157. številka. Trst, v sredo dne 15. julija 1903. .-•ti- Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. nri pop. — Naro-'nina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta 12 C. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez pril./fene naročnine se npravništvo ne ozira. Po tobakamah v Trsta se prodajajo posamične tevilke po 6 stot. (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon Številka 870. glasilo političnega 3rustva „€Binost" za primorsko. V edinosti je moč l Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj "se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo St. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna ; ulica Carintia štev. 12 Adresa amertonsl Hrvatov. 1. »Jadran« priobčuje nastopni članek, ki frotovo vznudi med našimi Čitattlji največe zanimanje : Amerikanski- Hrvati so po enem ruskih knezov, svetovalcev in prijateljev carja, poklali adreso na Njegovo Veličanstvo carja X kolaj a. Ta adresa je bila podpisana od tiaočev Hrvatov. Ista opisuje žalostno HtaDje v domovini, njihovo umiranje od gladu in krogel in bodal, in prosi Njegovo carsko veličanstvo, nt j se vsaj z besedo eavcame za svoje eoplemenjake, Djznajemo iz verodostojnega vira, da je dotični knez, čegar imena ne omenjamo zbog takta, lastnoročno izročil oeoenjeno adreso Njegovena« veličanstvu carju Nikolaju in da je bila ista ljubezujivo vspre-j e t a, Hoče-li vsled te adrese car potegniti meč, ali spregovori samo besedo, da ublaži boii in težave bednih Hrvatov?! Ne bo, ker ne more. Tega tudinis? pričakovali amerikanski Hrvatje in tudi niso mogli pričako vati. K isija ;ma mnogo skrbi in mnego p:>sla v tej dobL Mnogo Slovanov se pogublja v Makedoniji, a to boli vsakega Rusa in carjevo plemenito srce ; toda -sedaj ni časa, da bi se reševala velika vprašanja. Vsa ta vprašanja se rešijo ob eni in 1 h t i veliki priliki. Makedonsko in hrvatsko vprašanje pride do rešitve. Ali da se rešiti ti vprašanji ni smeti stavljati na kocko miru Evrope brtz gotovega n proračunjenega namena. Ko ee bosti reševali ti vprašanji, rešijo se vbs vatočna in van evropska vprašanja. L'ce sv*ta bo vMKako drugačno. Za to veliko priliko se vse pripravlja trezno in previdno, a najpre-vidoeje Rusija. Na Francoskem kakor da imajo ljudje polno roko podla s strankarsko politiko, bi pozabili na vel.ke cilje. Tam je objel skeptieizem vse duhove. A to je v Rusiji dobro znano in to napravlja na 1 tiske politike neugoden utis. Nadejtt se je vsa-kako, da tudi na Francoskem skoro na vstane velik politiški p r « v rat ter da se zamenijo toliko ljudje na vladi, koi e še ne ni nadejati reševanja velikih evropskih vprašanj. Ali na vsaki način se bo potem mirneje in z več.m zaupanjem gledalo na to reševanje in je pričakovalo. Redaj bo to? Vsi veliki politiki na Franeozkem in v Rusiji vedo približno za i« dan in ga naglašajo enoglasno. Ali vendar PODLISTEK. ta dan ni v rokah enega politika, ampak v roki božji. Naj pride prej ali kasneje, ne najde nepripravljen h ne Rusije ne Francije, a to bo eden najusodnejih dne-vovv zgodovini človeštva. Ta dan more tudi Hrvatski donesti svobodo, ali pa neizogfbno pogubo. Ali devet in devetdeset odstotkov Be bore za njeno svobodo, a eden proti njej. Ob današnjih razmerah je težko ocenjevati korak amerikanskih Hrvatov. To vemo, daje v Rusiji napravil najbolji utis, in da seje rusko javno mnenje — ki je bilo dosedaj prilično hladno nasproti ueodi Hrvatov — hkratu zaobrnilo nam v prilog. Ruske novine Be dan na dan bavijo z našimi stvarmi, do~ našajo brzojavke in članke, v katerih jako simpatično opisujejo naše trpljenje. S posebnim navdušenjem so v s p r e -jeli v Rusiji glas o pomirjenju med Srbi in Hrvati in je ta sloga iz dveh ničel ustvarila v očeh ruskifa politikov dve močni dn važni enojki. Povsem naravno, ker bi — v slučaju važnih dogodkov — nesloga paralizirala moč enih i« drugih ; a sloga more dati enim in drugim dvostroko in morda celo odločilno moč. To slogo, in veselje na njfj, je nekoliko pokvaril krvavi beligrajski dogodek, katerega najstrožje obsojajo na Ru?kem in v Francij-. Vsakdo ee zgraža na tem groznem Činu, vsakdo ga obsoja iz moralnega gledišča, in ne vprašujejo, da-li ni bila nujna politična potreba in da-li ne bo imel dobrih posledic?! Najuvaženeji ruski politiki govore o njem s pravim zgražanjem. Tudi mi moremo ta čin obsojat; iz moralnega gledišča, ali nadejamo se, d a do nese Srbiji koristi in miru, in morda miru in ljubavi nam Hrvatom. Obljuba. Spisal : J. B. Vesel. »Viktor, glej, da prideš do osmih domov !« Tako je klicala mati županja svojemu sinu. »Ze prav, mati !« — jej je odgovoril Viktor in odšel s knjigo v roki proti gozdu. Ob obrenku gozda je bila prirejena mala priprosta klopica. Le sem je prišel Viktor. Siekel si je jopič, si ga položil na konec klopi za vzglavje ter .epo legel potem. Hotel je kitati a danes se mu ni ljubilo ; knjigo je polož 1 v strao. Brez cilja mu je plaval pogled tja proti polju. Postajal je čim da\je bo i j ram sjen. Pred tremi dnevi je bil pr šel domov kakor abiturijent; dobro je dovršil zrelostni izpit na gimnaziji v mestu. Prišel je čaB, ko ee bo moral odločiti za bodoči stan Mučno mu je bilo, čim se je zmialil na to. In že s noči je hotela mati vedeti, kaj da mial\ . Papeževa bolezen. Včeraj je pal papež večkrat v delirij. Okclu poludne je sv. Oče vsprejel kardinala Ranrpollo in kardinala V i ves v Tuto. — Njegov glas je bii tako š.bek , komaj slišen. V Vatikanu menijo, da ni neposredne nevarnosti. Možno je, da papež preživi ee ves današnji dan. Včeraj pnpoludne