Naši dopisi. Iz Dolenjega Logatca. Dne 15. sušca t. 1. je zapustil Logatec c. kr. okrajni glavar g. dr. Miha Gstettenhoferterse preselil na svoje novo službeno mesto v Kranj. Da si je v svojein Il1/*mesečnem tukajšnjem službovanji pridobil občno spoštovanje, ljubezen in hvaležnost, kaže poslavljanje županstev, krajnih šolskih svetov, šolskih vodstev i. dr.; to svedoči množica odlienjakov, katera ga je spremila na logaški knlodvor. Saj pa je to čast tudi zaslužil vrli mož. On ni izpolnjeval le tega, kar veleva postava, kar t-o niu ukazovale naredbe predstojnikov, on je uf-inil ludi kaj tacega, kar je ali bode pozneje poinagalo ljudstvu — zlasti ubožnemu. Ko je preteklo poletje deževje in povodenj uničila up kinetovalcu, vzela ves pridelek Planincem, prišla je vsled njegove prošnje izdatna pomoč od presvetlega cesarja. Ker se Notranjcem zmanjšuje od leta do leta zaslužek, katerega imajo z vožnjo in gozdom, in so slabe letine, botel je blagi gospod v takih krajih vpeljati domačo obrt — izdelovanje lesene robe, s katero bi si stanovalci mogli prislužiti toliko, da bi jim ne bilo treba zapuščati domačega kraja, trpeti pomanjkanja. Izprosil je veliko podporo za ustanovitev lesne obrtne šole v Planini. Da se je ustanovila šolska ilelarna v Dolenjem Logatci, zasluga je v prvi vrsti g. dr. Gstettenhoferja. Šoli je bil vsikdar prijazen — učiteljem vedno naklonjen. Plače naše so ga vedno bodle in tudi novejše izboljšanje mu ni bilo zadostno. Trdil je, da človek s 400 gld. ne more živeti. Učitelj je prisiljen še stranskega zaslužka si iskati — in to ne baš v korist šoli. Kot vešfaku zdi se nm tudi nepravilna razdelitev učiteljskih plač v posamezne razrede — jeden razred naj bode in ta tolik, da učitelj s starostnimi dokladami vred doseže vsaj ono vsoto, katero dnliiva c. kr. gozdarski oskrbnik (Forstwart). Naštevati vsa dela, katera je na šnlskein polji za časa svojega hivanja tukaj izvršil, bilo lii odveč; doba je bila kratka, a nam nepozabna. Dragim tovarišem kranjskega okraja le častitamo, da so dnbili svojiin načelnikom moža, ki ceni šolo — in šolo nskrbujoče osobje. R—r. Iz Smlednika. (Karol Veber f) Kruta smrt je odvela z neizprusno svojo roko že zopet jednega izmed naše srede, moža poštenjaka, moža trdnega značaja in blagega srca. Ljubečim roditeljem je vzela ljubljenega sina, osiroteni hčerki skrbnega očeta, šoli pirniški vnetega učitelja in vsemu učiteljskemu stanu ljubega tovariša. — Dne 14. mal. travna je izdihnil svojo blago dušo Karol Veber, učitelj v Pirničah po dolgi mučni prsni bolezni, previden s svctimi zakramenti za umirajoče, šele v 29. letu svoje d&be. Pokojnik je bil porojen v Cerknici. Prvi pouk je dobil od svojega očeta, kateri je služboval dlje časa kot učitelj v korevskeni okra.ji. Kot pripravnik pa se je šolal v Kopru. Služboval je od leta 1881. Stopivši iz pripravnice je dobil službo na Vojskem v logaškem okraji, kjer je služboval 15 leta. Na to pa se je preselil v Hotederšico. Po preteku _ let se je zopet vrnil na Vojsko. Zdaj pa so nastnpili žalostni časi za njega in njegovo rodbino. Hkrati sta začela bolehati on in njegova soproga, katera mu je tudi čez leto dnij umrla za jetiko. Toda tudi on je toliko oslabel, da je moral prositi za jednoletni