana, Domobranska 1, po 15 din komad. (1) Resnico govorfi, ko trdlJot da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele ta motorna kolesa. ▼ e i 1 k a Ubira I Splošna M M\i e, o. a. St Vid nad Ljubljano Vekliški pensionat šolskih sester v Eggenberg-u pri Gradcu GEORGIGASSE 84 Poteg nemškega jezika, ki ee ga tiemelftlo »uffia tod! pouk t kuhanju, šivanju, serviranju, negi otrok, vrtnarstvu in vkuhavanjn. Zagotovite si prostore. — Začetek šole od L do 15. septembra. Pisati na gornji naslov. Zgodnji krompir večje ali manjše množine (rožnika in plavega) proda po dogovoru Ant. Cerne, Šiška. (1) IGEB3EI Razpis Kraj. šol. odbor v Dolskem razpisuje oddajo adaptacije pritličja Sol. poslopja v skrajšanem roku 8 dni. 1. Zidarska ln težaška dela..... 11.450 din 2. Tesarska dela 4.845 din Proračun in pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Dolskem. Pridržuje se pravica izbere ponudnika. Dolsko, 2. avgusta 193 8. ieessai Parcela skupno ali razparcellra-na, v izmeri ca. 8000 m1, naprodaj. Lega ob novi državni in banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vlžmarje 100. Hiša z vrtom zelo ugodno naprodaj na lepem mirnem kraju v Pobrežju. Elektrika v hiši, do avtobusne postaje 50 korakov. Vprašati pri tajniku Združenja mizarjev, Taborska 2 v Mariboru. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) DESINFEKCIJSKA" SREDSTVA, KARBOLNA KISLINA, KRESOLUM SAPONATUM, LOHSOL DESINF., NAFTALIN ITD. Prolzvala ln prodala: HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA B: ZAGREB, Radnižka 29. Tel. 28-255 i 23-256 BEOGRAD, Nebojšina 53. Tel.25-232 čim Jo zaslišal peklenski hruš? In iruŠJS. Zato ga iskalci dolgo niso iztaknili. 2e je mislil, da je rešen, ko pokuka iznad grma kar troje iskalcev. Nekaj časa so začudeni bulili v majhno črno zver, potem pa so zmagoslavno zaklicali: »Jupajdija, jupajdel Tukaj jel Tukaj jek ko so slišal! te klice, še bolj so razbijali po bobnih in še bolj so kričali. Direndaj je bil tako strašen, da je bil ubogi Luksi ves zmešan. Drvel je kar naprej in naprej, nepopisno razgrajajoča tolpa pa za njim. Lahko bi upehanega reveža zgrabili, če bi hoteli, pa ga vendar niso. Kaj neki nameravajo? 620 I S hvaležnostjo javljam Van., da izde-1 lujem vsa btavbena in pohištvena dela na »Fortuni«. Toka porabim približno samo za Din 20-— mesečno. — Ta stroj vsakemu kolegu | najtopleje priporoiam. Konči Ahačič; Trije tieki Revček" Luksi se Je skril za gosto grmovje, Ko vefer so se pripodili lovci, Napačno računano? Ne! Kajti s Kodalč Duo 620 aparatom lahko naredite 16 slik 4V2X6 cm mesto 8 slik 6X9. Tako prihranite na Vašem materijalu polovico izdatkov. Slik ni treba povečavati — jasne so in lepe. To pa še ni vse; kamera je mala, format priročen, pokromana, lahka in precizno izdelana, sprožilec je na oklopu, ima optični iskalec, nakratko: kamera za največje zahteve je Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico 1 Din 6.800 — DUO Oprema: Ohjelctivi Xenar 3.5, Tessar 3.5, Kodak Anastigmat 4.5 in 3.5, Compur in Compur Rapid zapor (1/500 sek)< KODAK Btefan ZeromsM: 32 Zvesta reka Gospa Odrovvaževa je poslušala za vratS te razgovore in drhtela od želje, da se vendar približa svojemu sinu; lovila je oddaieč vsak njegov pogled in gib, dih in stok; v pljučih je čutila njegov kašelj, v srcu pa vse močnejše utripe njegovega srca. In ko je tako gledala, ni mogla, da ne bi opazila pravih čustev in bolnikovih odnošajev napram njegovi skrbnici. Izraz sinovih oči, s katerim je pozdravljal in