UDK 808.1 (497.12) "1960 1970" 
Jože Toporišič 
Filozofska fakul te ta , L j u b l j a n a 
S O D О В N O S L А V I S T I C N O J E Z I K O S L O V J E 
V S L О V E N I J I 
Slovensko jezikoslovje zadnj ih deset do dvajset let je relat ivno doka j živo. 
Poles r azprav pr ispeva tudi že večja monografska dela iz diàlektologije, bese-
dotvor ja , onomastike, zgodovine jezika. Izdan je tudi nov opis celotne s t ruk-
ture sodobnega knj ižnega jezika, izha ja t i pa je začel s rednje velik enojezični 
slovar slovenskega knj ižnega jezika. V znanstveni metodologiji je opazen za-
ostanek za na jsodobnejš im jezikoslovjem v svetu. Prakt ično jezikoslovje po 
malem napreduje , še na jbo l j dvojezično slovarstvo. (Obširna bibl iografi ja .) 
The Slovene linguistics of the last ten to twenty years has borne compara-
tively f ine results. In addit ion to various treatises there have appeared sizable I 
monographs f rom such fields us dialectology, word formation, onomasties, 
his tory of the language. The publicat ions include also a new description of the 
entire s t ruc ture of the modern l i terary language as well as the first volume 
of a medium-size dic t ionary of the Slovene l i terary language. In the scientific 
methodology a lagging behind the latest developments in modern linguistics in 
other countries is to be observed. Applied linguistics has made modera te 
progress, mostly in the work on bilingual dictionaries. 
V t e m p r i k a z u * se g l e d e k n j i ž n e g a j e z i k a o m e j u j e m n a o b d o b j e p o 
ledu 1961, k e r s e m t e d a j n a s l a v i s t i č n e m k o n g r e s u v L j u b l j a n i v 
p o s e b n e m r e f e r a t u 1 že p o r o č a l o s t oven i s t i čn i j e z i k o s l o v n i p r o d u k c i j i iz 
let 1945—1961, k o l i k o r se t i č e k n j i ž n e g a j e z i k a . P r a v t a k o i z v z e m a m iz 
o b r a v n a v e n a š o d i a l e k t o l o š k o p r o d u k c i j o d o p r i b l i ž n o i s t e g a č a s a , t j . 
d o I. I960, k e r sem j o bil z a j e l že v s v o j p r i k a z z g o d o v i n e s l o v e n s k e 
d ia lek ' to log i j e . 2 M i s l i m v e n d a r , d a b o m o j p r i k a z s o d o b n e g a s t a n j a s lo-
v e n s k e g a j e z i k o s l o v j a n e g l e d e n a o b o j e v b i s t v u le n e o k r n j e n , s a j so 
t u d i p o t e m č a s u i z š l a de l a , k i d o b r o k a i r a k t e r i z i r a j o z n a n s t v e n o in s t r o -
k o v n o r a v e n s o d o b n e g a s l o v e n s k e g a j e z i k o s l o v j a . 
* Prebrano na kongresu jugoslovanskih slavistov oktobra 1969 v Budvi. 
1 Joie Toporišič, Povojno raziskovanje slovenskega knj ižnega jezika in nje-
gove naloge, Jezik in slovstvo (dalje JiS) 1961/62, 161—170. 
2 Die slovenischc Dia lekt forschung. Zeitschrif t f ü r slavische Philologie, XXX 
2, 1962, 383—416. 
Seveda moj prikaz slovenske jezikoslovne produkcije v obdobju 
1%2—1969 upošteva samo tista dela, ki so bila natisnjena ali je o nj ih 
kdo poročal v slovenski javnosti (kot npr. o novem akademijskem 
slovarju slovenskega jezika). Le k je r je neizogibno, tu in tain obravna-
vam tudi dela iz časa pred 1962. 
Oglejmo si na jp r e j jezikoslovno produkcijo s tematiko iz k n j i ž -
n e g a j e z i k a . Na področju slovničarstva j e treba omeniti Slovensko 
slovnico A. Bajca, R. Kolariča, M. Rupla in (nepodpisanega) J. Šolarja.3 
Ta se je v primeri z izdajo 1947 v novi obliki iz 1. 1956 razširila in 
deloma poglobila v obravnavi fonetike, glagola in prislova (zasluga za 
to gre J. Šolarju); v izdajo 1964 je bil skoraj dobesedno prevzet pra-
vorečno-pravopisni uvod iz Slovenskega pravopisa 1962. in taka je 
tudi izdaja 1969. Ta slovnica je, kot kažejo objavljene kritike,4 zaostala 
za sodobnim pojmovanjem jezika kot sistema znamenj za sporazume-
vanje in izražanje, lomi se na nasprotj ih sinhronije in diahronije, komaj 
zaznavno loči stilistično zaznamovana od nezaznamovanih jezikovnih 
sredstev (npr. glasu, naglasa, oblike, sintagme), polna je predsodkov o 
večji vrednosti starega v primeri z novim, vaškega oz. ljudskega pred 
mestnim,5 domačega pred tu j im v enih primerili (npr. v besedju) in 
tujega pred domačim (npr. v pravopisu), je nezadostna v kolikor toliko 
izčrpnem zaobjet ju obravnavane problematike, se prepogosto ne briga 
za obseg veljavnosti posameznih jezikoslovnih spoznanj, zanemarja vse 
preveč stilistične kvalifikacije,6 da j e prednost umovanju pred eksperi-
mentalno dognanim in določljivim in v živem jezikovnem čutu in v 
živem govoru potrjenim, itd., itd., in je poleg tega še močno neizenačena 
v pogledih posameznih avtorjev in v delih, ki so jih le-ti napisali, ( fo -
netiko in sploh glasoslovje ter glagolske kategorije, prislov in veznik 
3 I z d a j a 1947 ima 534 str., 1956 331 str.. 1964 349 str., 1969 549 str. 
4 J. Toporišič: Probleme der slovenischen Schr i f t sprache . Scando-Slavica 
VI/1960, 55—74; Slovenska slovnica, Sestavili dr. Л. Bajec, — dr. M. Rupel 
dr. R. Kolarič, Filologija 3 (Zagreb). 1962. 278—289' Poprav l jena slovenska 
slovnica, J iS 1965, 56—79. — France Tomšič, Nova slovenska slovnica. JiS 
1956/57, 129—134. 
5 Pr im. Boris Urbunčič. O kri ter i j ih pravi lnost i v kn j ižn i slovenščini, JiS 
1960/61, str. 81—87, 241—246, 1961/62, str. 36—40, 200—209; Besede z več po-
meni in zahteva po jasnem iz ražan ju . JiS 1964, 47—50.' 
" P r im. J. Toporišič, Stilska vrednost slovenskih knj ižn ih veznikov, Ra-
dovi Zavoda za slavensku filologiju VI, 1964. 63—83; Naglasni tipi slovenskega 
knj ižnega jezika. JiS 1965, 56—79; Neka j s trani i/, slovenske slovnice, Jezikovni 
pogovori II, L j u b l j a n a 1967, str. 107—172. 
Šolar, oblikoslovje Rupel, skladnjo Kolarič, besedotvorne in predlog 
Bajec.) 
Antiteza taki tradicionalni slovnici7 bo pač delo, ki stoji na strogem 
stališču sinhronije, uveljavlja na vseli ravninah jezikovnega ustroja 
merilo stilistične nevtralnosti in zaznaniovanosti, zavrača romantično 
narodopisnost in klasicistično gramatikaliziranje v obravnavi glasu, 
naglasa, oblike, sintaktične zveze in besede — zavrača vse t o v imenu 
funkcionalnosti, si prizadeva odražati čim konkretnejšo podobo res-
ničnega jezika v določeni (tj. sedanji) dobi in na določenem področju 
(Ljubljana z okolico, Kranj , Kamnik ter kultivirana govorica drugih 
kranjskih mestnih okolic). Tako slovnico preveva enoten pogled na 
jezik in na naloge slovnice, diahronični nered pa odpravl ja prvič z 
obširnejšo zgodovino jezika in drugič s ponazoritvami sinhronega stanja 
jezika v posameznih obdobjih (prini. jezikovne in stilistične analize po 
določenem načelu izbranih odlomkov iz slovenske književnosti od naj-
starejših časov (Brižinski spomeniki) do danes). Prikazu slovničnega 
ustroja jezika je dodan še del čisto praktične stilistike (poglavje Sporo-
čanje) glede na poseben namen, t j . glede na uporabo v šoli.8 
Poskus take slovnice (doslej 5 knjige) pa razen v enem primeru9 še 
ni bil resno in utemeljeno kritično obravnavam. 