dopust. V tem času zdravil se je vedno ter se res tnliko pozdravil, da je v pričetku letošnjega šolskega leta prevzel službo v Pirnifiali. Pa z njegovim zdravjom jc> bilo pri kraji. Poučeval je komaj par mesecev, pa se je moral že zopet vleči in zdaj ni več vstal iz postelje. Trpel je velike bolečine, toda mimo in vdan v voljo božjo, dokler ga sinrt ni rešila ter ga preselila v boljšo deželo. Pokojnik je bil veren mož, pohlevnega in lepega vedenja, tako da se je vsakteremu prikupil. Za svoj poklic je bil ves vnet. V šoli je bil nekoliko bolj strog, ali vender ljubeznjiv do otrok — in otroci so ga zelo spnštovali in tudi ljubili. Zakaj bi ga pa ne, saj je tudi njegovo srce bilo le za nežno mladino vneto. Povsod jo je učil z besedo in djanjern, navduševal jo za vse lepo, blago in dobro, kazal ji je pot. po katerem naj hodi, da bode srečna. V resnici: on je rnladino poučeval in vzgajal. Dne 16. inal. travna zjutraj se nas je zbralo, da spremimo blagega k večnemu počitku, 11 ueiteIjev, 2 učiteljici in šolska rnladina iz Pirnič. S svojo navzočnostjo je počastil sprevod rajnega tudi blagorodni g. glavar Mahkot ter mu izkazal zadnjo east. Veličasten pogreb, lepovenčana rakev in lepo petje — vse to nas je slehainega do solz ganilo. Marsikatera solza je zdrknila po lit-I na hladno — brezčutno zemljo. Klanjajoč se neskončni previdnosti božji, zaklicali smo mu še jedenkrat: »Počivaj v miru, blaga duša!« B. Iz litijskega šolskega okraja. (I g n a c i j Vencajz f). Zadnja številka >Učit Tovariša« nam je prinesla žalostno kratko poročilo, da je po daljšem bolehanji umrl g. nadučitelj Vencajz pri Sv. Križi pri Tumu, kar nas je jako iznenadilo, ker smo še vedno upali, da naš obče priljubljeni tovariš vender še okreva. Toda božja previdnost je sklenila drugače, poklicala ga je v večnost ter vzela neutrudno delujočega moža za probujo naroda težavnemu poslu. Zadnje pozemeljske ostanke snio izročili materi zemlji na farnem pokopališči sv. Kriškem dne 11. mal. travna. Pogreba se je udeležila skoro vsa župnija, dalje vsa šolska mladina s črnini trakoin ovito šolsko zastavo in nekateri bližnji njegovi tovariši, ki so mu še s tem pokazali poslednjo čast, da so pred hišo in na grobu pod vodstvoni g. učitelja Barteljna iz šmartna zapeli srce pretresujoče žalostinke. V imeni učiteljev se je potem šel sinu pokojnikovemu, blag. g. Iv. Vencajzu, deželne sodnije svetniku poklonit g. Pavčič iz Št. Ruperta, da mu je izrazil sožalje vsega učiteljstva, za kar se je ta iskreno zabvalil. — Pokojni Vencajz se je porodil _4. mal. srpana 1824. 1. na Vrhniki; oče njegov je bil učitelj. Ljudsko šolo je pobajal v Kamniku, kjer se je že jel glasbe vaditi pri P. Robertu. Pozneje je obiskoval četrti razred (Realschule) v Ljubljani, kjer je nadaljeval izvežbanje v godbi pri dobroznanem sladatelji Mašeku. Učiteljeval je umrli Vencajz po mnozih krajih najpred kot poniožni ter pozneje kot samostahii učitolj n. pr.: v Št. Vidu poleg Zatu-ine, v Trstu, Višnji gori in poslednjih 14 let knt nadučitelj pri sv. Križi. kjer je bil pii ljudstvu posebno priljubljen. Rajni je bil čestokrat občinski predstojnik, odbornik in ob jednem tajnik. ki pa je pri vsem tem vedno vestno opravljal svojo unteljsko službo. Njemu