SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
A
Po pošti praJiBU velj»: Za eelo leto predpisi«* U rld.. u poi leta 8 gid., n četrt le'« i (14., s* j.d.a
mesec 1 rld.40 kr.
V administraciji prtjaman velja i Za «ele leto IS rld., sa pol leta 6 rld., za dattt leta 3 rld., sa jeden «r«oc 1 rld« V LJubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. rti na leto. Posaane Številke po 7 kr.
Karočnfno in oananlla (iaserate) vsprejema upravništvo ia ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokoplai se ne vračajo, eefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, isvsemei nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 141.
У Ljubljani, v četrtek 24. junija 1897.
Letni It ХХУ.
Iz osrednje komisije za revizijo zemljiščiio-davčnega katastra.
Dunaj, 23. junija.
Pododsek pridno zboruje in je deloma že rešil svojo nalogo. Dosedaj so dokončana posvetovanja o deželah: Galicija, Slezija, Bukovina, Dalmacija, Istra, Štajerska, Solnograška, Nižje-Avstrijska, Predarl-berška ; v četrtek pridejo na vrsto : Koroška, Kranjske, Gor. Avstrijska in Tirolska; najtežje delo bo potem, ko pride na vrsto Češka in Moravska, katere zahtevate veliko znižanje, katerega pa ni moči doseči, ker ni v to zadostljiva svota 21/» milijonov, za kolikor se sploh ima v vseh kronovinah znižati zem-ljiščni davek.
Beferat za deželo Kranjsko dobil je zastopnik Koroške, državni poslanec Hock, onega za Goriško baron Massi, za tržaško okolico in Istro vitez Burg-staller.
Beferat za Štajersko imel je gref Ed. Attems, kateremu se je posrečilo doseči, da so se od centralnega referenta stavljeni nasveti, ki so jednaki onim štajerske deželne komisije, sprejeli.
Podati hočem sledeči izkaz, na koliko so razne deželne komisije znižale skupno čisti katastralni prihodek vseh kultur in koliko nasvetuje centralni referent iz finančnega ministerstva; za dežele južnih kronovin hočem nadrobni razkaz za posamezne vrste kultur navesti.
Nižja Avstrija: Nasvet dež. kom. 18,113.295 gld., nasvet centralnega referenta 18,113.295 gld., sedanja svota 19,741.785 gld.
Gor. Avstrija: Nasvet dež. kom. 10,806.417 gld., nasvet centralnega referenta 10,894.935 gld., sedanja svota 11,874.515 gld.
Solnograška: Nasvet dež. kom. 1,403.741 gld., nasvet centralnega referenta 1,403.228 gld., sedanja svota 1,478.741 gld.
Tirolsko : Nasvet dež. komisije 3 874.370 gld.,
nasvet centralnega rtlerenta 3,878.411 gld., sedanja svota 4,772 500 gld.
Predarlberško: Nasvet dež. kom. 559.344 gld., nasvet centralnega referenta 559.344 gld., sedanja svota 654.337 gld.
Štajersko: Nasvet dež. komisije 9,470.757 gld., nasvet centralnega referenta 9,470.757 gld., sedanja svota 10,704.902 gld.
Koroško: Nasvet dež. komisije 2,797.073 gld., nasvet centralnega referenta 2,797.073 gld., sedanja svota 2,990.113 gld.
Kranjsko: Nasvet dež. kom. 2,592.657 gld., nasvet centralnega referenta 2,630.276 gld., sedanja svota 2,815.492 gld.
Tržaško: Nasvet deželne komisije 92.131 gld., nasvet centralnega referenta 92 131 gld., sedanja svota 97.484 gld.
Istra: Nasvet deželne komisije 1,280.467 gld., nasvet centralnega referenta 1,280.467 gld , sedanja svota 1 316.716 gld.
Goriško: Nasvet deželne komisije 825.267 gld., nasvet centralnega referenca 1,260.902 gld., sedanja svota 1,568.666 gld.
Dalmacija: Nasvet dež. kom. 1,353.452 gld., nasvet centralnega referenta 1,353.452 gld., sedanja svota 1,431.307 gld.
Češko: Nasvet deželne komisije 47.331.907 gld., nasvet centralnega referenta 48,570.552 gld., sedanja svota 50,845.966 gld.
Moravsko: Nasvet dež. kom. 21,532.612 gld., nasvet centralnega referenta 22,790.553 gld., sedanja svota 24,449.073 gld.
Slezija: Nasvet deželne kom. 3,450 784 gld., nasvet centralnega referenta 3,450.784 gld., sedanja svota 3,608.997 gld.
Gališko: Nasvet deželne kom. 23,170.988 gld., nasvet centralnega referenta 23,154.736 gld., sedanja svota 24,488.298 gld.
Bukovina: Nasvet dež. komisije 1,993.176 gld., nasvet centralnega referenta 1,993.176 gld., sedanja svota 2,110.330 gld.
V odstotkih predlagajo tedaj, da se zniža svota katastralnega čistega prihodka :
Dež. kom. centr. referent Nižje-Avstrijska 8.24 odst. 8.24 odst. Gor.-Avstrijska 89 „	8.24 „
Solnograška 5-10 „ 510 „ Tirolsko	11.82 „ 109 „
Predarlberško 14-50 „ 14 50 „ Štajersko	11.5 „ 115 „
Koroško	6.45 „	6 45 „
Kranjsko 7-9 „	6-50 „
Tržaško	5-5 „	55 „
Goriško	47-5 „ 19 6 „
Istra	2'7 „	2'7 „
Dalmacija	4*77 „	477 „
Češko	6-9 „	4.4 „
Moravska	11-9 „	67 „
Slezija	4 38 „	438 „
Gališko	5-38 „	510 „
Bukovina	5-35 „	5 35 „
Za posamezne kulture glase se nasveti da se zniža svota v odstotkih od deželnih komisij (a) in central, referenta (b) za južne pokrajine:
Kranjsko pri njivah, a) 14 5%, b) 11-4%, travnikih, a) 04% , b) 0 4%, vinogradih, a) 37'3%, b) 37-3%, gojzdih, a) 0'08%, b) 0 08%.
