•t h
- w u *

Ithtja trikrat na Jedea, •»» si™r j torbic četrt** in soboto ob 4 uri popoldne ter stane pc v o o t pipjpmana -tli v Gorei nb do*.r. ^osiijana:
\S9 ieto      ........\?> K
»           ........10»
1 V Gorici, v četrtek due 2. januvarija 1908.
; Ob
Piv-.air.idiU> gtc^ilke sunejo 10 viti.
„S0ČA" i'r.3 n^-IeaieV kr^ne prilo? v«k :=tu „Kafipot po Gori«kem in GradiSfanskem" i kažipot po ^Jab^ant In.kraajskui mestih", daljna ^     , Sr/. v r n. ,^0101 ted leletnic,  paniko* in poflntt  -***¦¦ tm  *.,- >.:¦ ¦. 'm pnij,:^ „Slo?easlu Tehnik".
Sar..;*:*-. str-A>:::a »fjravn&tvo v Gosposk' ulic-5:-v. : I, c.".:.*:". v ,r.«;ri^-; TfeLara'. A. Oii»>rSceV Sa carsfila >»let dcpfisiane aaretaroe s«; ne oziramo
CghSi m poslanke >«' račun:;« j;w IVf.>t-vr>t.i:i C? !.-»:j>.' t-ku,t; iff v. 2-i.ia: '¦• . ^-tf"« 12 *-\saka vtt-T.'vt;^Ii i-j .1 :• it =- V.-:;e čr«- ju i-rc-rf.-™. ••¦ - 1 ¦ .„«:.- .t. «*:•* v bi; .:.."*« m   i«-.u :.'» >   vrs.ta. 2a
Tečaj XXXVIII.
»Ves b» narod, svobodo in napredek t*   Dr. K. Lavrič,
p«\ Uredništvo
so nahaja v Go^upi'-! utloi 8t. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je,jjtogoff' govoriti vsak dan od 8. do t?, dopoludce terAd S?, do 5. popoldae; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. doporadne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici §t, 7 v I. nodatr, na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamaoija in druge re5i, katere na spadajo  v  delokrog  uredništva, 'naj   se pošiljajo   l9> opravnlštvn.
„PHIMOREC" izhaja neodvisno od »Sode« vsak petek in stane vse leto 8'K 20 h ali gld. 1-60.
»Soetu in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Scbwarz v Šolski ul., Jollersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos -Verdi, Poter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-._ .kopaliSfini uliei,X Matiussi v ulici-Formica, IrHovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenSiC na trgu deUa Caseriaa,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči* v Gorici.
- Talafon ftt. 83,
»Gor, Tiskarna« A, Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Pred dcžslnazborskimi volitvami.
IV. Lbin je bilo živ,ib.no   politično gi-¦:.:a> | o »3»:   dežfSi.   I"mevno.   ^aj so ¦.!»• vcdjtvv v   državr:i zbor. Po driav-
.o/bat>fcih volitvah jo bi!« b-.dj tiho. /.,i,- j»» postalo po kcmčar.em prvem '.-tdanju 4l:-2»vKi»i»;i zb,>ra v štreklje-.•>•:;¦ vii.ll.tem okraj«;. ?¦ crt*k«tj je priden ¦; vrit*-:; p"--'anie. Z:)t-» pa je stopil ...;ro u**«ti .u»;f v-dilee. Takrat je bilo -.rr.,v pvU-ijv \\ci i rt ¦iirpgiiriU* sta ar .i-::«. bL:id:lj tt-r w.ival;t mir, napredni .- Ln:»t* m:'-'k«!; pa je det.u : poročal :•< r >-f):»M»*jr.wi i.t*Sj»> svi>jiii voiiieov in :.-v-.is!'.l«v. Tako «b-L.t ]:rAvi Jjuduki za-: j-i-.:k. K[v:%kaU'f ]».• U» strašno jozilo. I1-.:. •,'.: so i«kyu*k<< \*'Z# t*»r s« zn'«ta-•.....-, v ^trvkl|^ Poji p:i jo bil moral >,•;- ilKic, K'» j«. !i;^!"pil i.l^lnojsi imi:, ;f Li..-:,..; !.-.irur;ii 11:1 ^pr^I^ni v goriSko <\t v'-'-; ,X. U> m' l«1 prl:.!tor,Lii, tia bi no ;•:•¦ .-:„] .».= ^inklp-m. Motiti lir^ort-ii: : .-. ¦ >> »ti--:: T«1 /;iut*«»;fi nt /•» uvojt« vu-.-;a'»>. Ttsuu p.i jHiVtffaU :u;na uL«'««>,ar, i..-: l-iji- iivo;;h v«;itJo«"v s« p.> Kpbda nik->t.*i- : r> :a'. ul V f*kjH :i,.pi?i pismo f'v-3^k^:".s «i;ih»A'js:ka, kt h*; jo L<* v p:-o;^::;t*iu ii*i::*-:l»-t;tj bridko pritoževal, W.^k-> r-,< <5j.-^;:¦(.¦¦;.'¦¦ n:ti 3^is ;r:u«»!;i lit-, Oh !„¦; p'^»^ kuk-f;. vu!:.:«':-, p.i :;.ij bo a\vav ¦v> j;»ko v:w!:a 'i ;;W ;»t Uidi S«.- daiida* :,,:;:,?, >- /.jp.itP« HrU'.: ji-j b:h nu bo-I;«tr.i -r! «;..ri3t;«'V, k^jl: nn-d ty p? pri-¦¦"»..'; fi;i-::»::-l-;i ;.---I-jeh .¦ P.i:d;»t*.i t<*t- l«'po p.^ j.ic.'Vf:i.;k-» p:>pr.»;.fval i,y rijihovii; j.-.-.p-.Jirr.-kiij p^tjvb;.:;.