To, kar se je pojavilo kot antiteza tradicionalni slovenski slovnici, v 
konceptu stari že nad 100 let, zaradi posebnih okoliščin seveda še ni 
najsodobnejša slovnica slovenskega jezika. Ni deloma zato, ker je navse-
zadnje v prvi vrsti namenjena pouku slovenskega jezika na gimnazijah, 
ni pa tudi zato, ker skok v najmodernejše načine obravnave jezika 
otežuje z ene strani konservativno vzgajano občinstvo, ki na j bi tako, 
zmerno moderno napisano slovnico vendarle bralo in imelo od nje 
praktične koristi. Da še nimamo čisto moderno napisane slovnice knjiž-
nega jezika pa je razlog tudi v tem, ker je raziskovalna produkcija 
s področja knjižnega jeziika na splošno le preneznatna.10 Pisec slovenske 
slovnice se mora zaradi tega v zelo veliki meri opirati na svoje lastne 
7 P r i m , k n j i g e v t očk i 8 in še od is tega a v t o r j a : S lovenski jez ik , k a k o r 
so g a videli t isti , ki so o n j e m r azmiš l j a l i . J ez ikovn i pogovor i II . L j u b l j a n a 
1967, 9—74. in P r a k t i č n a s t i l i s t ika , Naši r azg led i (da l je N. Razgl.) 1967 v 9 
n a d a l j e v a n j i h . 
H Jože Toporišič, S lovenski k n j i ž n i jezik (da l j e Sk j ) 1, M a r i b o r 1965, 236 
s t r . ; S k j 2, M a r i b o r 1966, 215 s t r . ; S k j 3, M a r i b o r 1967, 227 s t r . 
" P r i m , h/ermanl D/ogel/, J ože T o p o r i š i č : Slovenski k n j i ž n i j ez ik 1, Š t u d e n t -
ska t r i b u n a ( L j u b l j a n a ) 1965, s t r . 6. 
10 O p o s a m e z n i h v p r a š a n j i h so p i sa l i : /". Tomšič v J iS 1961/62, 192: Breda 
Pogorelec, O p l u s k v a m p e r f e k t u v k n j i ž n i s lovenščini , J iS 1960/61, 152—160: 
r a z i s k a v e , 1 1 k i p a so s e v e d a t e m a t i č n o in v č a s i h t u d i p r o b l e m s k o 
o m e j e n e . 
T a r e l a t i v n a n e p l o d o v i t o s t s l o v e n s k e k n j i i ž n o j e z i k o v n e z n a n s t v e n e 
p u b l i c i s t i k e j e v p r e t e ž n i m e r i p o s l e d i c a p r e c e j n e p r i m e r n e p e r s o n a l n e 
Franc Jakopin, O glagolskih naglasnih dubletah v slovenščini, n. ni. 1962/63, 
193—197; isti K uvrst i tvi moških samostalnikov na -r, n. m. 1964. 53—58; isti 
Slovenska dvoj ina in jezikoslovne plasti , n. m. 1966, 98—104. V posameznih 
letnikih JiS glej še pri imenih France Jesenooec, Stane Suhadolnik, Boris Mišja. 
Wladyslam Lubaš, Ivanka Kozleočar, Anton Bajec, Jakob Solar. Janez Rotar. 
Stanko Škerlj. Rudolf Kolarič, A. A. Bronskaja in morda še kdo. France Jese-
nooec, Odmev š ta jerščine v slovenskem knj ižnem jeziku, Celjski zbornik 1962, 
205—224; Vrste oziralnih odvisnikov, JiS 1966, 152—154; Naklonskost oblik, ki 
izražajo pr ihodnj i čas, JiS 1968, 52—55; R a b a nedoločnika, JiS 1969, 33—37; 
Stane Suhadolnik in Janežič Marija, Plasti in pogostnost leksike, JiS 1962/63, 
45—49. 73—79; Boris Mišja, Vrste oziralnih odvisnikov, J iS 1966, 72—76; Po-
vedek in povedkovo določilo, JiS 1967, 21—25; Wladyslam Lubaš, Svoji lna vloga 
pr ipone -ica v južnoslovanski toponomastiki , JiS 1966, 173—176; O izmenični 
izpeljavi in konverzij i v slovenskih k ra j evn ih imenih, JiS 1967, 108—110; Pri-
pombe o pomenu lastnih imen, J iS 1967, 146—152; Očetnoimenska k r a j evna 
imena z obrazili -ci- -ovci in -inci v slovenskem jeziku, JiS 1969, 72—74; Ivanka 
Kozleočar. O pomenskih ka tegor i jah samostalnika v povedkovi rabi. JiS 1968, 
II—15; Anton Bajec. Jezik v Zupančičevi prevodni prozi, JiS 1967, 5—15. 42—51. 
87—91; Janez Rotar, Naklonska nikalnica ob pogojniku, JiS 1968, 112—115; O 
stilni vlogi zanikanega pogojnika, JiS 1967, 75—83; Jakob Solar, Glasoslovne 
spremembe pri pr idevnikih na -ski iz k ra jevn ih imen, JiS 1966, 68—71. 112—116; 
Stanko Škerlj, O »pleonastičnih n ika ln ica lu v slovenščini, JiS, 1962/63, 102—107; 
Rudolf Kolarič. Določni in nedoločni spolnik v slovenščini, JiS 1961/62, 40—44; 
Določna in nedoločna oblika slovenskega pr idevnika , Godišn jak Filozofskog 
faku l te ta u Novom Sadu, Novi Sad, 6, I960. 457-8; A. A. Bronskaja. S tavčna 
brezvezja v slovenskem knj ižnem jeziku, JiS 1969, 214—220, 239—246. Pr im, še 
Milka Ivič. Obe leževan je imeničkog roda u (s tandardnom) slovenačkom jeziku 
uporedeno s odgovara jučom srpskohrva tskom si tuaeijom. Zbornik za fi lologiju 
i l ingvistiku (dalje Z FL) XI, Novi Sad, 1968, 49—55. 
11 Poleg že omenjenega prim, pri J. Toporišiču še: O slovenskih glagolskih 
načinih. Jezikovni pogovori 1, L j u b l j a n a 1965, 100—105; Naglasni in obliko-
slovni tipi v akademi j skem s lovar ju slovenskega knj ižnega jezika, J iS 1966. 
155—160; S t ruk tu r i ranos t slovenskih glasov in predvidl j ivost n j ihove razvr-
stitve, J iS 1967, 92—96; Poskus modernejše obravnave slovenskih glagolskih kate-
gorij . J iS 1967, 117—127; Predvidl j ivost slovenske kn j i žne samoglasniške koli-
kosti in kakovosti, JiS 1967, 229—236; Besedni red v slovenskem knj ižnem 
jeziku, Slavist ična revi ja (dalje Sil) 1968, 251—274; Priredili odnosi v sloven-
skem knj ižnem jeziku, JiS 1968, 184—192 itd. (Prini. še b ibl iograf i jo v Univerza 
v L jub l j an i , Biograf i je iu b ib l iograf i je univerzi tetnih učiteljev in sodelavcev, 
D r u g a kn j iga , 1956—1966, k je r so podatk i tudi o F, Bezlaju, A. Bujcu, B. Pogo-
relec, F. Jakopinu. M. Orožen, M. Hanjšek, B. Urbančiču, F. Tomšiču.) 
p o l i t i k e t a k o n a u n i v e r z i , t j . n a n j e n i f i l o z o f s k i fakul te t i , 1 - 1 k a k o r t u d i 
n a a k a d e m i j i z n a n o s t i ? N a a k a d e m i j i s i ce r i m a m o o d s e k za s o d o b n o 
slov n ico , t o d a n j e n edin/i n a m e š č e n e c d e l a v s l o v a r s k e m o d s e k u . T u d i 
n a u n i v e r z i i m a s l o v e n s k i k n j i ž n i j e z i k s i s t e m a t i z i r a n o e n o s a m o uč i -
t e l j s k o m e s t o * ( z a s e d e n o s č l o v e k o m , k i se u k v a r j a s e v e d a l e z d e l o m 
p r o b l e m a t i k e k n j i ž n e g a j e z i k a ) . Z d r u g e s t r a n i p a n p r . r a z i s k a v e f o n e -
t i č n e s t r a n i j e z i k a z a d e v a j o o b t e ž a v e g m o t n e n a r a v e ( p o m a n j k a n j e 
d e n a r j a za p r e p o t r e b n e r a z i s k o v a l n e a k u s t i č n e a p a r a t u r e , n p r . s o n a g r a f , 
o s c i l o g r a f ) , č e p r a v s e p r a v n a p o d r o č j u f o n e t i k e že k a ž e j o r e a l n i obr i s i 
s l o v e n s k e g a n a g l a s a 1 3 i n s t a v č n e i n tonac i j e . 1 4 
Č e n a s p l o š n o v e n d a r l e l a h k o r e č e m o , d a s t a s l o v e n s k a f o n o l o g i j a 
( o b e n e m z akcentoi logi jo 1 5 ) i n o b l i k o s l o v j e k n j i ž n e g a j e z i k a n a k o l i k o r 
t o l i ko s o d o b n i v i š in i , t e g a n i m o g o č e t r d i t i za b e s e d o t v o r j e . 1 6 P r i t e m j e 
v e l i k a o v i r a n e o b s t a j a n j e n e s a m o d o b r e g a , t e m v e č s p l o h k a k r š n e g a 
ko l i p o p o l n e g a o d z a d n j e g a s l o v a r j a s l o v e n s k e g a j e z i k a . K l j u b o b e t o m 
i z p r e d d e s e t i h let1 7 j e še d a l e č d o r e a l i z a c i j e (obs to j i j o a b e c e d n o r a z p o -
* To se je z letom 1970 precej zboljšalo. 