Koroško, pri njivah, a) 14%, b) 14%, travnikih, a) 0-2 %, b) 0 2 %, gojzdih a) 01 %, b)
S t a j e r s k o, pri njivah, a) 12-5 %, b) 12-5 % , travnikih, a)	b) 6 2%, vinogradih, a) 42%,
b) 42%, gojzdih, a) 6*5%, b) 6*5 %.
Goriško, pri njivah, aj 49'3%, b) 1881%, travnikih a) 47%, b) 19'8%, vinogradih, a) 32%, b) 41%, gojzdih, a) 51%, b) 16 9%.
Tržaško, pri njivah, a) 7-7%, b) 7-7%, travnikih, a) 56%, b) 5 6%, vinogradih, a)5 4%, b) 5-4%, gojzdih, a) 3 8%, b) 3-8%.
Istra, pri travnikih, a) 5%, b) 5%, vinogradih, a) 2-8%, b) 2-8%, gojzdih, a) 1*5%, b) 1-5%.
LISTEK
f Župnik Kneipp. i.
Sedanji svet obrnil se je od Boga ter začel zopet malikovati. Gotovo pa je ta način malikovanja ves drugačen, ko pri starih narodih, ker se zažiga kadilo ljudem in ne mrtvim malikom. Moderni Pan-theon je že ves napolnjen takih ljudij-malikov, a ključ do njega je v rokah liberalnega židovstva. In kdor se je znal temu mogotcu in samodržcu prikupiti, zagotovljena mu je slava in večen spomin. Nasproti pa ve liberalno - židovsko časopisje o možeh, ki so hodili svoja, prava pota, vse mogoče iu nemogoče nedostatke ter še celo po smrti blati njih spomin.
Ves omikani svet pretresla je žalostna novica, da je župnik v Worishofen-u, Sebastijan Kneipp, umrl dne 17. junija ob V, 5. uri zjutraj.
Ko se je zvedelo, da je nehalo biti srce, ki je bilo tako sočutno za ubogo človeštvo, da je zaprl trudne oči apostol xmernosti, zdravnik v duhovski
/ s / ~ /
obleki, usmiljeni Samarijan, potočili so milijoni gorko solzo in neštete molitve za dušni blagor rajnega ne-utrudljivega pomočnika v sili in bolezni puhtele so k Bogu. Ako si srečal na Telovo znanca ali prijatelja, bilo je gotovo prvo vprašanje: „Ze veš, da je Kneipp umrl ?" Povsodi je bila ta žalostna veet predmet razgovora. O Kneippu govorili so ta dan mogočneži in bogatini v razkošnih dvoranah prekrasnih palač, s častjo izgovarjali so njegovo ime preprosti meščani, spominjali so se ga v ubožni koči poljedelci in vseh se je polastila odkritosrčna, nehlinjena žalost. Vsi, ki so zasledovali njegovo tiho pa uspešno delovanje, vsi, ki so kedaj brali kako njegovo knjigo, vsi ti — in teh ni malo število — so čutili, da je odšel iz sveta najpopularnejši mož svoje dobe, največji dobrotnik sedanjega človeštva. Kaj naj pa rečem o onih, katere je pokojni sam ozdravil, ali kateri so si po njegovih nasvetih zopet zdravje priborili' Njih število je neizmerno. In ker je znano vsemu svetu, da je župnik Kneipp delal vse, kar je storil za človeštvo dobrega, le iz gole ljubezni in požrtvovalnosti, da ni iskal dobička in samohvale, in da vrhu tega vsega ogromnega dela ni nikdar zanemarjal svojih duhovskih dolžnosti, ker
nam je vse to predobro znano, zato se smemo po vsej pravici nadejati, da je Bog vzel njegovo dušo v sveti raj, da mu iz neusahljivega studenca svoje dobrote poplača stokrat in stokrat za to, kar je ljudem in pred vsem trpečemu človeštvu storil dobrega.
Kakor po navadi tudi ob smrti tega moža šele prav natanko vemo presoditi njegov pomen, ko ga ni več med živimi. Kneipp je s svojim načinom zdravljenja postal naječji telesni dobrotnik našega časa. In kot tacega so ga te dni proslavljali raznovrstni listi, kot tacemu naj bodo tudi te vrstice v spomin.
A če bi kdo mislil, da bode Kneippa proslavljalo židovsko časopisje, bi se zelo motil. Da celo zaničljivo in prezirljivo piše se o njem, a v uma-zanosti in podlosti v tem oziru zasluži prvo odlikovanje glavno glasilo dunajskih Židov, „N. Fr. Pr." Za dokaz naj bodo nekateri stavki, katere iz tega lista izpišemo:
„Die derbe grobknochige Gestalt, die mit groben Schuhen den Boden durchzertreten drohte, liess deutlich genug die Stellung erkennen, in der er seine Jugend verbrachte und aus der er sich schon i m reifen Alter emporhob. Man sah ihm an, dass ihm
D a 1 m a c i j a, pri njivah, a) 2 89 %, b) 2-89 %, travnikih, a) 9-6%, b) 9 6%, vinogradih, a) 10%, b) 10%.
Iz teh številk razvidimo, da je finančno ministerstvo, oziroma njegov centralni referent smatral preobtežene dežele: Štajersko, Tirolsko, Predarlberško, gor. in dol. Avstrijsko in Goriško. Zato je nasvetovai iste nastavke, kakoršne so predlagale dotične deželne komisije; le pri Goriškem, koder je dež. komisija predlagala 47%, je centralni referent vdal se le na 19%. Štajerski se je tedaj posrečilo doseči vse, kar je domača komisija predlagala. Opravičeno je to, ker Štajerska je 1. 1880 bila hudo obremenjena, to pa mnogo po krivdi lastnih komisij.
Pri Kranjski smatral je ministerijalni referent, da je dovolj znižana svota čistega dohodka iz njiv za 11'4%, ko je dež. komisija nasvetovala 14 5 % in to tudi popolnoma na podlagi statistiških podatkov o žitnih cenah in stroških za obdelovanje vtemeljila. Zakaj da je pri Koroški priznala 14%, ko so pač ondotne razmere vsaj enako vredne, ne morem umeti. Izgovarjajo se, da je Kranjska bila 1. 1880 izredno razbremenjena, ne pomislijo pa, da se je s tem le stara huda krivica, katero je morala ta dežela skozi pol stoletja prenašati in trpeti, vsaj deloma odpravila in poravnala; toda o tem se bo še obširneje govorilo v seji centralne komisije.
