Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 17. aprila 2020 Letnik LXXIII št. 31  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Aktualno
Slovenija  Računi 
za elektriko se niso 
kaj prida znižali
 Stran 2
Ljudje in dogodki
Leskovec  Kako so 
gasilci iz prepada 
reševali Šeko
 Stran 21
Podravje
Ormož  Računali 
na državni denar, 
ministrstvo razpis 
ustavilo
 Stran 2
Kronika
Podravje  Ljudje 
kljub prepovedi še 
kar kurijo
 Stran 12
Črna kronika
Markovci 
Zastrupljen kužek in 
zajčja glava v žlebu
 Stran 21
SPORED
NAJINI MOSTOVI
Igralci komaj čakajo, da se vrnejo na snemanje!
ODDAJA DOBRO JUTRO
ANA TAVČAR
»Tako v zgodovini televizije 
še nismo delali!«
HONOR BLACKMAN
Umrlo najstarejše Bondovo dekle
16. april 2020 št. 16
Od 17. 4.
do 23. 4
.
2020
TV-spored
Politika
Sezonsko delo 
Protikoronski zakon: 
Delavci na čakanju bodo 
morali na kmetije
 Stran 9
Zdravstvo
Podravje  Dodatke 
po kolektivni pogodbi 
izplačali le v lenarškem 
Zdravstvenem domu
 Stran 5
Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija 
boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote 
od 27. junija do 29. avgusta!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno 
»Kako naj izplačamo 
regres, ko pa ne 
zaslužimo niti evra?!«
 Stran 3
Krizni dodatki v gospodarstvu 
Nejasni 
drobni tisk 
koronazakona
       Strani 6 in 7
Podravje  Nejasni odgovori trgovcev na kritike potrošnikov o podražitvah
Koronakriza kot izgovor za višje cene
V uredništvo smo prejeli kar nekaj sporočil naših bralcev, ki se pritožujejo nad dvigom cen živil in drugih nujnih potreb-
ščin v trgovinah. Podražitve naj bi se zgodile povsem v senci epidemije, brez napovedi in pojasnil. In to kljub predlogu o 
prepovedi dviga cen osnovnih življenjskih dobrin. Več na straneh 6 in 7.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 2
petek  17. aprila 20202 Aktualno
Destrnik  Še o akciji šivanja pralnih zaščitnih mask
»Neresnično, 
nekorektno in žaljivo«
Poročali smo že, da so na Destrniku združili moči v prosto-
voljni akciji šivanja pralnih zaščitnih mask za soobčane, 
v kateri naj župan ne bi hotel sodelovati, čemur pa ta od-
ločno oporeka.
Na pobudo svetnika in pred-
sednika destrniškega društva 
upokojencev Branka Goričana 
so se povezali člani lokalne or-
ganizacije Rdečega križa, pro-
stovoljni gasilci iz Desencev 
ter poleg Goričana še štirje ne-
odvisni svetniki: Matej Sužnik, 
Elizabeta Fras, Anton Žampa in 
Branko Horvat. Maske, ki so jih 
prostovoljke sešile, so najprej 
predali starejšim občanom, 
nato pa še ostalim, ki so zap-
rosili zanje. Kot je pred dnevi 
povedal Horvat, so k sodelovanju in pomoči pri nabavi materiala za 
maske pozvali tudi župana Franca Pukšiča, vendar se ta pozivu ni od-
zval, saj da je občina občanom že predala po pet kilogramov moke.
Pukšič pravi, da gre za neresnično, nekorektno in celo žaljivo trdi-
tev. »S Horvatom na to temo sploh nisem govoril, res pa je, da me je 
poklical Goričan kot pobudnik akcije. Majdi Petrič, predsednici našega 
Rdečega križa, sem ponudil sodelovanje, vendar se nanj iz meni ne-
znanega vzroka ni odzvala. Bolj kot jezijo, me žalostijo take lažne in 
zavajajoče navedbe. Razumem, da smo se znašli v doslej neznani in ne-
gotovi situaciji, ki je nekateri očitno ne prenašajo najbolj pozitivno, to 
pa privede do posledic napačnega razmišljanja. Nikoli nisem izjavil, da 
je občina svoje opravila zgolj z doniranjem moke, nikakor. S tem smo 
se samo vključili v prizadevanje vlade, da bi ljudem zagotovili osnovne 
živilske potrebščine in bi tako čimbolj ostali doma. Nihče ne omenja 
dejstva, da je v prostorih PGD Desenci in RK Destrnik še vedno nekaj 
moke, ki nam je ostala in za katero smo predlagali, da se jo razdeli soci-
alno najšibkejšim, pa je do danes ni še nihče odpeljal. Pobudnikom ak-
cije sem ponudil tudi tiskanje navodil, ki bi jih priložili zašitim maskam, 
hkrati pa bi občina donirala tudi vse potrebne kuverte, v katerih bi se 
občanom pošiljale na dom. A so žal znova prevladali politični intere-
si diskreditacije mojega dela in imena, ki po običaju prihajajo prav od 
omenjenih svetnikov in gasilskega društva.« 
Foto: ČG
Destrniški župan Franc Pukšoč
V Vrtcu Podgorci se srečujejo s 
hudo prostorsko stisko, o kateri 
smo v našem časopisu že večkrat 
poročali. Igralnice so občutno pre-
majhne, pohištvo dotrajano, sani-
tarije zastarele. Zaposleni in otroci 
pogrešajo skupni večnamenski 
prostor, izhode na teraso ter ustre-
zne pisarne. Stiska je tako velika, 
da v primeru izvajanja telesne ak-
tivnosti in drugih dejavnosti poleg 
bližnje šolske telovadnice koristijo 
že tako premajhno in neprimerno 
vrtčevsko garderobo in ozke hod-
nike. Zastarela je še električna na-
prava, po sanaciji kliče tudi kuhinja.
Omenjene problematike se zave-
dajo na ormoški občini, kjer so ak-
tivnosti za njeno rešitev že zapeljali 
ter pripravili ustrezno dokumenta-
cijo. V tem trenutku iščejo izvajalca, 
ki bo prenovil in dogradil vrtec. Po-
leg prenove obstoječih vrtčevskih 
prostorov je načrtovana izgradnja 
dveh prizidkov v skupni površini 
dobrih 430 kvadratnih metrov. Z 
dodatnimi prostori bi omogočili šti-
ri oddelke za sprejem do največ 88 
otrok ter skupno novo kuhinjo in 
jedilnico, s katero bi pridobila tudi 
tamkajšnja podružnična šola. Prav 
tako je predvidena zamenjava vira 
ogrevanja, nabava notranje opre-
me ter ureditev okolice z zunanjo 
igralno opremo.
Vrbnjak: »Denarja 
nimamo, vse je 
odvisno od državnega 
rebalansa«
Investicija, ki bi morala biti kon-
čana do konca letošnjega leta, je 
ocenjena na okoli milijon evrov. Pri 
tem so računali na dobrih 700.000 
evrov državnega denarja, preosta-
nek so zagotovili v občinskem pro-
računu. Vlogo za pridobitev sofi -
nancerskega denarja imajo priprav-
ljeno, a se je zataknilo. Ministrstvo 
za izobraževanje, znanost in šport 
(MIZŠ) je namreč razpis za sofi nan-
ciranje investicij v vrtce in osnovne 
šole predčasno ustavilo. »Priprav-
ljeno imamo vso potrebno doku-
mentacijo, vključno z gradbenim 
dovoljenjem. V tem trenutku ima-
mo odprt razpis za izbiro izvajalca, 
a vse je odvisno od tega, ali bodo 
zagotovljena sredstva pristojnega 
ministrstva oz. države. Lahko se 
celo zgodi, da bodo ta sredstva čr-
tana. Projekt je zagotovo ogrožen 
in je odvisen od državnega rebalan-
sa. Mi denarja nimamo, vprašanje, 
kakšni stroški nas bodo še doleteli 
zaradi korone in kaj bo z glavarino, 
zadolževanje pa v tem trenutku 
nikakor ni primerno,« je pojasnil 
župan Danijel Vrbnjak. O uresni-
čljivosti načrtovanih prihodkov od 
države so sicer nekateri svetniki 
podvomili že ob potrditvi doku-
mentacije.
Vprašanje pa je, ali in koliko dr-
žavnega denarja bo letos sploh na 
voljo za sofi nanciranje investicij v 
vrtcih in osnovnih šolah. Odgovora 
v tem trenutku nimajo niti na pri-
stojnem ministrstvu. 
Foto: MH
Kako dolgo bodo otroci in zaposleni še v utesnjenih in zastarelih vrtčevskih prostorih?
Ormož  Kaj bo z načrtovano obnovo podgorskega vrtca
Računali na državni denar, 
ministrstvo razpis ustavilo
Občina Ormož je za letošnje leto načrtovala prenovo in dograditev dotrajane vrtčevske stavbe v Podgor-
cih. Dela bi se po prvotnih načrtih morala začeti že kmalu, a je projekt v tem trenutku resno ogrožen. 
Pri približno milijonski prenovi in dozidavi so pričakovali okoli 700.000 evrov sofi nancerskega denarja, 
toda na državna sredstva v tem trenutku ni mogoče računati.
Defi nicije so se skrivale v drob-
nem tisku. Minister Vrtovec je 
namreč omenjal povprečnega go-
spodinjskega odjemalca, ki plačuje 
račun za elektriko v višini 50 evrov.
Po veliko govora o relativnih 
odstotkih so nas v začetku mese-
ca na računih pričakale absolutne 
številke v evrih. »Obveščamo vas, 
da v skladu s sprejetim odlokom 
Vlade RS, gospodinjskim in malim 
poslovnim odjemalcem od 1. 3. 
2020 do 31. 5. 2020 ne bosta obra-
čunani tarifni postavki za obračun-
sko moč in prispevek SPTE + OVE. 
To pomeni 1,81 €/kW prihranka na 
mesec za gospodinjstva oziroma 
2,12 €/kW za male poslovne kupce. 