12 Pr im, mojo razpravo 50 let slavistike na l jub l jansk i fakul te t i , ki izide 
v zborniku fil. fakul te te za 50-letnico l j ub l j anske univerze. Med tem že izšlo, 
L j u b l j a n a 1969, str. 243—252. — Podrobne jša var ian ta v J iS 1969/70, str. 76—84. 
ИЗ—121. 146—158 z naslovom Petdeset let jezikoslovne slavistike na L jub l j ansk i 
filozofski fakul te t i . 
13 Pr im. Božo Vodušek, Grundsätz l iche Betrachtungen über den melodischen 
Verlauf der Wortakzente in den zentralen slovenischen Mundarten. Linguistica 
IV, L j u b l j a n a 1961 (dejansko izšlo 1964), str. 20—39. — J. Toporišič: Po jmova-
nje tonemičnosti slovenskega jezika, SR 1967, str. 64—108; Liki slovenskih to-
nemov, SR 1968, str. 315—393. 
14 Pr im, zadevno poglavje v knj igi J. Toporišič: Slovenski jezik, Izgovor i 
in tonaci ja s rec i tac i jama na pločama, Zagreb 1961, in šap i rograf i rano preda-
van je t u j im slavistom Slovenska s tavčna intonaci ja , L jub l j ana 1969, 12 str. 
15 Poleg že omenjenega upoš teva j še: Jakob Rigler, Premene tonemov v 
oblikoslovnih vzorcih slovenskega knj ižnega jezika, .JiS 1966. str. 24—35. — 
J• Toporišič: O eno- in večnaglasnosti nekater ih besednih kategori j . JiS 1969. 
J1—59; Ankete za določitev naglasnega mesta ter kakovosti in kolikosti na-
glašenega samoglasnika, JiS 1969, 249—260. 
10 Y 3 kn j igah in n e k a j r azp ravah ga je že v obdobju pred tem obdelal 
Anton Bajec: Besedotvorje slovenskega jezika I 1950, II 1952, 111 1959; Obde-
lano je na k ra tko tudi v Skj 2 J. Toporišiča. Priin. še M. Orožen. Kategori ja 
abs t rak tn ih samostalnikov v slovenskem knj ižnem jeziku, ZFL 1968, 211—218. 
17 Že t ak ra t ga je p r ip rav l j a la p redmetna skupina slovenskega knj ižnega 
jeziku na l jub l jansk i filozofski fakul te t i pod vodstvom A. Bajca in B. Pogo-
relem (print, mesto v mojem Povojnem r a z i s k o v a n j u . . . JiS 1961/62, 166). 
- — S l a v i s t i č n a r e v i j a 
reijemd i z p i s i iz S P 195018 t e r t ip ikopis o d z a d n j e g a s l o v a r j a p o 1. k n j i g i 
b o d o č e g a s l o v a r j a s l o v e n s k e g a j e z i k a , k i g a p r i p r a v l j a a k a d e m i j a 
z n a n o s t i ) . 1 9 
S o r a z m e r n o le n e k a j m a l e g a j e n a p r e d k a v s l o v e n s k i s k l a d n j i . 2 0 P r i 
o b r a v n a v i k n j i ž n e g a j e z i k a s e pn i t e m n e k a k o r a v n a m o p o Č e h i h ( S m i -
l a u e r , K o p e ö n y ) , z g e n e r a t i v n o ( rod i lno ) s l o v n i c o p a se d o m a še n a 
n o b e n i j e z i k o v n i r a v n i n i n i t i p o s k u s i l i n i s m o . D o b r o je . d a n a s v t e m 
p o g l e d u n e k a k o n a d o m e š č a — č e j o s m e m o t a k o i m e n o v a t i — a m e r i š k a 
s loveni i s t ika (H. L u n t , E . S t a n k i e w i c z , R. L e n č e k , J. P a t e m o s t ) . 2 1 N a 
p o l s e m g r e d o o b d e l a v e d e l o m a r a z l i č n i h f u n k c i j n e k a t e r i h g l a g o l s k i h 
o b l i k v r a z n i h o b d o b j i h r a z v o j a s l o v e n s k e g a j e z i k a . T o j e m o r d a z a -
m e t e k b o d o č e s l o v e n s k e z g o d o v i n s k e s k l a d n j e . 2 2 
K o že g o v o r i m o o s l o v e n s k i s l o v n i c i in o r a z i s k a v a h z n j e n e g a p o d -
r o č j a , n a j se n a k r a t k o u s t a v i m o še o b s l o v e n s k i h u č b e n i k i h za o s n o v n e 
18 Dos topno na fil. f ak . v L j u b l j a n i pr i B. Pogorelec. 
19 P r im, t ipkopis Inš t i tu ta za slovenski jezik SAZU, leksikološke sekcije: 
O d z a d n j i s lovar po Al f abe t a r i j u za p rvo kn j igo s lovar ja sodobnega kn j i žnega 
jezika A—II. L j u b l j a n a 1966, 108 str . Seda j je menda na razpolago tudi že 
o d z a d n j i s lovar za d rugo kn j igo SSKJ . 
20 P r im , s tare jše r azp rave J. Šolarju o veznikih (Veznik in, J iS 1959/60, 
14—18, 34—40), F. Tomšiča in B. Urbančiča o s topn jevan ju , B. Pogorelec o 
d a j a l n i k u (JiS 1968, 145—150) in neob jav l jene ter javnost i nedostopne diser-
taci je o vezniku; J. Toporišiča o pros tem in zloženem s tavku ter s tavčnih 
členih in p r i r ed ju (v S k j 1 in 3, J iS 1968, 77—85, 184—192). P r i m e r j a j še, ka r 
je navedeno pod točko 10 (Jesenooec, Mišja, Skerlj. Bronskaja, Kozleočar). 
21 H. Lunt je obravnava l z genera t ivnega stališča slov. glagol, po vzgledu 
na Jakobsona pa sta ga obdela la n a j p r e j Patemost, na to Lenček v svoji diser-
tacij i , Stankieioicz se prece j u k v a r j a s slovenskim naglasom, deloma tudi z 
oblikoslovnimi v p r a š a n j i : Joseph Patemost, T h e Slovenian Verbal Sys tem: 
Morphophonemics and Variat ions. Univers i ty Microfi lms, Inc. Ann Arbor 
1963; Rado L. Lenček: T h e Verb P a t t e r n of C o n t e m p o r a r y S t a n d a r d Slovene. 
Bibl iotheca Slavica. Ot to I la r rassowi tz . Wiesbaden. 1966. 131 + 6 str . ; Horace 
G. Lunt: A t t empt at a Genera t ive Descr ip t ion o f ( the Slovene Verb (v isti 
knj ig i kot Lenček, str. 135—187); Edroard Stankiemicz: Neutral,izacja rodza ju 
ni jakiego w dialcktuch slovenskich, SEPSL, 5, 1965, 181 in si.: The Prosodie 
System of the Slovenian Declension, Zbornik za f i lologiju i lingvistikii, X l/l968, 
Novi Sad, 257—266; T h e Common Slavic Prosodie Pa t t e rn and its Evolut ion in 
Slovenian, 1JSLP, 1966, 29—38, itd. 
22 Prim. M. Orožen. О rozwoju form czasu przvszlego w na j s t a r szych za-
b y t k a c h j çzyka slowenskego, Poradn ik Jçzykovv , Varšava 1964; istu avtor ica 
je o pr ibl ižno istem napisala tudi svojo doktorsko disertaci jo. D o b r e zametke 
za zgodovinsko sk l ada jo in sploh slovnico imamo še v p re j šn jem obdobju od 
F. Tomšiča. 
in strokovne šole ter ob delih, ki n a j hi slovenski slovnični ustroj pri-
kazala tujcu ali pa ga vsaj uporabila za lažjo pi-iučitev tujemu jeziku. 
