Weekend uiltelistva Nedelja, dan počitka, miru in oddiha, je oni dan, kateremu velja napor vsega tedna, ki krona pridno delo šestih delovnih dni. Služkinja se veseli že ves teden na nedeljo, ko se bo siva koprena vsakdanjega trdega Ves ogromni pomen nedeljskega oddiha za vsakega duševnega in ročnega delavca so že spoznale oblasti drugih naprednejših držav, zlasti Anglije in Zedinjenih držav, ki skušajo omogočiti prav vsemu prebivalstvu ki bi jih tcrjal ta poklic od njega in izvajati vse konsekvence. Ker pa ni v interesu otrok, da je učitel.j priklenjen tudi v nedeljo med šolske zidove, da si po eni strani nikoli ne umiri dodobra živcev, po drugi strani pa počasi notranje ostari in otopi, ker njegova duševnost ne dobiva vedno novih pobud in dražljajev, tudi ne moremo priznati upravičenosti vseh teh odredb. Z vsemi takimi odredbami, ki omejujejo svobodo učiteljstva, se tudi vedno znova deli učiteljc na kaste. Namcsto da bi bili učitclji drug drugcmu po pravicah in dolžnostih vedno enaki, nas predpisi \edno znova cepijo. Za presojo vsega učiteljevega življenjskega načina bi morala biti odločilna samo kakovost njegovega dela, v prvi vrsti njegovi uspehi v šoli, pa tudi njegovo ostalo delo za narod in mcd narodom. Na kak način je ugodni uspeh dosežen, je končno stvar vsakega posameznika, vseeno, če zapusti kraj svojefa službovanja tudi dvakrat na teden, vseeno celo, če stanuje izven šolskega okoliša, zlasti če ima tchtne vzroke za to, če je stanovanje v šoli nezdravo, ali če pomaga vzdrževati starše in je zato zanj \ažno, da ima stanovanjc in večerjo doma itd. Vse te odredbe, ki se ponavljajo vsa zadnja leta in ki vedno bol.j ozko določajo učiteljstvu, kje mora stanovati in kdaj sme kam oditi, pa zadenejo učiteljice še mnogo bolj kot učitelje. Ženska mladina je mnogo bolj privezana na družinski krog kot moška, kar seveda ni prirojena razlika med obema spoloma, ampak je samo posledica vzgoje, ki veže žensko mladino bolj na dom, moški pa dovoli več prostosti. Tako ni čuda, če postaja že v prvih letih svojega službovanja zagrenjena, če njeno živčevje ne more uspešno premagovati vseh nevšečnih dojmov in če imamo v nekaj letih \ učiteljskem stanu spet cno nervozno duše\nost več. Nešteto mladih učiteljic, ki službujejo v obupnih prilikah, drži v duševnem ravnovesju edino le upanje na nedeljo, ki se blešči kot zlata kroglica med šestimi sivimi v rožnem vencu vsakdanjega življenja, da ne omagajo v borbi s trdo sedanjostjo. Mnogo več bo zgrešenih poti, mnogo več bodo imeli hinavci in licemerci obsojati, če oblasti tega odloka ne bodo omilile, oziroma če bi sc ta sklep povsod rigorozno izvajal. Vidi se, da nimajo učiteljice zastopstva v nobeni višji prosvetni ustanovi, dasi je uči- niških, avtobusnih in celo zračnih zvez, pa tudi z znižanjem prevoznine ob sobotah in nedeljah. Pri nas smo se temu stremljenju približali že vsaj z uvedbo polovične voznine za ncdeljski oddih. Učiteljstvu, ki potrebuje najbolj trdne živce, pa oblasti nasprotno otežujejo nedeljski oddih. Brez ozira naslučajne politične razmere se pojavlja ta tendenca že vseh zadnjih deset let vedno zno\a v raznih oblikah. Če bi bilo v interesu šole in vzgojnih prilik, da ostane učitel.j tudi v nedeljo v kraju službovanja, bi ne smel temu nihče ugovarjati. Vzgojni poklic je najlepši in najvažnejši poklic, vsakdo si mora šteti v čast, če sme vzgajati deco, kdor bi se lotil te velike naloge, bi pač moral prevzeti tudi \se žrtve, vsa odločilna mesta moški, ki uravna\ajo ves življenjski način učiteljstva izključno z moškega stališča. Interesi učiteljev pa prav gotovo niso vedno v skladu z interesi učiteljic, dasi imamo res večino enakih teženj. Toda v duševnost učiteljice se moški predpostavljeni iz \seh nižjih in višjih oblastev le ne zna vživeti, potrebe, želje in težnje učiteljice bo lahko spoznala in pravilno tolmačila le ženska. Zato je naloga učiteljic, zastaviti vse sile v to, da si pribore enakopravnost v vsem, kar se nanaša na šolo in učiteljstvo, da zadobe pravico do soodločevanja v \seh ustanovah, ki sc tičejo tudi učiteljic, v učiteljski organizaciji prav tako kakor v vseh učiteljstvu nadrejenih oblastih. Milica Stupan. dela pretrgala za nekai kratkih ur in bo pri- nemoten weekend z uvedbo primernihjželez- tcljic celo več kot učiteljev, da zavzemajo svetilo v puscobno sedanjost vsai za kratke trenutke zlato sonce prostosti. Rokodelec po- trebuje po svojem delu počitka in si ne pusti kratiti pravice, da ga sme preživeti kjerkoli in kakorkoli ga je volja. Prav tako kakor roč- nim delavcem in še veliko bolj pa je potreben nedeljski oddih duševnim delavcem. Zivci, ki so napreženi ves teden, potrebujejo nujno vsaj en dan popolnega miru. Naj\ečjo pažnjo pa morajo posvečati higieni svojega živčevja vsi oni, ki jim je poverjen vzgojni poklic, izvrševanje najvažnejše dolžnosti človekove. Otrok ima pravico do tega, da je oni, ki ga vzgaja, ura\novešena osebnost, da ima svoje živce trdno v oblasti, da ni suženj svojega trenutnega razpoloženja. Otrok, ki je izročen muhastim vzgojiteljem, nestalnim kakor aprilsko vreme, zapade najhitreje v čustvo manjvrednosti, saj ne ve nikoli, kaj ga čaka, božanje ali kazen. Vzgojni in učni neuspeh posameznih vzgojiteljev koreninijo pogosto v tem, ker dotični ne posvečajo potrebne pažnje higieni svojega živčevja. Da bi vsaj enkrat na teden korenito izpregli, da bi vsaj v nedeljo privoščili svojemu živčevju oddiha in spremembe, jim ne pade nikoli na um. Nasprotno, še obsojajo \se one, ki znajo bolje štediti s svojimi živčnimi silami, ki izprevržejo ob nedeljah ves svoj običajni življenjski način, ker čutijo za to potrebo, ki odhajajo včasih celo že ob sobotah popoldne polni pričakovanja tja, kamor jih vleče srce, eden v samoto, drugi v družbo, ta v hribe, oni v mesto. V nedeljo zvečer se \račajo nazaj, morda res utrujeni, toda kljub temu vedri in dobre volje. Sijaj nedeljskih ur jih krepi, da dele šest dolgih delovnih dni spet drugim naprej veselje, tudi če jim bo morda prinesel teden novih razoča- ranj in novih težav.