Znesek prihranka je odvisen od vi-
šine obračunske moči,« je odjemal-
ce na marčevskih računih obvestila 
Energija Plus, hčerinsko podjetje 
Elektra Maribor.
Zamrznjena le dva 
pavšala omrežnine
Manjše gospodinjstvo, ki nima 
več velikih električnih porabnikov, 
kot so hladilna skrinja, klima, sav-
na, električna peč in zato odjema 
3 KW obračunske moči za namen 
razsvetljave in nekaj bele tehnike, 
je imelo obračunsko moč na febru-
arskem računu zaračunano v višini 
2,22 evra z DDV. Ta postavka je na 
računu za marec znašala 0 evrov.
Od marčevskega računa se je 
odštela še postavka za prispevek 
SPTE + OVE, ki pri 3 KW obračun-
ske moči prav tako znaša 2,22 evra. 
Skupno se torej absolutna številka 
za energetsko asketsko gospo-
dinjstvo zniža za 4,44 evra. Če čez 
isti preračun spustimo energetsko 
potratnejše gospodinjstvo, ki se 
mu moč obračuna pri 7 KW, tedaj 
je račun nižji za 10,36 evra. To pa je 
že absolutna številka, ki se približa 
relativnim preračunom ministra 
Vrtovca, saj gre za 20-odstotno 
znižanje, še vedno pa je daleč od 
27 odstotkov.
Problem je v tem, da fi ktivni 
odjemalec s petdesetevrskim ra-
čunom – torej takšen z visoko ob-
računsko močjo in nizko porabo 
električne energije, obstaja le na 
papirju. Če pa je med bralci le kak-
šen takšen, pa naj vendarle preve-
ri, ali po nepotrebnem plačuje viso-
ko obračunsko moč, ko pa doma 
nima velikih porabnikov energije, 
ki bi jih imel hkrati priklopljene in 
bi mu zaradi prenizke obračunske 
moči metalo ven varovalko elek-
tričnega števca.
Podravje  Nižji računi le za »neobstojče« uporabnike
Računi za elektriko se niso kaj prida znižali
Marsikdo je bil navdušen, ko je ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca slišal, da se bodo računi za elektriko pocenili do 27 odstotkov. Kasneje so govorili o 20–25 
odstotkih, zdaj pa so računi za mnoge nižji le za nekaj evrov.
Foto: M24
Vrtovčevi odstotki veljajo le za neracionalne potrošnike. Marsikdo je bil 
slabe volje, saj je pričakoval tretjino nižji račun, ta pa je bil skoraj isti. 
Električna poraba se obračunava po isti tarifi . Vrtovec si je za izračun 
odstotkov namreč vzel gospodinjstvo, ki ne obstaja: takšnega s previsoko 
omrežnino in nizko porabo električne energije.
Vse bo odvisno 
od rebalansa 
proračuna
»Skladno z ukrepi proti 
koronavirusu je vlada ustavila 
prevzemanje vseh obveznosti in 
zadržala izvrševanje proračuna ter 
sprejela ukrep zmanjšanja pravic 
porabe pri vseh neposrednih 
uporabnikih proračuna v višini 
30 %. Predmetni javni razpis je 
ministrstvo tako zaradi ukrepov 
vlade začasno ustavilo 17. marca. 
V trenutni situaciji ga ne bi 
mogli izvesti. Nadaljevanje pa 
bo možno, če bodo v rebalansu 
proračuna zagotovljena sredstva 
za izvedbo razpisa,« so v zvezi z 
razipsom sporočili z direktorata za 
investicije MIZŠ. 
Omenjeni razpis je bil sicer za 
letošnje in prihodnje leto težak 
skoraj 15,8 milijona evrov. 3,94 
milijona evrov je bilo predvideno 
za investicije v vrtce in 11,85 
milijona za vlaganja v osnovno 
šolstvo. 
V času odprtega razpisa je 
prispelo kar devet prijav občin, 
ki pa jih strokovna komisija 
ministrstva ni (niti) odprla.
Foto: M24
Foto: ČG
Destrniške politične razprtije se kažejo na vsakem koraku, pa naj gre za 
razdeljevanje moke ali šivanje zaščitnih mask.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020    COLOR CMYK stran 3
petek  17. aprila 2020   3Aktualno
Podravje  Epidemija in gospodarske posledice
Štajerska podjetja 
ob velik del prihodkov 
Tako kot drugod po državi se tudi štajersko gospodarstvo 
trenutno spopada s posledicami epidemije novega korona-
virusa. Kot je povedala direktorica Štajerske gospodarske 
zbornice Aleksandra Podgornik, je bilo veliko podjetij čez 
noč ob delo ali je bila njihova proizvodnja predmet velikih 
omejitev. V nekaterih izpada ne bo mogoče nadomestiti.
Po besedah Podgornikove je v regiji okoli 8300 gospodarskih družb 
in 8000 samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo okoli 80.000 ljudi in 
bolj ali manj vsi se trenutno srečujejo s takimi ali drugačnimi težavami.
Tudi v podjetjih, kjer trenutno kljub epidemiji delajo dalje, ima-
jo težave z delovno silo, saj dela bistveno manj ljudi. Še najmanj so 
prizadeta podjetja v živilski-predelovalni branži, ki je pomembna za 
zagotavljanje normalne preskrbe, pa tudi podjetja, ki se ukvarjajo s 
proizvodnjo zaščitne opreme.
Težave pa imajo številni drugi, pravi Podgornikova, tudi zaradi za-
gotavljanja materiala, ljudi in blaga ali zagotavljanja servisnih storitev. 
Najbolj trpita turizem in gostinstvo, pa tudi trgovska dejavnost, one-
mogočeno je opravljanje nekaterih čezmejnih storitev, težave imajo 
številni izvozniki, mnogi, ki so odvisni od domačega trga, pa so morali 
v trenutku zapreti vrata.
Ukrepi za blažitev posledic obšli precej podjetij
Nedavno sprejete ukrepe za blažitev posledic v gospodarstvu v 
štajerski zbornici sicer pozdravljajo, a opozarjajo, da je kar nekaj takih 
podjetij, ki ne ustrezajo določbam upravičencev. Gre med drugim za 
manjše proizvajalce v avtomobilski industriji, ki so upad čutili že lani, 
pa tudi za podjetja, kjer je prišlo do strukturnih sprememb na global-
nem trgu in povezovanja konkurentov, zaradi česa so prav tako že lani 
občutili padec naročil.
Foto: ČG 
Foto: ČG
Aleksandra Podgornik
Številna podjetja in samozapos-
leni so v teh časih zaradi dogaja-
nja v povezavi s koronavirusom 
in vladnim odlokom o prepovedi 
obratovanja, predvsem lokali, re-
stavracije, bari, kozmetični in fri-
zerski saloni, avtomobilski servisi, 
vulkanizerji in drugi, dobesedno 
čez noč ostali brez posla in pri-
hodkov. Vsi načrti so se jim sesuli. 
Država je med ukrepi za izboljšanje 
likvidnosti podjetij sicer sprejela, 
da bo izplačala nadomestila plač 
za delavce na čakanju v višini 80 % 
delavčeve plače, številne deloda-
jalce pa poleg tega, kako bodo ta 
čas sploh preživeli, skrbi tudi, kako 
bodo izplačali regrese za letni do-
pust zaposlenim do zakonskega 
roka. Zato smo preverili, ali bo vla-
da v tej težki situaciji, v kateri so se 
znašli številni, morebiti šla naproti 
tudi s spremembami glede izplači-
la regresov, kot je na primer odlog 
plačila.
MDDSZ: »Če delodajalci 
ne bodo izpolnili svoje 
dolžnosti, bodo v 
prekršku«
Na ministrstvu za delo, družino, 
socialne zadeve in enake možnosti 
(MDDSZ) so nam zatrdili, da ukre-
pi vlade trenutno ne naslavljajo 
obveznosti do izplačila regresa. 
Da pa zakon o delovnih razmerjih 
že sedaj omogoča zamik izplačila 
regresa do novembra zaradi ne-
likvidnosti, če je tako določeno s 
kolektivno pogodbo na ravni de-
javnosti. »Če delodajalca ne zave-
zuje kolektivna pogodba na ravni 
dejavnosti in je nelikviden, njegova 
obveznost do izplačila regresa v 
zakonsko določenem roku obsta-
ja. Če torej delodajalci ne bodo iz-
polnili svoje dolžnosti glede izpla-
čila regresa v skladu s 131. členom 
zakona o delovnih razmerjih, bodo 
v prekršku,« so sporočili z ministr-
stva. 
Združenje delodajalcev 
predlagalo odlog plačila 
do konca leta 
Enako odgovarjajo tudi v Zdru-
ženju delodajalcev Slovenije: »Med 
vladnimi ukrepi, ki so bili sprejeti 
zaradi obvladovanja epidemije co-
vid-19, ni vključenega ukrepa, ki bi 
delodajalcem zasebnega sektorja 
omogočal, da bi lahko delavcem 
izplačali regres za letni dopust za 
leto 2020 drugače, kot je to dolo-
čeno v 131. členu zakona o delov-
nih razmerjih in ustreznih členih 
kolektivnih pogodb dejavnosti. 
Zato tudi v tem kriznem času velja, 
da je skrajni rok izplačila regresa za 
letni dopust 1. julij tekočega leta 
oziroma za nelikvidne delodajal-
ce 1. november tekočega leta, če 
je tako določeno v kolektivni po-
godbi dejavnosti. Dodajamo, da je 
Združenje delodajalcev Slovenije 
ob prvem kot drugem paketu in-
terventne zakonodaje predlagalo 
tako odlog plačila regresa do 31. 
decembra kot tudi izplačilo regre-
sa za letni dopust v dveh delih.«
Gostilna Prosnik: 
»Razmišljamo o tožbi 
zoper državo«
Kako bodo do zakonskega roka 
izplačali regrese zaposlenim, ko pa 
že mesec dni nimajo niti evra pri-
hodka, se med drugimi obupano 
sprašujejo tudi v ormoški Gostil-
ni Prosnik: »Marca smo glede na 
enako obdobje lani zabeležili 70 % 
izpad prihodkov, ta mesec bo za-
radi zaprtja 100 % upad. Ne vem, 
kako bi izplačali regrese zaposle-
nim, če pa ne zaslužimo niti evra. 