Učbeniki slovenskega jezika za osnovno šolo za 4. do 6. razred-3 so 
po vsem videzu zasnovani metodično napredno, slovnično pa .so prepo-
gosto po nepotrebnem preveč mehanični posnetek tradicionalne slo-
venske slovnice, ki smo jo tu že obravnavali, in jih zaradi tega zadevajo 
isti očitki, le da v manjšem obsegu, pač zaradi zmanjšane količine 
slovničnega obvestila v njih. Učbenike za 1.—3. razred osnovne šole 
bolj malo poznam,24 praktično delo v teh razredih pa ima vsekakor 
kvarne posledice za slovensko pravorečje (npr. v glasovih) ne le osnov-
nošolskih oitrok, ampak slovensko govorečih sploh. To pa zaradi (vsaj 
pri večini učiteljev) neustreznih pogledov .na razmerje med črko in 
glasom in na učno metodo samo. C) učbenikih za 7. in 8. razred osnovne 
šole25 pa ni mogoče povedati praktično nič pozitivnega. 
Itn seda j še o drugih omenjenih učbenikih. 
Slovenski jezik želijo naučiti angleško, nemško, francosko in špansko 
govorečega po isti predlogi napisani drobni učbeniki v ustreznih je-
zikih.26 Zamišljeni so dokaj preprosto tudi po obsegu in so pač pri-
merno temu bili uspešni. Drug tak priročnik je Učbenik slovenačkog 
jezika,27 pisan sicer ijekavsko. Medtem ko se pre j omenjeni učbeniki 
za zahodnoevropsko govoreče nagibajo k modernejšemu načinu pouka 
v obliki posebej pripravljenih, rado dialogiziranili besedil, je drugi 
tradicionalno slovničen, z leposlovnimi sestavki ali pa z zbranimi in 
sestavljenimi stavki za ponazoritev tradicionalno razporejenih slovničnih 
23 Marija Jalen: S p o z n a v a j m o slovenski jezik. Jez ikovna v a d n i c a za 4. raz-
red osnovnih šol; Mlad inska k n j i g a (dalje MK), L j u b l j a n a 1962, 156 str.; Spoz-
n a v a j m o slovenski jezik. Jez ikovna vadn ica za V. razred osnovne šole; MK 
1963. 172 str . ; S p o z n a v a j m o slovenski jezik. Jez ikovna vadn ica za 6. razred 
osnovne šole; MK, 1967, str . 156. 
24 V n j ih de jansko sploh ni slovnice; pri p o u k u slovnice ( imajo jo vsa j 
že v 5. razr.) se uči tel j i ve r j e tno r a v n a j o po kakšnem pr i ročn iku za uči tel je . 
25 Stanko liune. S p o z n a v a j m o slovenski jezik. Jez ikovna vadn ica za 8. raz-
red osnovne šole; Mlad inska kn j iga 1964, 94 str.; S p o z n a v a j m o slovenski jezik. 
Jez ikovna vadn ica za 7. r az red ; i zdano p r a v tam, 1964, 100 str . 
20 Slovensko predlogo je nap i sa l F. Jakopin. Posamezne pr i red i tve : Nada 
Vitorooič, Slovene for You, Slovenska izsel jenska mat ica (dal je SIM), L j u b l j a n a , 
1962, 114 str.; Viktor Jesenik, Le s lovène à votre portée, SIM, 1962, 115 str.; 
Jolanda Kvas-Perona, Quieren l iublar en sloveno?, SIM, 1962, 118 str . ; Dora 
Vodnik, Möchten Sie n ich t slovenisch lernen?, SIM, 1962, 117 str . 
27 Avtor dr. Janko Jurančič, podnas lov G r a m a t i k a s lovenačkog jezika za 
H r v a t e i Srbe; D r ž a v n a založba Sloveni je (dulje DZS), L j u b l j a n a 1965, 282 str . 
kategorij. Pohl je informacij o jeziku, ki ga učeči že pozna, zato pa 
preveč skop s koristnimi obvestili o jeziku, ki n a j bi se ga Srb ali 
Hrvat naučil (sintaksa je komaj k a j obdelana).28 
Od učbenikov, ki Slovence učijo drugih slovanskih jezikov, je z 
ambicijo biti popolna prava slovnica napisana ruska slovnica;29 sledi 
j i učbenik za poljščino,30 nato Makedonščina31 in Učbenik srbohrva-
škega jezika.32 Če izvzamem rusko slovnico, ki le deloma hoče biti 
tudi praktični učbenik, je kot učbenik se na jbol j ustrezen tisti za polj-
ščino, bolj siromašen pa za shr. Na splošno se da reči, da učbeniki 
slovanskih jezikov za Slovence premalo izkoriščajo strukturno podob-
nost slovanskih jezikov in zato na učenca preveč pri t iskajo s kopico 
nepotrebnih paradigmatskih enot, namesto da bi ga spominsko razbre-
menjevali s posplošuj oči mi in diferencialnimi pravili, s poglobljeno ob-
ravnavo p a niti pomagali preko resničnih težav tedaj, ko si iz tujega je-
zika mora prilastiti stvari, ki jih v slovenščini ni ali pa imajo drugačno 
distribucijo. 
Y obravnavanem obdobju med dvema jugoslovanskima slavističnima 
kongresoma je jezikoslovno javnost v Sloveniji vsaj za nekaj časa 
močno zaposlil izid Slovenskega pravopisa 1. 1962.33 Njegovi avtorji 
(kakih 10 iz starejše in stare generacije) so se v njem brez potrebe lotili 
reševanja pravorečnega problema v zvezi z ntedfonemsko alternacijo 
glasov ll-to-oI v mnogih slovenskih morfemih,34 istočasno pa so ostali 
28 2e po kongresu slavistov je izšla nas lednja kn j iga : Jože Toporišič, Z a k a j 
ne po slovensko / Slovene by Direct Method. Slovenska izseljenska mat ica . 
L j u b l j a n a 1969, 272 str.; p i sana n a j p r e j v angleščini, na to pa ]>ostopoma pre-
h a j a na slovenščino. 
2* Franc Jakopin, Slovnica ruskega knj ižnega jeziku, DZS 1968, 494 str. 
30 Rov.ka Štefanova — W. Laciak, Učbenik pol jskega jezika, DZS, 1969, 
295 str. 
31 Petar Kepeski — Jože Pogačnik, Makedonščina; DZS, 1968, 271 str. 
32 Avtor ju dr. Milan Moguš in dr. Jože Pogačnik. Državna založba Slovenije. 
L j u b l j a n a 1965. 188 str. 
33 Izdala ga je DZS. Ima 91 struni pravorečno-pravopisnega uvoda in 965 
struni s lovarju, z zaznamovanim besednim naglasom, izgovorom l-a kot m in 
stilističnimi k va I i l ikat or j i. 
34 Z a g o v o r n i k i re forme: Anton Hajec: Pred izidom novega pravopisa , 
JiS 1961/62, 13—16; Ni razpot ja , Prosvetni delavec 1962, št. 2; Brulcc — bravec , 
Delo 1962. 30. V.; Se zadnj ič o bruveu, Delo 1962, 4. VIII . ; Marginuli je k 
bravcu, Perspekt ive 1963/64, 766—768; Lino Legiša — Vladimir Pivko, Pravo-
pisni nesporazum, NRazgl. 1963, 179—180. Njegova velika zagovornika sta še 
Janez Gradišnik in Janko Moder. N a s p r o t n i k i : Stanko Kotnik: P ravo-
nerešeni mnogi resnična glasoslovni, pravopisni in oblikoslovni problemi 
v zvezi s sprejemanjem tujih imen in besed v slovenski knjižni jeziik.35 
Ne do k ra ja rešena je problematika v zvezi s tem pri oblikoslovju po 
izvoru grških in latinskih lastnih imen. pisava zahodnoevropskih tu jk 
in tujih, lastnih imen,3® oblikoslovnii problemi jezika medicinske in na-
ravoslovne,37 deloma tudi tehnične in športne stroke38 itd. Tudi na teh 
področjih bi spremembe morale pripravl jat i zadevne razprave, ki bi 
javno utemeljile načela, katerih n a j bi se držali. 
V zvezi s Slovenskim pravopisom 1962 (in deloma že prej) se je raz-
vila tudi dokaj obširna razprava o stilski vrednosti slovenskega knjiž-
nega besed j a. Y glavnem sta se soočili dve struj i : ena je predvsem 
branila individualnost slovenskega jezika (četudi se je včasih preveč 
opirala na nekako narodopisnost in puiristično protiislovanskosit ter 
protizahodnoevropskost),39 druga p a je bila predvsem anti puristi on a v 
pisni pomislek, NRazgl. 1962. 24. I.: Pravopis na razpot ju? , Prosvetni delavec 
1962, št. 2; Boris Urbančič: Bralec in bravec kot načelno vprašanje , Delo 1962. 