se ni poznalo, da je bil učitelj stare šole, kajti napredoval je vedno z duhoin časa, ker se je s pridnim čitanjem sam dalje izobraževal. Temu priča njegova obširna knjižnica, ki je bila pozneje podlaga farni knjižnici sv. kriški. Z ustanovitvijo farne knjiinice je rajni mnngo storil za probujn naroda, kajti ljudstvo še vedno rado čita izposojene knjige; še poznih let se bode spominjalo s hvaležnostjo knjižničnega ustanovnika vrlega učitelja Vencajza. Iz tega se razvidi, da je bil pokojnik pravi domoljub! — Pokojnik se je poročil 1844-. 1. s hčerjo učitelja Antončiča Katarino; ta se je bil izšolal v samostanu očetov Cistercijenzev v Zatičini. Kakor smo bili že omenili, je Vencajz imel jedinega sina Ivana, ki skupno žalujeta z materjo-vdovo ob gomili prerano umrlega inoža. Tako je preminulo dolgo plodonosno življenje vrlega slovenskega ljudskega učitelja, kojemu smo s terai vrsticami postavili mal spomenik. Blag mu spomin! — r. Od obalov jadranskega morja. (C. in kr. majorja v p. Andrej Komel pl. Sorebranskega vojaške knjige in naše uč.iteljst vo). — V 6. št. .Učit. Tovariša" se nahaja notica: ,Organizacija vojstva". Tako se zove deveta knjiga vojstvenega zadržaja, kojo je spisal in izdal p. n. gospod A. Komel pl. Sočebranski, c. in kr. major v p. Pisana je v slovenskem in nemšem jeziku ter je namenjena našiin slov. vojakoin. Knjižica stane 20 kr. To knjižico uredništvo .Ufit. Tovariša" pripororža učiteljeiu - vojakoin. — Usojam si izpregovoriti o tej stvari besedo. Znano je, da je naš rojak p. n. gospod A. Korael pl. Sočebranski, c. in kr. major v p. v Gradci — znan solkanski rodoljub in podpiratelj slov. mladine — izdal do sedaj že več slovenskih knjig vojstvene vsebine, kajti nad dvajset let- že dela ta požrtovalni mož na polji vojaškega slovstva. S tem hoče gospod major iztrebiti grdo popačeno tujščino iz našega mat«7'inega jezika. kajti vsakeinu učitelju-vojaku je menda znano, kakšna ,špraha" se pri vojacih govori. — V ta namen priobčil je že 20 vojaških knjig različnega obsega in sicer skupaj 19.4(50 izvodov. Ker pa gospod pisatelj pri nas ni mogel najti založnika, dal je tiskati vse te knjige — razun treh — na svoje stroške. Potrosil je za tiskarska dela več tisoč goldinarje v. Med knjigami, katere je priobčil g. K., inicnujern: 1. rKratki pouk o zemljišči, slovensko-nem.ški, c. in kr. slovenskim vojakom v vporabo po vprašanjili in odgovorih;* (z 2 podnbama). -. ,Službovnik v izjiisku neinško-slovenski za e. in kr. vojsko". (Prvi. drugi in tretji del); 3. Že zgoraj omenjeno knjižico: .Organizaeija vojstva;" 4. Prisega in vojni fleni;" 6. ,,Garnizonska in stražna služba;" 6. Werndl-ova puška za c. in kr. vojsko;" 7. ,,Slovnica vojaška" itd. Vse te knjige so pisane v slovenskem in deloma tudi v nemškem jeziku; s tem je hotel g. major pnkazati, da Slovenec tudi v svojeni jeziku lehko pove, kar Nemec v svojem izjavi. .Službovnik" (Dienst-Reglement) je gospod pisatelj izdal v dveb delih in je obe knjigi predložil c. in kr. dižavnemu in vnjnemu ininisterstvu, koje je blagoizvolilo potrditi in tudi priporočiti kot pomožni knjigi v vojaških učilnicah; vender je pa ministerstvo prepustilo, da za razširjenje teh knjig g. pisatelj sam skrbi. Iz tega je tfedaj razvidno, da