je bil sv. Oče večkrat pri zavesti in jasnost misli se je pojavljala pogosteje. Tudi je včeraj popoludne zavžil nekoliko hrane. Ker je sv. OZe izrazil željo, da bi rad videl sveti kolegij, je državno tajništvo takoj razposlalo kardinalom vabila, n*j pridejo v Vatikan. Ko sta Biniči prišla v bolnikovo sobo dr. Lapponi in dr. Mazzoni, sta ntšla sv. Očeta jako potrtega. Imel je ravno isti hip hudo naduho. Vendar je bil dozdevno pri Odgovoril je, da ne ve še. Oaa pa mu je dala »dober svete, kakor se je izrabila sama. »Veš kaj, Viktor I Jaz elmaČiti- Papeževa živ-ljenska energija je silna, da, fenomenalna, vstrajna in tudi zdravniki Be jej moramo čuditi- Papež je vedno potrt. Popoludne je papež parkrat nekoliko počival, a parkrat je bil htvdo razburjen. Njegova inteligenca vstraja še vedno, akoravno ni več tako jasna in živa, kakor je bila Š9 pred nekaterimi dnevi- Koiiko eaaa Oo še trajalo tj ? Zdravniki »e moremo odgovoriti na to vprašanje. Vsaki hip je možno, da se pojavi srčna paraliza- In tedaj bi bila smrt nagla. Možno je pa tudi, da bo papež počasi umiral in da umre še le, ko mu popolnoma izginejo vse moči. V tem slučaju lahko živi še en dan, dya in tudi več«. Dr. Lapponi je izjavil tudi, da se boji, da je tekočina v pjučni mreni zopet na-rastla. Sinočni biljetin se glasi : »Papež je prebil današnji daa precej m rao s kratkimi trenotki depresije. V tri panje srčne žile slabotno (88). Sopenje .'>2. Temperatura 36.8. Moči sv. Očeta pešajo počasi, a vedno. Podpisana : Mazzoni iD Ljpponi. Zdravniki izklj 11 č u jejo najodločneje, da bi bila papeževa bolezen rak na j e t r a h, kakor to trdijo razni drogi zdravniki, ki pa niso bolnika niti videli. Res je čudovit ta boj 94-letnega starčka se smrtjo ! ! Dogodki na hrvatskem. Dinamiten atentat v Zagrebu. V noči med pcnedeljkoc: in tor- cna s povdarkom na hesedi »gospod abiturijent«. Veselo smehljaje se je nadaljevala : »Nadejam se pa, da mi bos še vedno nekdanji Viktor. Kaj ne da ?« »In ti tudi nekdanja Tončika ?c Ker ee torej nisva nič spremenila, naj 03tane tudi prijateljstvo med nama neizpremenjeno! Sedi sem k meni na klopico ! Sa li še spominjaš, kolikokrat že sva sedela tu?« Zarudela je, sremožljivo prikimala in sela zraven njega. Skrbno ga je izpraševala, kako se mu je kaj godilo, in on jej je zvesto odgovarjal na vsa vdrašanja. Skoraj nevede jo je objel preko pasa. Ona se ni branila ; naslonila je glavico na njegove prsi. Mehko mu je postajalo okelo srca. Skoraj ne hole je izustil: »Tončika, kaj ne, da me ljubiš, kakor jaz tebe ljubim že od nekdaj, tako vroče, tako presrčno!« Pogledala ga je svojimi temnini očmi, da jej je moral verjeti. Teaneje se je pritisnila k njemu. Trepetajočim glasom je vprašala : »Kam pojdeš po počitnicah ?c — »Na vseučilišče, študirat pravo«. — Streanila se kom dogodila sta se v Zagrebu dva atentata z dinamitom. Glasom vesti ni bila po teh atentatih nobena oseba poškodovana, kljubu temu pa sta atentata med vsem meščanstvom provzroČila grozen strah. Ob eni uri in tri četrt po noči je pred stanovanjem zagrebškega prošta in madjaron-skega deželnega poslanca, dra. Matuaci-ja, eksplodirala dinamitna patrona. Eksplozija je bila tako silna, da ee je slišala po vsem mestu. Hiša je bila po eksploziji močno poškodovana. Vrata bo bila popolnoma zdrobljena in nad 100 oken je bilo razbitih. Cel zopet zamu lili ugoden trenotek. Češki skupnega finančnega ministra Kallava. Pov-darjal je, da njegova smrt pomeni veliko j izgubo za deželo. Pos.anci so v znak sožalja vstal: s svojih sedežev. Vladinovec posl. S z o t e r je obsojal postopanje opozicije in je dejal, da se isto vede nelojalno, ker nadaljuje z obstrukeijo potem, ko je dosegla, kar je zahtevala. Navajal je škode, katere povzroča obstrukcija deželi, monarhiji in ogrskemu parlamentu. 89 šavati. Že njegova demisija pomenja spozna- ske poslanske zbornice pl. T a 11 i a n. —' Mi smo tudi že opetovano pisali in po-nje, da je popolnoma ponesrečil se svojo na- Značilno je res to, da se sami madjarski po-; živali raeBtne zdravstvene organe, naj kaj logo. Od vseh rgradeb vidi ministerski litiki imenujejo kakor eventuelni K al lave vi , ukrenejo za te reveže, ki so siljeni živeti po predsednik le r u i n e. Edina zakona, ki nasledniki. Kaj sti se Bosna in Hercegovina smradljivih zatuhlih luknjah ! Opisali smo ce!<5 konkretnih slučajev — žal, da smo govorili gluhim useBom ! Zadovoljni pa smo, da se je sedaj nekaj ukrenilo v prilog revnim prebivalcem gnjusnega starega mesta. Ako pravimo, da se je na omenjenem komisijonalnem preiskovanju našlo v nekem malem nezdravem stanovanju, polnem človeških bitij tudi — navadnega živega prašička (!!), je povedano, dovolj, v kaki nevarnosti je javno zdravstveno Btanje po nekaterih delih našega bogatega mesta! Mi želimo, da bi v to določena komisija nadaljevala svoje preiskave in gotovi smo, da se odkrijejo še vse drugačne stvari, nego jih je odkrila do sedaj. Ne vemo pa, se li ta komisija napoveduje, predno prihaja na ogledovanje, ali to pravimo, da mora ista, ako hoče najti vse »na svojem mestu«, prihajati iznenada, ker se v prvem slučaju — marsikaj zakrije ali začasno odstrani. Ena komisija pa ne zadostuje za pregledovanje tisočev stanovanj in za ogledovanje starih hiš. Tu bi trebalo vsaj dveh oddelkov,, ker drugače ne bo to prepotrebao delo nikdar dovršeno. Pre^ft »sreče« V Iz gotovega vira do-znajemo,. da si je novi tržaški »Jutifieio« naročil, zraven že prišlih Nemcev ia »rajha*,, še nad 50 reci: petdeset družin ! Od ene strani nam vozijo cele parnike Italijanov, od druge pa na stotine »tajearjev« T za gla-gre v narod sledi višim c ljeu, nego je urejenje j Opozarjal je opozicijo, naj ne pozabi, da momentennega položaja. Dosedanjega pritiska ! samo one pravice trajne, katere so dosežene ustavnim potom. Govorniku je čestitalo več poslancev in med njimi tudi zbornični predsednik. Opozicijrmalec B e t> t h y je kritiziral novo vlado in je izjavil, da je za grofa Khuena slabo priporočilo dejstvo,, da je bil hrvatski ban. Omenjal je, da se ne boji izvenzakonitega stanja* in euspendiTanja ustiv-nih pravic; da sprejerea Da-se vso odgovornost za obstrukeijo in zaključil z izjav©y da ne jemlje na znaaje vladnega programa. Konference, katero je sklical v*>dja ©b-strukcije, posl. B a r a l>a s, udeležilo se je na razvoj nareda nočejo več prenašati, ko morejo Nemci se svojim veto preprečiti vsako opravičeno zahtevo Cehov. Po odstopu Kezekaje zagrajena pot do Č e -h o v. Noben Čeh ne sme imeti v minisier-stvu naloge, da bi s svojim imenom pokrival Cehom sovražen z: s tem. Obnovljeno ministerstvo Koerberjevo je mrtvo. Videlo se bo o sestanku državnega zbora, da sta brez zadovoljenja Cebov nemožna nagodba ia vojni zakon. Noče govoriti o taktičnih korakih, ali to more reči, da se bodo morale dati Čehom dragocene koneesije, in da Čehi brez tikih garancij ne o d n e -b -a j o sredstvi. L veri ti se bodo mogii vsi, da sta j "jj Komoren ti je ima sklenjena da ni no- sledeča resolucija r Udelaoenei konference ko- domaee ljudstvo pa naj umira glasno priznavajo, da v sedanjem težkem d°m» ali (v najboljšem s'=učaju) naj 27 opojjeijonalnih poslaaeev in 9 njih je pi-od boja z najsfcrajnejimi 8meno naznanilo, da soglašajo s afcl*pi kon-t v i. Uveriti se bodo mogli vsi, da sta j lerence. Na tej konferen ri je bila sklenj* volja in odločnost naroda resna in da ni i bena stvar tako moČn», da bi ja omajala! g'asno priznavajo, aa v Tudi »Information< Ameriko ! sodi, da imajo tudi položaju narodni interes zahteva predvsem na nemški strani občutek kakor da odstop vzdrževanje skupmosti neodvisne stranke, —j To so posledice »vrlega« gospodarjenja R?zska ne bona korist nemški, (čitaj : Koer- Radi tega odklanjajo oni očitanje, da ta kon- javnih ob'astev v našem mestu! berjevi) stvari. Umeje da se, da uloga ferenca znači ustanovitev posebne ©rgaaiza- Še bo ta moi clJe ? ^j'*1 namen je saaao ta, da dokčijo, Reze ka ni de igrana, dajal na razpolago svoje moči javnosti : ali v parlamentu, ali v državni službi. Takih glav da ee ne mf.re pogrešati. Čujmo slednjič dr.a Rezeka samega ! Po avdijenciji pred cesarjem v Išlu je govori' in ji m dopisnik lista »Neues Wiener Tag- Troppa grazia i Šolstvo t Trstu. Meščansko šolo za da-li je sedaj mogoče nadaljevanje boja proti deklice v ulici S. Giorgio je obiskovalo 314 vladL Ker pretežna večina členov neodvisne učenk, ljudsko šolo za deklice istotam (11 stranke hoče nadaljevati boj, delo»a za to, razredov) 573 učenk. Lj»dsko šolo v ulici ker ministerski predsednik v sborniei ni deli' Anniinz ata (11 razredov) 606 učeneev. pod*l pomirljivih irjav glede reforme vojske, j Te zavode vodi ravnatelj Stolz. Skupno je deloma zato, ker ministerski predsednik ni torej v leh zavodih 1492 otrok. Od teh jih je blatt« Rezek da sodi jako optimistično o bo- opustil svojih načrtov, ki pretijo- gospodarski bilo vpisanih 318 za Nemee, 860 za Italijane dočih dogodkih. Kakor da iz njega besed zveni razpoloženje na visokih mestih je govoril o potrebi pomirjenja. Opetovano je po-vdarjal svoj nazor, da že v jeseni more in pride do preobrata. Oa gleda v bodočnost s polnim zaupanjem. — Pripravljen je stopiti v parlcment v vrsto, da se bo bojeval za to, kar je prej priporočal v svetovalstvu krone. neodvisnosti dežeie, bo stranka sama odločno ! in vztrajala pri tem. Konferenca je nadalje sklenila priobčiti 307 za Slovane. Tudi o teh zavodih velja isto, kar smo pripomnili o državni nemški šoli v ulici resolucijo predsedniku neodvisne stranke, Fontana. Košutu ter staviti v naslednji seji poslanske zbornice do ministerskega predsednika vprašanje glede narodnih reform. Rusija na skrajnem Vstoku Iz Pe- trograda javljajo, da se ruaki vojni minister Kuropatkin koncem t. m. povrne tjakaj s Njegov politični program je : m o d u s a ... ~ , i A n i a m 0a skrajnega \ stoka. Zatrjuje se, da car Niko- vivendiinsporazumljenjemeai J ® J ■> » i v e n Čehi in Nemci. On je trdno uverjen, da se vspofrtavi deiavnost parlamenta. Poročevalec dunajskega lista je dobil utis, d a s e dr. Rezek bržkone odloči za parlamentarno življenje. Spremembe ministrov- »Glosu Naroda c poročajo iz Dunaja, da se v drugi polovici meseca avgusta spopolni mesto pravosodnega min sira. V dunajskih političnih krogih se zatrjuje, da bo pravosodnim ministrom imenovan predsednik višega deželnega sodišča, tajni svetnik dr. pl. Čjr-znicki. V budimpeštanskih političnih krogih pa se jako živahno ukrepa o nasledniku pok. Kallav-a in se kakor najprimernejšega za to mesto imenuje sedanjega ogrskega minister skega predsednika, g -ofi Khuena. Oa da bi bil tajsprs lbneiši za bosanskega upravitelja, ker da popolnoma dobro pozna bosanske od-nosaje in hrvatsko srbski jezik ter da ga tudi njegov politični značaj vsposoblja za tako me« to. Oa da ima trdno roko in da zna postopati se srbskim narodom, kar da je pokazal že kakor hrvaistki ban. On da bi b:l celo boljši skupni fioančni minister in boaansci upravitelj, neg> je bil Kallav. Tudi za parlamentarni položaj na Ogrskem da bi bilo bolje, ako Khuen opusti ministersko predsed-ništvo in postane Kallfvev naslednik, ker mu na Ogrs&em nobena 4U~anka prav ne zaupa. Toiaj tako: za Madjare Kbuen ni dober, pač pa bi ga oni radi privoščili Slovanom, da bi po svoji, znani hrvatski meto!i zatiral tudi bos^.