Za vinograde je pa tudi ministerijalni referent nespremenjene vsprejel predloge deželue kranjske komisije ter se zniža svota čistega katastralnega prihodka iz vinogradov za 37%, s tem torej tudi davek za vinograde za 37%.
Ali obveljajo predlogi ministerijalnega refumta v seji pododseka, ki bo pojutranjim zboroval in razpravljal o Kranjski, bom v prihodnjem dopisu poročal. Zal, da ni zastopnika Kranjske v pododseku in ves trud, da bi kateri zastopnik druge kronovine v pododseku stavil predlog, da naj se sprejmo predlogi kranjske deželne komisije, je zaman 1 — i.
„Kulturkampl" na Hrvatskem.
ii.
Iz Z a g r e b a , 19. junija.
V mestnem zastopstvu zagrebškem je od tega časa, kar so mažarcni v večini, izključena vsaka politična razprava, seveda če se ona tiče časti in dostojanstva hrvatskega naroda. Pa ko bi se usodil kateri opozicijonalec spregovoriti katero besedo v obrambo tlačene domovine, hitro bi mu zabranil župan dalje govoriti, kajti politika ne spada v mestno zastopstvo. Isti župan pa ni toliko nepristransk, da bi bil v zadnji seji mestnega zastopstva zavrnil nedostojno napadanje dveh mestnih zastopnikov na nadškofa dr. Posiloviča.
čud<li smo se, da se je moglo sploh dopustiti tako nedostojno govoriti o našem najvišjem duhovnem pastirju. Kaj bi bil stoiil župan, da je kdo od opozicije tako nesramno obrekoval, recimo našega najvišjega deželnega poglavarja. Vse bi se vzdignilo proti temu in mažaronski časopisi ne bi namazali zadosti psovk proti takemu zastopniku. Ako se napada cerkveni dostojanstvenik, niti se zavzame zanj župan, niti uradna časopisa, da pač sta le ta z neko posebno zloradostjo prinesla o tej seji prav obširno poročilo.
weder das schwarzeste Kornbrot, das verwohnten Stadtmenschen schon in kleinen Dosen schwere Verdaungsbeschwerden bereitet hatte, noch das Geben mit nackten Filssen irgend welches Unbeha-gen bereite. Er war an beides1 von Jugend auf ge-■vvohnt, und sein Magen und seine natflrlichen Sol-len fanden sich prachtig mit der Art ab, wie sie behandelt wurden .... Pfarrer Kneipp glaubte . . . vor allem andern an sich selbst. Wenn er mit sei-nem freundlichen, gutmiithigen Bauerngesicht iiber die Menge hinlachelte, hatte er schon gewounen. Seine weissen Haare und mehr noch der vaterliche Ton, in dem er zu sprechen wusste, iibten einen eigentlichen Eindruck aui die Menge."
Vidi se iz teh navedenih stavkov, da se je židovski pieač pošteno trudil, da bi blagega dobrotnika človeštva kolikor mogoče pokazal banalnega in trivialnega. Govori o njem, kakor o šarlatanu in sleparju, ki vse prej natanko preudari, predno stopi pred ljudi in jih vodi za nos. Najbolj umazano in perfidno pa je gotovo to, da se drzne pokojniku predbacivati njegovo kmečko pokoljenje. Tu se vidi, da židi res mislijo, da so le sami ljudje v pravem pomenu besede, a vsi drugi le na nižji stopinji.
In zakaj so napali nadškofa? Zato ker ni mestnej upravi odstopil velikega dela svojega vrta, koder se bode izpeljal neki potok, pomislite, čisto zastonj, nego je zahteval, da se mu plača sicer po prav nizki ceni. Ce tudi sta oba govornika napadovalca doktorja, jeden zdravnik, drugi pa odvetnik, vendar sta se pokazala pri tej priliki velika nevedneža, kajti to bi vendar morala znati, da nadškof ni lastnik cerkvenega posestva nego le uživalec in da ne sme brez višjega dovoljenja nobene stvari odstopiti, še manj pa podariti. Sicer pa to morda oba imenovana gospoda dobro vesta, nego sta hotela vkup z ma-žaronsko večino nadškofa pred svetom očrniti, češ, da on ne da za mestno občino čisto nič, in da skrbi Ie za se.
To sta storila pa zato, da se mu v ime mažaronske stranke osvetita, kajti on je kriv, da je opozicija zmagala, in da je jeden od teh obrekovalcev sam sramotno propadel kot mažaronski kandidat. Po nekem dogovoru bi rekel se zdaj kujejo osnove za take napade na naše domoljubno svečenstvo, samo da se tudi širje občinstvo pridobi za tako-zvani „kulturkampf". Vendar se nam zdi, da tudi v Zagrebu ne bodo vspeli, čeravno se nadjajo pridobiti prebivalstvo za svoje osnove in jih vladini časopisi podpirajo.
Kolikor moremo soditi po dosedanjih pojavih, ni ta napad na nadškofa dosegel pravega namena v samem Zagrebu marveč protivno, kajti opozicijonalni časopisi so vso zadevo razjasnili občinstvu v pravi luči ter dokazali, da je mestno zastopstvo na krivem potu, če se bode dalo po strastnih mažaron-skih agitatorjih voditi, ter tako nedostojno razpravljati v mestnih skupščinah o mestnih zadevah, za katere nimajo v nadškofovski palači nič manje smisla, če že ne več, kakor vsa mažaronska družba. Na tak način sramotijo mestni zastopniki le sami sebe, ne koristijo pa niti najmanje mestu in mestnemu prebivalstvu.
