Stev. 109. <£■ V Ljubi? ani, torek, 17. maja 1921 *oltnfira ptattnv gotovini. Leto 1. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144 — *a pol leta K 72*— Uredništva in oprsvnUtva » Us-pitarjevl ulici it«. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon <= upravntštva štev. 328 <= CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36'— *a en mesec K 12'— v UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN A, Gosar: Socializem o fpspa-dsrstsiH. s na katerem sloni sedanji go- D ° ,ski svet, tvorijo: zasebna last ter Mie v *zkiri dela in konsuma. To so Se Osnovni kamni, na katere se opira ter ra-mc?ra opirati vsak gospodarski red, ki r '111 s človekom, kakršen je po svoji na-tre/’a®Voiih naravnih sposobnostih in po- JSakem človeku živi toliko samo-ga ja! “a hoče sam uživati sadove svoje-jjr- k” Zato smatra stvari, ki si jih na ka~ svna- j način s svojim delom pridobi, za 11 če bi mu to pravico odrekli, bi žaga glavno in najvažnejšo silo, ki Mi Poganja k delu. nas . človeške sposobnosti ter njegovo razl'č^e določenega dela so tako vs j|Cne' ne bi bilo mogoče odkazovati bi dn*1111 posamezniku, kaj naj dela, ne da Sprrf.yedl° to do največjih težkoč in na-ijj . j1!* Vsak človek si sam najlažje poišče ]j jj, r.e tisto opravilo, ki ga najbolj vesela •Za, ° ima največ zmožnosti. Treba rin ** °dstraniti razne zapreke, ,ki pre-ga oneniogočajo, da bi se oprijeli one-5^1 ki jjh najbolj mika ia vleče, j , °°dobno velja tudi glede konsuma. Po-ebe raznih ljudi glede hrane in glede a°gih drugih potrebščin so močno različ-°e> tako da se dajo ljudje edino na ta način J'Sai Za silo zadovoljiti, ako se jim pusti v em pogledu v primernih mejah popolna P^nstost in svoboda. Vsako ukazovanje in ?~°čanje v vseh podrobnostih konsuma s at®rekali strani bi izzvalo samo nezado-°riost in odpor. Izmed dosedaj znanih no8?°^arskih in socialnih sistemov gre edi-5(1 ti n i z e m tako daleč, da popolne* _.Z.a®etuje zasebno lastnino in pro- stost ' T.1 zaseono lastnino in preja . v lzbiri dela in konsuma. Zato pa kait' * praktično neizvedljiv, t1 namesto naravnega nagnenja in na-sil, ki priganjajo ljudi k produktiv-kg11 . ter urejajo niihov konsum, bi j ^Dizem moral ustvariti ogromei uprav-!a p nadzorovalni aparat, ki bi ljudem do-Val*6• razne potrebščine in jim odkazo-> Primerno delo ter bi jih nadziral, da bi —. £ejanski prav vršili. To pa je praktično h^akor učijo vse izkušnje — dejanski ne-^vršljivo. s . ** navedenih razlogov ne zametuje sk 12601 dosedanjih temeljev gospodarja ®fia reda, marveč hoče le s p r i -„ e.r n i ra i, družabne koristi ču-aJoč ' 3 imi omejitvami zasebne 8‘i ter prostosti v izbi r i del • , *a in konsuma ustvariti vse jj°trebne predpogoje pravič- ^ega družabnega reda, Sociali- j 111 noče ustvariti iz družabnega gospo- ^aj*skega življenja mrtev mehanizem, ki bi *val *n vr^ sv°i° nalogo samo po na- ga u in povelju kakršnegakoli nadrejene- ^. 0rgana, marveč hoče še nadalje o r g a- lj12 6 m ’ k * ima sam v sebi ž i v - U? *S k'° m ° č- Zato omejuje zasebno SaS ter prostost v izbiri dela in konsuma int*10 *?kko' kolikor zahtevajo to družabni ^.eresi. V okviru teh meja pa pušča po- }ail?cu popolno svobodo in prostost, da M ?• v. P°inem obsegu pokaže svoje zmo- sv?ti jn sposobnosti ter si tako zboljša 1 gmotni položaj. ~ a sebna last se mora v smislu 'aHstičnih ciljev in zahtev omejiti zla- v d v e h smereh, g Predvsem hoče socializem utesniti g0Sedanjo neomejeno sv ob o-svJ. s katero je doslej razpolagal lastnik s čey 0 Premoženjem sploh, zlasti pa z ob-srej^imi, takozvanimi produkcijskimi n. n ■ Nekatera produkcijska sredstva Pa t Premogovniki, nekatere tovarne itd., k0r di razne neposredne potrebščine, ka-za HVa-na z*vila, n. pr. moka, meso itd., so ■las, *ažbo tolikega pomena, da njihovemu St0s'r n' m°g°čc pustiti popolne pro- h0| da bi razpolagal ž njimi, kakor bi gQv ’ zlasti pa ne tako, da bi s tem oško- jne a, družbo, bodisi delavce ali konsu-ljav't^ ^aradi tega hoče socializem uve-cja|* 1 z?a”° načelo, da lastnina nalaga soji-.. e dolžnosti in da se ne sme vporab-Pr°t» družabnim koristim. Praviz& Se dejanski omogoči uresničenje nega družabnega reda in da se na način prepreči preveliko gospodarsko izkoriščanje bližnjega po maloštevilnih kapitalistih, zato je v smislu socialističnih načel potrebno, da se uvelja- vi primerna najvišja premoženjska m e j a , ki bo sicer puščala privatni podjetnosti in pridnosti dovolj široko polje, vendar pa bo onemogočala tisto brezmejno gromadenje premoženja v rokah po-edincev, ki je tako značilno za našo dobo. Podobno velja tudi glede prostosti v izbiri dela in konsuma. Tudi tu pušča socializem široko prostost, zahteva pa, da se povsod uvažujejo tudi družabni interesi. Zato nalaga vsakemu članu človeške družbe dolžnost, da vrši po svojih močeh kako produktivno ali sicer socialnokoristno delo. Tudi največje premoženje ne oprošča v socialističnem družabnem redu od dolžnosti dela. tam Kdor ne dela, naj tudi ne je, •— Tudi konsum je v socialističnem gospodarstvu svoboden in prost. Vsakdo naj kupuje in uživa, kar mu drago, ako, seveda, ne škoduje s tem celoti, ako ji s tem ne povzroča izgube. Prevelik luksus, vporaba stvari, ko-jih uvoz obremenjuje preveč narodno gospodarstvo itd., vse to je iz očividnih razlogov v socialističnem gospodarstvu za-branjeno in prepovedano. Na podlagi navedenega je jasno, da se razlikuje socialistično gospodarstvo od sedanjega kapitalističn. predvsem le po tem, da je v svoji celoti kakor tudi v vseh svojih važnejših pojavih dosledno uravnano in umerjeno po družabnih interesih; kratko: da je zares socialno in ce individualno. IfDiifus m slssnesisitein Priiinsrsfeenfi m' n ifilip. ¥olivne sleparije Italijanov. Nasilja fašitov. Postojna, 16. maja. (Izvirno) Volitve so se začele včeraj mesto ob napovedani 7. uri zjutraj, šele ob 11. uri dopoldne. Naši volivci so čakali v velikih gručah rano ob 6. uri zjutraj začetka volitev, ter kljub zavlačevanju italijanske večine v komisiji tudi vztrajali kljub počasnem poteku. Do 10. ure zvečer je volila dobra polovica in italijanska komisija je kljub temu, da je čakalo še 300 slovenskih volivcev, zaključila volitve. Ker se naši ljudje na noben način niso hoteli odstranili, ker niso zakrivili zavlačevanja volitev, so razgnali karabinjerji in fašisti naše volivce s silo, psujoč jih s :>sciavi '. Fašisti so pomazali hišo g. Lovrenčiča in druge hiše naših ljudi. Ob polnoči je bil znan izid. Dr. Vilfan 459 glasov. Tun-tar (komunist) 2 glasova, italijanski kandidat 10 glasov. Ker so bile te volitve za zasedeno ozemlje narodno glasovanje, zato je umevno, da so Italijani skušali z vsemi sleparijami preprečiti številno udeležbo naših ljudi pri volitvah. Postojna, 16. maja. (Izvirno) Fašisti so hoteli doseči, da bi se Slovenci volitev ne udeležili. Poleg nasilja so se posluževali tudi sleparij. V ogromnih množicah po vseh slovenskih krajih raztreseni beli, modri in rdeči listki se glase: :>Primorski Slovenci! Vzdržite se volitev! Ta poziv Vam pošiljajo vsi resnični rodoljubi. Italijani plačujejo učitelje, duhovnike in uradnike zato, da agitirajo za udeležbo pri volitvah, ker hočejo imeti v Rimu na vsak način naše poslance. Vaše srce in Vaše koristi so v Ljubljani in v Belgradu in nikdar ne v Rimu. Vaše poslance pošljite v Belgrad, kadar bodete svobodni. Poslanci, ki naj jih danes volite, so vsi plačani od Italijanov in nimajo našega zaupanja. Ti poslanci bodo glasovali v Rimu za italijanske zakone, ki naj zadajo našemu narodu smrtni udarec. Jugoslovenski volivci, vsi ki Vam danes svetujejo voliti, so podkupljeni od Italijanov. Ako ostanete danes doma, služite najbolj Vaši jugoslovenski domovini. Rastrgajte volivne legitimacije in zalučajte jih onim v lice, ki Vas hočejo prodati. Vzdržite se! Ne volite! Jugoslovenska Matica v Ljubljani.