-i£e Hrvate in Srbe, kakor je zatiral ista dva naroda na Hrvatskem. Poleg Khueaa imenujeta se še dva madiarska politika, kakor mogoča Kalla-veva naslednika :o sicer poslanec K a -rol Hieronimi in podpredsednik ogr- laj nestrpno pričakuje na sestanek z ministrom Kuropatkinom, ker se na podlagi njegovega poroe la imajo storiti sklepi gospodarske in tudi političae nravi, tičjči se postopanja Rusije v vshodnji Aziji. Car se do sedaj še ni mogel odločiti glede rešitve teh vprašanj, ker obstoje v tem obziru med ministroma Vitejom in Kuropatkinom resna nesoglasja. Kitajska. »Kolnische Zeitung« ima brzojavko iz Tientsina, v kateri se trdi, da je kitajski cssar izdal tajno naredbo glede kitajskih dijakov na Japonskem. Ti dijaki so na sumu, da so ustanovili društvo, katero da hoče provzročiti padec mandžurske dinastije. Cesarjeva skrivna naredba odrednje aret »vanje sumljivih dijakov. Oni, ki bodo eventuvelno spoznani za krive, bodo obglavljeni, » oni, ki bodo le sumljivi, ne da bi se jim mogla dokazati krivda, bodo prognani. Tržaške vesti. Mestni svet tržaški bo imel nocoj ob 7. uri svojo osmo javno sejo. Med drugimi točkami sti na dnevnem redu : predloženje račuaskega zaključka občinske uprave za leto 1901 in predlog šolskega odseka o prošnji učiteljev na Opčinah za povišanje stanarine. Tržaški škof dr. Fran Nagrl je praznoval včeraj :?f>-letnico svojega mašništva. Mi smo to znali že zdavno! Komisija, izvoljena po naših mestnih očetih v ta namen, da bi preiskovala stanje starih zgra-deb, se čudi, da je po starem mestu toliko umazanosti in toliko nezdravih stanovanj ! Nam in vsem onim, ki se količkaj brigajo za naše domače stvari, je bilo že zdavno poznano to žalostno stanje bednega ljudstva v starem mestu in na obeh Renah. Naši otroški Trtei. Od sv. Ivana nam pišsjo : Zaključek leta našega otroškega vrtca minole nedelje se je vršil prekrasno. Pa vBaj drugače tudi ni bilo pričakovati p >d izbornim vodstvom toli požrtvovalne vrtnarioe, ka-koršnja je gospa Antonija Germekova. Ljubki otročiči so povsem ugajali toliko glede izgovarjanja, kolikor glede kretnje. Stariši so mogli biti povsem zadovoljni. Ren, da ti naši zavodi etanejo precej in zahtevajo mnogo truda in žrtev, ali donašajo tudi lepih vspe-hov in ti bodo doaašali za izobrazbo naroda stoterega blagodejnega sadu. Istotako nam poročajo iz Rocola, da je bilo občinstvo na zaključni veselici tamošnjega otroškega vrtca najradostneje iznenadjeno po divnem nastopanju čete nežnih otročičev. — Otroci so pevali toli ubrano, da fe jih ob-č nstvo kar ni moglo naslušat'. V govorih in prizorih so nastopali pogumno. A kar je naj-važneje: izgovarjali so lepo pravilno, — bila je to najlepša slovenščina, da je vsa mi-loba našega jezika prihajala do veljave. A sedaj pomislite, da so ti otročiči iz delov mesta ozir. okolice, ki so bili do najnovejih časov tako zapuščeni v naro inem pogledu, da si je na pr. gospica vrtnarica morala iz začetka pri mnogih pomagati — z laškim dijalektom ! A sedaj vam ti otročiči govore toli lepo svoj materini jezik ! To moramo uvažavati, ako hočemo prav ceniti trud in vspelie gospice vrtnarice Tončike Č a r g o v e ! To se pravi ledino orati v pravem pomenu beBede! — Hvala in čast torej rečeni gospici ! A nekaj je bilo še, kar nas je še posebno razveselilo na tej otroški veBelici. Isti ljudje, domačini, ki so še pred par leti o sličnih prilikah gledali le od daleč in nekako plaho, prišli bo to pot med naše v velikem številu. In Čutili so se res svoje med svojimi ! Znak je torej to, da so se jeli vračati — sebi ! ! Tudi to moramo zabeležiti kakor lep napredek. Po otroški veselici je bila svobodna, jako anim:rana zabava, na kateri je požrtvovalno sodeloval »kvartet« in na kateri smo videli tudi par mladeničev iz znanih politično na- sprotnih nam rodbin. Ideja narodnega in političnega poštenja si polagoma trebi pot! Vodilnim krogom tržaškim svetujemo, naj Rocolu posvečajo vso svojo pažnjo! Do nedavno temu je bilo ukoreninjeno mnenje, da je Rocol narodno izgubljen, da se tu ne da nič več napravit'. Dogodki, lepi vspehi otroškega vrtca in sosebno še ustanovitev pevskega društva »Zvonimir«, ki šteje že nad 30 izvršujočih členov, pa nam govore, da se da tu storiti še mnogo in — vse, v kolikor je potrebno za odvrnitev nevarnosti! Rocol mora ostati naš. Slovansko pevsko društvo za izlet t Zagreb. Med posamičnimi Členi tega društva se je sprožila misel, da bi društvo prihodnje leto o Binkoštih priredilo izlet v Zagreb. Kolikor nam je znano, odbor društva soglaša s to idejo. Prihodnje leto bo namreč hrvatsko tipografično društvo v Zagrebu slavilo jnbilej svojega tridesetletnega obstanka. Ta slavnost bi se bila imela vršiti že letos, ali ni bilo možno to radi znanih žalostnih dogodkov. Društvo »Sloga« je jako priljubljeno in se že več let pripravlja na dostojno proslavo svoje tridesetletnice. Ta proslava r»aj bo v čast in slavo prestolnici Hrvatov, belemu) Zagrebu ! Vedno je čuti pritožbe, da naša pevskai društva ostajajo vedno le t svojem ozkem domačem krogu se svojimi priredbami, da si ne upajo v širni svet. Zato se- je med Meni »Slovanskega pevskega društva« porodila misel za rečeni Izlet v Zagreb in so zaključili, da bodo v ta namen zbirali tedenske prispevke, ki se bodo hranili v >Trža.