Sicer je pa dobro tudi to izkustvo, in pri prihodnjih volitvah ne smemo pozabiti, da je današnja večina mestnega zastopstva zavzeta za „kulturkampf", da je proti našemu katoliškemu svečenstvu in proti krščanstvu a dosledno tudi proti hrvatstvu. To ma-ž&ronsko večino bo treba iztisniti iz mestne dvorane ter jo nadomestiti s poštenimi katoličani in hrvatskimi domoljubi. Ce se je posrečilo radi naše nemarnosti denašnjemu zistemu spraviti v mestno zastopstvo framasone, Žide in večino mažaronov, moramo gledati, da se to pri prihodnjih volitvah ne zgodi, ter tako ne sramoti katoliški značaj našega mesta.
Te dni započeti „kulturkampf" od naših mestnih očetov naj bode za krščansko in domoljubno prebivalstvo našega mesta svarilen opomin, da ne miruje poprej, dokler si zopet ne osvoji mestne hiše, kjer je skoz toliko vekov upravljalo z mestno občino krščansko in domoljubno zastopstvo, kar nam dokazujejo še dandanes toliki umetni spomeniki in pobožne zaklade. Nadjamo se, da bode ravno ta ne-vspeli poskus „kulturkampfa" pri prihodnjih občinskih volitvah pri zagrebških mestjanih toliko uplival, da se osvestijo vsi, katerim je stalo še kaj do vere in narodnosti.
Kar je storil priprosti hrvatski narod pri zadnjih volitvah, ko je iztrebil toliko mažaronskih za
S studom se moramo obrniti od lista, ki tako nesramno in zaničljivo piše o mnogozaslužnem možu.
Ko bi Kneipp ne bil katoliški duhovnik, potem bi bilo tudi njega židovstvo postavilo v moderni Pantheon in čifuti bi mu peli sedaj navdušene ža-lostinke, a „Preša" mu ne more odpustiti, da je bil katoličan, in vrh tega še celo duhovnik. Za take može, in naj so tudi veliki v pravem pomenu besede, ima le gnojnico pripravljeno, da ž njo njih spomin sramoti.
Mi pa smo prepričani, da bodo vkljub temu še pozni rodovi zrli hvaležno v kak kip ali podobo „očeta" Kneippa, kakor so ga tako radi imenovali. In to ime je popolnoma opravičeno. Prav po očetovsko skrbel je za svoje bolnike, in ko je ležal bolan na smrt, bilo mu je le to hudo, „da ne more ljudem nič več pomagati." Kakor bomo razvideli iz nadaljnega životopisa, bilo mu je to glavno vodilo ves čas njegovega življenja. Nesebičuost do skrajnih mej in pa silno trdna, krepka, železna volja in vstrajnost, to sta, dejal bi, tečaja, na katerih se suče vse njegovo življenje.	(Konec sledi.)
jedavk iz hrvatskega sabora, kjer so sedele le na škodo veri in narodnosti, tako naj store tudi zagrebški mestjani brez izjeme. Ztgreb je po veliki večini svojega prebivalstva katoliško in hrvatsko mesto, po tem takem je treba, da mu bode takšno tudi zastopstvo in poglavarstvo. Potem ga ne bodo mogle siliti višje deželne oblasti, da vsprejema nedostojne borbe na škodo verskega in narodnega prepričanja hrvatskega naroda.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. junija. Dr. Ebenhoch o notranjem položaju. V Peuerbachu je državni poslanec dr. Ebenhoch, eden vplivnih voditeljev katoliške ljudske stranke v nedeljo pred svojimi volilci razpravljal naš notranje političen položaj. Mej drugim je dejal: Ne mislim govoriti o sedanji večini državnega zbora, dasi njen program: razširjenje kompetence deželnih zborov, pospeševanje prave vernosti in vestno delovanje za ljudstvo, mora odobravati vsakdo ki pošteno misli. Po mojem mnenju je najpotrebnejše, da se napravi mir na Češkem, še le potem je mogoče dalje govoriti. In ko bi se ta mir sklenil s tem pogojem, da se preženo takozvani klerikalci iz veČine, tudi za to žrtvo bi bil jaz pripravljen. Vendar se bojim da do tega miru še ne bo tako hitro prišlo. Časi so hudi, hujskanje mej narodnostmi je sedaj na vrhuncu in nikdo ne ve, kakšen bo konec vsemu temu. Mi ostanemo zvesti svojim načelom in zvesti svojim zaveznikom, kateri so se z nami združili, da izvedemo svoja načela, v kolikor to dopuščajo sedanje razmere. Mi bomo gojili krščansko-germansko pravičnost tudi nasproti drugim narodnostim v državi, mi pa bomo uprav kot Nemci v večini, jez da za-branimo v državni temeljni ustavi glede narodne jednakopravnosti nevtemeljene zahteve nenemških narodov in za slučaj, da bi se zahtevala predaleč segajoča avtonomija kraljestev in dežel, ki bi se ne dale združiti z jedinostjo in nedeljivostjo naše države. To pot spoznavam kot pravo, in od nje ne odstopimo niti za korak. Vsekako pa smejo računati na našo podporo oni, ki delujejo za pravični mir na Češkem. — Iz teh besed mi nikakor ne moremo izvajati, kakor to stori včerajšni „Narod", ker pravi, da so nemSki konservativci s tem začeli rušiti desnico, kajti kakor je iz navedenih besedij razvidno, povdarja dr. Ebenhoch tudi ob tej priliki, da zastopniki katoliške ljudske stranke hočejo zvesti ostati svojim zaveznikom v državnem zboru. Besede glede jezu proti event. pretiranim zahtevam Slovanov nas nič ne motijo, ako pomislimo, kakšno težavno stališče imajo sedaj katoliški nemški poslanci zaradi jezikovnih naredb tudi med svojimi volilci; da bodo katoliški poslanci pravično postopali proti zahtevam Slovanov, to so zadostno pokazali v zadnjem zasedanju državnega zbora.