je visoko c. in kr. ministerstvo dovolilo, da se knjige g. pisatelja razširijo med slovenske vojake. V to namero je gospod pisatelj priporočal svoje knjige v časopisih, obračal se je do znanih rodoljubov, naj bi oni blagoizvolili te knjige v vojaške kroge širiti itd. Tudi poverjeniki družbe sv. Mohorja so bili naprošeni, naj bi v prospeh teh knjig kaj storili. Nadalje se je obračal gospod major do znanih učiteljev, proseč, naj bi blagoizvolili posredovati, da bi niladeniči, ki so k vojakom potrjeni, segali pred odhodom k vojski po kakej teh knjig. A žal! vse te prošnje g. majorja so le malo izdale, kajti tii in tam je bil njegov glas — glas vpijočega v puščavi! Iz zasebnega pisma g. majorja do nekega primorskega učitelja posnameino sledeče: ,,Vzprejem potrde zahvaljujem se Vam prav lepo za oboje. Vi in gospod uč. X. v Y. sta jedina. Bog Vas živi! Od 953 pošiljatev (8.760 iztisov) se mi je vrnilo nad 8O°/o — razmeroma največ s — Kranjskega! najmanj iz Istrije, s Koroškega itd. Na Goriškem ste vrli korenjaki. Izvzemši g. A..B. in (.'.. so doslej vsi vsaj vzprejeli (namreč doposlane knjige) in to me veseli. Nekega dne seni dobil vrnjenih pošiljatev celo 25 na jedenkrat, — pa to nič ne de — stvar je važna. Ravnokar (26. svečana t. 1.) se tiska 21. knjižica. 0 priliki Vam pošljem jeden iztis v prijazen spomin. Da ste mi zdravi Vi in vsi naši itd." To je pač dokaz, da naši gg. tovariši preinalo podpirajo rodoljubno podjetje g. Sočebranskega. Zato pa upam, da bodo te vrstice, ki so pisane iz dobrega namena, kaj pripoinogle v zaželeno svrlio. Naj bodo prepričani gg. tovariši, da podpiratelji g. Sočebranskega so podpiratelji dobre stvari in da šireč Komelove knjige pospešujejo pri novincih narodno omiko in vede v naši hrabri vojski. Sedaj, ko se prične v nas novačenje, imajo učitelji prav lepo priliko razpečavati med novinci take knjige g. Sočebranskega. — Zato jim bode hvalo vedol ne le gospod pisatelj, nego tudi vojaki-novinei.  ki bodo te knjižice v vojni rabili z velikim uspehom. Tedaj sursurn oordn in naprej v blagor Avstrije!*)  Učitelj - vojak.  Iz Ljiibljane. Te dni smo brali v »Slovenci«  daljši flanek. ki *e bavi z dr. Majaronovim govororn o rajnem D. Trstenjaku pri sponiinskem večeru »slovenskega pisateljskega društva«. Kratek posnetek tega govora je bil priobčen v 4. št. ^Ljubljanskega Zvona«. »Učiteljski Tovariš« kot strokovni list se po svojem programu, ki je natisnjen v letošnji prvi številki. nima baviti s politiko, ozironia s političnimi listi, in bi imenovanega članka niti ne omenjali, da bi se članek ne bavil tudi z osobo, ki je z našim mestnim šolstvoni in učiteljstvom v najožji dotiki. G. dopisnik v »SI.« se namreč v sklepu svojega članka bavi z našim mestnim šoLskini nadzornikom g. prof. Levceni na tak nafin, da žali ne samo njega, ampak tudi mestno učiteljstvo. Iz gpisa sklepamo, da g. dopisnik naših šolskih raziner, ozirouia nie.stnega učiteljstva še od daleč ne pozna. Načela, po katerih rnestno mladino vzgajanio, niso od danes do jutri, aiupak so nam ukoreninjena v srce in um, in da bi ta načela ne bila prava, tega nani doslej niti dubovnik niti posvetnjak ni očital. To bistvo našega značaja pa se ne da po vetru ali po okolnostib sukati, torej se g. dopisniku v »Slov.