Na mesec imamo okoli 30.000 
evrov fi ksnih stroškov, če od tega 
odbijemo delno povračilo plač 
in prispevkov za zaposlene, nam 
ostane najmanj 5.000 evrov stro-
škov. To lahko traja mesec ali dva, 
potem si izgubljen. Razmišljam o 
tožbi države zaradi odloka o pre-
povedi obratovanja. Lokala nismo 
zaprli po lastni volji, zaprla nam ga 
je država! 40 let nisem bil ničesar 
dolžan, sedaj pa smo se zaradi dr-
žavnega odloka znašli v takšni situ-
aciji. V tem trenutku je nemogoče, 
da bi izplačali regres. Za 14 zapo-
slenih bi samo za izplačilo regresa 
potreboval okoli 17.000 evrov. 
Skrajna možnost je, da bi regres 
izplačali do 1. novembra, vendar je 
vprašanje časa, kako dolgo bo vse 
skupaj trajalo. Poleg tega pa ne bo 
več tako, kot je bilo, kajti prepričan 
sem, da tudi ko bomo odprli vrata, 
ne bomo nadaljevali s takšnim ob-
segom prometa, kot smo ga imeli 
pred tem.«
Direktor Avtocentra: 
»Rok za izplačilo bo 
težko ujeti«
Kaj bo z regresi in ali jih bodo 
lahko izplačali do 1. julija, skrbi tudi 
direktorja Avtocentra Ormož Jer-
neja Bratuša. Omenjeno podjetje, 
kjer prodajajo vozila, traktorje in 
kmetijsko mehanizacijo, nudijo pa 
tudi servise, tehnične preglede, 
kleparsko-ličarska dela in cenitev 
škod, je prav tako zaprto že mesec 
dni. »Vse bo odvisno od razpleta 
situacije. V tem času nimamo niti 
evra prihodka. Mi komaj čakamo, 
da se čimprej omogoči odprtje in 
bomo  zopet začeli delati. V prvem 
mesecu po odprtju sicer ni priča-
kovati nobenega efekta, šele po 
dveh mesecih se bo kaj poznalo. 
Tako da bo ta rok za izplačilo re-
gresa 1. julija res zelo težko ujeti. 
Imamo 33 zaposlenih, kar pomeni, 
da bi za izplačilo regresa potrebo-
vali skoraj 40.000 evrov,« je pove-
dal Bratuša.
Podobnega mnenja so tudi šte-
vilni drugi podjetniki in podjetja, ki 
zaradi omejitvenih ukrepov bodisi 
ne morejo delati bodisi poslujejo v 
zmanjšanem obsegu.
Slovenija, Podravje  Kaj bo letos z izplačili regresov zaposlenim
»Kako naj izplačamo regres, 
ko pa ne zaslužimo niti evra?!«
Glede izplačil regresa za letni dopust v kriznem času od vlade za zdaj ni nobenih navodil ali sprememb 
zakonodaje – regres bi tako moral biti izplačan vsem zaposlenim do konca junija. Številni gostinci in 
drugi podjetniki pa se sprašujejo, kako naj do 1. julija zagotovijo denar za izplačilo regresa zaposlenim, 
ko pa že mesec dni niso zaslužili niti evra. Ne vedoč, kdaj bodo spet odprli vrata, jim dodatno skrb vzbu-
ja še dejstvo, da tudi po ponovnem odprtju ni pričakovati višjega prometa.
Foto: MH
Z izplačilom regresa v zakonskem roku bodo letos imela težave številna podjetja in podjetniki; ne le tisti, ki so 
povsem zaprli vrata, ampak tudi tisti, ki poslujejo v zmanjšanem obsegu.
»Trudimo se, da bi tudi ta podjetja uspela črpati pomoč, saj bodo 
sicer morala odpuščati, česar pa si nihče ne želi,« pravi Podgornikova. 
Med večjimi, ki so v Podravju za zdaj zaprla vrata, je hoška Magna, po-
sledično tudi nekateri njeni ključni dobavitelji. Marsikje delajo z nižjimi 
obrati, čeprav neradi, pa so se nekateri že odločili tudi zmanjševati 
število zaposlenih.
»Vsi pa se bojimo, kaj bo po koncu epidemije. Težave so namreč 
globalne in države bodo verjetno začele ščititi predvsem svoje go-
spodarstvo, zaradi česar lahko ima Slovenija kot izvozno usmerjena 
država velike težave pri iskanju novih priložnosti na tujih trgih,« pravi 
Podgornikova.
Pogrešajo ukrepe za ponoven zagon podjetij
Glede na to, da je slovensko gospodarstvo pred epidemijo še vedno 
beležilo nadpovprečno rast in so podjetja imela težave s pridobiva-
njem primernih kadrov, si bodo težko privoščila, da bi na veliko odpuš-
čala. Po besedah Podgornikove je prav, da so ukrepi države usmerjeni 
tudi v reševanje tega vprašanja, saj se sicer lahko zgodi, da bodo v 
času izboljšanja razmer ostali brez usposobljene delovne sile, zlasti 
tistega dela, ki je doslej prihajal iz tujine. V drugem sklopu ukrepov, 
ki ga pripravlja vlada, pričakuje, da bi dopolnili pomanjkljivosti prvega. 
Ob tem pogreša, da bi se raje pogovarjali o ukrepih za vnovičen zagon 
podjetij in morebitna povratna ali nepovratna sredstva. V Avstriji po 
njenih informacijah sprejemajo zelo enostavne ukrepe, gredo tudi v 
smeri polovičnega delovnega časa, ki ga predlagajo tudi sami.
»Vsekakor potrebujemo tudi ukrepe v smislu reševanja likvidno-
stnih razmer, seveda pa bi si želeli, da poiščemo primerne recepte za 
vsa podjetja,« je še dodala Podgornikova.  
Ogromne kazni za prepozno 
izplačilo regresa
Predvidena globa za neizplačilo regresa ali zamudo pri 
njegovem izplačilu je v višini od 3.000 do kar 20.000 evrov za 
delodajalca, za odgovorno osebo pravne osebe pa od 450 do 
2.000 evrov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši 
delodajalec, kazen za delodajalca posameznika pa znaša od 
450 do 1.200 evrov.
Foto: M24
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 4
petek  17. aprila 20204 Podravje
Ormoško  Zbirni center normalno obratuje
Po gospodinjstvih
več odpadkov
Komunalne dejavnosti, med katere spada tudi ravnanje z 
odpadki, kljub razmeram delujejo nemoteno. Odvozi smeti 
tako potekajo normalno, komunalni delavci pa imajo v tem 
času še več dela. Ker so ljudje več doma, na ormoški komu-
nali že zaznavajo povečanje količin odpadkov. 
Povečala se je predvsem količina mešane odpadne embalaže. »Ob 
zabojnikih so se pojavile dodatne vrečke s temi odpadki. Odpeljali 
smo jih v okviru rednih odvozov in tega gospodinjstvom nismo dodat-
no zaračunali, seveda, če so bili ti odpadki v normalnih količinah,« je 
povedala Judita Jurkovič iz Komunalnega podjetja Ormož, sicer vodja 
zbirnega centra. 
Največ oblačil in embalaže
Po skoraj treh tednih zaprtja pa občani že vozijo odpadke v zbir-
ni center Dobrava. Sprva je ta obratoval omejeno, v teh dneh pa že 
obratuje normalno, med tednom od 7. do 17. ure, vsako prvo in tretjo 
soboto v mesecu pa od 7. do 12. ure. Vodja centra opaža, da so se ob-
čani že lotili različnih spomladanskih čiščenj domov ter okolic hiš. Na 
center namreč vozijo precej odvečne stare krame, od pohištva, odpa-
dne bele tehnike, ogromno je tudi oblačil. Prevladuje pa odpadna em-
balaža. »Že prvi dan, ko smo odprli center, smo našteli deset strank, 
pa čeprav nismo nikjer oglaševali, da smo odprti. Ljudje so v času za-
prtja centra pogosto klicali, kdaj lahko pripeljejo odpadke. Opazi se, 
da so doma in da imajo čas ter da so se lotili čiščenj. Sicer pa gneče ne 
beležimo, uporabnikov je celo nekaj manj,« je še dejala Jurkovičeva in 
dodala, da tudi v njihovem centru v tem času veljajo podobni ukrepi 
kot drugod. Tako ljudje, ki pripeljejo odpadke, vstopajo oz. razlagajo 
odpadke posamično. Uporabnike pozivajo, da v čim večji meri ločijo 
odpadke doma, tako da oddaja poteka čim hitreje. Vsakdo mora nositi 
masko in rokavice, treba je upoštevati tudi varnostno razdaljo. 
Foto: ČG
Slovenija  Policija zadovoljna s posebnim telefonom 
Odgovorili na 8.300 
vprašanj
Policija je v času epidemije novega koronavirusa uvedla po-
sebno kontaktno točko, kjer je mogoče dobiti nasvete glede 
sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije. 
Odločitev se je izkazala za pravilno, samo v zadnjih desetih dneh so 
odgovorili na več kot 8300 vprašanj, so danes sporočili iz Generalne 
policijske uprave.
Telefonsko številko 01 514 70 01 in elektronski naslov info.korona-
virus@policija.si so na policiji uvedli 2. aprila, da bi z nasveti pomagali 
ljudem, ki so se nanje pogosto obračali z vprašanji o novih ukrepih za 
zajezitev epidemije bolezni covid-19.
Čeprav policija pri izvajanju določenih omejevalnih ukrepov ni no-
silec, pač pa le nudi asistenco, se jim je zdelo pomembno vzpostaviti 
poseben komunikacijski kanal, kjer lahko ljudem prisluhnejo in poma-
gajo s koristnimi nasveti in informacijami.
Omenjena telefonska številka deluje vsak dan med 7. in 19. uro, v 
klicnem centru pa v povprečju deluje od 10 do 15 ljudi. 