« Za naše slovenske volivce je sijajno izpričevalo, da na ta lim fašistov niso šli, ampak so se povsod v velikem številu udeleževali volitev. Tudi slovenski komunisti i in socialisti so večinoma glasovali za slo-I venske kandidate. Postojna, 16. maja. (Izvirno) Pričakovati je, da Slovenci na Goriškem dobe 4 mandate, v Istri pa 2. i Rim, 16. maja. Po :>Tribunk bodo volitve v Italiji izpadle najbržje tako: Stranke združene v bloku, bodo dobile 240—285 mandatov, socialisti 90 —100 mandatov, ljudska stranka 90—107 mandatov, komunisti 15, republikanci 15, Nemci in Slovani 10 mandatov? LDU Rim, 16. maja. (Stefani.) V krajih Pomaranče in Sesso, Alberelle v pro-vinciji Pisa je pri volitvah došlo do spopadov s fašisti, pri čemer so bili trije fašisti usmrčeni. Spopade so javili tudi iz provin-cij Bari, Novara in Parma. V teh provincah so bile vsega skupaj usmrčene tri osebe. LDU Rim, 15. maja. (Stefani, ob 7. uri zvečer.) Danes so se po vsej Italiji in tudi v novih provincah vršile volitve v italijansko državno zbornico. Udeležba pri volitvah se sodi povprečno na 50 do 70%. Povsod so se volitve izvršile mirno in brez incidentov, manjši spopadi med fašisti in komunisti so se dogodili samo v Ponticel-liju pri Neaplju, Tamkaj je bila ena oseba usmrčena. LDU Rim, 15. maja. (Stefani) Do 23. je, kakor je razvidno iz došlih vesti, potekel dan mirno. Do resnih spopadov med fašisti in komunisti je prišlo samo v Resini pri Napolju, kjer so usmrtili eno osebo. Malenkostni neredi so se vršili v majhnih krajih v provinciji Napolj. Udeležba pri volitvah je bila večja kakor leta 1919. LDU Rim, 13. majaj (Dun. KU) V Por-denone je prišlo včeraj do spopadov med fašisti in komunisti. Zadnji so zgradili v predmestju Torre barikade, ki so jih mo-rali danes, ko jih je napadlo od treh strani vojaštvo, izprazniti. Ubit je bil en fašist, štirje vojaki ranjeni. KoroSka in Šlezija. uru 1 zanesljivi Belgrad, 17. maja, (Izv.) Poslanec dr, Hohnjec je stavil na ministra zunanjih zadev sledečo interpelacijo: Z ozirom na vesti, da je vrhovni svet sklenil, da se do-dele Poljski oni kraji G. Šlezije, ki so gla- sovali za poljsko državo, opozarjamo na fo dejstvo našo vlado, da zastavi ves svoj vpliv, da isti princip uveljavi tudi za našo Koroško, če velja to za Poljsko, zakaj ne bi tudi za nas. Stanka radaifen na Hnsaeiiegiiffl. LDU, London, 13. maja. (Reuter) Izvr-ševalni odbor železniških in transporurh dejavcev je sprejel resolucijo, ki se glasi: Ko smo se odločili, da poostrimo zaporo v uvozu premoga, opozarjamo holandske in francoske transport, delavce na resolucijo, ki jo je sklenila mednarodna zveza transportnih delavcev na ženevskem kongresu, po kateri se proglaša nad Anglijo premogovna blokada. Zahtevamo, da se tej ženovski resoluciji pripomore do polne moči. LDU London, 13. maja, (Reu,ter) Že-leznicarji y Glasgovvu so se na mnogobroj-m obiskani skupščini po živahni debati izjavili po pretežni večini proti stavki. HADŽIČ — VOJNI MINISTER? Belgrad, 17. maja. (Izv.) Na današnji sep ministrskega sveta bo rešena poleg ostalih vprašanj tudi zadeva glede spopol-nitve vojnega ministrstva. Kot najresnejši kandidat se imenuje tfeneral Hadžič« Radiča — ssdiiču. Belgrad, 17, maja. (Izv.) Včeraj popoldne je imel verifikacijski odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o mandatih Radičevih poslancev. Demokrati so hoteli, da se ti mandati konečno uničijo, dočim so bili radikalci proti temu in se izjavili za status quo ante. Vsled tega je odbor prešel preko tega na dnevni red. — Na včerajšnji svoji seji je imunitetni odbor sklenil, da se Radič izroči sodišču. Ronilffnanta. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Danes popoldne ob 4. uri prične v konstituanti specialna debata o ustavi. Na današnji seji se bo razpravljalo o imenu države in se pričakuje jako burnih debat. Izid usliteo u itusifl. LDU Moskva, 14. maja. (Brezžično.) Moskovski sovjet sestoji iz 1115 Članov Po strankah so razdeljeni tako-le; Komunistov 73 odst., nadstrankarskih 25 odst. menjševikov in socialnih revolucionarje’ 2 odst. Rod diktaturo francoskega kapitala. LDU Nauen, 14. maja. (Radio Grič) Francosko-poljski dogovor glede nafte se bo po varšavskih vesteh podpisal v najkrajšem času na temelju pariških pogajanj, da-si so poljski producenti nafte protestirali proti izročitvi najvažnejšega dela poljskega narodnega imetja inozemstvu. Francija je zahtevala kontrolo v treh četrtinah poljskih petrolejskih vrelcev kot nagrado zb politično pomoč, izkazano Poljski. Poljska ostala o Šleziji. LDU Varšava, 15. maja. (Radio Grič) ^Deutsche AHgemeine Zeitung« objavlja proklamacijo, ki jo je izdal ' Ostmark-vereinc proti Poljakom. Proklamacijo je podpisal maršal Mackenson. LDU Varšava, 15. maja. (Radio Grič) Rote Fahnec objavlja dokumente nemškega vojnega ministrstva, ki se nanašajo na pošiljanje municije, orožja in častnikov na plebiscitno ozemlje Gorenje Šlezije in na dnevni ukaz četam z dne 20. novembra 1920, ki jim dovoljuje prehod preko poljske meje, ako bi Poljska ne bi respektirala gorenje-šlezijske meje. Vojni minister trdi, da so dokumenti falsificirani in je zapretil listu zaradi objave teh dokumentov s procesom zaradi veleizdaje. LDU Varšava, 13. maja. (PBA) Na poslednji seji deželnega zbora je podal ministrski predsednik Witos podrobne izjave o gorenje-šlezijskem vprašanju in o stališču poljske vlade glede na vstajo v Gorenji Šleziji. Ministrski predsednik je opozarjal na prestrašenost in obup, ki ga je povzročila v vseh krogih prebivalstva vest, da je medzavezniška komisija v Opolah storila sklep, ki ne bi bil pravičen za gorenje-šle-zijsko prebivalstvo. V znak protesta se je najprej ustavilo delo. Potem je prebivalstvo po lastnem nagibu prijelo za orožje, da bi na ta način izrazilo svojo voljo. Poljska vlada se je nahajala pred izvršenim dejstvom, katerega ni mogla več preprečiti. Prebivalstvo Gorenje Šlezije je izgubilo zaupanje do objektivnosti komisije in njegova vstaja je bila čin obupnosti. Vlada je navzlic priznavanju ogroženega položaja go-renje-šlezijskega prebivalstva smatrala za potrebno, ugotoviti, da ne odobrava upora. Vlada je storila vse mogoče, da bi pomirila Gorenjo Šlezijo, in je preverjena o tem, da so vse njene odredbe pravične in take, da jamčijo za vpostavitev mira in nda in za vpostavitev trajnega miru. Poljska vlada je ententi poslala iskren poziv, naj deluje na to. da se kar najhitreje končno odloči usoda Gorenje Šlezije v zmislu versaillske pogodbe in v zmislu izidov ljudskega glasovanja. LDU Nauen, 14. maja. (Radio Grič) sCorriere della Sera« preti s sankcijami proti Korfantyju in poljski vladi. List pravi: Ako bi bilo treba, bi se morala Nemčija pooblastiti, da s svojimi četami nadomesti zavezniške čete. Tudi >Secolo< ljuto napada poljsko vlado. V glavnem zavzema Italija posredovalno stališče med Francijo in Anglijo. LDU Dunaj, 14. maja. (Dim. KU) Kakor se poroča listu »Neue Freie Presse« iz Varšave, je odsek za zunanje posle v svoji včerajšnji seji zunanjemu ministru knezu Saipiehi enoglasno izrekel nezaupnico. Gotovo je, ida poda knez Sapieha svojo ostavko, NA HRVATSKEM JE VSE MIRNO. Zagreb, 17, maja, (Izv.) Včeraj bi se fonela vršiti velika skupščina Radičeve stranke. Ker pa je vlada to prepovedala, se je vršil samo sestanek zaupnikov. Vse alarmantne vesti belgrajskih listov, so ostale samo želje demokratske klike, Se-sfanek se je izvršil popolnoma v miru, ŽELEZNIŠKA NESREČA NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 15. maja. (Havas.) Nocoj je brzovlak Pariz—Toulouse iz doslej še neznanih vzrokov pri postaji Vigeois skočil s tira. Štiri osebe so mrtve, med temi trije vojaki. Druga železniška nesreča se je dogodila vsled pokvarjene proge pri postaji Perigneux. Na kolodvoru La Bachel-lerie je osebni vlak zavozil v neki drug vlak, ki je stal na progi, pri čemer je izgubilo življenje sedem oseb, 33 pa je bilo težko poškodovannih. BOJI ŠPANCEV Z MAVRI. LDU Madrid, 14. maja. (Havas) Urad-tio javljajo: Čete Laracha so prišle včeraj v