Ob 40-letnici JLA
Armada - to smo mi
Ko je tovariš Tito pred štiridesetimi leti — 22. deceinbra 1941 — sprejel sklep o ustano-vitvi 1. proletarske brigade v vasi Rudo, ]e imel pied očmi predvsem vojaško-politično si-tuacijo v deželi in možnosti razvoja osvobo-dilnega boja in revolucije. Zato je že avgusta 1941 napisal, »da bodo pri velikih operacijah po potrebi iz več partizanskih odredov nasta-jale velike vojaške enote.«
Prva proletarska brigada je bila vojaška enota, toda njene naloge niso bile samo vo-jaške; kot vse druge jugoslovanske brigade, ki so ji še sledile, in kot vsa narodnoosvobo-dilna vojska, je bila tolmač in branilec ideje bratstva in enotnosti, začetnik širjenja osvo-bodilnega boja in bojni odred revolucije. Bila je politična sila revolucije, oboroženega od-pora delavskega razreda in ljudstva v boju za uresničitev njegovih revolucionarnih ciljev.
Z ustanovitvijo ljudske vojske so bili ustvarjeni pogoji za operacije večjega obsega, za še močnejše udarce proti okupatorjevim, četniškim, ustaškim- in belogardističnim hlap-cem.
Naša vojska se je razvijala med nenehnimi boji s sovražnikom. Pridobila si je najpotreb-nejše orožje in vojaško tehniko. Prehodila je ne samo pot boja, ampak tudi pot izpopol-njevanja, razvila se je v eno najboljših voj-ska.
Danes je naša armada dostojen čuvar ve-likih pi-idobitev, za katere so padli stotisoči siiiov in hčera naših narodov.   ,
Ta dan pa enako, kot jugoslovanska liud-ska armada, slavi svoj praznik tudi teri-torialna obramba, ki prav tako izvira iz na-rodnoosvobodilnega boja in ima svoje kore-nine v partizanskih četah in odredih, ki so bili pretežno teritorialnega pomena, saj so se bojevali večinoma na obtnočju, kjer so na-stajali.
Teritorialna obramba je zakonsko oprede-ljena kot del oboroženih sil SFRJ in kot taka najširša komponenta splošnega ljudskega od-pora. Enote teritorialne obrambe ne popolnju-jeio le z vojaškimi obvezniki, ampak se vanje prostovoljno vključujejo tudi drugi delovni Ijudje, predvsem pa mladinci in mladinke. Ti so enakovredni pripadniki enot z vsemi na-logami in obveznostmi.
Tako je teritorialna obramba najširša oblika pripravljanja in organiziranja delovnih ljudi za oborožen boj in za opravljanje drugih na-log s področja SLO ob morebitnih izrednih razmerah in drugih naravnih nesrečah.
Poleg vojaško strokovne usposobljenosti imajo v teritorialni obrambi izreden pomen moralno-politično stanje, varnostna in samo-zaščitna kultura ter visoka zavest pripadno-sti vojaškemu kolektivu. Tega sestavljajo ob-čani iste krajevne skupnosti ali delavci neke delovne organizacije. Skupne težnje občanov, ki živijo na istem območju ali skupne naloge in življenje delavcev v isti delovni organiza-ciji jih povezujejo tudi na obrambnem področ-ju, ko se odločajo in pripravljajo za obram-bo pridobitev in dobrin v svojem življenjskem in delovnem okolju. V vsaki enoti je čutiti angažiranost predvsem Članov zveze komuni-stov, saj so prav oni vodilna sila pri organi-ziranju SLO. Zato so tudi s posebnim sklepom oblikovani aktivi komunistov, v skladu z or-ganizacijsko povezanostjo in kadrovskim sta-njem, v kar največ samostojnih enotah.
Zivljenje in urjenje pripadnikov enot TO ni skrito. Povezani so z organi v krajevnih skupnostih, kjer živijo in kjer izvajajo pouk in urjenje, z delovnimi organizacijami, z mi-lico, skratka z vsemi občani. Teritorialna ob-ramba predstavlja najširšo strukturo SLO, najbolj množični del oboroženih sil in se od-likuje po pestrih organizaeijskih oblikah in po sposobnosti, da deluje hitro, učinkovito, prožno ter uporablja vse oblike boja in od-pora.                          -^fe
Ob tem jubileju — 4(Metnici JLA — lahko s ponosom rečemo — ARMADA, TO SMO MI!
Roman Stana