in zdravstveni porabi ter upocasnila go-spodarska rast. Kulturno udejstvovanje starejših lahko pozitivno vpliva na nji­hovo zdravje in dobro pocutje, tako re-ceptivne kot aktivne oblike, saj pozitivno vplivajo na kognitivne funkcije starejših in povecujejo socialno vkljucenost in zmanjšujejo osamljenost. Vsi ti ukrepi so ucinkovite naložbe, ki lahko podaljšajo obdobje aktivnega in zdravega staranja, zmanjšajo obremenitev svojcev in drugih neformalnih oskrbovalcev ter odložijo potrebo po dolgotrajni oskrbi. 
Alenka Ogrin 
Petra Boh in ilustracije Andreja Karba (2023). Spominobarvanka4 za starejše. Ljubljana: Artep 
– Celje: Grafika Gracer (52 stani) 
SPOMINOBARVANKA ZA STAREJŠE 
Spominobarvanka je prva slovenska pobarvanka za starejše. Avtorica Petra Boh je skupaj z ilustratorko Andrejo Karba ustvarila 21 pobarvank s cudovi­timi motivi slovenskih šeg in obicajev, praznikov, ljudske umetnosti, kulture, tradicije in letnih casov. Knjiga vsebuje poleg pobarvank tudi prirocnik za svoj­ce ali oskrbovalce, kjer so poleg kazala navodila za uporabo in druge zanimive informacije s podrocja spomina, barv in barvanja v terapevtskem in okupacijskem kontekstu. 
Pobarvanko smo preizkusili tudi v dnevnem bivanju Krekovega središca v Komendi. Najprej smo si z udele­ženci skupaj ogledali raznolike motive pobarvank. Ugotovili smo, da je vsaka pobarvanka sama zase odlicno izhodišce za pogovor – tudi starejše v dnevnem bivanju so motivi spomnili na pretekle dni, predvsem na otroštvo. Ob motivih iz Spominobarvanke smo se pogovarjali 
o praznovanju božica in velike noci v krogu velike družine, o trganju grozdja pri sorodnikih na Primorskem in podobno. Samo barvanje so preizkusili udeleženci z blažjimi kognitivnimi motnjami ali demenco. Zanimivo je bilo opazovati, na kakšen nacin so se lotili barvanja – vsak s svojo skrbno izbrano barvo in vsak na svoj nacin. Nekateri so barvali pocasi in do crte natancno, drugi pa so namesto barvanja motivov z barvico raje pisali imena predmetov in ljudi, ki so jih pre­poznali na ilustraciji. 
Ugotovili smo, da bi bilo Spominobar­vanko pri posameznikih z napredovalo demenco smiselno uporabljati v vodenem procesu, npr. preko skupinske ali indivi­dualne delovne terapije, saj je za cloveka z demenco takšna pobarvanka lahko kar velik izziv. Mnogi motivi vsebujejo cudo­vite, a tudi drobne in mnogotere detajle, ki so za tiste z napredovanimi kognitivnimi motnjami ali demenco lahko že prevelik zalogaj. Na nekaterih motivih velik izziv predstavlja tudi globina fotografije, pri ka­teri je glavni motiv postavljen v ospredje, za njim pa so v razlicnih globinah prika­zani drugi pestri motivi. 
Veliko in pomembno vrednost Spo­minobarvanke prepoznavamo v njeni etnografski, domoljubni in medgeneracij-ski vsebini. Njeni lepi in pestri slovenski motivi so odlicno izhodišce za pogovor o slovenski kulturni preteklosti, zgodovini in tradiciji, o krajevnih šegah in navadah. 
Velik potencial Spominobarvanke je tudi možnost uporabe te pobarvanke kot orodja za povezovanje starejše in mlajše generacije. Lahko si predstavljamo sta­rejšo gospo, ki ob obisku vnuka na mizo postavi Spominobarvanko. Z vnukom skrbno izbereta motiv in barvice, ki jih bosta uporabljala. Ob skupnem barvanju izbranega motiva se lahko pogovarjata o barvah, preteklosti, otroštvu in starosti, rojstvu in smrti, sorodnikih, slovenski tradiciji, verskih in kulturnih navadah in krajevnih obicajih ter o lepih spominih, ki jih imata eden in drugi ob sliki, ki jo barvata. Takšna skupna dejavnost prinaša neomejeno pozitivnih ucinkov, med drugim tudi izboljšanje ali ohranjanje finomotoricnih spretnosti in kognicije, krepitev medosebnih odnosov, predajanje znanja in izkušenj med generacijami in nenazadnje – krepitev zdravega domo­ljubja, to je zakoreninjenosti v slovensko kulturno izrocilo. Njuno skupno ustvar­janje pa bo v enem in drugem od njiju nalagalo nove neprecenljive spomine. 

Ajda Cvelbar