Gaetan. V gosti megli so zašle v zasedo Mavrov, ki so jih obkolili. Razvil se je trdovraten boj, ki je končal s tem, da so Mavri zbežali. Španske čete so zadale Mavrom številne izgube, dočim so imele same samo 21 vojakov in enega častnika mrtvega. Osem častnikov in 95 vojakov, med temi 71 domačinov, je bilo težko ranjenih, POŽIGI NA ANGLEŠKEM. LDU London, 16. maja. (Reuter) Sinoči so se v različnih okrajih na periferiji Londona izvršila skrivnostna zločinstva, ki se pripisujejo sinfajnovcem. Okrinkani in s samokresi oboroženi ljudje so streljali na osebe in poskušali požigati. Imeli so seboj steklenice, napolnjene z gorljivimi tekočinami, jih razbijali ter zažigal], nato pa so pobegnili. Kjer se jim je kdo uprl, so potegnili orožje. Ranili so več oseb, med temi eno smrtno. Požare so kmalu pogasili. V okraju St. Alban so ustrelili bivšega orožnika in njegovo soprogo. V Liwerpoolu so zanetili velik požar. NESREČA NA JEZERU. LDU Innsbruck, 15. maja. (DunKU.) Pozno ponoči je semkaj došla vest, da se »e pri Seespitzu ob Aachenskem jezeru podrl vkrcevalni most neke ladje ravno ko je bilo na njem veliko število izletnikov. Po eni verziji je mrtvih sedem žensk in en otrok, šestnajst oseb pa težko poškodovanih. Po drugi verziji je 18 mrtvih in veliko Število poškodovanih, LDU Innsbruck, 17. maja. (DunKU) O nesreči pri Aachenskem jezeru se dozna-vajo nastopne posameznosti: Ko so ljudje ob dvanajstih opoldne šli na parnik »Mesto Innsbruck« pri pamiškem postajališču Seespitze, se je naenkrat podrl ladijski mostič na sprednjem koncu in mostič s 70 osebami, ki so stale na njem, je padel v jezero. Uslužbenec, IfTje bil pri vrveh, je med prvimi padel v vodo, pa je hitro prišel ven in takoj začel reševati ponesrečence. Posrečilo se mu je, da je deset oseb splavil na suho. Nek orožniški nadzornik je rešil osem oseb in sin ladijskega kapitana pet oseb, obenem pa so vsi mornarji priskočili na pomoč ponesrečencem. Dva nemška zdravnika in trije medicinci so prevzeli zdravniško pomoč. Oživeli sc 20 nezavestnih; osem oseb, sedem žen in enega petletnega otroka, vse iz Innsbrucka in okolice pa niso megli več oživeti, ker so bili mrtvi. Od ostalih potnikov ni bil nobeden težko poškodovan. Ponesrečence so prepeljali v bolnišnico v Innsbruck. JoHtični dogodki. -J- Demokratski rekurz proti volivni sreči. Demokrati se z usodo, ki jim jo je naklonila volivna sreča oziroma nesreča ob zadnjih volitvah v občinske odbore, ne morejo in nočejo sprijazniti. Posebno poraz v mestih jih peče kakor živ ogenj, ki mu iščejo leka v sredstvih političnega ko-njederstva. Tako napoveduje nedeljski »Sl. Narod«, da morajo v mesta priti komisarji ali pa se morajo vršiti nove volitve na podlagi popravljenega občinskega volivne-ga reda. Pri tem mislijo n^jbrže na srbski občinski volivni red, ki daje stranki, katera dobi pri volitvah izmed vseh strank največ glasov, dve tretjini mandatov. Tako bi dobili liberalci v Ljubljani, ako bi jim bila sreča vsaj toliko mila, kakor zadnji pot, namesto 18 kar 32 mandatov, opozicija pa i namesto 29 samo 16 mandatov. Enkrat že je Belgrad »popravil« slovenski občinski volivni red na korist demokratom, sedaj naj ga popravi v drugo, Ker gre v tretjič rado, liberalcem tudi to pot ne bi cvetela sreča, Ali ne bi bilo boljše, da se uctajo v usodo? -r Sv. Peter pri Mariboru. V novem občinskem odboru so dobili zastopstvo tudi naši viničarji. Njih kandidati so bili izvoljeni na listi SLS. + Glasovanje za Nemčijo m skrb za Koroško. V navzočnosti zveznega kancelar-ja dr. Mayra, zveznega ministra za notranje posle dr. Rameka in zastopnikov vseh političnih klubov Koroške, kakor tudi zastopnika nižje-avstrijskega deželnega zbora, se je solnograška deželna vlada 14. t. m. bavi-la s pomisleki zvezne vlade proti ljudskemu glasovanju za priključitev k Nemčiji. Sklenili so, izročiti pomisleke zveznega kancelarja in koroških zastopnikov upravnemu in ustavnemu odseku, kakor tudi pri-ključitvenemu odseku