Pr.,v» !*>po d^lovani" ]«• bilo !.* v ;--tr<-r-.'_;»- !¦•;;; voV.ni-tti «.kr.t>u, 'i .»ko bi ?;%. vv-.i: \ ^f-uf.k: t.koii. : .:: v ^otah, ,-v. ¦ : ':<:".,: :/\* ',»*-i:a v o^.-M.i zoor .. ..;:. ::. t k.-.;.d.:f..l.Cj
i -. {:r?Avr4"r,(.-'r..k:L v-niiv; L•  ;o k^<-
kor jih je »ploh bilo, da jim ne le znižajo, nmp:»k oelo odpravijo davke itd. Sedaj strašno bobnajo s »Kmečkimi zvezami«, kar jo znamenje, da stojijo te : zveze* jako .slabo. Lažejo, kakor so lagali glede udeležbo. Če je bilo 40 ljudij, so pisali o »sijajnem shodu, na | katerem je bilo UH) vrlih kmetov.s '           ub   državnozborskih   volitvah  so
- nastopili tudi * agrarne Klerikalci so | jih zmorjali in psovali, naprodna stranka ! jih je pustila bolj pri miru, vpoatevaje : ^il»anjp, ki naj bi prineslo političnega 1 življenja tudi med one, ki so stali veC ¦ aH manj proč od strank ali niso bili ; ooiti pristaši ne jedno no druge; poži-velo naj i»i bilo kmotsko zavest in dalo \ organizacijo, ki bi morala roditi le do-I bre posledice. Pisalo so je o tem za ! potrebo; nič več. Kaj se jo doseglo, o \ te;n bomo najbrže prav v kratkem na čistem.
Kadi tega gibanja je bilo prav od | strani napredne stranke, tla je ubv U j pot posebne taktike, pri čemut pa je tudi delovala in deluje previdno. Ib.ib-neči sJfodi niho vse. So Še drugo p oh' ki ve.dojo sigumejo k cilju. Ali sod v'.. ko je koner deželnega zbora, pa trel <. o^r.ičunrtti javno, odkrito, odločno,
Dva meseca  je časa, da so poklonimo goriški  Slovenci  pošteno, ali i ¦ posijemo v deželni zbor take poslan''«, ki in« bodo storili niti jodnoga prave.',:^ koraka v   našo dobrobit,  ali   druge, ni se hočejo pošteno   borili za   naše  pry-vue in za koristi slovenskega dela de žele. Doslej so biii v  manjšini   oni zastopniki, ki so res zastopali   dobro goriške   Slovence ter   se   protivili za n:jiJ | takt*  škodljivemu   gospodarstvu  v  de* , žv.ui hiši. Naj bi se spreobrnilo, da bi | bdi taki   poslanci v večini,   v manjšini i pa vf. stranke, ki je dolgih šest let sramotno hlaprevala laškemu liberalcu ter i nas pahnila za desetletja nazaj!
•4Jmžba sv. Cirila in Metoda.
Izjava. »Slovenski Gospodar" piše v svoji št. 58. z dne 19. grudna 1907 v notici na tretji strani, da so se šolske sestre na družbini šoli na Muli morale umakniti z Mate, oziroma, da so same prostovoljno odpovedale vsled raznih napadov radikalnega dijflštva in nehonetnega postopanja odbora d r ti ž b e n e g a.
Na to povsem neutemeljeno in za druž-liuo vodstvo žaljivo predbiieivanje, dovoljujemo si vsled vodstvenega sklepa z dne 27. grudna 1907 na podlagi aktov konštatirati tule dejstva:
Na Muti je imela družba doslej eno-razredno dekliško šolo, ki so jo oskrbovale častite šolske sestre iz Maribora. Kmalu po otvoritvi te šole so se pri vodstvu oglašali različni rodoljubi duhovniškega in posvetnega ;t:m>j v nasveti, naj se Šola spremeni v me-au ib;.:-azreduico, ker šola samo za deklice ji' .'si!-$a zadostne koristi. Tako je na pr. i , u !;irtlan Josip Somrak v Marenbergu v ;>:;k .' dne 29. septembra 1900 stavil te ?¦••* «¦¦ 'e: I. da se šola razširi v dvoraz-."UiMi 2. da se sprejmejo dečki, kar je ; .'< n; avar pri omenjeni šoli in ker tudi i i ije '¦> delavci to žele, 3. da se nastavi : h%> t; iteljska moč. — Tudi odborniki ' ¦  ¦.          užuic  mariborskih so z dopisom z
¦ tu- I-',. . arca 1907 prosili, naj skuša družba | piejc ) ii mogoče ustanoviti tudi deftko šolo . na VI ¦ t so naglašali, da je treba nasta-- iii /v ti«jtko šolo poštenega, vernega, delav-j p ¦ ;, -,«>tnegu in neomadeževanega učitelja. |           V" IHo. vodstveni  seji je sedanji odbor
\ kleni! h.i Muti otvoriti dvorazrednico za de^ke i deklice. Na to so častite šolske ?e--tre ' Miriboru s pismom z dne 15. septembra i:»07, št. 121 pisale to-le: „Pred-stojništvo vpraša in prosi določnega odgovora, če namerava slavni odbor družbe s to novo uredi'.vijo uiutske šole odpustiti šolske sestre, ali jih če >v, nadalje porabiti za pouk in v kakem razun-rju". -Na to jim je družba z dopboiii z t'ne 25. septembra 1907, št. 1274 naznanila, da je družba res sklenila šolo na Muti razširiti, v mešano  dvorazrednico — in
pristavila to-le: „Ker pa je y svrho izvršitve tega sklepa treba zadostiti mnogim predpogojem in ker odbor po svojem tehniškem izvedencu šele študira vprašanje, se H bo dvo-razrednica dala spraviti v naše poslopje, Vam danes ne moremo dati nobenega določenega odgovora. Zato Vas prosimo kratkega potrpljenja z zagotovilom, da Vam pravočasno pišemo, ko bode mogoče storiti kak definitiven sklep".
Na vodstveno prošnjo si je preteklo jesen g. nadinženir Jul. Hilbert kot tehniški strokovnjak ogledal graščino in vsa druga gospodarska poslopja, ter pozneje vodstvu izročil utemeljene nasvete o prezidavah in popravah bodisi sploh, bodisi radi pridobitve druge šolske sobe.                   (Konec pride.)
DOPISI.
(z tolminskega okraja.
Kmetijski Shod » Tolminu. — Kmetijski odsek v Tolminu »Goriškega kmet. društva" je imel v nedeljo kmet. shod v Toiminu. Shoda se je udeležilo do 50 boljših kmetovalcev iz okolice in drugih bližnjih krajev. Predsednik Vrtovec obrazloži in pojasni pomen takih shodov. Povdarja organizacijo, tesnejšo družitev in edinost katbtuVulccv VBlfuljomju siujih koristi in pravic. Pouk, izobraženost, samozavest v lastno pomoč, pridnost in varčnost dovedeta tudi kmetovalce do boljšega blagostanja in yečjih pravic.