Krščanski socijalisti in sedanje politične razmere. Vodja krščanskih socijalistov, princ Alojzij Liechtenstein, je govoril na shodu volilcev v Schwarzenau ter je mej drugim omenil, da se grof Badeni že dogovarja z Nemci in Cehi, kako da bi mogel jezikovne naredbe za Češko in Moravsko na primeren način umakniti. Gledć prihodnjega državnozborskega zasedanja je dejal Liechtenstein, da je, ako nemški liberalci še vztrajajo pri obstrukciji, dvoje pričakovati, ali da Badeni predlaga državni zbor razpustiti, ali pa da se poslovnik državnozborski tako spremeni, da je vsaka obstruk-cija brezvspešna. Gledć sedanje vlade je dejal govornik, da ga ni državnika, ki bi v teh razmerah hotel in mogel namestovati grofa Badenija, vzlasti zato, ker je vladi treba v najbližji prihodnjosti dognati avstro-ogersko nagodbo. Gledć prve točke menimo, da je mogoče vladi dogovarjati se z Nemci in Cehi le o tem, kaj bi imenovani stranki storili, ako vlada predlog za jezikovne naredbe izroči državnemu zboru ter da Cehom zagotovi, da parlamentarnim potom gotovo vsaj toliko dobć, kakor jim nudijo sedanje vladne jezikovne naredbe.
Novi ruski poslanik v Belgradu. Bivši ruski poslanik Izvolski pri Vatikanu je imenovan ruskim poslanikom v Belemgradu. Poseben namen ima ruska vlada, ker je v Belgrad poslala tako odličnega svojega diplomata. Listi poročajo, da ima namen, napraviti poprejšnje prijazne razmere mej Rusijo in Srbijo ter podpira napore srbske vlade na Balkanu za pomnožite? srbskega vpliva. Drugi pa menijj, da ima Izvolski namen, pridobiti Srbijo za politiko miru, katera se je Srbom vzlasti pri posetu avstrijskega cesarja v Peterburgu od strani Rusije
tako toplo priporočala. Gotovo je, da Izvolski ne bo podpiral srbskega separatizma, marveč bo skušal tako vplivati, da Srbija razvija zunanjo politiko v smislu skupne izjave ruskega in avstrijskega cesarja, katera je bila razven Srbiji doposlana tudi drugim državicam na Balkanu.
Seetdesetletnica kraljice Viktorije. V torek je bil cb leptm vremenu slovesni obbod v Londonu. Ob 11. uri je jezdil lordmajor kraljici nasproti ter jej podal mestni meč. Kraljica ga uzame ter zopet izroči županu. Po 12. uri se kraljica med nešteto množico pripelje do katedrale sv. Pavla. Pod milim nebom je bila kratka božja služba z zahvalno pesmijo. Oo '/,2. uri se je kraljica vrnila v palačo Buckingham.
V Nemčiji se javno mnenje bavi še vedno z ministerskimi premembami. Sirijo se različne govorice. Tako se poroča, da bode grof Pozadowski prevzel državno tajništvo notranjih stvarij, na njegovo mesto pa pride član centruma, baron Huene. Tudi se še vedno vzdržuje trditev, da M quel postane namestnik kneza Hohenlohe.
Mirovna pogajanja med Turki in Grki se vlečejo kakor morska kača. Sedaj se zopet poroča iz Carigrada, da bode morala Grška odstopiti Turčiji Nezero in Grizovali in Melunski prelaz. S tem bi imela Turčija naravno trdnjavo v svoji roki. — Malo upanja pa je, da bi se mogla Grška upreti vojni odškodnini. V tem smislu piše tudi „Fremden-blatt", češ, da Turčija ne išče dobička, pač pa odškodnino za vojne stroške, katere je Grška provzročila vsled nepremišljenega postopanja. Turčija mej tem zbira armado. Nad 70.000 mož se je zadnje dni pripeljalo iz Azije. Kaj namerava Turčija s to armado ?
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. junija.
f Prošt Peter Urh.
Nemila smrt grozno žanje med kranjsko duhovščino letošnje leto. Že 14. delavca je vzela iz vinograda Gospodovega in to pot moža odličnega mesta, novomeškega prošta preč. gospoda Petra U r h a, ki je umrl danes ob 10. uri dop. Peter Urh je bil rojen 1. 1829 v Tržiču. Svoje študije je dovršil v Ljubljani, kjer je bil 1. 1853 ordiniran in poslan v službo božjo. Služil je na več krajih, po-slednjič v Ljubljani za stolnega vikarja, kjer je dobil čemažarjev kanonikat. Ko pa je bila 1. 1881 po smrti rajnega Simona viteza Wtlfana izpraznjena novomeška proštija, je bil rajni gosp. Peter Urh od svetlega cesarja imenovan proštom tega kolegi-jatnega kapitelja. Tukaj je dolgih 15 let pridno delal in se trudil v Novem Mestu na težkem stališču v hudih časih, kjer si je nakopal tudi svojo bolezen. Bil je dober govornik in goreč spovednik in močno priljubljen pri dobrih kri3tijanih. Upajmo, da mu bode tudi Gospod Bog povrnil na onem svetu njegov trud. K. I, P.
(Shod volilcev na Brezjah.) V nedeljo 27. t. m. bo na Brezjah ob štirih popoldne shod volilcev, katerega skličeta državna poslanca dr. i. E. Krek in g. Jos. Pogačnik, da ondi poročata o državno-zborskem delovanju in o sedanjih političnih razmerah Razpravljala bota tudi za gorenjske kmetovalce važna gospodarska vprašanja. Želeti je obilne vdeležbe.
(Kresovi ) Kakor vsako leto na ta večer, gorelo je tudi sincči po vseh hribih, kamor so nesle oči, muogo lepih kresov. V ljubljanski okolici odlikovali so se vzlasti kresovi na Golovcu in po gričih ob barju; Ljubljana pa je zažgala svoj oficijelni kres na Drenikovem vrhu.
(Dopolnilne volitve v odbor „Slov. Matice".) Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v odbor „Slovenske Matice" so bili od 400 društvenikov soglasno v odbor voljeni gospodje: P. Grasselli, dr. M. Murko, S. Butar, dr. J. Stare, P. Stegna r, L. Svetec, A. Tavčar, J. Vavru, dr. J. Lesar in A. Zupančič. Od-borniška doba traje po § 12. dr. pravil štiri leta.
(Zdravje v Ljubljani) od 13. do 19. junija 1.1. Novorojenih bilo je 17, mrtvorojen 1. Umrlo jih je 22, med njimi za jetiko 7, za vuetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, za različuimi boleznimi 12 ; med njimi je bilo 5 tujcev in iz zavodov 9. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za oslovskim (dušljivim) kašljem 1, za vratico 3.