ški posojilnici in hranilnici«. Upraviteljem teh prispevkov so »i določili gosp. Ivana Umeka. Prva svota se je uložila dne 4. julija pod imenom 'Ivan Umek«, hranilne knjižice št. 3834. Opozarjamo pa, da si bo »Slovansko pevsko draetvo« štelo v čast, ako se za ta izlet priglasijo v čim večem številu tudi drugi neizvršuioči členi in nečleni. Sosebno pa so vabljena druga bratska pevska društva. Podrobnosti, seveda, sedaj ni možno določiti, ker bo to odvisno od' števila pri-glasivš-h se. Za sedaj opozarjamo le v ta namen, da vsakdo že sedaj začue misliti na potrebna sredstva za ta izlet v 5epi Zagreb. Če bi se kateri členov, ki je že plačeval doneske, iz veljavnega vzroka ne mogel udeležiti izleta, dolžan bo blagajnik povrniti mu uloženi denar, toda brez obresti. Prijave vsprejema g. Ivan Umek; denar pa vsaki torek in petek po pevski vaji od 9. do 10. ure zvečer. Prispevki se bodo objavljali v »Edinosti« vsaka dva meseca :: eez pol leta se pa pozovejo na dogovore vsi, ki so kaj vplačali. Tako je dana prilika vsem in vsakomur, da se udeleži tega lepega izleta in da si prihrani toliko, kolikor je potrebno. O pravem času treba začeti. Kajti vsaki tedćn nekoliko si laglje ukratiš, nego pa vse hkrati. In izlasti sedaj, ko je tako čvrsto oživelo čutstvo naše vzajemnosti s Hrvati, bil bi takov dogodek najveČega pomena. Ta obisk naj bi bil v posvedočenje bratskemu narodu, da mala Sotla in politične meje ne morejo ločiti, kar sta združila narava in Beg! Več členov »Slov. pevskega društva«. »Zveza slovenskih pevskih društev«. Iz okrožnice, ki jo je osnovalni odbor razposlal onim društvom, ki so prijavila svoj pristop k društvu, posnemljemo : Ustanovna skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev« se bo vršila v nedeljo dne 19. julija 1903. v Ljubljani ob 9. in pol uri dopoludne v dvorani »Glasbene Matice« (Vegove ulic9 5) II. nadstropje. Glavni namen skupščine bo volitev upravnega odbora, da »Zveza« začne svoje delovanje. Osnovalni odbor prosi torej dotična društva, naj v zmislu pravil zanesljivo pošljejo po enegazastop-n i k a, ki bo na skupščini zastopal dotično društvo in v njegovem imenu izražal nazore, želje in nasvete o delovanju »Zveze«. V to svrho naj se društva prej posvetujejo na podlagi pravil. Če jih hoče na skupščino več priti, so dobro došli ; a ker je vsa stvar interna brez vsake slavnost i, zadošča poedinec, ki pa naj bo poučen o pravilih »Zveze« in željah društva, katero bo zastopal. Društvo lahko zastopa vsaki člen društva in ni neobhodno potrebno, da bi prišel sam predeeinik, pevovodja ali kak odbornik. Koncertu, ki ga priredi pevsko društvo »Kolo« o priliki obletnice razvitja društvene zasta le v nedeljo, dne 19. julija 1903 na vrtu ■slov. šole pri Sv. Jakobu (ulica Giuliani 28). bo vspored nastopni : 1. »Slavjanska koračn ca«, godba. 2. Iv. pl. Zaje: »Slava de!u«, moiki zbor. 3. Tu-cek : »Sinfonija«, godba. 4. F. S. Vilbar : »Proljetni zvuci«, mešan zbor. 5. A. Gerbec: »Na valovih sinje Adrije«, valček po narodnih motivih, godba. 6. P. H. Sattner: »Vrbica«, mešan zbor. 7. Gerbec \Vagner: »V veseli druibi« potpouri, godba. H. Iv. pl. Zaje : »Crnrgorae Crnogorkic, možki zbor. 9. Bendl : »Krizac; na moru«, zbor, godba. 10. F. Gerbič: »Lovska«, mešan zbor s sprem-ljevanjem regov. 11. Iv. pl. Zaje: »Zrinjski Frankopan«. zbor, godba. 12. Šaljiva tombola. 13. 1'inetalni ognji. 14. Svobodna zabava. — Petje vodi društveni pevovedja g. A- Gerbec. Na koncertu bo svirala Wag-nerjeva godba. Vstopnina 40 stot. (20 nvČ.) Začetek ob 5. uri pop. Nekoliko statistike iz meseca maja. Letos te je rodilo v Trstu meseca maja 479 otrok ( ani ietega meseca 456), in sicer 257 mož&ega in 222 ženskega spola, 38o za-konssih in 96 nezakonskih. 5 porodov je bilo z dvojčki. Ietega meseca je bilo letos poročenih 159 parov (lani 145), m«J temi je bilo 15 vdovcev vdove. m Umrlo je 349 oseb ( an; 406), in sicer 17* mcžfcega in 171 ženskega spola: 187 neporočenih, 102 poročenih, 60 vdovcev in vdov in 72 otrok pod enim letom. 111 o3eb je umrlo v bolnišnici. Požarov je bilo 13 se skupno škodo 1744 K. V mestni zastavljalnici je bilo izplačanih 21.950 strankam 339.431 kron in 12.623 strank je rešilo za 192.144 K zastavljenih predmetov. Tram\vay je prevozil 733.022 oseb. Novi desetkron^ki bankovci. Kakor smo javili pred par dnevi, namerava avstro-ogrska banka vzeti iz prometa sedanje de eetkronske bankovce in mesto teh prirediti druge. Banka se že bavi s pripravami za emisijo teh novih bankovcev, ki pridejo v promet začetkom prihodnjega let*. — Isto časDO bodo vzeti iz prometa dosedanji bankovci. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 16. juli;a <*b 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Chiozza 51, hišua oprava; ulica Giuliani 7, hišna oprava: ulica deile Lodole 9, hišna oprava ; ulica Giulia 45, oprema v zalogi in razno; ulica Montuzza 20, hišna oprava; na Vrdeli 554, voz. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.9, ob 2. uri popoludne 27.