6.-8. j nI.: Problem bravca , SR 1965, 211—228; Breda Pogorelec, Slovenski p ra -
vopis 1962, NRazgl. 1962. 20. okt., 593—594, 3. nov., 412—413; Franc Bezlaj: 
Pravop i sna vojna, Delo 1962, 8. VIII . ; g le j tudi Delo, 15. VII. istega leta. Zlasti 
b ibl iografsko dovol j nejasen povzetek tega imaš v č lanku Franceta Nooaka. 
Najvažne j ša stališča v pravopisni vojni, JiS 1964. 62—65. 
35 Pr im. Boris Urbančič, Naš novi pravopis , JiS 1964, 103—118; tudi B. Po-
gorelec v č lanku, navedenem pod 34: J. Toporišič: Fonetika, fonologija in 
p ravoreč je v SP 1962, JiS 1962/63, 138—145, 167—173, 206—211; N e k a j stališč 
k odprt ini pravopisnim in pravorečnim problemom, JiS 1969, 184—190; Ankete 
za določitev naglasnega mesta ter kakovost i in kolikosti naglašenega samo-
glasnika, JiS 1969, 249—260; Neka j s t rani iz slovenske slovnice, Jezikovni po-
govori 11, L j u b l j a n a 1967, 114—166. 
30 Pr im. J. Toporišič, Poprav l j ena slovenska slovnica, J iS 1965, 56—79; 
Neka j s t r a n i . . . : Mesto tu jk in tu j ih lastnih imen v glasovnem, pravopisnem 
in sklanja tvenein sistemu slovenščine; Skj . 1 pri 1. sk lan ja tv i ; B. Pogorelec, 
Slovenski pravopis , n. m. 
37 ./• Toporišič, O jeziku Medicinskih razgledov, Medicinski razgledi 1967, 
4. 475—481; O našem zdravstvenem jeziku, n. m.. 1968, 4. 429—442; Janez Gra-
dišnik: Ob prvem delu slovenskega tehniškega s lovar ja , NRazgl., 1963, 78—79; 
glej še Medicinske razglede 1967, 4. 
38 Tu je očitna težn ja po nepot rebnem pravopisnem od tu j evan ju tu jke od 
n j ene izgovorile podobe1. Prim, moje Neka j s t a l i š č . . . , navedeno pri točki 35. 
39 Poleg člankov, ki jih je že v letih pred tu obravnavan im obdobjem pisal 
Lino Legiša, gredo sem predvsem članki Janeza Gradišnika, npr. : Jezikoslovje 
in goji tev jezika, NRazgl. 1963, 222—223; Slovenščina za Slovence v Delu 1965 
in 1966, nato tudi v istoimeni knjigi , Založba Obzo r j a Maribor, 1967, 563. V 
tej knjigi so objavl jeni tudi sko ra j vsi d rugi Gradišnikovi prispevki o jeziku, 
smislu načela laissez faire (čeprav se je pri tem sklicevala na češki 
nauk o funkcionalni razčlenjenosti lin torej upravičenosti besedja vseh 
vrst).40 Mislim, da je jezik malega naroda z ene strani preveč izpostav-
ljen vplivni moči številčno, zlasti pa administrativno uglednejšega, tako 
imenovanega državnega jezika določene politične skupnosti, z druge 
strani vplivu uglednejše in modne zahodnoevropske internaeiomalistične 
govorice in s tret je še pritisku najširše knjižnojezikovne "polizobraže-
nosti — da lima torej knjižni jezik malega naroda dandanašnj i preveč 
močnih sovražnikov, da hi ga jezikoslovci in vsi tisti, ki j im je jezik 
najdragocenejše izrazilo in obenem -reprezentant narodne individual-
nosti, mogli in smeli pustiti v ;tem boju samega in ne bi skušali orga-
nizirati uspešnega odpora tako protii nepotrebni jugoslavizaciji in 
»evropeizaciji« kot pirati domači polizobraženski j ezitkovn ok 11 ltu r ni de-
kadentnosti.41 
1 reba je priznati, da so boj prodii vsem tem nevarnostim, ki groze 
malemu jeziku, kakršen je slovenski, začeli in dal j časa sami bojevali 
v veliki meri nejezikoslovci. Pri tem se je vsaj v eni smeri pokazala tudi 
družbenopolitična lin gospodarska utemeljenost nekaterih negativnih 
pojavov, izaradii česar se prav nič ne čudimo, če so se v reševanje teh 
problemov vključile tudi politične ustanove42 in družbeno ugledni po-
samezniki.43 Kolikor se torej slovenski purizem ne bojuje proti splošno 
npr. tudi o besedju. — A. Bajec: Kako smo Slovenci čistili svoj jezik. Jezik, 
pog. II. 1966, 203—208. Zmernejše stališče je že pred tem zastopal Junko Moder 
(prim. Jezik, pogovori I). 
40 Boris Urbaričič, Slovenščina na razpot ju , NRazgl. 1962, 413—414; gl. tudi 
Kri ter i je p r a v i l n o s t i . . . — B. Pogorelec. Še o slovenskem jeziku, NRazgl. 1961, 
365—366: Normiran je knj ižnega jezika, NRazgl. 1965, 416. — Fran Bezlaj. Kul-
tura jezika in slovenska javnost , NRazgl. 1963, št. I I ; Blišč in beda slovenskega 
jeziku, Tovar iš 1964 (tudi v knjigi Eseji o slovenskem jeziku, L jub l j ana 1967, 
M K, 9—74). Tako stališče zavzemajo v svojih javnih nastopih tudi učenci B. 
Urbančiča in F. Bezluja, zlasti Tomo Korošec. 
41 To stališče zavzema tudi J. Toporišič npr. pri u r e j evan ju JiS 1966-70. — 
Pri pismih bralcev našemu časopisu Delo p r i ha j a seveda tudi do pre t i ran ih 
stališč. 
42 Prim, pismo Glavnega odbora SZDL Slovenije iz letu 1965. — Junko Čar. 
O nekater ih vprašan j ih slovenščine v šoli in javnem živl jenju, JiS 1966, 232 do 
259; S tan je slovenščine v javni rabi in sklepi l ju tomerskega zborovanja , JiS 
1968, 48—51. 
43 Med drugimi upokojeni general Jaka Aošič: Za enakopravnost sloven-
skega jezika, JiS 1967, 96—98; O poveljevalnein jeziku v NOB Slovenije, JiS 
1969, 97—103. S podobno tematiko prim, še J. Toporišič, Misel o našem slo-
venskem jeziku (JiS 1968. 124—127), prvotno p redavun je na radiu L jub l j ana 
razširjenimi in funkcionalno obremenjenim dubletnim potezam jezi-
kovnih pojavov, temveč brani individualno podstavo slovenskega jezika 
z nesprejemanjem v slovenski jezik in odpravl janjem iz njega nepo-
trebne slovanske in druge navlake, jeziku ne škoduje, temveč le koristi. 
V obravnavanem obdobju se je brez posebnih pretresov razvijala slo-
venska d i a l e k t o l o g i j a.44 Svoje tradicionalno mladogramatično izro-
čilo je v tem obdobju rahlo modificirala v smeri fonologije (zdrave nastav-
ke za to je imela že pred 2. svetovno vojno v Isačenkovi knjigi o sel-
skem narečju). Veliko monografsko delo je nastalo le o južnonotranjskih 
govorih, sicer pa se slovenski (in deloma tuji) javnosti kaže predvsem 
v razpravah in člankih, ki nas ta ja jo v glavnem v zvezi z zapisovanjem 
govorov za slovenski dialektološki atlas. 
Slovenska dialektologija je še zmeraj skoraj izključno le glasoslovna 
v smislu fonetike, naglasoslovna in oblikoslovna. Celo oblikoslovna je 
le v smislu registriranja in razlage nastanka oblik, ine pa tudi nj ih funk-
cij oz. pomena. C) narečni skladu ji ali stavčnii fonetiki pa še vedno ni 
sledu, koma j tudi o leksiki.45 Pravzaprav za nobeno od tega nimamo 
izdelane nit i metodologije in cilja dela, niti nimamo pokazati ires k a j 
celotnostno narejenega, saj je tud i naš prvi novodobni narečni slovar 
le skromen poizkus. Ne da bi bil v podrobnostih informiran o obsegu 
izvršenih del za slovenski jezikoslovni atlas,46 vendar lahko rečem, da 
pod naslovom Kdo ogroža slovenski jezik; Z a k a j z a t a ju j emo svoj jezik (JiS 
1969, 614). 