(Železnica Ljubljana-Vrhnika.) Državnega zakonika 59. del objavlja pod št. 137 koncesijsko pogodbo za zgradbo vrhniške železnice, katero je železniški minister z najvišjim dovoljenjem potrdil.
(Ie lavantinske Škofije.) Začasno upokojenega župnika g. M. Zekarja bode nadomestoval g. dr. Fr. Kovačič, ki je bil v deli'Anima v Bimu. Prestavljena sta bila gg. Josip Kolarič iz Bajhenburga k St. Pavlu in Josip Vodošek iz St. Buperta v Raj-henburg.
(Štajerske novice.) V Štajerskih toplicah je bilo do 11. t. m. topličarjev: v Dobrni pri Celju 217, v Rogatcu 305, v Gleichenbergu 875. — V St. Jurju ob Tabru bode imelo katol. pol. društvo za vranski okraj dne 27. t. m. veliki shod, na katerem bode državni poslanec vit. Berks govoril o pripomočkih za varstvo kmetiškega stanu. — Mrtvega so našli 43 letnega Franceta Segula iz Sloma na njegovem travniku. Malo poprej so ga še videli v gostilni.
(Monsignor Bensa,) goriški nadškofijski kancler je od papeževega nuncija na Dunaju kot namestnik obolelega nadškota goriškega vsprejel, kakor poroča „Primorski list", vso cerkvenopravno škofovsko oblast izvzemši ordinacije in birmovanje.
(Hranilnici in posojilnici v Biljah) je od 8. junija pristopilo že nad 80 udov, ter je bilo nad 2.000 gld prometa.
(Konfiskacija.) Zadojo številko „Primorskega lista" je zaseglo državno pravdništvo radi vvodnega članka „Mir".
(Tržaški mestni svet in slovenska šola.) Mestni svet je sklenil, da ne odpošlje odposlancev v komisijo za ustanovitev slovenske šole. Kedaj bode pač državna oblast uklonila laško trmo 4
(Nenravne slike) Budimpešta je tisto umazano židovsko mesto, od koder nenravnost preplavlja vso Avstrijo. 01 tam se širijo umazane slike, grde fotografije, ter druge take „pikantne" stvari, ki potem krožijo po gimnazijah, dekliških inštitutih, celo po normalkab, kar jih ne ostane pri izživelih lahko-živcih. Zadnje dni so zaplenili na Dunaju v neki prodajalni tisoče takih slik. Prodajavci so zbežali na tuje; zasačili so le tri, enega oprostili, enemu prisodili dva meseca, enemu pa en mesec. Kazen je pač mila, in čas bi bil, da bi proti taki podli umazanariji vlada začela postopati z drakonsko strogostjo.
(Odlikovanje) Uradni list naznanja, da je cesar dr. Riegru podelil baronstvo. To odlikovanje se opira na pravila reda železne krone druge vrste, katero je dr. Rieger dobil že 1. 1891. Od srca čestitamo zaslužnemu, osivelemu češkemu rodoljubu.
(Pevsko društvo „Slavec") priredi dne 18. julija t. 1. celdnevni izlet v Litijo in Šmartno. Popoludne se vrši ljudska veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Vabljeni so vsi člani in prijatelji „Slavca". Natančnejši vspored se objavi pozneje.
(Nalivi) so v zadnjih tednih veliko škode povzročili po Rumunskem, Srbskem in Bolgarskem. Razsajali so tudi tako strašni viharji, da niti želez-nični vlaki niso mogli voziti.
(Nesreča.) Včeraj popoludne po 4. uri zgodila se je pri železničnem viaduktu na dunajski cesti huda nesreča. Lokomotiva južne železnice povozila je 79 let staro udovo Marijo Tuma v tistem hipu, ko je le ta hotela prekoračiti železnični tir. Zenica padla je pod stroj, kateri jej je odvzel levo nogo. Pravijo, da je ubožica gluha, sicer pa bode že sod-nijska preiskava dognala, če koga zadene kaka krivda na tej nesreči.
(Draginja v Londonu.) Povodom 601etnega jubileja angleške kraljice je došlo kaka dva milijona tujcev v London. Javne oblasti so v zadregi, ker ne vedo, kam jih spraviti pod streho. Da bi dali vsaj nekoliko duška, prirejajo se posebni vlaki v okolico po jako znižanih cenah. Draginja je seveda nezaslišana, posebno glede stanovanj. Vojvodinja Marl-borough je plačala 26 500 frankov najemnine za jedno hišo za jeden dan; amerikanski milijonar Astor za 12 ur v jedni hiši 37.500 frankov, nekdo drugi je vzel v najem neko hišo za 40.000 frankov. To se smejajo lastniki hiš in stanovanj, ko je ljudij na svetu, ki lahko toliko trošijo I
(Kralj Milan na Dunaju.) V Srbiji niso prav zadovoljni, da se hoče bivši kralj Milan stalno nastaniti na Dunaju. Bjje se, da bi z Dunaja mogel laglje vplivati na srbske razmere. Nezaupanje je nastalo posebno radi tega, ker se je Milan eprijaznil z raznimi političnimi osebami, ki so bile preje njegovi najhujši nasprotniki.
Društva.
(Velika narodna slavnost v Ljubljani.) Za slavnost dne 27. t m. prijavila so še naslednja društva evojo vdeležbo: Dolenjsko pevsko društvo v Novem Mestu, gasilno društvo v Spodnji Šiški, Slovensko bralno društvo v Litiji, pevsko društvo „Adrija" v Barkovljab, delavsko bralno društvo v Idriji, narodna čitalnica v Kranju z zastavo, Gorenjski Sokol v Kranju, Ceskoslovinsky spolek v Pragi, pevsko društvo „Hlahol" v Pragi, jednota zpč dckych cpolku českoslovanskych v Pragi, pevsko društvo v Magdaleni Spodnji pri Trstu, slovensko bralno društvo v Selcih, kat. slov. delavsko podporno društvo pri D. M. v Polju. — Do zdaj se je torej prijavilo 61 društev.
