Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu. —e Mi smo pristaši narodnega in dr= žavnega edinstva, to smo že često jpokazali. Ali smo ravno tako tudi za kulturnejšo pro* svetno politiko, za svobodnejšo šolo, za pravico in zakonitost v nasprotstvu s stran» karstvom in nasiljem v državnih. instituci* jah, za popolno de|mokracijo v šoli in v dis žavi, z eno besedo rečeno: mi smo za pro* gres, ki tangira celokupno življenje. Mani^ festiramo v vseh svojih problemih in na vseh poljih. Za nas ni edinstvo, svoboda mišljenja in naprednost le beseda, temveč to vse vršimo v dejanju. P. J. —e Mi nočemo strankarsfrva in politike v svoji organizaciji, ker se danes pod po= litiko razume zakulisna intriga in strankar* sko podtikanje v svrho osebnih in strankars skih interesov. Ali če bi se strankarstvo smatralo, kakor bi se morak), kot delo na občnem, ne pa kakor danes na strankar* skem dobru, potem bi se tekom časa, v rit> mu našega razvitka vsekakor srečali, na poti evolucije. P. J. —e Člani naše organizacije uživajo po= polno svobodo v političnem opredeljevanju. Ali vendar oni niso prenapeti zagrizeni strankarji. V njih prevladuje stanovska za« vest. Zato zamerijo vsem strankam, pa bodisi tudi svoji, ki ne obračajo dovolj pažnje na naše učiteljsko ekonomsko m pravno or* ganiziranje stanu, ki nas ne ločiio od ilriu gih, ki jim politika ne morc do živega. Za nas je politika osebna zadcva poedinca, do« čim je vse naše delo usmerjeno na ckonorrii sko in pravno organizacijo sianu. Mi stav* ljamo odslej naš ekonomski in socia'ni mo« ment na prvo mesto. V tcm smislu delamo povsod, pa tudi v poedinih strfinkah. — P. J. —e Mi sicer vemo, da se rnorajo voditi še politične borbe, kjer se ljudje navdušu= jejo za ideje in programe kot take in veru= jcjo v ta ali oni sistem vladavinc. AH kot učitelji občutimo često preveiiko ekstrem« nost in škodljivost take prenapete borbc, vso praznoto forme, ko se borba vodi brez obs zira na državne in narodnc, torej tudi šol* ske interese. Proti taki politiki smo, s kas tero se rušijo pravni in kuiturm temelji. Naj nas prenapeti strankarji anatemirajo in preklinjajo, mi se za tak način borbe ne na* vdušujemo, ker gazijo še I'O: kar je celo« kupnemu narodu sveto in dragoceno. -- P. J. —e Svoboda, enakopravnost in nedo= takljivost so lepe stvari. Ali nam je malo do tega, da sc jih v načelu prizna, k« ve* mo, da se v praksi vsled drugih osnovnih neenakopravnosti ne uveljavlja. Hočemo zagotovila za ckonomsko in socialno neza= visnost učitelja. Za te naše tcžnje se ne bori odkrito pravzaprav ni ena obstoječih strank. Vsaka nas hoče le kupiti. Vemo, da je šola in z njo tudi učiteljstvo politikum, ali ona je politikum države, a ne stranke, ki slučajno in začasno krmilari državno ladjo. P. J. —e Videli smo vso nemarnost, nespos sobnost in nasilja, ki so nas neprestano te> žila. Ali čas je dozoreval in dozorela je vsa učiteljska konservativnost do volje, da se razmere predrugačijo in se osvobodimo zla. Ni čudo, da smo uvideli vso to brezmejno nasilje in zlo, dasi ga ne moremo še tako hitro spraviti raz svojo grbo (Moderndor* fcr), ker se stari grehi naših današnjih de« sidcntov kaj radi maščujejo in je pot še dolga do popolnega osvobojenja. Zato tre* ba v političnem svetu utrditi in obelodaniti našo novo orientacijo o učiteljskih tcžnjah in ciljih. V učiteljstvu samem stvar dozo* reva, če ni že zrela. Njega budi in dviga zlo, ki ga čuti na svoji lastni koži in plečih, akoprav smo se navadili mnogo prenesti. Učitclj se budi, ker v njem dozoreva odpor proti zlu in nezdravim razmeram, ker čuti globok neodoljiv pokret, ki se poraja spon* tano, ki ga ne more nihče preprečiti in za* držati ni z besedo, pretnjo, obljubo, ni z lažjo in frazami, pa tudi ne z nasiljem. Tu= di lepe parole učitelj danes pretchta, prcden jim sledi. S slepim drvenjem za njimi ne mara postati škodljivec lastnega stanu. P. J. —e Bilke za potapljajoče. V »Edinstvu« se blišči v uvodnem članku mcd drugim tu= di ta bosa, »da je del učiteljstva zašel s svojo znano deklaracijo na pota, kamor mu zavedno in izkušeno slovensko učitcljstvo nc more slediti.« Znano je, da so si naši de* sidenti vzeli patcnt na vse, kar diši po ne= čem, kar bi držalo. Zato ni čudo, da so si tudi tu vzeli, po gornjih besedah sodeč, pa"= tent nad zavednostjo in izkušenostjo, češ, da so samo oni učitelji zavedni in izkušeni, ki ne soglašajo z dcklaracijo. To so lepe blažilne besede, dasi zelo izpodbitne, kajti ravno izkustvo je rodilo novo orientacijo. In kar je važno, v gornjih besedah povdar^ jajo, da »slovensko učiteljstvo ne more sle^ diti« novim razmeram. Ne tresemo sc pred to njihovo grožnjo, ker vemo, da smo z de* klaracijo pokazali vsemu jugoslovenskemu učitcljstvu pot, ki jo mora hoditi. Ti »slo= venski učitelji«, ki vsepovsod povdarjajo dr^ žavno in narodno edinstvo, so vendar samo »slovenski«, dasi narodno edinstvo nikoli ne govori o slovenstvu, temvcč samo Ln vedno o jugoslovenstvu. Torej videti je, da je bilo državno in narodno edinstvo lc izgovor. P. J.