spremljal mlado deklico, ko je priliajala in odhajala, ji je razjasnil vse že prve dni tega čudnega skupnega življenja. Nesrečna mati je želela zdaj samo eno: da reši otroku življenje. Koliko trpljenja ji je povzročil vsak šum, ropot, topot, ki je napovedoval prihod vojaš-tva! Ubogala je Salomejo kot otrok, kor samo ta je vedela, kaj je treba početi v nesreči, kako treba reševati. Nesrečna mati je naglo spoznala vse pripomočke, skrivališča, mere opreznosti in bliskovito izvrševala odredbe. Čemerni in umazani ščepan ji je ukazoval v nenadni nevarnosti in se mu ni upala prigovarjati. Bila je pokorna kot služ.kinja. Tekala je, kamor so ji ukazali, storila brez mrmranja vse, kar je delal prej ščepan sam. V teh nekaj dnevih sta se zbližali Salomeja in mati Jožefa tako silno, da sta se zlili tako rekoč v eno bitje. Razumeli sta se v mislih, zlasti pa ni bilo v čustvih med njima nobene tajnosti. Kar je bilo za druge ljudi beseda, klic — je bilo za njiju svet. Pojmili sta sočutje, ki je rasllo v obeh, ga znali razlagati in opaziti, kakšno je, i/prehajali sta se z njim kot |>o zasvetnein kraju, ki je poln gričkov, cvetočih dolov, pečin in prepadov, iz katerih zija smrt. Ko je bolnik spal, sta se privijali druga k drugi m si šepetali svoje domneve in spomine. Salomeja je neštetokrat pripovedovala vse doživljale, ki so bili v zvezi z mladeničevim bivanjem na dvoren, vse spomine na njegovo trpljenje, vtise, žalost in ve.selje. Za mater je bilo to tako zabavno in večno zanimivo, da ji je morala po tisočkrat ponavljati isto stvar. O čem drugem nista utegnili govoriti. Njun svet je bil v mladeničevi sobi. Na čim tanjši niti je viselo njegovo življenje, tem globlja, prisrčnejša je postajala ljubezen teli žen, in je prehajala že v blaznost. Z enim samim stiskom rok sta si povedali medsebojno več, kot bi si povedali v dolgem razgovoru. V enem pogledu sita si zaupali vse. Če je bolnik zaka.šljal ali zaječal, sta zleteli kot dvoje kril angela, da ga zastreta, mu ohladita čelo, ga razveselita — ena javno, druga samo s pogledom, z roko, sprostrto proti njemu, in molitvijo. XVL Vročica je popuščala. Kriz« je bila prestane, in bolezen se je pričela umikati. Pri odprtem oknu je prihajal iz vrta vonj cvetočega drevja in dentenje nočnih cvetic. Topla sapica je zdravila bolnika. Kot da mu mesečina, ki se je sipala v sobo, zdravi z dotikom svojih pramenov mladi organizem, jutranje sonce pa krepi moči uspešneje nego mleko. Bolnik je sedel že lahko na postelji; čutil je, kako se mu vrača tek in telesna moč. Tedaj je stopila mati v njegovo sobico. Bolnik se je silno v/.nemiril, ko jo je zagledal. Sedaj se je videlo, da je imel prav izkušeni ranar iz mesteca s svojimi opomini. Mladi knez je padel materi v naročje in se ni mogel dolgo zavedeti. Toda ko je minilo vznemirjenje, se je brž popravljal. Nastala pa je tedaj zelo velika skrb, da ne bi ravno sedaj prišla zopet vojaška preiskava in vsega ne uničila. Mnogo ljudi jc že vedelo, dn je na dvorcu I vstaš. Nabralo sc je precej služinčadi, pred ka- tero se ga ni dalo več skrivati. Tudi vsa vas je že vedela. Pričelo se je zopet gospodarsko življenje, ki je pripeljalo na dvorec razne ljudi, in lahko bi ga bil kateri izmed njih izdal ne morda iz podlosti ali iz nečimerne težnje po dobičku, temveč iz vsakdanje težnje po spletkarjenju; rekel bi, da se nahaja na dvoru ranjenec, in bi ga tako Upropastil. Tudi ni bilo več primernega kraja, da bi se skril v potrebi, ker je blio seno iz senice odneseno in je bilo težko