Največ vprašanj doslej je bilo povezanih z omejitvijo gibanja na ma-
tično občino, veliko pa jih je povezanih tudi s specifi čnimi situacijami, 
npr. v povezavi s tujino ali poslovanjem podjetij.  
Foto: M24
Policija je 2. aprila popoldan na 
ljubljanski obvoznici zaradi prehi-
tre vožnje z modrimi lučmi ustavi-
la voznika megana, ki je namesto 
100 vozil 120 kilometrov na uro. 
Za volanom je sedel Franc Brez-
nik, novo pečeni državni sekretar 
ministrstva za notranje zadeve, ki 
prihaja iz vrst Janševe SDS, vozilo 
pa je bilo službeno. Ali so mu alko-
test odredili naključno ali pa zato, 
ker je kazal vidne znake opitosti, 
ni znano, dejstvo pa je, da je ta po-
kazal 0,44 miligrama alkohola na 
liter izdihanega zraka, kar pome-
ni enkrat več od še dovoljenega. 
Ker je torej napihal, so mu policisti 
prepovedali nadaljevanje vožnje, 
zato se je z obvoznice zapeljal pri 
prvem izhodu, tam parkiral avto in 
poklical prevoz. 
Oh, ti novinarji, 
žuga Hojs
Policija ga je kaznovala s 600 evri 
in 16 kazenskimi točkami, potem 
pa je za 14 dni vse potihnilo. Dokler 
novice niso odkrili na komercialni 
televiziji. Novinarki je Breznik de-
janje takoj priznal kot napako, a se 
sprva ni čutil krivega zanj, saj »ni 
povzročil nobene prometne nesre-
če, napihal je le malo čez mejo, pa 
tudi kazen je nemudoma plačal«. O 
grehu svojega državnega sekretar-
ja naj nič ne bi vedel niti minister 
Hojs, ki naj bi novico izvedel šele 
od novinarjev. Telefoni so očitno 
zabrneli v vse smeri, v pol ure je 
padla Breznikova odločitev, da 
svojemu šefu ponudi odstop.
Hojs je Breznikovo dejanje ob-
sodil s precejšnjo težavo in se 
v maniri vladajoče stranke spet 
bolj osredotočal na novinarje, ki 
kot udarne izpostavljajo manj po-
membne novice, seveda vse v želji 
škoditi SDS. Da mu je žal izjemne-
ga sodelavca, ki je garal po 16 ur na 
dan, zato mu ta tudi še ni imel časa 
povedati za incident na ljubljanski 
obvoznici, svojo požrtvovalnost in 
željo pomagati državljanom pa naj 
bi dokazoval tudi tistega usodnega 
2. aprila popoldan, ko ga je ustavila 
policija. 
Popivanje s človekom, 
ki ga preiskuje NPU
Takrat se je namreč vračal s 
sestanka s predstavniki podjetja 
Derby, ki je v lasti kralja banan Ize-
ta Rastoderja, s katerimi se je do-
govarjal za donacijo svežega sadja 
in zelenjave, v kateri je bilo tudi za 
skoraj dve toni banan, ki so jo nato, 
kot smo že poročali, prejele huma-
nitarne organizacije Breznikovega 
domačega Lenarta. Tam naj bi, kot 
je sam povedal, spil dva kozarčka 
žganja, prepričan, da mu ne bosta 
škodila. Bolj kot druženje in skup-
no popivanje v času epidemije 
novega koronavirusa ter nato še 
prehitra vožnja pod vplivom alko-
hola pa je skrb vzbujajoče dejstvo, 
da visoki funkcionar notranjega 
ministrstva in desna roka ministra 
sestankuje s človekom, ki ga Na-
cionalni preiskovalni urad (NPU) 
preiskuje zaradi suma tihotapljenja 
mamil. Spomnimo, da je policija ja-
nuarja letos opravila preiskavo na 
sedežu podjetja Derby, Rastoderja 
pa povezujejo tudi z dvema pošilj-
kama banan iz Južne Amerike, na-
menjenima v Severno Makedonijo, 
v katerih so odkrili velike količine 
kokaina. 
Poslanski stolček 
ga čaka
In kdo je pravzaprav Franc Bre-
znik? Večkrat odlikovani veteran 
vojne za Slovenijo, ki se bo julija 
srečal z abrahamom, rad poje in 
igra kitaro ter uživa v družbi le-
potic, če gre verjeti tabloidom, je 
tudi član polo kluba La Estancia v 
Budimpešti, kjer naj bi stkal prija-
teljstvo z nemško manekenko Hei-
di Klum. Slovenski javnosti je pos-
tal bolj znan, ko je konec leta 2007 
predstavil svoje izsledke razisko-
vanja najhujše slovenske letalske 
nesreče iz leta 1981 na Korziki. V 
raziskovanju na težko dostopnem 
planinskem pobočju Krokarjevega 
grebena na Korziki je odkril večje 
število osebnih predmetov in dele 
posmrtnih ostankov ponesrečenih 
potnikov. Leta 2008 je skupaj z no-
vinarko Jano Kobal in gorskim vod-
nikom Jurčkom Novakom sprožil 
vseslovensko akcijo ponovne sana-
cije, ki jo je podprla takratna vlada 
pod vodstvom Janeza Janše. Od 
leta 2011, ko je na državnozborskih 
volitvah prvič uspešno kandidiral 
na listi SDS, do letošnjega marca, 
ko je postal državni sekretar, je bil 
poslanec, njegova vladna kariera 
pa se, kot kaže, neslavno končuje 
po zgolj mesecu dni. A brez skrbi, 
poslanski stolček ga čaka.
Ljubljana, Lenart  Hojsov državni sekretar Franc Breznik vozil pijan in prehitro
Položaj so mu odnesle banane
Gre za še eno od (pre)številnih zgodb, v katerih kot glavni junak nastopa pijani visoki funkcionar. V tem 
primeru je Breznik, kot kaže, skušal zadevo prikriti, kar mu je dva tedna celo uspevalo; če je ne bi obelo-
danili novinarji, pa bi jo najbrž pod preprogo za svojega sekretarja pometel tudi sam notranji minister. 
Ni se izšlo, zato dolgoletnemu lenarškemu poslancu ni preostalo drugega kot ponuditi odstop.
Foto: SDS
Državni sekretar Franc Breznik je s službenim avtomobilom vozil prehitro 
in pijan.
Po tem, ko je vlada konec marca 
prepovedala gibanje občanov iz-
ven občine stalnega ali začasnega 
prebivališča, številni spreminjajo 
oz. urejajo naslov bivališča. Po be-
sedah vodje oddelka za upravno 
notranje zadeve na UE Ptuj Bori-
sa Miočinoviča število prošenj za 
ureditev statusa bivališča tudi na 
Ptujskem bistveno presega običaj-
no mesečno povprečje; in to že v 
prvih desetih dnevih aprila. »Mar-
ca je bilo primerljivih vlog 119. V 
prvih desetih dneh aprila jih je bilo 
429. Torej je število vlog v aprilu 
samo za slovenske državljane za 
zdaj štirikrat večje od povprečja! 
Nič pa ne kaže na umirjanje teh 
zadev.«
Omenjeni odlok o omejevanju 
gibanja, ki je začel veljati konec 
marca, je tudi na UE Ormož spro-
žil naval prijav prebivališč. »Šte-
vilo prijav stalnega in začasnega 
prebivališča je bilo v marcu letos 
98 in v aprilu 149. V enakem ob-
dobju lani je bilo skupno v obeh 
mesecih 143 prijav stalnega in za-
časnega prebivališča,« so sporočili 
iz UE Ormož in dodali, da je glavni 
vzrok za povečanje prijav prebi-
vališč neurejeno prebivanje posa-
meznikov: »Odlok namreč določa, 
da je v času razglašene epidemije 
covid-19 posameznik s stalnim 
ali začasnim prebivališčem lahko 
nastanjen samo na enem naslovu 
prebivanja in ga v času razglašene 
epidemije ne sme spreminjati ozi-
roma se seliti med obema prebiva-
liščema.«
Zaradi epidemije in vseh ukre-
pov, s katerimi se poskuša zamejiti 
okužbe, je prijavo začasnega pre-
bivališča do nadaljnjega mogoče 
urediti le po elektronski ali redni 
pošti.
Ptuj, Ormož  Po vladni omejitvi gibanja večina ureja, kar bi že morala
Zasuti s prijavami za ureditev prebivališč
Ptujska in ormoška upravna enota sta v teh dneh zasuti z vlogami za ureditev prebivališča.
Foto: Občina Lenart
Za dogovor o donaciji banan lenarškim humanitarcem je Breznik, desna roka notranjega ministra, popival s 
človekom, ki ga NPU preiskuje zaradi suma tihotapljenja mamil.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  17. aprila 2020   5Podravje
Slovenska Bistrica  Impol proizvodnje ne bo zaustavil
Potrebe po sprejemanju 
kriznih scenarijev še ni
Slovenjebistriški Impol kljub zaostrenim razmeram tudi v 
aprilu beleži visok obseg povpraševanj po svojih izdelkih. 
Težave zaznavajo le na področju, vezanem na avtomobilsko 
industrijo. 
Največji slovenski predelovalec aluminija zaprtja tovarne v Slovenski 
Bistrici zaradi koronavirusa ne predvideva. »Razmeram se dnevno pri-
lagajamo in iščemo najboljše možne rešitve. Tudi kupci iz avtomobilske 
industrije niso odpovedali naročil, temveč le zamaknili čas odpreme. 
Zaradi tega delo znotraj skupine Impol poteka po ustaljenih tirnicah,« 
so povedali v Impolu. V osrednjem stebru gospodarstva v Slovenski 
Bistrici sicer pripravljajo scenarije ukrepanja za primer znižanja naro-
čil. »Za zdaj pa še ni potrebe po sprejemanju le-teh,« mirijo v Impolu. 