(Razpored slavnosti pevskega društva „Ljubljana".) I. Dne 2 6. junija 18 9 7.: Ob 9. uri zvečer serenada in bak-Ijada z godbo kumici, preblagorodni gospej županji Milici Hribarjevi in trnovskemu župniku, preč. g. Ivanu Vrhovniku. Po serenadi mirozov po mestu. — II. Dne 27. junija 1 897: Ob 9. uri zbirajo se vsa društva v „Niiroduem Domu", odkoder odkorakajo po določenem redu točno ob 8/410. uri po Ku&fbvih in Selenburgovih ulicah, po Kongresnem trgu, po Vegovih ulicah in po Emonski cesti pred Trnovsko cerkev. S?, maša pod milim nebom ob V» 11 uri. Pri maši poje pevsko društvo „Ljubljana". Slavnostno blagoslavljenje zastave. Zastavi kumuje preblagorodna gospa županja Milica Hribarjeva v spremstvu rodoljubnih Slovenk. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, kumica, župan ljubljanski, veltcenjeni gospod Ivan Hribar v imenu mesta ljubljanskega, zastopniki vseh društev in povabljenci. Po dovršeni službi božji slavnostni sprevod. Društva odkorakajo po Cerkvenih ulicah, po Krakovskem nasipu, čez Šentjakobski most, po Trubarjevih ulicah, po Sv. Jakoba, Starem in Mestnem trgu, in se ustavijo prei mestno hišo, kjer stopijo v vrsto vsi zastopniki društev ter se poklonijo županu stolnega mesta Ljubljane, gosp. Ivanu Hribarju. Predsednik pevskega društva „Ljubljane" ogovori gospoda župana. Gospod župan vsprejme in ogovori vsa društva v imenu mesta. Gospa županja Milica Hribarjeva v spremstvu rodoljubnih Slovenk pozdiavi vsa društva, a dične Slovenke okrasijo vse bratske zastave z venci. Godba zasvira slovansko pesem. Potem krenejo društva mimo Vodnikovega spomenika, po Kopitarjevih ulicah, čez Mesarski most, po sv. Petra cesti, po Prešernovih ulicah in po Frana Jožefa cesti pred „Narodni Dom". Vsa društva stopijo v kolo in zastava pevskega društva „Ljubljana" posestrimi se z zastavami slovenskimi. Ogledovanje krasuih prostorov „Narodnega Doma". Ob 1. uri popoludne skupni obed v telovadnici ljubljanskega „Sokola" v „Narodnem Djmu". Pri obedu svira godba. Cena obedu za osebo 1 gld. — Velika pevska slavnost na Koslerje-v e m vrtu. Oo '/Д. uri popoludne odkorakajo vsa društva iz „Narodnega Doma" po poprejšnjem redu po Frana Jožefa cesti, po Dunajski in Marije Terezije cesti na Koslerjev vrt, kjer bode velika pevska slavnost v slavo slovanski pesmi. Vsa pevska društva pojo skupno: „Jadransko morje" in „Slovenec in Hrvat". Na vrtu svirata godba slavnega c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27 in domžalska godba. Ustopnina 40 kr. za osobo. — Društva in deputacije, ki so se udeležile slavnostnega sprevoda in podporni člani pevskega društva „Ljubljana" so ustopnine prosti. — Slavnostni komers načast dragim bratom gostom priredi pevsko društvo „Ljubljana" ob V»9. uri zvečer v „Narodnem Domu". Pri komersu svira godba si. c. in kr. pehotnega polka Lepold II., kralj Belgijcev št. 27. Ustopnina h komersu 50 kr. Društva, deputacije in podporni člani pevskega društva „Ljubljana" so ustopnine prosti.
Telegrami.
Novomesto, 24. junija. Mil, g. prošt Peter Urh je danes ob 10. uri dopoludne umrl. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoludne.
Dunaj, 24. junija. Ministerski predsednik grof Badeni je vsprejel odposlanstvo društva državnih uradnikov ter izjavil, da je namera vlade vravnati plače državnih uradnikov 1. julija ali 1. avgusta 1897 vsled žalostnih političnih razmer onemogočena. Vlada bo pa takoj ko se politične razmere vstalijo in se predlogi za nagodbo zagotovijo, če ne drugače tudi začasno rešila to vprašanje in zato državnim uradnikom ni treba na to siliti javnim potom, ker smejo popolno prepričani biti o blagonaklonjenosti vlade.
Lvoy, 23. junija. Kardinal Sembrato-wicz je nevarno obolel.
Inomost, 23. junija. Vseh 16 kmečkih občin sodnega okraja Sterzing imenovalo je predsednika poslanske zbornice dr. K a -t h r e i n a priznavajoč njegove velike zasluge za častnega občana.
Budimpešta, 24. junija. Volitve za srbski cerkveni kongres so za vlado izpadle neugodno. Večino na kongresu imajo vladni nasprotniki. Avtonomija, katero je mislila mažarska vlada okrajšati srbski cerkvi s pomočjo vladne večine na kongresu, je tudi nadalje še zagotovljena.
London, 24. junija. Kraljica je vsprejela v svoji palači zastopnike obeh zbornic in londonskega župana, ki so ji čestitali ob vladarski šestdesetletnici.
430 1-1
Neutešljivo užaljeni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni v človeštvu neumljivi modrosti sklenil poklicati k Sebi nsšega prisrčno ljubljenega, nepozabljivega soproga, oziroma dobrega očeta, starega oCeta, tasta in strica, gospoda
Mihael-a Bohinec
o. kr. sodlsčnega uradnika v p.
po kratki bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, danes v sredo, dno 23. t. m., zvečer ob 9. uri, v 83. letu starosti.
Pogreb predragega pokojnika pojde v petek, dno 25. junija t. L, popoldne ob 6. uri iz hiše na Dunajski cesti št. 15 na pokopališče k sv. Krištofu.
V	soboto, dne 26. t. m., pričenši darovala se bo vsak dan skozi mesec dnij po ena sv. maša zadušnica za rajnega pokojnika, in sicer prva zjutraj ob 7. uri, ostale pa vselej ob 6. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanjenja pri če. oo. frančiškanih.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V	LJUBLJANI, dne 23. junija 1897.