najti drugo skrivališče. Gospa Odrovvaževa je dobro čutila, da izpostavlja novim nevarnostim dvorec, ki je bil že itak nesrečen, in njegovo gospodarico, ki je pretrpela že itak hude udarce; vedela je, da ji roji zadeva z njenim sinom noč in dan po glavi. Vse jo je torej navajalo k sklepu, da ga odpelje. Toda kje naj ga skriva v domovini? Povsod je pretila ista nevarnost. Odločila se je torej, da pobegne z njim pre.ko meje, čim bo le mogel stati na nogah. K temu sklepu jo je nagnila tudi strašna skrb, da se bo sin, čim nekoliko okreva, zopet strgal iz njenih rok in se odpravil v četo nazaj. In še en razlog je bil... Kneginja je že davno spoznala ljubezen svojega sina do varovanke gospe Rtidecke. V svojem materinskem srcu je gojila milijon čuvstev do deklice, ljubila jo je, oboževala, ker se je žrtvovala za Jožefa; za njo edino na svetu je v duši plamtelo tisoče srčnih čuvstev, vendar pa ni mogla brez zgražanja pomisliti, da bi vzel njen sin za ženo to preprosto dekletce... Knez Odrowaž se vendar ne sme poročiti z go.s|x>dično Brvnicko. Kljub svoji veliki ljubezni do nje kneginja očitno ni mogla zlomiti v sebi odpora, ki so ga vzbujali v nji razni nazori, preprosti predsodki, niezdolske šege in izjave gospodične Salomeje. Od bolesti si je grizla ustne, ko je videla izraz njunih obrazov; vedela je, tla ni to snnio navadno prijateljsko občevanje med bolnikom in skrbnico, nego globoka ljubezen. Ponoči ni mogla spati, ker se je borila sama s seboj, kako naj to reši. Ni imela tiste moči, da bi prizadela kaj hudega) dekletu, ki ji je držalo srce na svoji dlani, kajti edino ona se je dvignila v ljubezni do njenega sina do iste višine kot ona sama. Ni se ji smela dotakniti ali užaliti čuvstev. V svojem srcu pa tudi ni mogla, da ne bi privolila v to ljubezen, ker je z materinim svojim srcem pre-merila njeno globino v njem in v nji. Kar dušik) jo je. Tisoč načinov je našla v sebi, kako bi rešila to stvar, pa ni imela moči, da bi se odločila. Želela je samo eno: da je ž njim že preko meje. Ko bo tam, bo uredila vse primeri no, pametno in dobro. Samo da bi prišlo do tega! Tačas je živela neprestano v nevarnosti, strahu in duševni borbi. Posvetovala se je z gospo Rudeeko, ta pa je seveda mislila od besede do besede tako kot ona sama. Preostajalo ji je še, da se posvetuje s Salomejo in sinom. Toda tu so nesrečno mater zapuščale moči. Izvršiti je bilo treba prav navadno stvar, pri tem pa je trebalo previdnosti in razuma najsprei-nejšega diplomata in morda tudi hladnokrvnosti rabljeve roke... Vroče in težke solze so oblivale gospo Odrowaževo, kadar je pogledala Salomejo in njene skrbi, kadar je videla, kako se trudi z ranjencem in peha brez pameti in razuma, kadar se je zagledala v njuno izgubljeno in blazno ljubezen, za katero je mislila de.klica. da je skrbno prikrita, pa je bila jasno kot na dlani. Oh, kako težko je bilo pristopiti k temu euvstvtt z neizprosnim sklepom, ki je bil že napisan! Kneginja ni čutila v sebi moči. In tudi za sina se je bala. Ni vedela, kaj poreče on k tonili. Doživela je že enkrat njegov tajni pobeg v jjozdove med četaše. Medtem ko se jo vršilo to kolebanje v svetu, ali bolje v zasvetu in sanjah čuvstev. je fizično zdravje —opravljalo svoje kot vedno. Ko je začel mladi Od rova/. ozdravljati, si je začela njegova mati, ki ni videla vsega razvoja bolezni, trgati iz uma bolezen in vse, kar je bilo z njo v zvezi. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! CeS Izdajatelj: Ivan Rakoves Urednik: Viktor r.enii«