Priznavajo pa, da bo april odločilen mesec, ki bo pokazal, do katere 
mere so napovedi o upadu gospodarske aktivnosti realne. »Obstajata 
dva scenarija – ena možnost je, da se bodo podjetja po velikonočnih 
praznikih ponovno zagnala in da se bo posledično normaliziral potek 
dotoka naročil in odprem. Lahko pa se zgodi, da se bo kriza poglabljala 
in trajala dlje. Trenutno imajo tudi fi nančni analitiki deljena mnenja.«
Lani za dobrih 40 milijonov nižji prihodki
V minulih dneh so v skupini Impol objavili še prve informacije o izvo-
zu skupine v preteklem letu. Lani so izvozili za 653 milijonov evrov iz-
delkov oziroma je izvoz predstavljal kar 95,5 odstotka vseh prihodkov. 
Od tega je izvoz v države EU dosegel vrednost 528 milijonov evrov, 
sicer pa izvažajo v 50 različnih držav, najpomembnejša poslovna par-
tnerica je Nemčija, kjer ustvarijo tretjino prihodkov. In ravno zaradi go-
spodarskih težav Nemčije ter pritiska kitajskih dobaviteljev na evropski 
trg so lani zabeležili slabše rezultate kot leto prej. Skupina Impol je 
sicer lani po nerevidiranih podatkih ustvarila 27,3 milijona evrov dobič-
ka pred obdavčitvijo, kar je 34 % manj kot leta 2018, ko so zabeležili 
41,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo. Tudi prihodki podjetja 
so bili nižji; znašali so okrog 684 milijonov evrov, leto prej 727 milijonov 
evrov.  
Foto: Mojca Vtič
Da bi preprečili širitev virusa znotraj delovne sredine, so sprejeli šte-
vilne ukrepe: uporabo zaščitnih sredstev, odpoved službenih potovanj 
in odpoved malic v skupnem prostoru, zaposleni, ki jim narava dela to 
dopušča, pa delajo od doma. 
Ptuj  Najcenejši so bili Gorenjci
Sanacija dvorane Center
Šolski center Ptuj je izbral izvajalca za sanacijo poda in 
drugih elementov v športni dvorani. Na javni razpis so se 
prijavili trije izvajalci, izbran je bil najcenejši, podjetje Elan 
Inventa iz Begunj na Gorenjskem. 
Vrednost del je bila ocenjena na 100.000 evrov brez DDV, vsi trije pri-
javljeni izvajalci so podali nižjo ceno. »Če bi bila ocenjena vrednost pre-
sežena, bi morali javni razpis ponoviti,« je dejal direktor Šolskega centra 
Ptuj Oton Mlakar. Najcenejšo ponudbo je oddalo izbrano gorenjsko 
podjetje Elan Inventa, ki bo zahtevana dela opravilo za 91.770 evrov, 
ponudnik Lesnina MG Oprema je postavilo ceno 96.112 evrov, tretjo 
ponudbo pa je oddalo podjetje Modro, trgovina, zastopanje za 98.266 
evrov (vse cene so brez DDV). Osrednji strošek projekta je sanacija 1.471 
m2 parketa, ki je bil poškodovan v neurju julija lani, ob tem bo izvajalec 
opravil še vsa dodatna dela, med drugim bo ponovno postavil tribuno. 
Predviden začetek del je še ta mesec, končni rok pa 22. junij. 
Foto: Črtomir Goznik
Podravje  Krizni dodatek za zdravstvene delavce večinoma neizplačan
Dodatke po kolektivni pogodbi 
izplačali le v lenarškem ZD
Kot je znano, je zdravstveni minister Tomaž Gantar, kljub sprejetemu prvemu koronapaketu pomoči, 
ki predvideva dodatno plačilo za izpostavljene delavce, zdravstvene ustanove pozval, naj zaenkrat za-
poslenim ne izplačajo dodatka za delo v rizičnih razmerah, kar je mnoge, še posebej sindikate, močno 
razburilo. Odločitev o izplačilu dodatkov za minuli mesec je sicer prepuščena zdravstvenim zavodom, 
je pa poziv ministra, naj počakajo z izplačili, očitno padel na plodna tla pri večini zavodov. So si pa v 
Zdravstvenem domu Lenart marca vseeno že izplačali dodatek v višini 65 odstotkov, ki zdravstvenemu 
osebju pripada po kolektivni pogodbi, brez vladnega ukrepa.
V lenarškem zdravstvenem 
domu so tako delavcem za marec 
skupaj dodatno izplačali dobrih 
29.000 evrov bruto. »Dodatek so 
prejeli vsi, ki so imeli stik s pacienti, 
torej zdravniki, medicinske sestre, 
reševalci in ostalo zdravstveno 
osebje,« je povedal direktor Zdra-
vstvenega doma Lenart Jožef 
Kramberger. 
Zdravstveni dom Ptuj 
in Ormož: za zdaj brez 
vseh dodatkov
Zaposleni v Zdravstvenem 
domu Ptuj še niso prejeli ne dodat-
ka za posebno izpostavljenost v 
času epidemije novega koronaviru-
sa (do 100 % urne postavke) ne do-
datka za krizne razmere (do 65 %). 
Direktorica Metka Petek Uhan se 
je namreč odločila, da počaka do-
datna navodila in razlago pristoj-
nega ministrstva. »Odločili smo se, 
da ne bomo izplačevali nobenih 
dodatkov, le golo plačo. Seveda pa 
je prav, da tisti, ki so obremenjeni 
in si zaslužijo dodatke, te tudi do-
bijo. Dejstvo je, da je delo naporno 
in da bodo dobili, kar jim pripada. 
Čakamo le razlago ministrstva,« je 
povedala Petek Uhanova. 
Tudi zap osleni v Zdravstvenem 
domu Ormož za zdaj niso prejeli 
še nobenega dodatka, ne po inter-
ventnem zakonu kakor tudi ne za 
delo v rizičnih razmerah po kolek-
tivni pogodbi za javni sektor. Kot je 
pojasnila direktorica Vlasta Zupa-
nič Domajnko, so se tako odločili 
na podlagi številnih nejasnosti, saj 
niso še znani vsi kriteriji za izplači-
lo, pa tudi na podlagi priporočila 
pristojnega ministrstva. Predno 
bodo izplačali dodatke, želijo pri-
dobiti podrobnejša navodila. »Od-
ločili smo se, da bomo upoštevali 
usmeritve ministrstva za zdravje, 
saj je treba predhodno medresor-
sko uskladiti izplačila dodatka za 
nevarnost in posebne obremeni-
tve covid-19 in dodatka za delo v 
posebnih razmerah, pridobiti stali-
šče komisije za razlago kolektivne 
pogodbe za javni sektor ter spreje-
ti interni akt. Ministrstvi za zdravje 
ter javno upravo sta pojasnili, da je 
možno navedeni dodatek izplačati 
za nazaj. Tako bo ravnala večina 
javnih zdravstvenih zavodov.« 
Težava tudi v 
zagotavljanju denarja
Kot je še dejala direktorica ZD 
Ormož Zupanič Domajnkova, so 
problem tudi viri za pokritje tega 
dodatka, saj gre za precejšnja 
sredstva. »Če bi dodatek za rizične 
razmere, ki ga določa kolektivna 
pogodba v višini 65 % urne postavke 
osnovne plače javnega uslužbenca, 
pripadal vsem zaposlenim, ki so de-
lali, bi znašala ocenjena vrednost 
na mesečni ravni približno 80.000 
oz. 110.000 evrov. Natančnih izra-
čunov ni, ker še niso znani kriteriji 
za izplačilo,« je ponazorila.
Zagotovila je, da se bodo pot-
rudili, da bodo zaposleni dobili 
dodatke čim prej. Izplačali jih bodo 
takoj, ko se bodo zadeve razjasni-
le, želja direktorice pa je, da bi se 
to zgodilo še pred izplačilom april-
ske plače. Po njeni oceni pa bi bilo 
prav, da dodatek po kolektivni 
pogodbi (ta je določen v višini 65 
% urne postavke osnovne plače 
javnega uslužbenca) dobijo vsi, 
ki v tem času epidemije delajo in 
prihajajo v službo. Tisti najbolj iz-
postavljeni, ki neposredno delajo 
s pacienti, pa še največ 35 % novo 
uvedenega dodatka za nevarnost 
in posebne obremenitve (torej 
100 % urno postavko).
Enako so ravnali tudi v Zdra-
vstvenem domu v Slovenski Bistri-
ci, kjer prav tako pravijo, da bodo 
počakali na t. i. »razdelitveni ključ« 
oz. kriterije. »Mnenje sindikatov je, 
da dodatki pripadajo vsem javnim 
uslužbencem, ki opravljajo delo v 
času epidemije,« je dejala direktori-
ca Jožefa Lešnik Hren, ki tudi sama 
meni, da dodatek iz kolektivne 
pogodbe (65 %) nesporno pripada 
vsem zdravnikom in zdravstvenim 
delavcem, ki izvajajo ukrepe za 
preprečevanje, obvladovanje in 
odstranjevanje posledic epidemije.
Tudi v ptujski bolnišnici in Psihia-
trični bolnišnici Ormož zaposlenim 
še niso izplačali dodatkov. »Prav 
tako še nimamo izdelanega fi nanč-
nega okvira za tovrstna izplačila 
in določenih profi lov, ki bodo do 
tega dodatka upravičeni. Želeli bi 
si, da bi vse bolnišnice postopale 
po enakih pravilih, da ne bi priha-
jalo do razhajanj med bolnišnicami 
pri izplačilih. Ne glede na to, kdaj 
bomo te dodatke izplačali, se bodo 
seveda izplačali s poračunom za 
nazaj,« je ob tem dodal direktor 
PBO Ormož Andraž Jakelj.
Foto: Dreamstime/M24
Večina zdravstvenih delavcev bo na krizni dodatek pri plači morala počakati do maja.
Foto: ČG
V Zdravstvenih domovih Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica kriznega do-
datka zaposlenim pri marčevski plači še niso izplačali, prav tako ne v Psi-
hiatrični bolnišnici Ormož in v bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. 
Foto: SD
Med zaposlene v ZD Lenart, ki so imeli stik s pacienti, so že z marčevsko 
plačo razdelili dobrih 29.000 evrov bruto kriznega dodatka. 