44 Glavna pisca sta Tine Logar (bibliografi ja objavl jena v Univerza v L jub-
l jani , 1969 str. 41) in Jakob Rigler. Omeni t i je še Rudolfa Kolariča, F ranca 
Jesenovca, Jožeta Toporišiča. T. Logar: Slovenski govori v Istri in n j ihova 
geneza, SR 1961/62, 88—97; Sistemi dolgih vokalnih fonemov v slovenskih na-
rečjih, SR 1963, 111—132; Govor vasi Kostanje nad Vrbskim jezerom, Sil 1967, 
1—19; Vokalizem Moravškega govora, n. m. 20—27; Glasoslovne in morfološke 
posebnosti v govorici sloveniziranih Nemcev, SR 1968, 139—168; Govor vasi 
Kneža pri Djekšah na Koroškem, SR 1968, 395—412; Vokalizem in akcent 
govora Potoč v Ziljski dolini, ZFL. Novi Sad, 1968, 137—143 itd. — J. Rigler: 
Južnonot ran j sk i govori. Dela SAZU, Razred za filološke in l i terarne vede 13, 
L jub l j ana 1963, 256 str.; Fonološka problemat ika slovenskega črnovrškega dia-
lekta. ZFL 1966, 97—111. — J. Toporišič: Vokalizem moščanskega govora v 
brežiškem Posavju, Dolenjski zbornik, Novo mesto 1961, 203—222; prim, še 
SR 1963, 206—209. — R. Kolarič, Haloški govor, Prace Filologiczne, 1964, 
595—401. 
45 loan Tominec, Črnovrški dialekt, Kra tka monogra f i j a in slovar, Dela 
SAZU 20, L j u b l j a n a 1964. 266 str. 
40 Tine Logar, D a n a š n j e s t an j e in naloge slovenske dialektologije, JiS 
1962/63, 1—6; O p r ip r avah za slovenski lingvistični atlas, Zeszyty naukowe 
univ. Jagiellonskiego, Prace jçzykoznawcze, Zeszyt 5, 1963, 405—407. 
honio še prece j ča.sa čakali na možnost, da bi bilo zbrano gradivo iz 
narečij v sistematični kartografski in drugačni obdelavi dostopno pro-
učevanju in s tem izkoirietljivo za sintetične, vse slovenske govore obse-
gajoče razprave o pojavili slovenskega glasoslovja, oblikoslovja in na-
glasa. Doslej je bilo zbrano gradivo v večji meri izkoriščeno le za rekon-
strukcijo fonološkega razvoja slovenskega vokalizma47 in deloma za 
tipologijo vokalizma ene narečnih skupin.48 
S področja z g o d o v i n s k e slovnice moram n a j p r e j opozoriti na že 
omenjeno rekonstrukcijo razvaja slovenskega vokalizma in na posa-
mezne taike stvari v dialektoiloških delih ter še na neka j (razprav o 
posameznih pojavih (npr. o jatu, trdem 1-й, akanju, manofrtcmškean vo-
kalizniii).4" Y posebni knjigi50 so obdelani tudi začetki slovenskega knjiž-
nega jezika: postavljena je prepričl j iva — kolikor je to mogoče na pod-
lagi vsega razpoložljivega gradiva — teza o tem, da je bil za podlago 
slovenskega knjižnega jezika že v 16. stoletju izbran govor njegovega 
naravnega zemljepisnega in kulturnega središča, t j . govor Ljubljane. 
Poleg neka j drugih stvari iz zgodovine slovenskega jezika51 pa je 
stopila v zavest slovenskega jezikoslovca nova teorija o mestu nastanka 
47 Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojn ih e tap v slovenskem vokalizmu, 
SR XIV, 1963, 25—78; pr im še SR 1967, 129—152 in str. 296-501. 
48 Pr im, zgora j pri T. Logarju Sistemi dolgih vokalnih tonemov . . . Pr im, 
še Irmgard Mahnken. Zur mundar t l i chen Di f fe renz ie rung des Vokalsystems im 
Slowenischen, Die Welt der Slaven, 1965, 341—366. 
48 J. Rigler, Tendence pri razvoju /-a, SR 1961/62, 241—252; K probleme 
akan ' j a , Voprosy j azykoznan i j a 1964, 5, 36—45; prim, še Bolgarski e/.ik, 1966, 
564—567 in Voprosy jaz. 1969, 3, 47—58; Glasovna podoba suf iksa -eno, ZFL, 
1964, 49—51; Rozwöj č v j çzyku slowenskim, Roczhik Slawis tyczny 1965, 
79—92; Dvojni ref leks kra tkega č v slovenščini, ZFL 1968, 249—255; O akcen-
tuaei j i suf iksa -ost, SR 1967, 218—229, Jez ikovnokul turna or ientaci ja Štajercev 
v s tarejš ih obdobjih, Svet med Muro in Dravo, Muribor 1968, 661 -681. —Tine 
Logar. Diulekt izaci ja slovenskega jezika, JiS 1960/61, 119—122 in v razlagi na 
rečnih pojavov v dialektoloških delih. — J. Toporišič, Ablösung des relevunten 
Wort in tonat ionsystems durch den Q u a l i t ä t s u n t e r s c h i e d in einer slovenischen 
Mundar t , Scando-Sluvicu 1962, 239—254. — R. Kolarič, Določni in nedoločni 
spolnik v slovenščini, ZFL 1961/1962, 167—171. Pr im, še M. Orožen iz točke 22. 
50 Jakob Rigler. Začetki slovenskega kn j ižnega jezika, Dela SAZU, Razred 
za filološke in l i terarne vede (dalje fil.-lit.) 22, L j u b l j a n a 1968, 279 str. (prim, o 
istem še: JiS 1965, 161—171); Abhandlungen über die slovenisehe Reformat ion, 
München 1968, 65—89); Register v Dalmat inovi Bibliji, JiS 1967. 104—106. 
51 Pr im, zgora j navedeno knj igo Abhandlungen liber die slovenisehe Re-
formation. 
В nižinski h spomenikov in deloma tudi o tipu njihovega govora,52 in 
sicer v t renutku, ko se je slovenskemu jezikoslovju53 na podlagi analize 
besedja teh spomenikov posrečilo odbiti Isačenkov napad na njihovo 
slovenskost (slovenskost je itu seveda pojmovana kot jezikovni atribut 
slovanskega in etničnega prednika današnjega Slovenca, na katerega 
ozemlju so ti spomeniki nastali). Zdi se mi, da se slabost slovenskega 
zgodovinskega jezikoslovja razodeva tudi v molčanju jezikoslovne kri-
tike ob teli novih tezah o В nižinski h spomenikih. 
Y domači kritični javnosti je ostala brez odziva tudi hipoteza našega 
edinega slavista e t i m o 1 o g a o etnogenezi slovenskega naroda;54 po n je j 
n a j bi bili Slovenci nastali iz plemenskih drobcev Južnih, Severnih in 
Vzhodnih Slovanov. Ta podmena je bila postavljena na podlagi imeno-
silavmih, glasoslovnili in besednih u j eman j slovenskega in jezikov iiz na-
vedenih slovanskih skupin. Ta molk kritike je sicer morda posledica 
avtorjevega esejističnega razpravl janja , ki se mu še ni posrečilo podati 
vsega zadevnega gradiva v znanstveno urejeni, vsakršno drugačno raz-
lago izključujoči podobi — je pa tudi tu misliti na silno tainko /perso-
nalno zasedenost posameznih jezikoslovnih raziskovalnih področij, ko 
pogosto en sam človek predstavl ja celo jezikoslovno panogo. Od istega 
avtorja smo pred leti dobili v dveh knjigah Slovenska vodna imena,55 
sedaj pa pričakujemo izid prvih snopičev slovenskega etimološkega 
slovarja (ki naj bi prinesel tud i kakih 4000 še ne rešenih etimologij).56 
52 R. Kolarič, Sprachl iche Analyse (der Freisinger Denkmäler) , Geschichte, 
Kul tur und Geisteswelt der Slowenen, II. Band, 18—120, München, 1968 (v 
isti knjigi so tudi prispevki jezikoslovne in stilistične ter leksikografske na rave 
Jožeta Pogačnika). 
53 R. Kolarič. Ali so brižinski spomeniki res starocerkvenoslovanski, Studia 
z filologii polskiej i slowianskiej , War szawa 1965, 145-55 (prim, še A. Bajea SR 
1949 II, 160—165); gl. tudi F. Tomšič, Brižinski spomeniki, JiS 1968, 205—207. 
54 P r im. F. Bezlaj, Jezikovne priče slovenske etnogeneze, v knj ig i Eseji o 
slovenskem jeziku, MK, 1967, 75—165. Docela nekri t ične nazore o izvoru Slo-
vencev razodeva v svoji knj igi Skandinavski izvor Slovencev (Trst, 1967, 324 
str.) Franc Jeza. 