solnograškega deželnega zbora, ki naj se posvetuje, ali naj se z ozirom na politični, položaj, v katerem je solnograška zbornica svojčas izdala glasovalni sklep, smatra situacija za bistveno iz-premenjeno. Za ta slučaj bo deželni zbor sklepal o tem, ali naj ostane glasovalni j sklep v veljavi, ali naj stopi na mesto glasovanja kaka druga manifestacija. -h Protiboljševiški nastopi v Petrogradu. Londonska >Timesc poroča iz Petrograda dne 14. t. m,, da v Petrogradu že osem dni niso delili kruha. Preminoli ponedeljek se je razvila po ulicah cerkvena procesija, ki se ji je pridružila večina prebivalstva. Udeležniki so prisilili mimoidoče boljševike, da se pred sprevodom odkrijejo. Vlada je poslala automobile in straže, da procesijo razženejo. Toda verniki so te straže razorožili ; mnogo vojakov je bilo pri tem ustreljenih. + Pomoč proti brezposelnosti v novih italijanskih pokrajinah. Italijanska vlada je zvišala kredit za javna dela v novih pokrajinah kot odpomoč proti brezposelnosti za 30 milijonov lir. Ob enem je podaljšala rok za prošnje pokrajin, občin in zadrug za kredit iz tega zaklada od 15. maja na 15. julija t. 1. V tem roku se morajo dotična dela tudi že začeti izvrševati. Za obnovna dela v novih pokrajinah se dovoli zadrugam poseben kredit. ^ 2)nevni dogodki — Za župana v Mostah jc bil včeraj izvoljen zasebni uradnik komunist Franc S k ob e 1 z 12 glasovi. Zanj so glasovali tudi nekateri odborniki Gospodarske liste, — Zahteve odpuščenih jugoslovanskih mornarjev. Ker so jugoslovanski moranrji z vseh italijanskih ladij odpuščeni, zahtevajo, da jim Zveza mornarjev (Federazione del lavoratori del mare) vrne vse prispevke, ki so jih bili doslej vplačali. Na posameznega jugoslovanskega mornarja odpade približno 1000 lir ter bo morala Zveza izplačati 2 in pol milijona lir. — V mariborski klavnici pokoljejo teden za tednom naravnost velike množine živine, katere meso se potem izvaža v Nemško Avstrijo. Seveda je to samo prvovrstno^ blago. Tukajšni mesarji pa zabav-]iaj°> češ, da ne morejo dobiti živine, ker izvozničarji vse pokupijo ter prodajajo meso skoraj vedno bolj slabe vrste, za boljše pa računajo. No, pa dosedaj še ni bilo sli-šatL da bi kateri mariborski mesar obubožal, pač pa je med njimi že precej taksnih, ki so precej petični in podobni bolj kapitalistom kot pa mesarjem. — Koliko ;e komunistov na Češkoslovaškem. Glasom podatkov komunističnega tajništva šteje socialnodemokratična levica na Češkoslovaškem 2622 krajevnih organizacij s 457.774 člani; od tega odpade na Prago 49.000, na Slovaško 271.000 članov. Obglavljen zločinec. 11. t. m. so v Berlinu obglavili mnogokratnega morilca Scnumanna. Rabelj Schwietz je nastopil P° starih predpisih v cilindru, fraku in ro- ! kovicah s težko sekiro. Glava je odletela na mah. Schumann je bil radi svojih nešte- : tih zločinov obsojen šestkrat na smrt, na dosmrtno ječo itd. — >'oa, ja, koncesija me stane lO.OOb kron, en par tavžent pa še gospodu komi-sarju Pezdiču!« je v razgovoru z Marjeto ' Šejnost rekla Frančiška Novak, gostilničarjeva žena v Radovljici o priliki, ko ji je ; Šejnost čestitala, ker je dobil njen mož po- ! leti 1920 koncesijo za gostilno. Deželno sodišče je v smislu § ^04 srbskega kriminalnega zakona obsodilo Novakovo v 3 dni strogega zapora. j i ' 1 1 1 ■ ? £jubljanskl dogodki. Dve zanimivi sodni razpravi. OPERNI PEVEC G, KOVAČ PRED SODIŠČEM. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti g. Kovaču radi dejanskega napada na g. Kogoja. Sodnik g. Premerstein, državni pravdnik g. dvorni svetnik Andolšek. Zastopnik zasebnega udeleženca g. dr. Remec, Zagovornik g. Kovača g, dr. Krivic. Po zaslišanju obtoženca in tožitelja predlaga g. Andolšek, da se' cela zadeva odstopi državnemu pravdništvu z ozirom na možnost težke telesne poškodbe in z ozirom na to da obstoji proti g. Trbuhoviču tudi sum pregreška. Zastopnik g. Kogoja se pridružuje temu sklepu in se zadeva odstopi drž. pravdništvu v nadaljnje postopanje. Za tem se je pričela obravnava G. PESEK PROTI DRUŠTVU JUGOSLOVANSKIH NOVINARJEV. Zanimanje za obe razpravi je bilo veliko in je bila sodna dvorana polna ljudi, največ umetnikov in novinarjev. Gosp, Pesek je ovadil odbornike društva jugoslovanskih novinarjev: Smodeja, Vodeba in Kosovela, ker so v varstvo interesov svojega organiziranega stanovskega ; tovariša proti Jugoslaviji proglasili zaporo, j Toženi so bili radi izsiljevanja. Smodeja, ; predsednika društva, je zastopal dr. Natlačen, Vodeba in Kosovela sta zastopala dr. Fettich in dr. Fornazarič, tožitelja Peska pa dr. Furlan. Sodnik Premerstein je vse i obtožence oprostil. * * * Ij Birmovanje v Ljubljani. Ob binkoŠt- nih praznikih so premilostni gospod knezo* škof v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja podelili zakrament sv. Birme 2480 birmancem, lj Zahvala. Vsem velikodušnim daro« • valcem, ki so pomagali Stolni Vincencijev! konferenci, da je preskrbela šestim bir-mancem poleg botrov vso obleko, čevlje* perilo itd, in obdarovala še šest drugih birmancev deloma z obleko, deloma s čevlji in perilom, izrekamo tem potoffl najprisrčnejšo zahvalo. Bog plačaj! —■’ Stolna Vincencijeva konferenca. lj Danes se vrši koncert »Glasbene Matice« v unionski dvorani. Začetek ob 8. uri. Glavna skladba >V pepelnični nočic Sat-tnerjeva se izvaja prvič. Opozarjamo občinstvo na točen pričetek. Sedežev ni več na olago, pač pa nekaj stojišč. (k) _ jj Sestanek odborov vseh slovenskih seuskih organizacij je jutri, v sredo, ob 5. uri popoldne na Mladiki. Namen: shod za žensko volivno pravico. ij Nadaljevanje občnega zbora »Samopomoči« bo v sredo, dne 18. t. m. zvečer ob 8. uri v dvorani Mestnega doma. lj Smrtna žrtev svojega poklica. N® glavnem kolodvoru je bil dne 16. t. m. po-povožen 37 letni oženjeni premikač južn* železnice Ivan Pungrčan, stanujoč v Novem Vodmatu št, 106 pri premikanju voz« Kolo mu je šlo čez spodnji del života. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, v ka-teri je na zadobljenih poškodbah umrl, * ^ lj Koncert Lisinskega se definitivno vrsi v torek, dne 24. maja v unionski dvorani. Vstopnice so že na razpolago, (k) lj Kupčija z ukradenim firnežem. Iv. Rihar in Tomaž Rihar iz Zelene jame sta prodajala ukradeni fimež, o katerem se n« ve, čegav je pravzaprav bil. šlo je za vrednost 16.000 kron. Deželno sodišče je zato vsakemu prisodilo 6 mesecev ječe. lj Oživljen obešenec. Včeraj zvečer ob pol osmi uri sta v Tivolskem gozdu našla dva stražnika obešenega vojaka. Odrezala sta hitro jermen, ki je obešenec na njem visel, ter ga zopet oživila. Nato go ga od: peljali^ na stražnico ter poklicali vojaško patruljo, ki je obešenca vzela s seboj. — Vzrok samoumora je ljubosumnost. Jtaša društva. d Zveza trgovskih in privatnih nameščencev priredi dne 5. junija t. 1. izlet v Kamniško Bistrico. V soboto, dne 4. junija se vrši prijateljski večer v prostorih gosp-Kladnika. Kdor se želi udeležiti tega večera, se naj zglasi v društvenih prostorih na Starem trgu št. 2, od 18. do 19. ure zvečer. Odhod iz Ljubljane bi bil v nedeljo, dne 5. junija zjutraj. Zbirališče na državnem kolodvoru. V Kamniku na kolodvoru pozdrav kamniške skupine, potem odhod v Kamniško Bistrico. Na kolodvoru v Kamniku čaka ovenčan voz, kateri bo na razpolago. Radi tega poživljamo vse člane in članice na sestanek, ki se vrši dne 25. t. m. ob pol osmi uri zvečer v društvenih prostorih, Stari trg štev. 2, II. nadstr., levo. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna * Ljubija«L EL Bulwer: 77 Poslednji dnsol i Pompejih. »Blagoslovljeni naj Kodo bogovi, ako mi hoče ona izkazati tako naklonjenosti Oni dan, ko bom tako počaščen, bo vedno belo zaznamovan f« »Toda tvoje oko je nemirno celo sedaj, ko tako govoriš — barva ti prihaja in izginja —- nehote se pomikaš proč — komaj čakaš, da se pridružiš Jone!