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 6
V Jelinčičevi SNS so namreč v 
začetku meseca na vlado poslali 
seznam predlogov, ki bi jih bilo 
treba vključiti v drugi zakonski ko-
ronapaket, med katerimi je tudi 
trgovinska dejavnost. V stranki so 
prepričani, da bi morale trgovske 
verige v prvi vrsti kupovati blago 
oz. živila slovenskih ponudnikov, 
hkrati pa od vlade pričakujejo, da 
bo prepovedala dvig cen osnovnih 
dobrin vsaj do konca septembra. 
Treba bo poostriti tudi inšpekcijski 
nadzor nad prodajo teh izdelkov, 
pravijo, saj menijo, da trgovci s 
polic umikajo cenejše artikle, na 
njih pa puščajo dražje. »Še pose-
bej zdaj bi morali trgovci ravnati 
državotvorno, ne pa da epidemi-
jo izkoriščajo za večanje dobička. 
Trenutne razmere namreč vodijo 
v humanitarno katastrofo, vojno 
dobičkarstvo pa je nemoralno, ne-
humano in ponižujoče do malega 
človeka. Zato pričakujemo, da bo 
vlada sprejela ukrepe, ki bodo v 
korist slovenskemu gospodarstvu 
in kmetu, predvsem pa, da bo zaš-
čitila prizadete državljane pred voj-
nim dobičkarstvom,« so bili ostri v 
SNS. Kako se bo na poziv odzvala 
vlada, bomo šele videli.
In kaj na očitke o podražitvah 
odgovarjajo trgovci? Večinoma jih 
zanikajo, nekaj višjih cen pripisuje-
jo višjim nabavnim cenam, nekate-
ri odgovori so dvoumni in nejasni, 
med vrsticami pa je mogoče raz-
brati, da so cene ponekod vendar-
le poskočile navzgor, čeprav tega 
niso izrecno potrdili. Poglejmo, kaj 
pravijo. 
V Lidlu zagotavljajo, da tudi v 
času izredne situacije zaradi iz-
bruha koronavirusa sledijo zavezi, 
petek  17. aprila 20206 V središču
Podravje  Koronakriza kot izgovor za precej višje cene artiklov na trgovskih polic
Nejasni in dvoumni odgovor
potrošnikov o podražitvah h
V uredništvo smo prejeli kar nekaj sporočil naših bralcev, ki se pritožujejo nad dvigom cen živ
povsem v senci epidemije, brez napovedi in pojasnil. In to kljub predlogu o prepovedi dviga ce
Foto: M24
Po besedah nekaterih trgovcev so proizvajalci že v začetku leta, torej še pred 
pandemijo, za prvo trimesečje napovedali določene podražitve izdelkov.
Podravje  Dom upokojencev Ptuj za zdaj brez okužb
Skoraj 700 starostnikov, 
niti en okužen z virusom
Številni domovi upokojencev v Sloveniji se te dni borijo z vi-
rusom covid-19. Čeprav ptujski sodi med večje v državi, saj 
je v petih enotah 685 stanovalcev in 340 zaposlenih, doslej 
nimajo niti ene potrjene okužbe. Za zdaj jim preventivni 
ukrepi odlično uspevajo. Preverili smo, po čem se razliku-
jejo od drugih, kako stanovalci preživljajo te dneve, kaj so 
novosti, uvedene v tem mesecu, in kako se pripravljajo na 
črni scenarij.
Dom upokojencev (DU) Ptuj je bil med prvimi zavodi na Ptujskem, 
ki so za obiskovalce zaprli svoja vrata. Obiske so odsvetovali in omejili 
že 25. februarja, dan kasneje pa so za stanovalce vseh enot pripra-
vili priporočila za izvajanje poostrenih higienskih ukrepov. V začetku 
marca, teden dni pred razglasitvijo epidemije, so vrata domov v vseh 
petih enotah popolnoma zaprli. Prepovedali so obiske in izhode sta-
novalcev, izjema so le domski zunanji prostori. »Hvaležni smo, da so 
tudi svojci sprejeli ukrepe in ne obremenjujejo več kadra z velikimi pa-
keti nepotrebnih stvari, namenjenih stanovalcem. Dejstvo je, da če se 
želimo obvarovati pred okužbo, smo v tem času vsi za kaj prikrajšani. 
Zagotavljamo, da imajo stanovalci vse potrebno in še kanček več,« 
pravi direktorica Doma Jožica Šemnički.
Foto: ČG
Trenutno so v vseh petih enotah DU Ptuj zadovoljni, saj nimajo potr-
jene okužbe kljub temu, da se pri njih obrne več kot 1.000 stanovalcev 
in zaposlenih.
Po novem tudi trgovinica
Ker vnos hrane v dom ni dovoljen, ob običajnih obrokih 
dnevno poskrbijo tudi za dodatno sadje in vnos vitaminov. »Da 
nam nič ne manjka, pa smo si omislili pravo malo trgovino, kjer 
si stanovalci lahko varno kupijo priboljške, kavo in pijačo,« 
pojasnjuje direktorica. V sodelovanju z lekarnami skrbijo 
tudi za vsa potrebna zdravila, tudi zdravila brez recepta 
stanovalcem dostavljajo kar v dom.
Njihovo življenje trenutno poteka za zaprtim vrati, kar, kot pravijo, 
ni lahko, a se trudijo in drug drugemu pomagajo ter si osmišljajo dne-
ve. »Pri nas se kljub vsem prepovedim veliko dogaja. Z vsakodnevno 
jutranjo telovadbo skrbimo za svoje zdravja. Ob lepem vremenu se 
sprehajamo v parkih enot, veliko se pogovarjamo in obujamo spomi-
ne,« pojasnjuje Šemničkijeva. Kljub vsem omejitvam in prepovedim 
so obeležili velikonočne praznike, seveda ob upoštevanju varnostnih 
ukrepov. Pomagajo si tudi s sodobno informacijsko tehnologijo, ki jih 
povezuje s svojci. Video klic je postal vsakdanje opravilo večine sta-
rostnikov, ki so se naučili marsikaj novega o uporabnosti moderne 
tehnologije. 
Upajo na najboljše, pripravljajo se na najslabše
Ta čas je zelo naporen tudi za zaposlene v domovih, ki so obreme-
njeni tako z dodatnimi delovnimi nalogami kot prilagojenim delovnim 
časom. Pripravljeni so tudi na primer, da se bo v dom vnesla okužba s 
koronavirusom. Stanje je namreč nepredvidljivo in se jim lahko pojavi 
že jutri. Uredili so prostore, kamor bi selili okužene stanovalce, prip-
ravljena imajo tudi navodila za delo z njimi. Zaščitne opreme je trenu-
tno dovolj, nekaj mask dobijo iz blagovnih rezerv, preostanek kupijo. 
»Za primer okužbe smo si zagotovili opreme za nekaj dni, dokler ne bi 
stekla dobava iz blagovnih rezerv. Gre za zadeve, ki so nujno potrebne 
za zaposlene, ki bi delali z okuženimi. Poiskali in kupili smo jih v teh-
ničnih in kmetijskih prodajalnah. Izbrani dobavitelji razkužil in rokavic 
nam ne zagotavljajo dovolj zaščitnih sredstev, zato jih kupujemo tudi 
od drugih ponudnikov,« plan v primeru, da bi se jim pojavila okužba, 
predstavlja direktorica. 
Doslej so opravili več kot 70 testov pri stanovalcih in šest pri zapo-
slenih, vsi so bili negativni. Seveda si želijo, da bo tako tudi v prihod-
nje. Zavedajo pa se, da so že jutri lahko na udaru, zato se pripravljajo 
tudi na ta scenarij.
Kot je znano, je resorni minister 
Boštjan Koritnik zagotovil, da bo 
sredstva za dodatek zaposlenim v 
javnem sektorju zaradi izpostavlje-
nosti in obremenjenosti v celoti za-
gotovila država, kljub temu pa so 
marsikje do nove zakonske mož-
nosti zadržani, saj skriva številne 
nejasnosti. Zato so večinoma bolj 
naklonjeni pomoči svojim delav-
cem iz naslova dodatka za delo v 
rizičnih razmerah, ki je v višini 65 % 
določen že v kolektivni pogodbi za 
javni sektor. Ker v javni sektor spa-
dajo tudi nekatera gospodarska 
podjetja, smo preverili, kako so se 
glede izplačila dodatka odločili v 
nekaterih naših javnih gospodar-
skih službah.
Nigrad: za marec največ 
dobrih 100 € dodatka
V mariborskem komunalnem 
podjetju Nigrad bodo plače za 
marec izplačali okrog 20. aprila, 
pri izplačilu pa bodo upoštevali 
tudi dodatek za posebno izposta-
vljenost, saj gospodarsko javno 
službo izvajajo nemoteno. »Koli-
ko točno bo tega dodatka, v tem 
trenutku še ne morem povedati, 
ker komaj delamo izračune, bomo 
pa med zaposlene razdelili med 
8.000 in 9.000 evrov,« pravi direk-
tor Matjaž Krevelj. »Prejemniki do-
datka so vsi zaposleni, ki so delali 
v času od 16. do 31. marca, razen 
direktorja in prokurista družbe. Vsi 
zaposleni pa bodo dodatek preje-
li glede na efektivne ure, ki so jih 
opravili v tem času. Najvišji znesek 
je določen na 200 evrov na mesec, 
torej bomo tistim, ki so delali ne-
prekinjeno od 16. do 31. marca, k 
marčevski plači dodali še približno 
108 evrov. Najnižje izplačilo gre za-
poslenim, ki imajo v tem času efek-
tivno ur za en dan, torej za osem 
ur, kar za marec pomeni dodatek v 
višini približno devetih evrov.« 
Mariborski vodovod: 
marčevska plača po 
starem 
»Sprejeti paket zakonov za nas 
predstavlja oviro, saj mora zaradi 
neprekinjenega dela za oskrbo z 
vodo 200.000 ljudi delati približno 
80 % ekipe, ostali koristijo viške ur, 
lanski dopust, čakanje na domu in 
delo od doma. Prihodki se ne bodo 
Podravje  Gospodarske javne službe različno glede dodatka za posebno izpostavljenost
Nerazumljiv drobni tisk koronazakon
V skladu s sprejetimi protikoronskimi ukrepi lahko zaposleni v javnem sektorju prejmejo dodatek za nevarnos
delu v času epidemije covida-19, in sicer v višini največ 100-odstotkov urne postavke. Kdo in koliko dodatka dob
ki upoštevajo posameznikovo izpostavljenost in obseg dela, pri čemer si v ministrstvu za javno upravo želijo čim
dodatka. A to bo, kot kaže, težko doseči.