Žalujoči ostali.

Meteorologično porodilo.
B л a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	A "3 . .s S a -S j s o
23	9. zvečer	739-8	170	sI7 jvzh.	jasno	
24	7. zjutraj 2. popol.	73-94 7373	12-6 £4-9	sl. jjzah. sr. jjvzh.	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 17 0°, za 1'6° pod normalom
Vino na prodaj!
Z »radi družbiuskih razmer je takoj na prodaj večja množina pristnega hrvaškega namiznega vina, tudi rislinga in nekoliko hektolitrov bur-gundovca.	416 3—2
Naslov prodajalca pove upravništvo „Slovenca".
Zavod za umetnost
slikarn
26-6 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj ln franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogld.
■ • шшшш
I	јш
«Whe^rrw*espgx шgš nvr -''.:
m
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura b&lsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Preskuien ln potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najatareje, najprlstneje, najreelneje in najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter je vpora-bno notranje in zunanjo. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju va-rlhu1'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatec-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu sli poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Adolf Tliierry, lekarnar
139 20-11 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 396 30-3
Razglas.
431 3-3
Podpirani mestni magistrat naznanja, da se od 1. julija t. I. nadalje prodaja premoga po hišah ne bode več izklicevala temveč s posebne vrste piščalkami, ki se smejo rabiti le po hišnih vežah in na dvoriščih zmerno in le toliko, kolikor je potrebno, naznanjevala Vsako drugačno naznanilo, pa tudi čezmerno in razposajeno piskanje po hišah in dvoriščih, kakor tudi piskanje po ulicah sploh je osebam, ki naznanjajo prodajo premoga, strogo prepovedano, iu mestnemu magistratu bode ustreženo, ako mu občinstvo samo prijavlja imena ouih rsz-našalcev premoga, ki bi utegnili ravnati proti tej prepovedi.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 15. junija 1897.
1П
kolesa za vozarenje
(bicikli) so
Dtirkopp-ovi „Piana",
katere ima v zalogi za Kranjsko
IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
ЛЈГ Katalogi zastonj ln frnnko. SJBt 238 20-13 Pouk v vozarenju v lastni vozarnl Je za kupovaloe brezplačen.

'&St
kranjski
laneno-oljnati firnež.
Г. kranjsko
cisto laneno olje.
SiecatlFifirnei (sadilo)
priporoča najceneje 59 104—65
cftdotf dCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Razpis.
421 (2-2)
Šolsko poslopje za dvorazrednico na JPrimskovem pri Kranju
je sezidati, katero je cenjeno na 12.300 gld.
Kdor želi delo prevzeti, naj oddi svojo ponudbo do 5 julija t. 1. opoldne krajnemu šolskemu svetu ter naj priloži 5% varščino.
Načrti in proračun se lahko pregleduje med tem časom vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne pri podpisanem predsedniku.
Krajni šolski s*et si pridržuje pravico ponudnika si izbrati. Ponudbe naj se gla?e za posamezna dela in za vse skupaj.
Opomni se, da krajni šolski s*et sam preskrbi materijal zidarski in tesarski ter vozno tlako, izvzemši dovaževanje potrebne vode; po dogovoru, morda krajni šolski siet prevzame tudi izkopavanje temelja.
Ii raj ix i šolski svet:
Primskovo, dne 19. junija 1897.
Predseduik : A. Mežnarc.
H> u n a j k a b o r ж a.
Dnč 24. junija.
Skopni drtavni dolg r notah.....102	gld.
Skopni državni dolg v srebru ... .	102	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	,
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	100	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	966	,
Kreditne delnice, 160 gld............367	,
London vi s ta...........119,
Kemiki dr«, bankovci sa 100 m.nem. drf. velj.	58	„
10 mark........................11	„
10 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci ....... .	45	„
C. kr. cekini......................6	„
Dnč 23. junija.
—	ki.	4% driavne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
20 . Državne srefike 1. 1864, 100 gld.....
75 .	4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
25 . Tišine srečke 4*, 100 gld.......
—	„	Dunavske vravnavne srečke 6% . . . .
—	„	Dtmavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
50 , Posojilo goriškega mesta.......
55 . 4% kranjsko delelno posojilo.....
70 .	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$
74 ,	Prijoritetne obveznice državne železnice . .
53'/«.	* „ julne ieleznice 3% .
60 „	, „ južne železnice 5% .
65 ,	„ . dolenjskih Ieleznic 4 %
155 gld.	25 kr.
159 „	7-5 „
1S9 ,	
99 ,	50 „
140 .	50 ,
128 „	
108 ,	50 .
112 .	50 „
98 ,	75 ,
«9 „	80 „
225 .	
179 „	80 .
126 .	45 „
99 „	50 „
Kreditne srefike, 100 gld........198	gld.
4% srefike dunav. parobr. drulbe, 100 gld.	154	,
Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld.	20	„
Rudolfove srefike, 10 gld.......25	,
Salmove srefike, 40 gld................72	.
St. Genćis srefike, 40 gld.......75	„
Waldsteinove srefike, 20 gld......59	,
Ljubljanske srefike..................22	.
Akcije anglo-avstriiske banke, 200 gld. .	158	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st. v.	3540	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	386	,
Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . .	86	,
Dunajskih lokal, ieleznic delniška drutba .	—	,
Montanska družba avstr. plan.....104	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	161	.
Papirnih rubljev 100 ........ 126	„
50 kr
25 50 75
25
50
50 . 35 . 87l'«t
---———__—-дду—«»>.		
■ tf Nakup ln prodaja 18 I laksvrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. 1' »varovanje za zgube pri ireb&njlh , pri izžrebanja 1 najmanjšega dobitki.. 1 K 11 a n t n a izvršitev naročil na borzi.	Menjarnićna delniška družba „M E 11 C U H" «olizBila it 10 DnnaJ, Miriihilfirstraisi 74 B.	Pojasnila "ШЛ v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh, «j potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaol|skik vrsdnsstslfc 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 1 obrestovanja pri popolni varnosti i gf naloženih g larnic. 'W ?