« kar nič ni treba bati, da bi nas kak višji vpliv kar čez noč prenaredil. In od kod naj bi prišel po mnenji g. dopisnika ta vpliv? Od g. nadzornika Levca! Malo časa je še on nadzornik, a v tem kratkem času siuo ga bodisi pii nadzorovanji. bodisi pri občevanji ali pri konferencijah spoznali kot. moža, ki z izredno taktnostjo in marljivostjo izvršuje svoj nadzorniški posel, ki dobro pozna potrebe mestne mladine glede ljudsko - šolske vzgoje in ima temeljito znanje v ljudsko-šolskem poslovanji. Kar se pa tiče njegovih načel glede vzgoje ljudsko - šolske mladine. opozarjani samo na njegov govor ob blagoslovljenji in otvorenji novega šolskega poslopja za prvo mestnn deško šolo v Poljskih ulicah jeseni 1889. 1. V navzornosti najvišjih državnih in deželnib dostojanstvenikov, v navzurnusti učiteljstva in rnnogih dubovnikov, roditeljev in šolske rnladine se je popolnoiua jasno izrazil, kako naj se mladina vzgaja. Njegovih besed tii ne bodem navajal, a trditi smem, da so prijale vsem udeležencem te slavnosti in da jih je popolnoma odobraval tudi naš skrbni g. katebet Smrekar. Kakšnega slabega vpliva na učiteljstvo in šolo se je torej od te strani bati, tega mestni učitelji ne uuiejemo in tega tudi ne unie niliče, konmr so naše šolske razmere bolj znane, kakor g. dopisniku, kateremu v bodoie priporočamo menj strasti in osobne mržnje. Strast, propast — tudi na pedagogičneiu polji! S Trate. (Občina ,,Trata" in njeno šolstvo). V Poljanski dolini, tri debele ure nd Loke od- *) Sl. uredništva slov. listov prosimo, da ia dopis v svojih predalih pnnatisniti blagnizvole, da s tem kolikor toliko priponiorejo k dobri stvari. Pis. daljena, je obiina Trata. Ozka dolina, ki daje tu in tam jedva prostora šumeči Sori in cesti poleg nje vodeči, razteza se od Poljan gori toliko. da irnamo na Tiati največ ravnega sveta, dasi ga tudi tu ni veliko. Občina naša meji na severni in severo-vzhodni stiani s poljansko, na severni in severo-zahodni z osliško. na jugu pa z žirovsko občino. Od okrajne ceste, katera nas veže z Loko na jedni, Žireni in Idrijn na drugi strani, odeepi se na Hotavljah nova, v (lirkno vodeča vojna cesta. Svet je hribovit. Zato ga je le malo obdelanega, niti toliko, da bi pridelki zadostovali domačim potreliani. Največ vrže živinoreja in fipkarstvo. S čipkarstvom se pečajo žene in vtroci. Žal. da eena blai/u bolj in bolj pada. Obeina obsega 21 vasij. izmed katerih jih je 6 na ravnem. ostalih 15 pa je raztresenih po hribili in gričih. Te so: Trata s 35, Sestranska vas z 12, Gorenja Vas s 50, Dolenja Dobrava s 34, Gorenja Dobrava s 16, Todraž s 6, Hotarlje s 46. Srednje Brdo s 17. Hlavčje Njive z 11, Žirovski vrh sv. Antona s 16, Žirovski vrli sv. Urbana s 36, Brbovnica s 23. Zadobje z 19, Prelesje z 10, Lučine s 35, Dolge Njive z 11, Suhidol - Golivrh s 13, Suša z 11, Volaka z 22, l.abrače s 15 in Bačne s 14 številkami. V njih prebiva okolo 3000 ljudi. Vasij opisaval ne bodem, ker bi se mi sicer popis preveč raztegnil. Le nekaj oineniin. Da nas Bog in ..