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.0 — Danes plima ob 0.32 predp. in ob 1*05 pop.; oseka ob 6.43 predpoludne in ob 7.18 popoludne. Vesti iz ostale Primorske X ^a e. kr. učiteljišča v Oorici so dostale letos izpit zrelosti s sloven^&im in nemškim učnim jezikom te le kandidatinje ; Binter Silva, Boštjančič Irma, Bu5ar Marija, C valite Oiga, Hmelak Ida, Jandl Franja (z odliko) K jun Štefanija, KovaSič Alma (z odliko), Lapjrnik Ana, Lavrenčič Ljudmila, Lavrenč č Terezija (z odliko), Orehek Ljubo-slava, Pavliček Berta (z odliko), Prinčič Ana, Samotorčan Helena, Strel Otilija, Suselj Katarina, de Toni Ana, Vardijan Amalija (z odhk' ), Vodopivec .Julija (z odliki ) in Zei Ljudmila. -—S slovenskim učnim jezikom : Bizjuk E^ter, L čen Ljudmila, Perin Marija, Skert -losipina, Stare Marija, Švagelj Ana, SusterAig Julija, Trampus Lucija, Vrezec A vrelija, Zarnik Ana in Ž vec, Franja. Dve sta bili zavrnjeni zi vse let), dve pa iz enega predmeta za dva meseca. Za privatietinje so zrelostni izpiti pričeli včeraj. Oglasilo se jih je 9. X državnem gimnaziju v Kopru je bilo koncem šolskega leta 223 ;dijakov. Od teh so bili trije Slovani. Pouk v hrvatskem jeziku, kakor neobveznem predmetu, je obiskovalo 47 učencev. X Javni ples priredijo dne 19. t. m. mladen či v Godnjah pri Dutovljah na dvo-r sSu g. V kt^rja Širca. Vsaka plesna točka 10 vinarjev. Geste se postrežejo pri imenovanem posestniku z izvrstnim domačim teranom po primerni ceni. X Prvi poskus električne razsvetljave t (»orici je bil v soboto po polunoči. Poskus obnesel se je na nekaterih krajih prav dobro. Posebno blizu gledišča in na Travniku, ki je bil razsvetljen kakor ob solnčnib žarkih. Na raznih mestih pa elektrika ni funkcijonirala. To so nedostatki, ki se kmalu odstranijo. Ko bodo odstranjeni, se poskus ponovi, in potem začne se kolaudira-nje, ki bo trajalo nekaj dni. Na podlagi ko-laudicijskih zapisnikov se še le zaprosi zai dovoljenje, da se sme električna razsvetljava redno rabiti. Ako ne bo utemeljen h prigovorov proti instalacijskim napravam, potem izda pristojna oblast tako dovoljenje precej X Pevsko in bralno društvo «Lira« v Komnu priredi 9. avgusta t. 1. vsako leto navadno tombolo s plesom. V slučaju slabega vremena se preloži tombolo in ples na prihodnjo nedeljo 16. avgusta. X Mesto notarja v frorici je razpisano VBled smrti notarja gospoda Josipa Kavčiča. Ob enem je razpisano še drugo mesto notirja, ki bo eventuvelno izpraznjeno vsled preselitve dotičnega notarja v Gorico. Prošnje je predložiti notarski zbornici v Trstu najdalje v 14 dneh po tretjem objavljenju razpisa v uradnem listu »Osserva-tore Triestino«. X Iz Cernikala. Dne 11. t. m. se je vrš la volitev župana občine Dekani. Zupanom je bil izvoljen oziroma izžreban gospod Ivan P a v 1 i č v Cernikalu. Ravno na isti način občinski svetovalci — vsi narodne stranke! Po izvolitvi župana smo si bili kakor brat z bratom v veselju in ljubezni. Upati je, da za občino Dekani je bil ta dan prerojenja in da se zopet povrne prfjšnja ljubezen med občinarje, ki je bila nekdaj med njimi. Kjer je ljubezen, tam je tudi blagostanje ! Torej na delo : novoizvoljeni župan, svetovalci in odborniki ! Roka v roki, rama ob rami ! ruski študenti in profesorji kot gostje! Ta prepoved da je prišla od kranjske vlade! Velikansko — kaj ? In vendar ai ne moremo misliti večje smešnosti, kakor je ta prepoved! Koncert je bil sklenjen že pred meseci. Kaj morejo učiteljišč-niki zato, čese ga udeležijo kot gos tj e t udi Rusi! Kateri avstrijski zakon prepoveduje, da se Rusi ne bi smeli udeleževati koncertov v Avstriji? In, ali so Rusi prišli v Ljubljano kot sovražniki? Ali bo Ru3i sploh sovražniki Avstrije? Ali so nasprotniki nase države zato, ker so jo I. 1848. rešili ? Ne, večjega nesmisla si ne moremo misliti, ko je ta prepoved, ki zdaj itak nima pomena, ker so se danes dopoludne z brzovlakom že odpeljali vsi tisti Avstriji »nevarni« Rusi ! Gospodje birokrati, zdaj boste lahko spali! Avstrija ni zaradi ruskih študentov niS več v nevarnosti !« Vesti iz Kranjske. * Ruski dijaki v Ljubljani. Na banket, ki ga je priredil župan Iv. Hribar v Švicariji ruskim dijakom na Čast, se je na-pivalo tudi v — poljskem jeziku. Omenjamo to kakor simptomatičen dogodek izlasti zato, ker so bili ruski dijaki tudi po poljskih mestih v Galiciji prisrčno vsprejeti. Včeraj so ruski d'jaki zapustili Ljubljano in so sedaj na potu v domovino. Prisrčnimi besedami so izražali svoje navdušenje za mesto Ljubljano in svoje simpatije za slovenski narod. Zatrjevali so, da so bili kar presenečeni po lju-beznjivosti in gostoljubnosti, s katero so bili vsprejeti. * In tako dalje! Iz ljubljanskih listov posnemljemo : V nedeljo zvečer je 20 nemških junakov napadlo dva Slovenca. A ko je poslednjima priš!a pomoč, so junaki — zbežali. Predsinočnjim pa so slavili nemško — -kulturo na mestnem trgu !! »Rogovilili so s svoji sii palicami, izzivali s plavicami in nadlegovali občinstvo s hajlanjemc. A na tem nemškem delu na javnem trgu slovenske Ljubljane so jih ščitili — čujte ! čujte — vojaki ces. in kralj, avstrijske armade!! To so bili vojaki 27. pešpolka, nemški Štajerci. V tem je prišel na lice mesta neki oficir, ki je vojake hitro spodil domov, in je dc segel s tem, dajih redar ni mogel zapisati!! »Siovencc« pripominja k tem dogodkom : »... Nemcem pa svetujemo, da provokatorične plavice odstranijo in da ne sejejo vetra, da ne bodo želi viharja«. Mi pa pripominjamo, da bi bili vodilni slovenski krogi v Ljubljani že morali enkrat priti do spoznanja, da je bilo že več nego dovolj besed in opominov na nem* ško adreso!! V v'eraj došii tam številki meni »Slovenec«, da je nemška predrznost došla že do skrajnega. je. Ali istotako je res, da bi morala biti slovenska reakcija vsaj v prvih začetkih ! * Brez komentarja. »Slovenski Narod« piše : »Zakaj ? Kako ? Kdaj ? Cujte in strmite ! Včeraj je bil dal ravnatelj Leveč poklicati k sebi odbornike za današnji učiteljski koncert ter jim z resnim obrazom rekel, da Be danes zvečer koncert ne bo smel vršiti in da je učiteljiščnikom sodelovanje strogo prepovedano, ako se koncerta udeležijo Vesti iz Štajerske. — Nesramnost na višku. Te dni smo sperečili tudi mi, kako so izvestni najeti subjekti z noži, vilami, sekirami in koli napadli slovensko družbo, ki