Predsednik omenja dalje koristi umetnih gnojil in da je pripravljeno dati „Goriško kmet. druitvo" nekaj takih umetnih gnojil za poskušnjo brezplačno. Sprejelo se je poročilo blagajnika g. Martelanca o zavarovanja goveje živine ter njegov predlog k pristopu k dež. zavarovalnici s pristavkom tol. župana Gabrščeka, da se podružnice iz deželnih sredstev bodo zdatneje podpirale in da deželna zavarovalnica prične delovati čim preje. Poročilo tajnika Zdolšeka o izgledni kmetiji v Tolminu s pomočjo vlade ia dežele se je vzelo na znanje ter sklenilo doposlati resolucijo vladi in dež.  odboru z načrti in stroš-
Dvujsot  let   pozneje.
Nadalje vanjo
„Treh mušketirjev".
Franro&ki  spiral :
ALEXANDRL   DUMAS.
; I»ai;e.
N,;' ',>;".;;!;»;.^a ^r.emu, ki ga '-<,iin in imel. Pmi-J Uf,y,,^ ;«»•:>. -t;uir; v ob;:p;i, umri in bodi proklet i i;: i'.,u-ga;i je uza stik:.je bodalo, mu ga zasadil
Nj, m iraci" vuojo odvezo!
hi t;tk:-.4l su  SiJT-tiL; zunaj drugi krik, .slabojSi od j.rve.:j, in t«.:av. j" sledilo doi^o stokanje.
liabeij, ki s p ;« bil dvig.iii, j« padel v znak na svr,jo po..,:*?:]*?. Meiiih pa m vcfc potegnil bodaia iz :\;'.e; i.,.<:,*t?*i je k oku:i, ga odprl, skočil med cvetje r,._jr,r;«-;:«-s vrta, so sc.lazrt v hlev, vzel svojo mulo, od-S'.u ,-'*'•. z i zadi.ja vrata, teke", do najbližjega gozdiča, slekel r.if.'i.;Ak<j> obleko, vzel iz svoje torbe popolno jjecdarrkrj obleko, se oblekel vanjo, se odpravil peS do prvo pošte, ni vzel lam konja ter nadaljeval v najdem teku svujo pot proti Parizu. V.
6rimaad govori, HvimzvA je bil  ostal miki poleg rablja; gostilni* «j;ir je bi; odnf.I irikut pomoči, nje^-jva žena je molila O.i nekaj trenutkov je ranjenec odprl oči.
Poinagajto, je zašopetal, pomagajte! O moj Bog 11 moj Pt,'g ! maii ne najdem na tem svetu prijatelja, kij bi mi pomagal živeti ali pa umreti V
In h trudom jo položil roko na prsi; njegova roka je zadela držalo bodalca.
Ah! jo vzdihnil, kakor človek, ki se je nečesa) spomnil, in pustil je roko, da mu je omahnila naj stran.                                                                                        j
Hodite pogumni, pravi Grimand, ljudje so že šli iskat pomoči.                                                                    j
Kdo ate vi ? vpraša ranjenec ter vpre v Gri-manda svojo široko odprte oči.
Star znanec, odvrne Grimand. Ranjenec so je trudil, da bi se domislil potez tega r veka, ki jo tako govoril ž njim.
•¦- V kakih okoliščinah pa sva se srečala? ga vpraša.
—  Dvajset let je temu, po noči je bilo; moj gospod vas je bil naše! v B&hunu ter vas pripeljal v Armentičres.
—  Poznam vas, res, pravu rabelj, vi ste eden izmed štirih lakajev.
—  Da, tako je.
- Odkod prihajate ?
-- Prišel sem tod mimo; vgtavii sem se v iaj gostilni, da se pokropča moj konj; pravili so mi, da je ranjenec bethunski rabelj, ko sto zagnali dva krika. Pri prvom smo pritekli k vratom, pri drugem smo jih vlomili,
...... In menih? pravi rabelj; ate li vlaeli meniha?
-- Kakega meniha? I               Meniha, ki je bil zaprt z menoj v sobi?
—  Ne, ga že ni bilo več tu; najbrže je ušel skozi to okno. Tores vas jo on zabodel ?
—  - Da, odvrne rabelj. Grimand je hotel odidi. —- Kaj delate? ga vpraša ranjenec.
—  Teči moram za njim.
—  Nikar ne storile tega!
—  In zakaj ne?
—  Maščeval se je, in prav je storil. Sedaj upam, da mi Bog odpusti; to je bilo očiščenje.
™   Izrazite se natančnejše, pravi Grimand.
—  Tista ženska, ki ste mi jo vi in vaši gospodje veleli umoriti...
—  Miladv?
—  Da, miladv, res jo, tako ste jo imenovali... - Kaj ima opraviti miladv z menihom?
¦— Bila je njegova mati.
Grimand se je opotekel ter pogledal umirajočega s kalnim, skoro topim očesom. —¦ Njegova mati? je vprašal.
—  Da, njegova mati.
—  Torej ve za to skrivnost?
—  Imel sem ga za meniha ter mu to odkril pri spovedi.
—  Nesrefinež 1 zavpije Grimand, cegar lasje so dobili potne kaplje že pri sami misli na posledice, ki bi jih utegnilo imet! tako odkritje; nesrečnež! upam, da vsaj niste nikogar imenovali?
—  Izgovoril nisem nobenega imena, ker nisem nobenega poznal, ruzun dekliškega imena njegove matere, in po tem imenu jo je spoznal; toda on ve, da je bil njegov stric med njenimi sodniki.
t kovnikom. Dr. Ferfolja priporoča odsaku, da preskrbi prepise te resolucije in dopošlje državnim in deželnim "poslancem.                      j
Na shoda se je izrazila želja, da se taki koristni kmet. shodi večkrat sklicujejo. Mesto odhajajočega ZdolSeka na Kranjsko, se je izvolilo tajnikom Kutina, učitelja na pripravnici, ki bodo gotovo v odseku izdatna delujoča moč.
Iz ajdouskega okraja.
¦            iz RSi?air«b«rya. - Lep, veličasten pogreb
2            je  imela blaga gospa soproga nagega nad-
Swmt* učitelja: izkai-at jej zadnjo čast ter dati ne-Wm& kaj tolažbe žalujočemu soprogu je prihitelo jako veliko občinstva raznih stanov; navzočega je bilo tudi lepo število učiteljstva. Društvo brejsko in rihemberško je zapelo skupno pred hišo sSlovo*, na pokopališču pa vgako posebej, in sicer rihemberško „Človek, glej !M, brejsko pa „Biagor mu* t — Težkim srcem smo se ločili od groba, v katerega je legla tako mlada vrla žena nadučit&ljeva t
Sf. Križ na Vipavskem. — 30. decembra pr. 1. se je vršila pri nas volitev Župana. Z veČino glasov je izvoljen za župana veleposestnik gospod Tomaž Mrevlje. Za podžupana je bil hud boj, slednjič se je vendar prišlo do nekakega sporazumljenja. Pričakujemo od novega g. župana, da bo delal za čast in blagor naše občine!