Švarcevo" vino nista zapustila, priča 8 gostilnio v jedni vasi — Golenji Vasi. Pri vsaki drugi hiši ,Bog roko ven moli". To o občini. Glavni nanien rui je opisati šolske razmere. Občina broji 21 vasij. Jednajst v prvo naštetih je všolanili v dvorazrednieo Tratarsko, deset slednjih pa zaradi dalje nikamor. V teli je okolo 90 za šolo godnib otrok. Vsi ti odrasto brez rednega pouka. No, nekaj bližnjih. v lučinsko faro spadajočih olrok poučuje č. g. župnik Uolinar v Lučinah, a otioci mu dobajajo v urilnico brez vsakih šolskih priprav. Te jim v svoji radodarnosti preskrbi sam. L't"no sobo vzdržuje in oskrbuje sam. Poučuje po dvakrat na teden. Če se ne motim, ne dobi za trud svoj nikake nagrade.*) V Bačnali, Cabrab, Suši in Volaki je nekako 28 — 32 otrok. Ti odrasto brez vsake šole zaradi dalje (l'/s—_'/» ure). Toliko o nevšolanih vaseh. (Konec prih.) Iz (iorice. (Vabilo). Občno zborovanje »Učiteljskega društva za goriški okraj« bode dne 1. velikega travna t. 1. ob 9. uri predpo- *) Gotovo ta šola pri šolskeni oblastvu ni zglašena kot zasilna šola. — Ured. ludne v G o r i c i na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole z nastopniiu vzporedom: 1. Petje po notah. 2. Opis jedne občine. 3. Posamezni nasveti. K udeležitvi uljudno vabi odbor. Iz Kranja. (Vabilo). K občnemu zboru »Učiteljskega društ va za kranjski šolski okraj«, kateri bode v Kranji dne 1. vel. travna t, 1. ob 10. uri v mestni hiši, vabi najuljudneje osnovalni odbor. V Kranji, dne 15. malega travna 1890. Iz Kopra. (Vabilo). »Slov. učiteljsko društvo za koperski okraj« bode zborovalo v četrtek dne 8. velikega travna t. 1. ob 9. uri zjutraj v dekanski ljudski šoli z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo predsednikovo o odborovern delovanji. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Referat. (Referira g. Finžgar). 6. Izpremenitev sedaj obstoječih pravil, kakor predlaga odbor. 7. Volitev odbora. 8. Morebitni predlogi. — K zborovanju vabi vse čč. gg. tovariše in prijatelje šole prav uljudno odbor. Iz Sežane.*) (Vahilo k zborovanju). Učiteljsko društvo za sežanski okraj bode zborovalo v Sežani dne 1. velikega travna t. 1. ob 10. uri dopoludne. Vzpored: 1. Verificiranje zapisnika zadnjega zborovanja. — 2. Pojasnovanje g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika glede statističnega popisovanja ljudskih šol za 1. 1890. — 3. Prostovoljno predavanje. 4. Letno poročilo tajnikovo, blagajnikovo in pevovodjevo. — 5. Volitev delegatov k občnemu zboru -Zaveze" v Celji. — 6. Volitev društvenega vodstva. — 7. Razni nasveti. odbor. Iz Ihaua.*) (Vabilo k zborovanj u). Učiteljsko društvo za okraj Kamnik bode zborovalo dne 24. malega travna 1890. 1. ob 9. uri dopoludne v Mengiši « sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. _. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. 3. Sestava posamnih učnih načrtov. (Poročevalec g. L. Letnar, c. kr. okrajni nadzornik). 4. Volitev delegatov k občnemu zboru ,Zaveze" v Gelji. 5. Prosti nasveti. K innogobrojni udeležbi vabi odbor. Iz SlaviEic. (Naznanilo). Kdor želi priti v posest dobrega harmonija po nizki ceni, naj se oglasi pri g. Matiji Hitiju, nadučitelju v Slavini pri Prestranku, kateri ima jednega na prodaj. Iz Volč. (Harmonij) z dveiua vrstama jezikov proda Marija, vdova rajnega učitelja Fajgeljna v Volt-ah (Tohnin). *) Je bilo že za 8. številko stavljeno, a se po nepovoljni poinoti ni natisnilo. Ured.