Potrošniki v trgovinah opažajo dvig cen osnovni
zanikajo.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 7
da kupcem ponujajo izdelke po 
ugodni ceni. »Vsak teden še naprej 
pripravljamo ponudbe izdelkov po 
akcijskih cenah, pri čemer se osre-
dotočamo na izdelke za široko po-
trošnjo.«
Cene enake, razen v 
izjemnih primerih?
V Mercatorju so se še tesneje 
povezali z domačo prehransko in-
dustrijo, imajo posebne platforme: 
Moje znamke za izdelke priznanih 
slovenskih blagovnih znamk in 
Radi imamo domače za lokalne iz-
delke manjših proizvajalcev in kme-
tij, s čimer poskušajo zagotavljati 
čim več domačih, slovenskih izdel-
kov. »Cene osnovnih živil se pri nas 
v zadnjem mesecu na splošno niso 
dvignile, le za nekaj izdelkov beleži-
mo nekoliko višjo ceno, a izključno 
zaradi višje nabavne cene, vendar 
za vse vrste izdelkov nudimo izbiro 
tako glede blagovnih znamk kot 
glede cene. Sta pa nekoliko dražja 
sadje in zelenjava, kar je običajno 
v tem letnem času, ko se menja 
sezona in še ni domačih pridelkov, 
pri nekaterih izdelkih pa se zaradi 
zahtevnejše pridelave in logistike 
že čuti vpliv trenutnih razmer. Več 
je izdelkov v večjih pakiranjih, s tem 
se spremeni tudi cena.«
Koronavirus naj ne bi vplival 
na cene v trgovinah Spar in Inter-
spar, saj se »cene živil in izdelkov 
v povprečju niso zvišale, izjema 
so le izdelki tistih dobaviteljev, ki 
so povišanje napovedali že konec 
prejšnjega oziroma v začetku le-
tošnjega leta, torej pred začetkom 
epidemije«, so sporočili. V Hoferju 
so bili kratki in jedrnati, čeprav ne 
povsem jasni: »Cene naših izdelkov 
tudi v tem času ostajajo enake, ra-
zen v res izjemnih primerih.«
Dolgoročno bo hrana 
dražja
V Jagrovih trgovinah večjih pod-
ražitev ne zaznavajo, je pa res, da 
je v času povečanega povpraše-
vanja nekaj dobaviteljev ukinilo 
akcije oziroma zmanjšalo akcijske 
popuste. »Edine podražitve, ki 
so jih v zadnjem času napovedali 
dobavitelji, so bile od Mlinotesta, 
ki je dvignil cene nekaterih mok, 
ki jih proizvaja pod blagovnimi 
znamkami trgovcev,« pojasnjuje 
eden od direktorjev Boštjan Jager. 
»Glede cen je treba razumeti, da 
se oblikujejo glede na ponudbo in 
povpraševanje. Osebno menim, 
da bodo cene hrane ostale na teh 
nivojih, morda bomo deležni celo 
kakšnega znižanja, in sicer zaradi 
presežkov na trgu, predvsem z 
mesom, mlekom in mlečnimi iz-
delki. Se pa znajo dolgoročno, v 
letu, dveh, cene hrane dvigniti, saj 
marsikje ne pokrijejo proizvodnih 
stroškov, ki jih ima kmetijstvo. 
Sedaj se ta del krije z raznimi sub-
vencijami, ki pa se znajo v bodoče 
zmanjšati.«  
Glede na to, kako hitro so tr-
govci »padli« v sedanje posebno 
obdobje, je Jager prepričan, da 
so se dobro organizirali. »Tako bi-
stvenih motenj pri oskrbi ni bilo, 
dobavne verige so se kljub bistve-
no povečanemu povpraševanju 
dobro odzvale. Menim, da lahko 
potrošnik skoraj povsod dobi, kar 
potrebuje. Pri nas je tako določe-
ne dni zmanjkalo le suhega kvasa, 
kar smo odpravili tako, da smo 
nabavili večja pakiranja iz tujine. 
Bi pa potrošnike pozval, naj se v 
trgovinah odločajo za slovenske 
izdelke, še posebej pri mleku in 
mlečnih izdelkih, kjer so že pre-
sežki količin, izdelki pa so visoko 
kakovostni in cenovno dostopni; 
prav je, da v teh zahtevnih časih 
vsi skupaj podpremo slovensko 
proizvodnjo.«
petek  17. aprila 2020   7V središču
cah
ri trgovcev na kritike 
hrane
vil in drugih nujnih potrebščin v trgovinah. Podražitve naj bi se zgodile 
en osnovnih življenjskih dobrin.
Kupci ugotavljajo
»Najcenejši makaroni so bili pred pandemijo 0,80 evra, danes so 
1,29 evra,« ugotavljala ena izmed potrošnic. 
»Piščančji file se je podražil na skoraj 13 evrov za kilogram,« je 
bil konkreten eden izmed potrošnikov. 
Ostali so navedli še podražitev manga z 90 centov na 1,2 evra, 
toaletnega papirja z dveh evrov na štiri evre, dvig cene mešanega 
mletega mesa na skoraj 12 evrov za kilogram ...
Statistika pritrjuje kupcem
Da bi poskušali dobiti realno sliko, smo pogledali podatke 
statističnega urada, ki kažejo, da smo v mesecu marcu zabeležili 
0,8-odstotno deflacijo oziroma znižanje cen. A levžji delež tega gre 
zagotovo pripisati strmoglavljenju cen goriv. Skupek cen hrane in 
brezalkoholnih pijač kaže, da so se te v primerjavi s februarjem 
dvignile za 0,4 odstotka, najvišje povišanje pa je statistični urad 
zabeležil pri cenah moke, sladkorja in svinjskega mesa, ki naj bi 
se podražili za okoli dva odstotka. 
Foto: Dreamstime/M24
na
st in za posebne obremenitve pri 
bi, je v pristojnosti predstojnikov, 
m bolj enotne prakse dodeljevanja 
zmanjšali, kot to predvideva za-
kon, bo pa imel virus vpliv na likvi-
dnost podjetja, saj ne vemo, koliko 
družb in samostojnih podjetnikov 
bo šlo kasneje v stečaj ali likvida-
cijo. Mariborski vodovod sicer ne 
sodi pod javni sektor, saj smo del-
niška gospodarska družba in nismo 
neposredni ali posredni proračun-
ski uporabnik. Ker niso bila izdana 
navodila, kako in komu izplačati 
morebitni dodatek za posebno iz-
postavljenost, bomo zdaj izplačali 
plačo po starem izračunu,« razlaga 
direktor Danilo Burnač in doda, da 
zaradi rednega dela nihče ni imel 
dodatnega posebnega dela.
Podobno odgovarjajo tudi v 
Komunalnem podjetju Slovenska 
Bistrica. »Trenutno še pripravljamo 
izračune. Vsekakor pa bomo vse 
zaposlene, ki so v času od razgla-
sitev epidemije covid-19 delovali, 
ustrezno nagradili,« je dejal v. d. 
direktorja Maksimiljan Tramšek.
Pogrebno podjetje 
Maribor: kaj pa 
dividende, dobiček, 
božičnica?
Tudi v Pogrebnem podjetju Ma-
ribor za marec niso izplačali nobe-
nega dodatka za posebno izposta-
vljenost. »Ker smo delniška druž-
ba, ki izvaja javno gospodarsko 
službo, je naš status zmeraj nekoli-
ko zamegljen, zato nas enkrat tre-
tirajo kot javno, drugič pa kot za-
sebno podjetje, kakor komu v da-
nem trenutku najbolj ustreza. Tudi 
s tem koronazakonom je tako. Ker 
nam njegov 'drobni tisk' ni povsem 
razumljiv, marsikaj je nedorečene-
ga, smo se odločili, da za marec 
pustimo, kot je, in si skušamo čim 
prej razjasniti, kaj morebitno izpla-
čilo dodatka za posebno izposta-
vljenost pomeni glede na kasnejše 
izplačilo dividend, dobička, božič-
nico, drugih nagrad za delavce. 
Zelo radi bi namreč nagradili naše 
delavce, ker si to tudi zares zaslu-
žijo, a je prej pametno dobro pre-
učiti vse instrumente, da na koncu 
ne bodo prikrajšani,« razmišlja di-
rektorica Lidija Pliberšek in dodaja: 
»Žal se v času epidemije pozablja 
na požrtvovalnost komunalnih de-
lavcev, ki so prav tako nepogreš-
ljivi v sodobnem svetu, jih pa ima 
družba za bolj ali manj samoumev-
ne. V Pogrebnem podjetju Maribor 
imamo edini krematorij v SV Slove-
niji, kar pomeni, da k nam vozijo 
umrle iz širše regije; med njimi so 
torej tudi okuženi pokojniki, kar 
predstavlja kar veliko tveganje za 
naše delavce. Narava našega dela 
je takšna, da ga ni mogoče izvesti 
Foto: Črtomir Goznik
individualno, ampak moramo dela-
ti v ekipah, kar znova lahko poveča 
možnost okužbe. Organizirali smo 
se tako, da ena ekipa čaka doma, 
da lahko vskoči, če se v kateri drugi 
kdo okuži in zboli.« 
Komunalno podjetje 
Ptuj: izplačan krizni 
dodatek v celoti
Komunalno podjetje Ptuj bo 
krizni dodatek v skladu z Zakonom 
o interventnih ukrepih izplačalo 
vsakemu zaposlenemu, ki dela v 
času epidemije. Gre za izplačilo 
mesečnega kriznega dodatka v 
višini 200 evrov oz. sorazmernega 
deleža. Prejeli ga bodo delavci, ki 
so delali. Za marec sorazmerni de-
lež (za obdobje od 13. 3. do 31. 3.) 
ter za meseca april in maj v celoti. 