V nedeljo dramatična predstava v ..Trgovskem domu".
Zveza narodnih društev.
»Harofaa Prosfela". — V nedeljo se bode predstavljalo v Trgovskem domu dve Igri, ki ste obe za goriške Slovence popolnoma novi. »Tuji kruh« je preveden iz ruščine: občinstvo bo imelo priliko videti ruske običaje v živi podobi, imelo bo priliko opazovati ruske značaje in spoznati razne stanove. Vsebino pove naslov sam. — »Egoizem« je prva izvirna slovenska igra, ki se bo predstavljala v Gorici, in nam kaže nesialnost ljubezni.
V   obeh igrah bo gostovala gospa D a n i I o v a iz Ljubljane.
Cene prostorom; Pritličje: Fotelji 3 K, sedeži L-IV. vrste 2 K, sedeži V.-VIII. vrste 1 K 50 vin. Balkon: Sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 1 K 50 vin., stojišča 80 vin. Dijaki in vojaki do narednika 50 vin.
Začetek ob 8. uri zvečer. , Prodaja vstopnic v trgovini gosp. A. Gabrščekav »Trgovskem Domu*. . PretftMBja aPr<iSMtea, — Ciklas že naznanjenih predavanj »Umetnost in uživanje umetnosti" (predava dr. Ozvald) se otveri v soboto, dne 4. jan. ob šestih in četrt zvečer v »Trgovskem doma". Predmet prvemu predavanju tega cikla bo: »Razlika med antično in moderno umetnostjo".
Y  izložbi oknu trgovine g. Gabrščlka v »Trgovskem domu" ste izstavljeni dve sliki (starogrški nagrobnik in Bocklinov „Otok mrtvih"), na kateri bodo se opirala izvajanja prvega predavanja.
Prsdannje t Št. Andreju. — v nedeljo
t. j. 5. t. m. se bo vršilo predavanje v Št. Andrežu. Predaval bo g. Medvež „0 državi".
Domače vesti.
»Agrarna* 3!rwka. — Danes opoldne je zborovala „pri Jelenu" takozvana agrarna stranka, to se pravi: nekoliko kmetov, večino )je tvorilo učiteljstvo iz cele dežele, katero je malo poprej imelo svoje zborovanje. Glavni govornik je bil dr. Franko, ki je pravil, da je bila stranka ustanovljena le za kmečke koristi. Pozneje se se oglasili zlasti učitelji. Pravi, da imajo Se vedno prvotni namen: politike spraviti do dela za narod, preprečiti hujskanje ter napraviti mir, ker imamo skupnega sovražnika vsi. Ko se je ustanovilo glasilo, je bilo precej navdušenja, ali plačalo je naročnino šele 100 naročnikov; list pa se tigka v 2000 izvodih. V tiskarni, v ekspedi-ciji je nered. Še slabše je moralična stran. Od učiteljev je le eden, ki se briga za list. V Gorici je Franko sam, iz okolice pomaga Mermolja, od drugodi ni nobene podpore. Stranka na ta način ne more naprej ia ne more se doseči složnega dela. Če je položaj že sedaj tak, kaj gele bo pri volitvah v boju proti napredni Btranki in S, L. S. Za volitve treba denarja, agitatorjev, duševne podpore. Ne ve, ali morejo naprej svojo pot ali ne. Hotel je pomiriti duhove, zato sklical enketo. Od narodno-napredne stranke mu je povedal
načelnik, da je združenje s klerikalno stranko nemogoče radi načelnega nasprotja. Oni pa da stojijo na stališču krščanstva. Potem je govoril o diametralnem nasprotstvn med svobodomiselnostjo in krščanstvom, rekoč: mi ne zavzemamo tako diametralnega nasprotja nasproti klerikalcem. Mi pravimo, da dokler ne moremo dati drugega svetovnega naziranja, moramo pustiti krščansko prepričanje. Proti zlorabi verskega čuta smo. Med S. L. S. in agrarci ni principielne razlike. Konferiral je on in 3 drugi »agrarci" s klerikalci: dr. Pav-letičem, dr. Brecljem in Berbučem. Pripoveduje, da če se doseže med S. L. S. in agrarci sporazum, potem bo to velik blok, poleg te mase bi izginile druge struje, druge stranke. Pristopili bi kot k o a 1 i r a n c i, svoje politične individualnosti bi ne izgubili. Agrarno frakcijo bi tvorili v S.L.S.Glavno_bi_ bilo, da bi prišli v odbor Š. L. S. trije agrarci ter da bi se pri volitvah vz&konodajne zastope vpoštevalo kandidate agrarne stranke.
Tako so se menili agrarni in klerikalni delegati. — Ali odbor S. L. S. je odklonil njihovo zahtevo, da bi vstopili kot agrarna frakcija, Češ tako bi se priznalo, da niso klerikalci nič delali za kmeta. Odklonili so klerikalci tudi zahtevo, da naj bodo glasila dostojno pisana ter naj se ne utika vere v javnost. Potem je rekel, da bi morda dobila agrarna stranka v svoje roke »kmečke zveze" ter druge politične postojanke, vpliv na vodstvo S. L. S. Kaj če je klerikalec ali ne, ali liberalec ali ne, da ima le moč v rokah — tako nekako je govoril Franko. Po-tem je trdil, da naše ljudstvo ni za svobodomiselnost, tistega, ki je proti krščanstvu, ne vabi.
