Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nj. veličanstvi cesar in cesarica sta se vrnila z Godollo na Dunaj ter ostane ondi svetla cesarica, dokler se ne poda na otok Krf, kjer ostane brž čez zimo. — Državni zbor se snide dne 5. novembra in dobi najprej drž. proračun za leto 1893, potem pa še postavo o živilih v svoje posvetovanje. — Na Dunaji je nek brodar umrl za kolero, troje ljudij pa je bolnih za jako samljivo boleznijo, podobnj koleri. Štajarsko. Da je društvo »Siidmark« bolj nemSko, kakor avstrijsko, vidi se iz tega, da ima ude celo v Berolinu. V novem času se njih število množi in nam se zdi to čudno, saj po društveni postavi more postati ud društvu, ki ima svoj dom na avstrijskih tleh, le avstrijski podanik, kako sme torej »Siidmark« imeti ude doli iz »rajha«? — Dež. poslancu za Lipnico Morre še ni povolji baron Hein na čelu dež. vlade na Kranjskem, po njegovih mislih je baron Hein še prekrotak Nemec. To pa to! Koroško. Občina Bistriea pri Pliberku je vpeljala slov. uradovanje, toda dež. odbor jej je ukazal, naj mu dopisuje nemški. Vrla občina pa se mu ni udala in vsled tega je prišla cela stvar pred drž. sodnijo na Dunaji. Jutri bode razsodba in upamo, da ugodno za občino. — V Kotmari vasi ima tamošnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 30. oktobra svoje letno zborovanje in se pričakuje obila vdeležba. Krapjsko. Dosedanji deželni predsednik baron Winkler žžj^e, spdaj, „0 odhaja, obilne ovacije od strani slov. društev, pa tudi županstpv. Škoda, da so ga poprej nekateri »mladi« spravljali v zadrege, ko za to ni bilo že le tolike sile, pač pa jako Ijubo Nemcem domačim, še bolj pa tem v Gradci in na Dunaji. Po toči je prepozno zvoniti! — Pritožbe, da se tudi na Kranjskem pri c. kr. poštah ne raeri slov. jezik in pa nemški enako, so še prej ko slej na raznih krajih in ne brez pravice. Primorsko. Mestni zastop v Gorici je dovolil 30.000 fl. za novo dekliško šolo, se ve, da laško, ali isti zastop se brani na vse kriplje plačila za slov. ljudsko šolo, katere je velika potreba pa Bog zna, kedaj da se pčstavi. — Cestni zastop v Tolminu, blizo to, kar so pri nas okr. zastopi, je vlada razpustila, ker neki ne gospodari dobro, najbrž pa iz drugih uzrokov. Tržaško. Na Opčinah pri Trstu so nameravali ustanoviti društvo za zavarovanje živine, toda vlada na Dunaji jim pravil ni potrdila. Zakaj ne? To sam Bog vedi, saj so enaka društva že na Geškem in Tirolskem! H r v a § k o. Sabor ali deželni zbor v Zagrebu snide v teku prvega teden v meseci novembra. Predsednik Hrvat je dobil za to že potrebna naročila od bana Khuen-Hedervaryja. Kakor je sedanji sabor, bilo bi pa brž bolje, da bi ga ne bilo, saj se klanja v vsem banu in ogerski vladi. Ogersko. Skrajna levica v državen zboru, Ugronova stranka se je uprla slovesnemu odkritju spomenika honvedov v Budimpešti in kar je čudno, ona je v drž. zboru zmagala, da-si je le manjšina. — Da je ministerstvo Szaparv blizo na tem, da vzame slovo, zatrjuje se v ogerskih listih čedalje bolj za gotovo, na drugi strani pa pravi vlada, da nima uzroka odstopiti, ker je rainisterstvo v glavnih rečeh edino. Vunanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. imajo 501etnico svoje škofovske časti prihodnje leto, dne 19. februvarija. Po vsem katoliškem svetu se delajo za-njo priprave, a sv. oče ne želijo hrupa, pač pa vstrajne molitve, naj se sovražniki sv. cerkve poboljšajo, na korist sebi in sv. cerkvi! Italijansko. Ministerstvo kralja Umberta želi, naj se razglašijo pogoji, na katerih sloni tripelalijanea t. j. zveza Avstrije, Nemčije in Italije, ali avstrijska in nemška država se ustavljate razglašenju, fcpr ti bilo na škodo zvezi in torej tudi miru in vendar obstoji zveza ravno zavoljo miru. — Poslanik na Dunaji se je podal v Rim, da pouči vlado, kaka avstrijska vlada tolmači znano opombo glede na vino v trgovinski pogodbi z avstrijsko vlado. Naj jo le pouči, pa tako, da bode za naše vino dobro! Francosko. Sedanje ministerstvo je zmagalo v drž. zboru v toliko, da je voljen za podpredsednika mož, ki prisega na modrost sedanje vlade. Več pa menda ta zmaga ne pomeni! — Delavci v Garmauxu so začeli zoppt svoje delo v rudnikih, kpr se je minister Loubet postavil na njih stran in tako dobijo, ali imajo vsaj upanje na večje plačilo. Nemško. Nova vojaška postava je taka, da se skliče lahko h krati do 4,400.000 vojakov, če je treba, pod orožje in vedno jih stoji do 420.000 v orožji. To je ogromno število, pa tudi stroški bodo veliki, večji morajo biti, kakor jih zmore država. In to vse zavoljo mirii ali bolje, zavoljo strahii pred Francozi! — Avstrijski poslanik, grof Szechenyi stopi v pokoj in na njegovo mesto pride dosedanji minister Szogenvi. Oba sta Madjara in sploh se silijo sedaj v imenitne, bogate službe Madjari. Rusko. V večjih ruskih listih se piše, da ni nobene potrebe, naj ste si Avstrija in Rusija sovražni, pae pa se lahko.sprijaznite, ako avstrijska vlada hoče. Dobro, toda kaj naj stori avstrijska vlada, da bode ruski prav? Odgovora na to vprašanje pa nima noben list in tudi mi ga ne vemo. — Prestolonaslednik Konstantin se je podal k svojemu tastu, grškemu kralju v Atenah. Srbsko. Skupščina so snide due 3. novembra, ali volit; še nima tretjega »vladarja«, kakor bi ji bilo povolji, kajti »vladarja« Ristic in njegov tovariS nimata zaupanja do skupščine in žato še odlagala volitev, morebiti na »nikoljevo«. Tursko. Sultanu še ruski poslanik Nelidov vedno dela sitnobe ter ga sili, naj privoli, da smejo ruske ladije prosio po Grnem morji voziti, ne da jih turski vojaki preiskujejo ter stikajo po orožji. Tega namreč do- slej ne smejo voziti. Sultan se trdo drži in noče privoliti, najbrž ga ščuje v to angleška vlada. Afrika. Tista zmaga, ki jo je francoska vojska dobila zoper Dabomejce, ni bila že le tako slavna in priznava še cel6 vlada sama, da ima ondi premalo vojakov. Zato jih je poslala sedaj pa 500 ali ka-li, Bog zna, da to ni veliko in težko, če jih bode dovolje za končno zmago. Amerika. V Chicagu praznuje se jako slovesno Columbova 4001etnica. — Po južni Ameriki se množjjo ustaje in pri vseh so visji generali najhujši ter so tako vže po vseh republikah ravno generali za predsednika. Ni pa dobro, kjer rožlja vojaška sablja.