55 1, Dela SAZU, fil.-lit. 9, L j u b l j a n a 1956, 565 str.; II, n. in., 1961, 554 str. 
50 Izšel je že poskusni snopič (1965), sicer pa ima avtor F. Bezlaj tudi prece j 
objavl jen ih takih razprav in č lankov; npr . Problemat ika slovenskega etimo-
loškega s lovarja , Sodobnost, L j u b l j a n a 1959, 265—270, 558—363, ali članki v 
JiS 1955/1956, 1959/60, 1960/61, 1961/62, 1964, 1965, 1966. Neka j je objavl ja l s 
sodelavci (prim. JiS 1965, 144—148; 1964, 65—68, 126—152, 173—179). Tudi nje-
govi učenci so n e k a j objavil i : Milena Piškur, Pomenska anal iza besede baba , 
JiS 1965, 6—15; Vlado Nartnik. Pomenska kategori ja »kruh«, JiS 1968, 24—29. 
55 61: I.. Bezlaj-Kreoel, Slovenska tka lska terminologija JiS 1968, 85—90. 
Za konec n a j spregovorim še o našem s i o v a r s t v u. Osrednji dogo-
dek na tem področju bo Slovar slovenskega knjižnega jezika,57 katerega 
I. del je pred izidom.* V 5 knj igah bo zajel kakih 110 00 gesel. To je poleg 
slovenskega etimološkega slovarja edini jezikoslovni projekt v Sloveniji, 
ki mu denarna sredstva ne omejujejo preveč zorenja s takimi banalnost-
mi, kot so zlasti za delo potreben, primerno kvalificiran personal, ob-
dobno piiitegovanje k reševanju pereče problematike vseh razpoložljivih 
slovenskih jezikoslovnih izvedencev in pomožnih delavcev vseh vrst. 
Po vsem sodeč, lx> vrednost novega slovarja v evidentiranju besed-
nega zaklada, v njegovi ustrezni glasovni, oblikoslovnii, naglasni ter 
skladenjski kvalif ikacij i , morda tudi v stilistični. Upat i smemo, da bo 
tudi pomenska stran tega razlagalnega slovarja rešena zadovoljivo.58 
Morda se bo p r a v ob tem slovarju razodela koristnost nadrobnih raz-
iskav knjižnega jezika sploh in škoda, kolikor takih raziskav o nekate-
rih plasteh jezikovnega ustroja slovenskega knjižnega jezika ni dovolj. 
Glede praktičnega dvojezičnega slovaropisja je mogoče reči, da sicer 
napreduje, vendar v preveliki meri bolj po obsegu kot po kakovosti. 
Ocene nekaterih slovarjev to očitno kažejo.59 pri drugih je to lahko 
ugotovili ob praktični uporabi in preizkusni analizi. Tu je dostikrat 
več pripravljenosti delati slovar kot resnične moči in sodobne uspo-
sobijo ncslii za to. Čuti se dejstvo, da naši anglisti, romanisti, germanisti 
in rusisti pri tem premalo sodelujejo. Med izboljšavami n a j omenim 
* Seda j že izšel p red pomlad 1970. 
57 L. 1964 je bil izdan n jegov Poskusni snopič, naka r se je razvila o kon-
ceptu bodočega s lovar ja doka j živa deba ta v JiS: 1964, 161 — 170 (F. Jakopin, 
Slovar slovenskega knj ižnega jezika), 232—242 (B. Pogorelec, Ob poskusnem 
snopiču S lovar ja slovenskega knj ižnega jezika), 254—262 (M. Helcl itd., Pri-
pombe k poskusnemu snopiču s lovar ja slovenskega knj ižnega jezika, pr im, še 
JiS 1965. 25), 262—265 (Redakcija SSKJ, Odgovor uredništvu SSKJ). 
5" Prim, posebno rubr iko Akademi j in slovar slovenskega knj ižnega jeziku 
v letnikih 1966—1969 JiS, v kater i so pisali Slane Suhadolnik (Slovarski pripo-
močki. 1966, 186—193; Koncept novega s lovar ja slovenskega knj ižnega jezika, 
JiS 1968, 219—224), Jakob Rigler (1966, 24—35; 1968, 192—199 — Problemat ika 
nugluševunja v slovenskem knj ižnem jeziku in že 1966, 24—35 Premene tone-
mov.) in Joie Toporišič (1966, 135—160 o nagi. in oblikoslovnih t ipih novega 
s lovar ja , 264—265 o pogovornem nedoločniku; 1969, 51—59, 184—190, 249—260 -
o naglasu, pravopisu, pravoreč ju , samoglasniški kakovosti in kolikosti). Se 
pre j : Boio Vodušek, O leksikografskcm ugo tav l j an ju in u r e j evan ju besednih 
pomenov, JiS 1961/62, 5—10; glej še JiS 1961/62, 117—121. 
59 Pr im, oceno Bradačevega Ceško-slovenskega s lovar ja v NRazgl. 1968 
ali Kotnikovega Slovensko-ruskega v JiS 1969, 262—-265 (Vladimir Gudkov) . 
večje upoštevanje slovenskega naglasa v slovensko-tujejezični varianti 
slovarjev, žal pa ne tudii v tujejezično-islovenski varianti, čeprav bi bilo 
tam skoraj enako potrebno.00 
Za celoten jezikoslovni položaj v Sloveniji je mogoče ugotoviti škod-
ljivo odsotnost k r i t i k e.el Odsotna krit ika torej z ene strani s kritični-
mi opozorili ne prispeva k odpravi pomanjkljivosti v sicer dobrih delili, 
po drugi strani pa pri marsikaterem raziskovalcu ali piscu jezikoslovnih 
del zmanjšuje samokriitičnost, hkrat i pa pospešuje poplavo člankov in 
knjig, ki le preočitno kažejo, da so se rodili ne iz želje po spoznanju in 
iz sposobnosti to spoznanje tudi doseči. 
Pri malem narodu, kot je slovenski, je sicer razumljivo, da je število 
ljudi, ki delajo na posameznih jezikoslovnih področjih, manjše kot pri 
drugih narodih. Gotovo pa je, da je v Sloveniji premalo delovnih mest 
za ljudi, ki bi jezikoslovno znali in hoteli delati. To pa ni posledica 
samo omejenih materialnih možnosti Slovenije — k l j u b vsem drugim da-
jatvam — temveč tudi posledica v najboljšem primeru samo podza-
vestne. nerealistične predstave o pretirani sposobnosti tistih redkih po-
sameznikov v Sloveniji, ki so na odločilnih položajih v akademiji in 
na univerzi. To je nekako prvaštvo, kritizirano od mladoslovencev že v 
19. stol.; le-to vrednost svojega dela ceni tako visoko, da meni, da delo 
drugih sploh ni potrebno, kolikor pa ga že je, ne veliko ali nič 
vredno. Želeti bi bilo. da bi se ta koncentracija odločevalne moči posa-
meznikov v personalnih zadevah zamenjala s treznim in enakopravnim 
odločanjem vseli resnično ustvarjalnih strokovnih sil — in samo teh. 
Ko se bo to zgodilo, bo — o tem ne more biti dvoma — tudi podoba 
slovenskega jezikoslovja svetlejša, kot smo jo mogli pr ikazat i v tem 
pregledu.02 
00 N e z a z n a m o v a n j e nag lasa v dvojezičnih s lovar j ih sem g r a j a l že v svojem 
č lanku Povojno r az i skovan je s lovenskega kn j i žnega j e z i k a . . . , J iS 1961/62, 166. 
G r a j a je bila to re j vsa j deloma uspešna . 
111 N e k a j več se je pisalo, kot smo videli, samo ob izidu Sloven, p ravopisa 
1962 in Poskusnega snopiča novega s lovar ja , o sko ra j vseh d rug ih velikih in 
manjš ih delili pa se dosledno molči. Kolikor toliko so kr i t i čno tvorni (ali so 
bili) F. Bezlaj, R. Kolarič, J. Toporišič, tudi F. Jakopin. P rav ih jezikoslovnih, 
Ij. s lovnične in fonet ične ali s in tak t ične s t r u k t u r e tičočih se kr i t ih pa je malo. 
112 Da so v marsičemi ostale težave še iste kot pred desetimi leti, p r i ča na-
slednji konec mojega r e f e ra t a na l j u b l j a n s k e m slavis t ičnem kongresu slavistov 
(Povojno raz i skovan je s lovenskega kn j i žnega jezika in n jegove naloge), ki sem 
ga na zahtevo t edan jega jezikoslovnega u r e d n i k a Jez ika in slovstva, Borisa 
Urbanč iča , moral č r ta t i , če sem hotel doseči, da se je č lanek t iskal : »Ni s i j a j n a 
Р Е З Ю М Е * 
У словенцев существует сильная языковедческая традиция еще с начала 
19 века. Общеизвестны имена Б. Копитара и Франца Миклошича. В 40-ых годах, 
на переломе 19 и 20 вв. известны словенские язиковеды Карл Штрекель, Ватро-
слав Облак и, особенно, Станислав Шкрабец, а главным образом между двумя 
войнами Райко Нахтигаль, Франц Рамовш и Антон Брезник (кроме некоторых 
других, нпр. Матни Мурко). 