Potem je podal pregled moči stranke, ki ima zaslombo le v goriški okolici. Ko mu nekdo nekaj ugovarja, se razburi, da se ne da terorizirati. Če ne zaključi shod , . . Me rm olj a iz Vrtojbe je povedal, da so odgovorili klerikalci, naj preneha „Naš glas" ter naj bo »Prim. list" skupno glasilo. Povedal je, da bi v klerikalni stranki ne veljali* nič ter zahteval lastno organizacijo ali nič. Nadučitelj Bajt iz Ajdovščine je povedal, da so sklenili učitelji, da bodo s stranko, Če bo samostojna. M e r m o 1 j a je zahteval odgovora od učiteljev, ali so za strankin program (?) ali le za svoje koristi. Bajt je povedal, da pristopijo kot sotrudniki, zahteval, naj plačajo po 4 K za list navzoči ter podpišejo delnice. Govoril je še Savnik j i2 Bilj, Vran iz Tomaja, ki je rekel, da je j lumparija to: sklenili so, da se bo imenoval ' list »Kmečki glas", izšel je pa »Naš glas", j Franko je še potožil, da sam ne more vsega. Ljudje so se razhajali in kakih 00 v dvorani, je sprejelo resolucijo, da o stane stranka samostalna ter bo skl epala kompromise s strankami v interesih, ki se ne križajo z interesi »agrarne" strank e. — Značilno s tega shoda je to, da so se zborovalci postavili proti ctr. Frankotu, ki jih je tako lepo vabil v klerikalni tabor. — Pred kratkim je pisal farovški list o — skritih lovcih na mandate 11 — Nobenega pravega navdušenja ni bilo. Pa umevno. Frankotov kruh je bil jako kisel.
Dr. Franko je dobil s tem shodom tako nezaupnico, da bi iz nje vsak resen politik izvajal posledice; kakšne, ni treba praviti.
25 fet političnega in časnikarskega delovanja ima za seboj gospod poslanec Matko Mandič. Nekaj rodoljubov iz Istre je spro* žilo misel, da se ta jubilej g. Mandiča primerno proslavi. Zato se je sestavil odbor, kateremu je na Čelu poslanec Spinčič. Prav je, da se proslavi na i način tako dolgo m težko delovanje Manuičevo na političnem in časnikarskem polju.
Deželni šolski nadzornik It. Swida je dobil povodom umirovijenja naslov dvornega svetnika.                                                            ** Izredni Občni zbor akad. fer. društva »Adrija" se bo vršil v soboto 4, jair. 1008. ob 7'/» zvečer pri »Jelenu" z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo: a) tajnikovo; b) blagajnikov©. S. Društveni poslovnik. 4. Poročilo knjižničnega odseka. 5. Slučaj Dosti. — K obilni udeležbi tt. člane, kakor tudi gg. starešine vabi                             odbor.
PlBSfla zaliva v dvorani Čitalnice bq v, novem letu zopet otvori in sicer s plesnim renčkom v soboto, dne 4. januarja ob 8. uri zvečer. Sviral bode poleg spremljevanja na glasovir orkester, sestoječ iz dobro izurjenih I diletantov pod spretnim vodstvom g. „Pike,rt
— Ker se posebna vabila za plesni venček j ne bodo razpošiljala, se vabi tem potem si. občinstvo iz mesta in okolice, pred vsem naše cenjene dame, uradnike, učiteljstvo, trgovce, trgovske sotrudnike ter dijake i t. d. k obilni udeležbi. Vstopnina k venčku znaša za gospode 1 K, za dame-plesalke in dijake 60 vin. Plesna oprava je promenadna.
Običajno plesne vaje se bodo vršile za nadalje vsako soboto zvečer od 8. ure naprej.
„6orica" ? stiski bevska. — Naše opazke o prvem slovenskem konkurzu pod klerikalno streho so spravile »Gorico® v veliko stisko. Ker pametnega ni mogla nič odgovoriti, je zalajala svojo staro pasjo godbo. Najprej se je pohvalila, da na hiši »Centralnes- ni vknjiženega nič dolga, dočim je na hišah »T. o. z.« in *G. Ij. p.* na — stotisoče dolgov vknjiženih.
Za^ klerikaJne backe utegne biti tako lajanje nebeška pesem, vsem drugim, ki imajo le še zrno soli v glavi, pa je to le zopet nov dokaz, s kakošno lopovsko bando imamo opraviti goriški Slovenci!
Kakšna pa je razlika, ako na hiši ^Ce^tral^e* ni vknjiženega nikakega dolga, dočim so drugod hipoteke?! —- Povedali smo že večkrat, da »Centralna* nima svojega i metj a niti toliko, kolikor so znašali nakupni troški! ~ Odkod pa so dobili denar, da so hišo izplačali ? Porabili so — hranilne vloge. Ta dfnar je torej »Centralna« dolžna svojim vlagateljem! — Hipoteke na znanih hišah »T. o. z.« in »G. Ij. p.« so pa denar večjih denarnih zavodov, kar je pa za nas bolje nego denar vlagateljev! — Razlika je tu torej le n a m ugodna! Vrhu tega imata oba napredna denarna zavoda Že velik r e s e r v n i zalog.' Torej je razlika še veliko ugodnejša!
Ali razlika je še v nekem drugem pogledu ugodnejša! Hipoteke na naprednih hišah so c e n e n p t ti j d e n a r, pritegnjen v deželo za potrebe našega slovenskega ljudstva. Ali bi ne bila največja nemarnost in neumnost, ako bi se bahali, da so hiše neobremenjene, ali plačane z našim d o« m a č i m denarjem, dočim so potrebe našega ljudstva velike? Naši rojaki »ne bi mogli dobiti denarja pri domačih zavodih, ker so hranilne vloge zabite v hišah?
Pa še nekaj! »Gorica« naj odgovori, , ." n more:
Na »Trg. domu« je n. pr. 150.000 K »dolga«, ki bo plačan v 50 letih z amortizacijo — 4l/L,"/0f torej toliko, kolikor znašajo najnižje obresti za hranilne vloge. »T. o. z.« bo v 50 letih tega dolga prosta edino s plačilom 472%i dočim bo »Centralna« po 50 letih dolžna še celo kupnino. »T. o. z.« bo torej teh 150.000 kron darovanih, aH prav za prav, ona lahko šteje že danes, da jej je ves ta kapital darovan, do-čim bo »Centralna« dolžna svojim vlagateljem še ves kapital — pri enakem vsakoletnem plačilu obrestij.
Razumnikom dosti! Morda se zasveti nekaj luči tudi v možganih klerikalnih backov, da bodo umeli, kako jih ima »Gorica« — za osle.
Silieitroit ? SoriCl. — Tako lepega Silve« strovega večera, kakoršen je bil v torek, še ni bilo v Gorici. Prostrana dvorana v Trgovskem Domu iu galerija sta bili polni občinstva. To je lep vspeh skupne prireditve Sil-vestrovega večera od strani pev&kega in glasbenega društva ter Čitalnice. Prišlo je v Trgovski Dom tudi lepo število Čitalničarjov. Ves večerje vladalo radostno razpoloženje nad občinstvom, k čemur je pripomogel krasni vspored, ki je bil tudi izveden v poiao zado--voljnost občinstva. Vspored je bil v BSoČie že naznanjen. Prireditelji in igralci so imeli res velik trud in obilo posla, da so mogli svojo nalogo rešiti tako dobro, vsa čast jim in hvala, posebno pa dr. Levpuščeku. Polnočni govor je imel dr. Turna. Po novoletnih vo-ščilih je zaplul po dvorani animiran ples. Spomin na ta večer ostane vsem globoko utisnjen, ker je bil res dober, zabaven večer. — Na neke nedostatke in neumestnosti se za danes ne oziramo.