« V tem trenutku je namreč prišla Jone in Glavka se je v resnici polastila nemirnost, katero je ljubosumna krasotica opazila. »Ali me more občudovanje ene ženske narediti ijevrednega prijateljstva druge? Ne potrjuj na ta način, o Julija, sramotenja svojega spola po pesnikih!« »Dobro, prav imaš, učiti se hočem tako misliti. Glavk, še en trenutek! Ti se nameravaš poročiti z Jone, ali ne?« »Ako mi Parke dovolijo, tako je moje (rečno upanje.« »Sprejmi tore'} od mene v znamenje najinega novega prijateljstva dar za svojo nevesto. Saj veš, da je med prijatelji navada, da podarijo nevesti in ženinu malo Znamenje svojega spoštovanja in naklonjenosti.« »Julija! Od takega bitja kakor si ne morem zavrniti znamenja prijateljstva. Jaz sprejmem dar kot dobro znamenje Fortune same!« »Po pojedini, ko gosti odidejo, pojdeš torej z menoj v moje sobe in ga sprejmeš iz mojih rok. Ne pozabi!« je rekla Julija, ko se je pridružila Panzovi ženi in pustila Glavka, da poišče Jone. Vdova Fulvija in edilova soproga ste imeli živahen in resen pogovor. »O Fulvija! Zagotavljam te, da javljajo poslednja poročila iz Rima, da postaja kodranje las zastarelo; sedaj jih nosijo samo spletene v stolpe kakor Julija ali vre-jene v podobi čelade — galerijska moda, kakor jo vidiš pri meni; mislim, da delajo lep vtis. Zagotavljam te, Vespij (Vespij je bilo ime junaka iz Herkulaneja) jih zelo občuduje, »Nikdo pa ne nosi las kakor ona Nea-politanka, na grški način!« »Kaj, spredaj razdeljene, z vozlom zadaj? Oh, ne; kako smešno je to! Spominja me na kip Dijane! Toda ta Jona je krasna — ali ne?« »Ljudje pravijo tako; ona pa je tudi bogata; poročila se bode z Atencem — želim ji vse dobro. On ji ne bo dolgo zvest, sumim; ti tujci so zelo nezvesti!« »Oh, Julija,« je rekla Fulvija, ko se jima je trgovčeva hči pridružila, »ali si že videla tigra?« t?' »Ns.« j »Vse gospe so si ga že ogledale. Tako lep je!« »Nadejam se, da najdejo kakega zločinca zanj in za leva!« je odgovorila Julija. »Tvoj soprog,« (in obrnila se je k Panzovi ženi), »se ne pobriga za to stvar tako, kakor bi se moral.« »No, zares, postave so premile,« je odgovorila gospa s čelado. »Tako malo se zgodi hudodelstev, za katere je določena kazen arene! In potem tudi gladijatorji postajajo vedno bolj mehkužni! Najčvrstejši bestiarii izjavljajo, da se radi bore z divjim mrjascem ali bikom, kar se pa tiče leva ali tigra, se jim pa zdi igra preveč resna!« »Vredni so mitre!«1 je odvrnila Julija zaničljivo. »Oh! Ali si videla novo hišo našega dragega pesnika Fulvija?« je rekla Panzo-va žena, »Ne; ali je lepa? '»Zelo lepa — tako dober okus! Pripoveduje se pa, da ima zelo nedostojne slike. Ženskam jih noče pokazati; kako neolikano!« »Ti pesniki so vedno čudni ljudje,« je rekla vdova. »Zelo zanimiv človek je on; kako Jične stihe piše! V pesništvu zelo napredujemo; nemogoče je sedaj Čitati stare stvari!« 1 Včasih no moški v Orientu nosili mitre, kar so smatrali kot posebno znamenje meh-kužnogti* . »Iz)avliam, da sem popolnoma tvojih mish,« ]e odvrnila gospa s čelado. »Tako mnogo več sile in energije v moderni šoli.« Vojak se je pridružil ženskam, »Z mirom se sprijaznim,« je rekel, »kadar vidim take obraze!« »Oh, vi junaki se vedno laskate!« je odvrnila rulvija, ki se jc požurila, da obr-ne poklon posebno na samo sebe. »Pri tej verižici, ki sem jo prejel iz samih cesarjevih rok,« je odvrnil vojak in se igral s kratko verižico, ki mu je visela okolo vratu kakor ovratnik, mesto da bi segala doli na prsa, kakor so jih nosili nevojaki, »pri tej verižici, delate mi krivico! Jaz sem preprost človek —. vojak mora biti vedno tak!« »Kako se vam dopadajo pompejske žene vobče?« je rekla Julija. »Pri Veneri, nadvse krasne! Naklonjene so mi nekoliko, to je resnica, in radi tega so mojim očem še enkrat tako čarobne.« »Me ljubimo vojake,« je rekla Panzo-va žena, »Vidim, pri Herkulu! Celo neprijetno je, ako človeka v teh mestih preveč časte« V Herkulaneju splezajo na streho mojega atrija, da me vidijo skozi compluvium; občudovanje državljanov je v začetku prijazno, pozneje pa postane nadležno.« (Dalje.)