В общем они исследовали кроме словенского еще и другие славянские и не-
славянские языки (Копитар и Миклошич все славянские, последний нпр. также 
цыганский, Облак также сербохорватский и македонский, Нахтигаль в частности 
русский и древнецерковнославянский), а другие были прежде всего или только 
словенистами, особенно Шкрабец, Штрекель, Брезник и Рамовш. Другие языки, 
* Т а povzetek se innapisal na pobudo akad. prof . dr. Antona S lodnjaka 
glede na nekoliko širši časovni okvir, kakor je ob ravnavan v razpravi , kot 
predlogo za prostorno omejen pr ikaz slovenskega jezikoslovja v publ ikac i j i 
Unesca. Izšel n a j bi bil (na akademikov predlog) s k u p a j z r azpravo refera tom 
(prim. JiS 1969/70, str. 129) v eni akademi j sk ih izdaj . 
bi lanca, pr iznam, vendar je napredek mogoč samo tedaj , če smo si docela v 
svesti položaja , v katerem se naha j amo , in poti, ki bi jo bilo t reba ubra t i za 
cilji. Težko je zapisati , da je večina obravnavanih del pod ravn i jo podobnih 
iz p re j šn j ih obdobij , da je prepogosto izgubl jen stik s tem pozit ivnim izroči-
lom, da je skora j neznatno zastopano moderno jezikoslovno o b r a v n a v a n j e 
problemov, da so redke teoretične posplošitve, da je raz iskovanje premalo si-
s tematično in načrtno, da ka tedra za slovenski kn j ižn i jezik in inst i tut pri aka-
demij i nista bi la živec, motor, pobudnik in usmer jeva lec raziskovunja , temveč 
da le-to p r i h a j a iz p r iva tne iniciative in z na j raz l ičnejš ih strani , du so ured-
niki jezikoslovnih glasil dost ikrat samovoljni , da kr i t ikom in k r i t ikam ne gre 
dosti laže kot v Levstikovem ali C a n k a r j e v e m času. 
Ni pa nemogoče — in deloma se to že doga ja — krenit i v pozit ivno smer: 
1/. p o z n a n j a domačega jezikoslovnega izročila in p redmeta po poteh modernega 
jezikoslovja na vsa jezikovna področja , posebno pa k sintaksi, s tavčni fonetiki , 
stilistiki in zgodovini jeziku. Univerzi ali kakemu drugemu inst i tutu bi se 
moralo posrečiti zbrat i res us tva r j a lne l judi , du bi t ako postalu središče str-
njenega, vsestrunskegu in načr tnega ruziskovulnega dela slovenskega knj ižnega 
jezika. Na tu način bi dobili raziskovalci delovni življenjski cilj in možnost, du 
gu uresničijo, in se ne bi dogajalo , kot se sedaj , da se l j ud j e z nujrazl ičnejš ih 
slovenističnih in neslovenističnih področi j u k v a r j a j o s slovenskim jezikom tuko 
rekoč le z levo roko. Rezultat i takega dela nuj bi postali tudi odnosnica za po-
polnejše ob ravnuvan je slovenskih nareči j , pristojen usmerjevalec knj ižnojezi-
kovnilt teženj, urbi ter v spornih stvareh. Slovenistično glasilo n a j bi urejeval 
slovenist (ne čehist in rusist), jezikoslovna glusilu pu bi morulu voditi pri-
merno, vzpodbudno politiko objav. 
Samo tedaj , če bomo znali tuko ravnat i , bomo resnično izpolnili naloge, ki 
smo jih za svojo stroko in l juds tvo dolžni storiti.« 
в частности неславянские, последними привлекались прежде всего в связи с ре-
шением вопросов, касающихся словенского языка. Методологически почти все 
были младограмматиками, исследуя народные говоры или наблюдая языковые 
явления прежде всего с точки зрения языкового развития, общих законов раз-
вития и смотра на их образ в родственном словенском языке. Современному 
структуральному языкознанию ближе всех Шкрабец, особенно в стремлении 
изучать языковые явления смотря на их системную связанность и оправдан-
ность, не только на одном синхронном уровне, а даже и в последовательности 
этих разрезов. 
Вслед за Рамовшем, Нахтигалем и Брезником пришли их ученики: Якоб 
Шолар, А. Байец, Р. Коларич, Ф. Томшич, Т. Логар, отчасти также Ф. Безлай, 
ученики не только по специальности или по научному воззрению, а так-
же и по университету, (Нахтигаль и Рамовш). Настоящими продолжателями 
традиции являются Шолар в обработке литературноязыковых вопросов и Логар 
в диалектологической работе, между тем как Байец в своем словообразовании 
( B e s e d o t v o r j e . . . ) как-то углубляет словенское словообразование Миклошича 
(хотя он вместе с Шоларом берет для своего языковедческого воззрения неко-
торые взгляды на литературный язык из Шкрабеца и Брезника), Ф. Безлай 
как-то продолжает этимологическую работу Миклошича, так же в рамках только 
словенской языковой проблематики. 
Представителями молодого поколения являются Якоб Риглер и й о ж е Топо-
ришич. Оба они также учились у Нахтигаля и Рамовша, однако их исследования 
под влиянием современного языкознания вдохновляются выразительно и все 
более структуралистически. Первый занимается — кроме в начале еще диалекто-
логией — прежде всего историческим языкознанием (также литературным), 
а второй исследует прежде всего современный литературный язык, особенно 
фонетику, морфологию, а также и стилистику. 
Публицистическая продукция в Словении, таким образом, весьма разно-
образна, не только методологически, а также и тематически. Старое и среднее 
поколение (которое не является таким активным, какими были Нахтигаль, Ра-
мовш и Брезник) пытается выдвинуться не только в сознании среднего языко-
в о ю просвещенного, а также и в воззренческом устройстве большого языко-
ведческого предприятия, каким является подготовка нового словаря словен-
ского литературного языка, как соблюдатель великой традиции Нахтигаля, Ра-
мовша и Брезника, которая по существу не понадобилась никакой существенной 
модификации. Из этого, конечно, выходит недооценка языковедчески нового 
n тех, которые это новое приносят. Все это явно выявляет персональная поли-
тика на словенских высших научных учреждениях, а иначе выдвигается в ку-
луарах и собраниях, где можно победить большиноством голосов (что не 
трудно ввиду того, что у старших позиции). Такого превосходства нет, однако, 
в языковедческой, и особенно в критической публицистике. В то время, когда 
новое и его носители упомянутым способом дискредитируются, новые взгляды 
на практике принимаются и более старыми (конечно, в качестве компромисса). 
По сравнению с периодом Рамовш—Нахтигаль—Брезник в новом периоде 
изменилось следуюущее: 
— тематика исследования ограничивается почти исключительно словенской; 
— в историческом языкознании преобладала структуральная обработка 
вокализма; 
— структуральность преобладает в общем также и в новом описании лите-
ратурного языка (звуки, формы, ударение); 
— все более выдвигается стилистическая расслоенность не только ударений 
и форм, а также и словарного фонда; 
— переоценка взглядов на словенское ударение (фонетически, фонологи-
чески, дистрибутивно), как экспираторное, так и тонемное; 
—• определена и в принципе принята живая языковая (диалектная) основа 
литературного языка (Любляна с окрестностями), что подтверждается даже 
для 16 в.; 
— мы получили целостную обработку части ономастического фонда; 
— мы также получили более современное описание структуры словенского 
литературного языка; 
- вышел первый том большого словаря словенского литературного языка; 
— комплектуются материалы словенского диалектологического атласа. 
Необходимые задачи: 
— следует испробовать и в Словении методы трансформационной и гене-
ративной грамматики; 
— дать молодым возможность, организовать создание большой грамматики, 
научной и стилистической обработки литературного словарного фонда, истории 
словенского литературного языка и большой фонетики; 
— следует проводить лучшую персональную и организационную политику, 
от которой в большой степени зависит и приобретение денежных средств для 
осуществления этих задач и оборудования (нпр. для фонетики), нужной для 
этого; 
— в связи с этим необходимо демократизировать решение в персональных 
вопросах и в научных проектах; 
— критику необходимо принимать как самую естетственную и необходимую 
спутницу всей научной работы; 
— в непосредственном критическом диалоге следует преодолеть недоверие, 
до сих пор в большой степени разделяющее старых от молодых, или модерни-
стов от традиционалистов.