Vladna podpora za S8IS3. — Prvo je vlada iz zaklada v pomoč bednim dovolila 30.000 K, drugič še 35.000 K, pa ne samo za Širekljev volilni okraj, za katerega se je neprestano zavzemal, nego pri prvi in drugi svoti so biii omenjeni še neki kraji goriške okolice in pri drugem del Istre. — Ker le ni bilo podpore, doma je pa Živina stradala, napisal je posl. Štrekelj memorandum poljedelskemu ministru. Ta mu je odgovoril,  da ni  f.e poročila h
Trsta. Pisal je Štrekelj tedaj takoj c. kr. namestniku v Trst in ga prosil, da takoj ko mogoče pošlje poročila, ker v proti v nem slučaju bi kmetje kasno dobili podporo in živina-bi trpela. G. princ Hohenlohe mu je na to odpisal, da je poslal 8. decembra poročilo ministrstvu ter predložil 5000 K podpore za tržaško okolico in 91000 K za deželo Goriško-Gradiščansko. Na to je Šel Štrekelj še ponovno k ministru notranjih zadev, k finančnemu iu poljedelskemu prosit, da bi stvar kar najhitreje rešili. •— Ako se je stvar rešila ugodna, je to v prvi vrsti zasluga posl. Štreklja — potem p& naj klerikalci pišejo, kar hočejo,
O Škodoželjnosti govori nGorica", to je tista .,Gorica", ki je v zadnjih letih kazala toliko peklenske škodoželjnosti proti izvestnim slov. trgovcem.___MSpčaa ni.__čfcto__Difi škodoželjna radi konkurza pod streho katoliškega Centrala, ampak naša dolžnost je bila povedati, kako je spravila v nesrečo ubogega človeka prav klerikalna škodoželjnost. Klerikalci, so vsi iz sebe, ker jih je škodoželjnost take grdo otepla; zato se zvijajo, pa ne pomaga nič. Resnica je, kakor je stalo v „SoČia. Škodoželjnost na naši strani so si pobožujaki izmislili,
Pl68«i lija društva „Gor. Siov. Mladina", ki bi se imela vršiti v nedeljo 4. jan. ob 3. uri pop., se bo vršila isti dan ob 8. uri zvečer.
Drugi dan 5. jan. se bo vršila vaja kot običajno ob 3. uri pop.
Osi StflČKOV iz Solkana, o katerem se je pisalo v nekem dopis«, da je napadel neko osebo, je bil pri nas ter je izjavil, da on ui prijel Gabr., ampak da je padla po nesreči. Pravi pa tudi, da ga je bila prej grdo ozmerjala.
Našla jI neka deklica zlato broško, katera se dobi sedaj na policiji.
Listnica. — Nekaterim gg. dop.: Prihodnjič.
Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu.
Oobro dOiJiafc Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici coinp. s sidrom tm-domesillo za BAoker-i'ain-Expelleru)f katero izdeluje Dr. Itichterjevo lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1'40 iu 2 — za steklenico; steklenica je v elegantni škntljtei ter označena s sidrom.
Trgovsko - oMoe io gospodarske vesti.
Nsdoiestns wlift za ost&M dofiolilno Opoibs
— Barva glasovnic je za I. volilno telo bela, za II. volilno telo rumena in za III. volilno telo rožnata — Glede načina aktivne in pasivne volilne pravice kakor tudi gled(* načina izvrševanja te pravice, se obrača pazljivost volilcev na dotične določbe omenjene postave od 25. oktobra l-SKti (1. drž. z. Štv. 200) iu dotičnega volilnega predpisa < Pologa ,,1)" izvršilnogs predpisa I. od 28. jan'. 1897 drž. z. štv. 35). — Posebno se opozarja na sledeče: Volitve se vršijo izključno z uradnimi glasovnicami, katere morajo biti podpisane ali od volilcev ali od onih, ki smejo v smislu določil volitvenega predpisa iste zastopati. V zadnjem slučaju mora se natanko označiti osebo, ki je za to pooblaščena. Glasovnic« mora oddati volilec ali njegov pooblaščenec os&ebno volilnemu komisarju skupno z volitvenira poverilom, ali pa poslati po pošti na njega naslovljeno. Volilni komisar ne sprejme nefrankovanih ali tedo-statno frankovanih pošiljatev z volilnimi listki ter jih bo smatral v smislu *j. 34 volilnega predpisa kot nevložene.
Oznanilo glede iložie sapoiidl za odmero osebnega dohodninskega daika Id csebneji difka od ittlh službenih prejemkov ia prlhodRlasiaga daika za lito
1908, — Po g 202 zakona od 25. oktobra 1890 drž. z. št. 220 o neposrednih osebnih davkih dolžan je vsak osebnemu dohodninskemu davku podvrženi podati vsako lete napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v rokn, ki ga določi finančna deželna oblast. Te dolžnosti so glasom $ 204 omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 2000 kron, toda todi te le, dokler jih ne pozove davčna oblast ali predsednik priredbene komisije. — Tiskovine za napovedi se dobe" brezplačno pri imenovanih davčnih oblastih I. instance, kakor tudi pri dotičnih davkarijah oziroma županstvih. — Napovedi za prihod-niuski davek je predložiti glasom §. 138, na
pristojni davčni oblasti v tistem času kot napovedi za osebni dohodninski davek.
O/iiiAllo c kr. flnančaega iiviatetjitvi. - v
smislu § 291. zakona od 25. oktobra 1890 drž. z. Št. 220 mora vsak, kedor je v kra-ljenivah in deželah zastopanih v državnem zbora dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu aH pokojnini, označenih v § 167 na leto, več kakor 1200 kron, predati vs&ko leto davčnemu oblastvu naznanilo o ki  ims    pra,vjcodo teh
Slon kot lokomotivi.   —   V  Prenciavu  v    ^ Nemčiji je bilo treba premakniti vlak, kojega • ^y'-lokomotivo so drugje uporabljali. Deiavci niso J mogli premakniti težkih Voz.   Slučajno  se je ' vozil na tem  vlaku  posestnik cirkusa, ki je j imel velikega slona, ponudil je delavcem po- j moč.  Dal je prepeljati svojega slona ter ga i ustavil za-ioj pri vozeh.   Na njegovo povelje ' je slon porival   vozove z veliko lahkoto naprej, kar je vzbudilo splošno začudenje.          I IRGd fojlk1.   —   Najbolj zdrava je
navede njih ime, stanovališče in posel, 'pt^JMM** flrtimmrs- 5 boinfirnod 1000 vojakov, vištoo, vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov.