se je vračala v Celje z veselice v Ostrižnem Brdu. Sedaj pa je celjska »\Vfcchta« še tako predrzna, da zahteva od državnega pravdništva v Celju, naj subjektivno postopa proti »š^uvalcem« pri bIov. libt h, ker so ti poslednji zabeležili ono tolovaj stvo ! To je res nesramnost na višku. Ali čemu naj se čudimo na Štajerskem vspričo dogodkov v — Ljubljani ? ! ! — Zopet razpis častne nagrade. — »Slovensko pevsko društvo« v Ptaju razpisuje zopet častno nagrado 60 K za najboljši mešani zbor, ker po prvotnem razpisu ni bilo nobenega primernega mešanega zbora. Kompozicija naj ne bo pretežka ter kolikor mogoče v narodnem duhu. Rokopise je poslati odboru »Slov. pevskega društva« v Ptuju do 1. novembra 1903. Glasbeniki naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj prilože 'svoja imena v zaprtem zavitku, na katerem bedi zabeležen naslov dotične kompozicije. t _ i i Razne vesti. Iz dnevnika velikega Tolstega. »Kijev-skaja Gazeta« priobčuje sledeče, dosndaj še nepoznane vrstice iz dnevnika grofa Leva Tolstega : »G ospodain sužnji. O ljudskih BlavnoBtih postavljajo ee visoki drogi, na katera ljudje plezajo, da dobijo na vrhuncu obešeni dar. Take zabave, na katerih se ljudje izvabljajo, da stavljajoči v nevarnost svoje zdravje, po cele ure plezajo, ali pa da v vrečah za stavo tekajo, morejo izhajati le iz tega, da se ljudje delijo na gospodo in sužnje. Vse oblike našega sedanjega življenja so posledice srcijalnega razdeljenja. Plesalci na vrvi, glumači, natakarji in tovarne ne bi bile navstale, ako ne bi bilo gospode in sužnjev. Mari ne Btremimo zaman po bratskem življenju me i ljudmi, ako vzdržujemo obstoječe suženjske živijenske odDOŠaje ?* papež spal nekaj ur. Utripanje srčne žile 82. Sopenje 30. Temperatura 36 2. V splošnem stanju sv. OSeta ni nastopila nikaka sprememba. RIM 15. (B) Okna papeževe sobe bo se odprla danes še le ob 3/l8. uro zjutraj. »Messaggero« pravi, da je sinoči papež dolgo bdel in da je večkrat poklical k sebi svojega pristava Pija Centra, kakor bi bil hotel od njega kaj zahtevati, kar pa ni mogel precizirati. Na nujne prošnje je sv. Oče zavžil malo kave, nekoliko bouillonca in nekoliko tokajca. Vsake štiri ure so mu zdravniki naredili injekcijo. Sobnemu zraku se je dodalo mnogo kisika. Od 11. ure pred polunočjo pa do 1. ure po polunoči je papež precej dobro spal. Večkrat je izgovarjal pretrgane besede brez vsake zveze, vendar je, ko ga je Centra poklical, prišel zopet k zavesti. »Popolo R.mano« pravi, da se je ob 4. uri zjutraj raznesla ve3t, da se je papeževo sLanje shujšalo, vendar je ta vest ostaia brez potrdila. RIM 15. (B) »Ageazia Štefani« javlja: Današnji obisk dra. Lapponija ia Mazzonija je bil zeI6 kratek. Sv*. Oče je ležal v postelji in zdelo se je, kakor da se čuti olajšanega. Z zdravnikom! ja spregovoril par besed. Po noči in zjutraj je zavžil nekaj malo hrane. Ziravniki sodijo, da tudi za danes ni ne; obredne nevarnosti. Da-si današnji biljetin ne zveni pesimistično, vendar ni pomiril oseb v Vatikanu. Iste bo pripravljene na katasir fo. Vihar in požar. BUDIMPEŠTA 15. (B.) V vasi Hilip (komitat Haronszeg) je divjal včeraj vihir in je o tem navstal požar, ki je uničil 10 hiš se stranskimi poslopji vred. Cerkev so mogli rešiti le s težavo. Škoda je velika, ker je bilo le malo objektov zavarovanih. Nesreča povodom narodnega praznika. PARIZ 15. (B.) V predmestju Rued so povodom narodnega praznika streljali iz mož-narjev. Eden topieev je razpočil, vsled česar je bil en otrok ubit in 20 oseb več ali manja ranjenih. Gospodarstvo. Banka »Slavlja«. Razvoj tega slovanskega zavoda stalno napreduje. Posebno v poelednji dobi je razvoj življenskega oddelka nenavaden in izkazuje Č:m dalje veČe vspehe, na katere treba obrniti polno pozornost. V prvih petih mesecih t. ). predloženih je bilo »Slaviji« 3242 ponudb za kapital K 8 666.090, od katerih se je izgotovilo 2686 zavarovalnih pogodb za kapital K 7,248.950. — Kapita-lov in pokojnine je bilo od 1. jan. do. 31. maja t. 1. v življenskem oddelku izplačano K 591.898*53. — V celi dobi svojega obstanka izplačala je »Slavija« v življenskem oddelku K 29,723.607 34, v vseh oddelkih sploh pa K 75 000.000. Dividende je bilo do konca leta 1902. izplačane 1 061.385 37, eedaj pa se je začelo z izplačevanjem dobička za poslednje upravno leto. Banka »Slavija« postavila se je s svojim razvojem med prve zavarovalne zavode sploh in priča o narodno gospodarskem napredku našega občinstva, ki se o izbiri zavarovalnic opravičeno in zaupno ' obrača do tega domačega in vsega zaupanja vrednega zavoda. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODMIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v. Trsta xxx mm najugod iej»iu cenih v krasni dvorani Tersicore, al. Chiozza 5. I. Slavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogledati rastavljene predmete od 9—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. Pomožen uradnik zmožen deželnih jezikov, se išče za veletrgovino. Prednost imajo brzo- in strojepisci. Ponudbe z narečjem mesečne plače na naslov »Z a d ruga«, Solkan. sprejema zavarovanje človeškega življenja po ujrunoTTvtoejMh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in mrt t zmanjkuj očimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države % vseskozi sloransko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine pr o požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. OO OH ■O* =oo= •rt" OO ■O q Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli q C O RSO 8. Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3 20, rumena, > po gld- 3.50 Specijaliteta obuval za dečke. Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 n zii čevlji lakirani ali heli po gld. 1.90 ?faročbe po meri. O OO Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 o =00 o- o * OO 3van Semulič v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. A^olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. >ajstarejsa slovenska tovarna in zaloga pohištva Hndrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenin* rojakom svoje najboljše in trpežno pohidtvo, bodisi svetlo ali temno p< 1 iti rano, kaiur za epalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne i&uelke jhj načrtu ali pof>rave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k »Tojilli ! sa GIMNAZIJALCI ZAVOD benediktinske ustanove v Št. Pavlu r krasni in zdraii leiri Lavantinske doline na Koroškem. Popolni gimnazij s pravico javnosti in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte se lahko zahteva pri predstojništvu zavoda. ■ a « ■ ri rt ri fe ■ ■ ■ e ■ i Vi Vi Vi Vi Vi ■■ ■ podpirajte družbo Cirila in jftetoda! < r Pri svetem Antonu Padovanskem. \ prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). < < < < < < < < < Dobi ee bogata izbira pianet, dalmatik, plitvini. ..umeral, roketov, kvadratov, koUrj« v prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, oiuriov m neštevilno nabožnih ^ raz ič; <• fim» vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, ktLliov, ciborjev se srebrno kupo. J Jedina zaloga za celo Primorje kpov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, / umetn ko d«-lo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II- » podob, vencev, križcev in svet.nj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spada • r-ih k Uogoeastju, izvršijo ee vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah In praznikih je prodajalniea zaprta. Z odličnim spoštovanjem AntOIl J. VogriČ. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg1 št. 2. II. nadstropje - (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje/menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. Cista? Bonazza Svoji k svojim "^B Pavel G-astmrirth Trst, ulica Madonnina 3. j Zalogi pohištva, popolnih sob. v Trstu, Piazza Barriera vecchia^ Dunaj_Trst (vogal Androna deli' Olmo). Železno pohištvo, zrcala 'iz BeVje. - Velika zal°ga P°hiŠtva, ogledal, okvirjev Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, si-----in tapeearij.-- valni Btroji za dom in obrt po npjugodnejš h _ Popolno Opremljene Sobe. - ce ah" Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor ali brod v Trstu...... JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 Kobami in eno kukinjo ee takoj odda v ulici industria in ul. Guardia v lisah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani st. 20 A, I. na ;str. od 1—2 in 0—T jop. 1 1 \ t & SV-. S?? —— 1 1 L. Lnzerjev oliliž za tnriste. Pri j o/uani» najboljše zdravilo p'Oii kufjiui očesom, 'žuljem itil. Gla»na zaloga: Lekarna L. SCHWENK, DUNAJ- ilEIDLING. obliž za j8e Lra^-- l!eva iBnaiLmi K 1'20. Naj z-.ll t ■ Vobiva se v vseli lekarnah. - Urar F. Pertot Trat ulica delle Posle 1, vogal ul. Carintis. Prodaja prel.me ure od ') gld. na-prej, zlate ure od S gld. naprej. Izbor stfn skih ur, regoli torjev i. t. d. Popravlja vnako-vrttne ure po jako zmerni ceni. Gostilna ALLA BELLA VEDUTA" TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deiriodustria št. 1. - Trst. Cementne plc šče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalue plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne hoji nikhke konkurence boci,si glede cene ali kakovosti blaga. ulica Romagna št. 20 nasproti vojašnici. % Zbirališče slovenskih delavcev & Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izvrstna Milija. — Vse 50 najnižji! cenah. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar !« vsem slov. bratom Goraztl Ivaučič gostilničar. ki se ot-_ voli ti 1. tu v Trstu, vsprejme dečko 13—14 let. Ponudbe je pošiljati Valentinu Luznerju v Skorklji 451, 11L nadstropje. V kleparsko obrt, avgustom o aoo o o OO-OO ooo* o o o C o o Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s Q 0 H I Š T V 0 M 0 najelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Vla. S. Giovani štv. 14 e ' 1* R S T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IS GRATIS M. Aite trgovina z mani fakturnim blagom ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št 5. gi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zul go kakor tudi povečala prostore s tem, di je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahte/am cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno b'.ago najbolše kakovasti in najmodernejše i z prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice , tu A je velikanski iebor platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platua. Pletenine, svite-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničar&e Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na molke obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatau-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati I 0 o o o o o j Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja rwe vrste rent, zastavnih pibem, prijoritet, komunalnih obligacij, Biečfc, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ^==== kupone. - li Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi ■ --" Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaaso menic. Jtor—ra naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ===== dne vzdiga. -1 Promet a Čeki in nakaznicami.