Uzorei «a naznanila dobe se brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (to-raj za Trst in okolico pri'e.ifrr davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih;!
Driur,; žeiszalea Bdgfliorne za zakasnite? v
transport«. — Kasacijhka sodnija v Torinu v Italiji je razsodila na pritožbo nekega vinskega trgovca, da je državna železnica odgovorna za zakasnitev ter mora povrniti škodo, ki mu je nastala vbled zakasnitve.
Politični pregled.
Mfldbi I« »roritaoski proilzorij sta dobita saukrijo. T*radni H»t je objavil nagodbeni zakon in sklep glede provizorija 31. pr. m. — Sankcioniran je tudi ogrski provizorij.
Češki iHJl tilsili nirtil knez Lobkovic je odstopil.
Ruski C2T pride v kratkem v Italijo. AH bo sestanek na morju ali v Rimu, .p tem se vrže pogajanja.                            '     '
Črnogorski lllll je dala zopet zapreti več opozicionalnih voditeljev; ujihova posestva je zaplenita.
Hrvatska narodna stranka, bolje madjaron-aka stranka, se je zopet dvignila na dan. Itakodczav je razvijal svoj program na shodu stranke ter obljubljal to in ono, v resnici pa bi m po tej stranki pomagalo zopet vladi, da bi pritiskala Hrvate kakor v Khaen Ho* ilmnrvjevih časih. Stranka naleti na oster odpor pri drugih pravih  hrvatskih poslancih.
otem francoska s G; v Rusiji jih je 12 od tisoč, v, Avstriji 19, na Angleškem p* 134.
ŽalOStOa nam aia]kal —Iz Gradca: Visoke šole, da, tu se mnogo novega sliSi, mnogo novega vidi, uči, pa tudi marsikaj občuti.
_____Prevzame...Te_veselje, in .radost,-ko-sa-
gledaš tovariša, ki je s teboj jedne narodnosti. Koliko bolj se moraš veseliti, ako je on iz istega kraja, ako je pohajal iste šole kot Ti. — Nasprotno pa, ako imaš le količkaj srca za Tvoj boreči se narod, obiti te rnora žalost, ko vidiš, da Tvoj nekdanji tovariš iz srednjih Šol zatajuje svojo narodnost napram onim, s katerimi občuje (burgi) in se podaja takorekoč kakor izdajalec v tabor na-spotnikov. — Žalostno, aH resnično. In to je tem slabše za nas, ker so take izdajice navadno hujše in nam več škoditi utegnejo, kot naši pristni nasprotniki, — Za danes toliko!
Trp sita za lam
Zgovorna, spretna dama se sprejme takoj v stalno službo, kot potnica za mesta pri uglednemu ženskemu listu. Plača stalna ter provizija.
Ponudbe pod:  „I)auern<i (H>706 atioiični biro M- Dnkes Naclif. r. Dunaj Woilzelle 9.
Hotel M zlati kaplji"
u Solkanu pri Gorici
v bližini „Mizarske zadruge'4, j
Toči izvrstna bela in črna vina, i
istrski refošk, kraški teran in pristna i
bela domača vina. — Žgane in drage (
opojne pijače veft jrjt, ~_ Izvrstna (
kuhinja postreže ob vsakem časn z (
mrzlimi in gorkimi jedili,                  \
Postrežba točna, cene zmerne,   j
Za mnogobrojen obisk se toplo j
priporoča.
flnton milost, I
|                                            lastnik.
Andrej Fajt
pekovski mojster f
* v Giricl Cirsi Frane. Slut. it. 2. ~—•  Filijalka v Dorabergi.  -—^
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove i maše in  godove, kolače za  bir- * mance, poroke itd.  Vsa naročila izvrSuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah.
Za veliko   noč  priporoča  gorlSke >              plnce, potlee itd.
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnfon Krašič, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tekallšde Josipa Verdi štev. 83
in v podražili delavnici na Tržaški cesti v
lastni hiši (v bližini g. (irnigoja).
Važno za g§. enoletne prostovoljce.
Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se'nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naročč obenem, ker stane manj ako
se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča  gg. dijakom za nabavo  oblek
po jako zmernih cenah.
Znanim odjemalcem se daje
tudi na mesečne obroke po
10 kron. To velja pa samo
za civilne obleke.
Loj
Razne vesti
Pred porete I Trstu sta bik sojena dva Iteuofiana J. Iiianrhetto in P. Oioai, ki sta ukradla A. Cabulottu listnico s 1030 lirami. Cabuloto je bil prišel h Benetek v Trst 17. oktobra m. 1. Obsojena sta Giaui, na 3, Bian-ehetto na 1 leta težke ječe. Po prestani kazni jih vržejo H-z mejo.
SiedrOHil f TfSlu. — V ulici Tintore so udrli v skladišče daninarja S. Botteri, prevrtali oklop blagajne, potem pa zbežali. V blagajni je bilo 800 K,
francoski prsiosetlui minister   Guvot Des-
saigne je umrl.   Kap  ga je zadela med isejo senata.                                                               [
h vojaške begunce iz B;sn« In H*'ce§OYini t
je objavil uradni   list odlok   o pomiloSCenju. | Klltri I MsM.          Zadnje dni preteklega i
meseea je bilo v Meki HO slučajev kolere, ">() j
oseb je umrlo.
Na  ReW  ae  je   izkrcalo   te   dni    TOO j
zseljencev  iz   Amerike, v ^eapelj se jih je
vrnilo zopet 900.
Trgovinski ogrsM ilni;!er jiiiit je nevarno bolan.
VeČine ll ReleljSke tedljl s slovenskim jezikom po tržaiki okolici so otvorili, oziroma otvorijo te dni, in sicer pri Sv. Ivanu, v Bazovici in na Opčinah.
Vllfc I ttM. — V Lipskem je skočil osebni vkk na postaji s tira ter udri skozi Kid v sobo, kjer je neki službujoči uradnik ravno zajutrekoval. Ponesrečil ni nihče. Uradnik je skočil skozi okno.
BlB&tll nlmUa ffi GliMJU priredi dne 5. jan. 1908. v dvorani „Lehrerhaus" VIII. Jo-sefegasse 12 zabavni večer s prijaznim sodelovanjem g. Karol Jeraj-a fgosle) g. dr. Pri-jatelj-eve (glasovir) g. Rado Posega (bas-solo) in si. društva »Prijatelji tambure v Bečii". Zadetek ob 7. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli.
ZHMVfVfcfl.
"!» nenadni, preraui sinrii preljub-
Za izkazano iskreno sočuljc ljene soproge, o/.ir. mame gospe
Marije Trebše .oj. Kranjec,
nailuč!H'lj<n<k soproge,
kakor ludi za mnogoštevilno z;!<l ije spremstvo, izrekamo prisrčno zahvalo veleč. gosp. t*, kr. okr. <>.d. nadzorniku, preč. duhovščini, veleč. g. učiteljem in učiteljicam, sl-.tv. i/sisilnemu društvu, občinarjem iz Srpenice in Žage in vs m znancem <n prijateljem.
Zahvaljujemo se darovuteljcm !:ra«»ih vencev, posebno učenkam, ki so se spomnile svoje uiteljiee, i5-.;^ plati!
Na Srpenici, dne 31. decembra H)07.
Žalujoči ostali.
kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Kožuhovne ovratnike
u najuečji izberi
(boa) = po čudovito
nizkih cenah
Raznovrstne pletenine za zimo
Jaegerperilo m.
lom y
naj si Y lastno korist ogleda vsakdo
J. ZOBNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!
—  Cene stalne!
mehanična delavnica
I. Potočnik: & A. Mgel
GORICA - za vojašnico - GORICA
ssbss Telefon št. 71 ===== KoBcesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre **» za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (raesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihiitte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje   posteklinate  (email)  peči   in
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibko tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehnikOj pozhv čenje, ponikel je vanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno.
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRAMCA
BRATOV  BRAMGA  V   MILANU
ledini lastniki načina za izdelovanje,
1« najbolj učinkujoča želodčna grenčica »vta i
Neizogibno potrebno v vsaki družini 1 Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni
iMovoaosio blago za
nastopno sezono
! Največji dobitek, i Mark G0O.DDD
Naznanilo
sreče.
|Za dobitke garantira država
1 dobitek k 40.000 Mk.
1    »      »30.000   »
7    »      »20.000   »
1     »      »15.000   »
> 10.000    »
>  5.000    v
>  3.000    »
>  2.000    »
>  1.000    »
>   300    »
>_.aoo-»~
Žrebanje 15. in 16. februarja 1908.
Vabilo k udeležbi = dobitnih Sans ==
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je
9'milijonov1 841.476 mark dobitkov.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija b, 300.000 Mk, 1 » »200.000 » 1 » » f.0.000 * 1 » » 50.000 » 1 » » 45.000 »• [ 11 1 *. » 40.000 1 . » 35.000 » | 103 1 » » 30.000 » 163 1 dobitek »100.000 » j 539 1      »      »  60.000
1    --».-----»-50.000
V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem sluCajn 50 000 Mark ter se zvila v 2. razredu na 55.H0II Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.090 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
Za žrebanje II. razreda, katero se vrši dne 15. in
16. januarja 1608. je plaCati:
za celo originalno sreCko K 1440
„   P«!        .,            ..    »   «0
.,   Četrt      „            „    „  3-60
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno doloCilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreckovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo mora! še-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajco.
Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
14. januarja.
zaupno na naslov:
Samuel Heckseher senr.
fiankgeschiift v HAMBURGU.
Denar prihrani, kdor kupi izgolcvljeno pohištvo pri
Anton Potatzfcv v Gorici.
Na *r«4l Ralftolja 7.
TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
Najoeaeje kapovaltča alrnberikega li irabnega blaga ter Ikaila, preja la altlj.
POTREBŠČINE
ia pi.arnice, taJilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ga Atojaie in čevljarje.
SretlnJIce. — Kužni vrne!. — Masne knjižice.
tišna obuvala za vse letne čase. %mn za zelenjave, °trm ini Milji.
k?ofin!iHi>8krb!le^ zal°** m kramarje, uroftnjarje, prodajalce po Bejmih in trgih ter na deželi.    2    35-8
Pfaffovi šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabe, kakor na pr. za Šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLETA V GORICI
Magistralna ulica štev. 1.
Imava v zalogi Icidi iivalne stroje raznih drugih vrst In tovaron
¦==  Cene zmerne, pogoji ugodni.           —-
Slavno občinstva je naprešens, la pred nabavi šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in franko
Odlikovana pekarija li iladčiCarna
Karol Draščik
v Corici na Koran v (lastni biti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja razlit'na fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦*** po Jako zmernih cenah. -"'••J
I "OD" I   VarBtv*na znamk«: ..ttfco"    |Yf/|
p^| Liniment. G a p s i c i comp. J-^J
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljše sredstvo »roti prehlajenjn itd. z» ono
SO vin.,   K  140 in 2-.....  mh dobi po
vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravil« se je posluževati le originalnih steklenti-e v ftkatljah t uaSo varstveno znamko „g|-drom" ker le tako je zagotovljeno, tla je izdelek pravi. Dr, BICHT1RJEVA LEKARNA
Mrli KUsabethgasse lii-v. r> nova. IFS^ A|/«           Dmtbo reipoSi!J»oj».
Tr^ov^ko-obrtria zadruga v* Gorici
reglstrovnna zadrugra * neomejenim jamstvom
NačelBtvo in nadzorstvo »Trgotrsko • obrtne zadruge v Gorici« je z OKirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne SO. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6* obrestovan ju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */¦* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; Če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem urada v »Trgovskem domu*.
Načelstvo in nadzorstvo.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te  bomo Slovenci za Vselej
le hiapčeVali tujcem.
Slovenske gospodinje! Poslušajte milo iz te domače tovarne! Melet je izvrsten. Cene ottp!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite in sodite !
Svoji k svojim l
Ant. Breščak-u |
v Gorici,      i
v Gosposki ulici št 14 fj
(v lastni hiši)           I j
kateri ima v zalogi najbogatejšo ri izbero pohištva vaeh slogov za f vsak stao, priprostega in naj- j
finejega izdelka.                j;
Daje tudi nY obroke, j
Lastna delavnica    J za tapecirano pohištvo. I
Cene brez konkurence.    \
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
Suetouna razstaua v 51. Isouls 1904. „GRAND PRDC*.
SNAŽI BOLJE kakor vsako drugo čistilo.