Za marec skupni znesek izplačila 
kriznega dodatka (približno polo-
vico meseca) znaša okrog 13.000 
evrov, za april bo seveda ta znesek 
višji, odvisen pa bo od strukture ur 
(delovne ure, dopust, čakanje na 
delo, bolniškega dopusta). Pred-
vidoma se bo gibal okrog 25.000 
evrov. Po besedah direktorja KP 
Ptuj Janka Širca, drugih dodatkov 
za delo v času epidemije ne name-
ravajo izplačevati.
Javne službe Ptuj: 
krizni dodatek vsem 
zaposlenim
Krizni dodatek bodo pod enaki-
mi pogoji kot ostali morali izplača-
ti tudi v podjetju Javne službe Ptuj. 
Kot to zakon zahteva, se dodatek 
izplača vsem, ne glede na to, na 
katerem delovnem mestu je kdo 
zaposlen. Skupni znesek izplačil 
za marec znaša 9.000 evrov, za 
april pa okrog 16.000 evrov. Tudi 
v Javnih službah drugih dodatkov 
za delo v času epidemije ne bodo 
izplačevali. »Zamujajo nam obi-
čajni prilivi, nekatere dejavnosti 
so čez noč prenehale ustvarjati 
prihodke, imamo tudi likvidnostne 
težave. Zato smo pri marčevski 
plači izplačali le nujen krizni do-
datek,« je pojasnil direktor Alen 
Hodnik.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Dreamstime/M24
ih življenjskih dobrih, trgovci pa jih več ali manj 
Proizvajalci že pred 
koronavirusom 
napovedali podražitve
Da so proizvajalci že v začetku 
leta, torej še pred pandemijo, za 
prvo trimesečje napovedali dolo-
čene podražitve izdelkov, pravijo 
v Tušu. »Šlo je predvsem za peko-
vske in mlečne izdelke ter pijače. Za 
natančna pojasnila bi se morali obr-
niti nanje, lahko pa povzamemo, da 
za podražitve najpogosteje navaja-
jo dvige plač, cen osnovnih surovin, 
stroškov proizvodnje, vpliv sezone, 
pomanjkanje osnovne surovine na 
širšem trgu, dvig stroškov distribu-
cije in energentov in podobno.«   
Policisti pri marčevski plači 
še brez kriznega dodatka
Iz ministrstva za notranje zadeve so glede izplačila 
dodatkov sporočili, da bodo dodatki, ki policistom pripadajo 
za delovne dni v marcu, obračunani pri plači za april 2020 in 
torej izplačani 5. maja. Pri plači za marec, ki so jo policisti na 
račune prejeli 3. aprila, pa so bili obračunani le dodatki za delo 
v manj ugodnem delovnem času ter dodatki za nevarnost in 
posebne obremenitve za delo, ki je bilo opravljeno v februarju 
2020. 
Iz Pošte Slovenije, ki sicer ne sodi v javni sektor, bodo 
zaposlenim izplačali t. i. krizni dodatek v skladu z zakonom 
o interventnih ukrepih. Ali že ob izplačilu marčevske plače, 
niso pojasnili.
Foto: sta/M24
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  17. aprila 20208 Podravje
Na Pošti Slovenije dnevno 
spremljajo število paketov in opa-
žajo, da spletni trgovci oddajajo 
večje količine paketov, na drugi 
strani pa je zaradi interventnih 
ukrepov nekoliko upadlo pošiljanje 
paketov med podjetji. Ugotavljajo, 
da se je povečala spletna prodaja 
pri tistih trgovcih, ki jim do epide-
mije spletna trgovina ni predsta-
vljala osrednjega dela zaslužka. 
»Opažamo tudi, da so potrošniki 
svoje nakupne navade že prila-
godili novi situaciji in opravijo več 
nakupov preko spleta, tudi za iz-
delke, ki bi jih običajno kupili s fi zič-
nim obiskom trgovin. Prevladujejo 
pošiljke iz domačega prometa.« S 
podrobnejšimi podatki, kaj naro-
čajo Slovenci in Slovenke, na Pošti 
Slovenije ne razpolagajo. 
Vzrok zamudam 
 prekinitev letalskih 
povezav 
Zaznavajo pa upad paketov 
iz tujine, ki ga ne gre pripasati le 
zmanjšanemu nakupovanju pri 
trgovcih v tujini, temveč tudi te-
žavam z mednarodnim prevozom. 
»Sprva so se motnje v transportu 
pojavljaje s Kitajsko in nekaterimi 
drugimi azijskimi državami, nato z 
Italijo, čemur so sledile motnje z 
večino evropskih in ostalih držav. 
Prekinitev letalskih povezav je 
zelo vplivala na poštni promet. V 
tem trenutku ima Kitajska pošta 
še vedno zaostanek v odpravi po-
štnih pošiljk za Evropo, tako da 
pričakujemo povečanje količin gle-
de na odpiranje transportnih mož-
nosti, kot je preusmeritev toka iz 
letalskih na železniške povezave 
med Azijo in Evropo.«
Omejevalni ukrepi za zajezitev 
širjenja koronavirusa pa vplivajo 
tudi na obseg poštnih storitev. Pro-
met je bil v prvi polovici marca letos 
še v porastu, po sprejetju ukrepov 
v drugi polovici marca pa je obseg 
poštnih storitev znatno upadel. Na 
Pošti Slovenije so v največji meri 
upadle pisemske pošiljke, logistič-
ne storitve ter prodaja blaga na po-
štah, za približno petino so upadle 
tudi denarne storitve na poštah.«
Foto: Črtomir Goznik
Pri Pošti Slovenje so zaradi lažje in predvsem varne dostave sprejeli vrsto ukrepov, med drugim tudi brezkontak-
tno vročanje. To pomeni, da pismonoša odloži pošiljko na primerno mesto (npr. okenska polica, pred hišo, pred 
blokom, pri lopi …), naslovnik pa po umiku poštarja prevzame pošiljko.Ob tem Pošta Slovenije poziva k plačilu 
spletnega nakupa s kartico ali z nakazilom preko spletne banke že pri nakupu, le izjemoma pa je omogočeno plačilo 
po povzetju na domu. »Denar v primeru odkupnine (če in kjer obstaja možnost) odložite na ustrezno mesto (npr. 
okenska polica, steber ograje ...) ter se umaknite na priporočeno razdaljo (2 m), da ga lahko pismonoša prevza-
me,« še svetujejo.
Podravje, Slovenija  Potrošniki že prilagodili nakupovalne navade, vse več nakupov preko spleta
Poštarji postajajo dostavljavci paketov
V času povečane nevarnosti okužbe s covid-19 ter ukrepov, ki omejujejo gibanje prebivalstva, se 
pričakovano krepi nakupovanje preko spleta. K temu pripomorejo še številna spletna znižanja in 
ponekod brezplačna dostava. 
Delo na ginekološko-porodnih 
oddelkih slovenskih bolnišnic po-
teka po priporočilih razširjenega 
strokovnega kolegija za to podro-
čje. Od razglasitve epidemije je bilo 
uvedenih kar nekaj nujno potreb-
nih ukrepov za ohranitev zdravja 
pacientk in zaposlenih. Eden ključ-
nih je uporaba mask, kar velja tako 
za osebje kot pacientke.
Da se to tudi v praksi izvaja, skrbi 
medicinska sestra, ki je na vratih 
ptujske porodnišnice. Ta pred vsto-
pom opravi triažo in na kratko pre-
veri zdravstveno stanje vsake paci-
entke. Na ta način skušajo zmanj-
šati možnost »vdora« pacientk, 
obolelih za koronavirusom. »Pri 
tem smo zelo previdni. Kar se tiče 
ginekologije, preglede opravljamo 
glede na resnost zdravstvenega 
stanja. Preventivnih pregledov tre-
nutno ne izvajamo. Posvete o kon-
tracepciji izvajamo telefonsko, na 
ta način tudi pišemo recepte. Tudi 
specialistične preglede opravljamo 
glede na stopnjo nujnosti, med-
tem ko urgenca dela normalno,« 
pojasnjuje predstojnica ginekolo-
ško-porodnega oddelka SB Ptuj 
Damijana Bosilj. Preventivnih in ne-
nujnih specialističnih pregledov v 
zadnjem mesecu torej ne izvajajo, 
načrtujejo pa, da bodo tudi to po-
novno vzpostavili v naslednjih dveh 
tednih in začeli vabiti pacientke, ki 
so bile v vmesnem času naročene. 
Čakalni seznam je pripravljen, kdaj 
bodo ponovno sprejemali nenujne 
primere, pa je v prvi vrsti odvisno 
od epidemiološke situacije. »Tudi 
ko začnemo delati preventivo in 
specialistične preglede v večjem 
obsegu, bomo morali resno skrbe-
ti za zaščitne ukrepe,« opozarja 
Bosiljeva. Že kmalu naj bi začeli iz-
vajati prestavljene operacije; kako 
bo enomesečna zamuda vplivala 
na čakalne dobe, pa predstojnica 
ginekološko-porodnega oddelka 
ptujske bolnišnice ne ve natančno: 
»Kakšen bo vpliv na čakalne dobe, 
je zelo težko napovedati. Skušali 
bomo ujeti ritem in stvari postavi-
ti na svoje mesto. Naša prioriteta 
je zdravje naših pacientk, tudi če 
bomo morali delati še več. Menim, 
da bo prihodnji mesec znanega več 
o tem, kako je ta situacija vplivala 
na čakalne dobe. Ne glede na vse 
se zavedamo, da za ženske mora-
mo skrbeti. Vsi si želimo, da se stva-
ri čim prej umirijo.«
Ne glede na sedanjo situacijo in 
vse ukrepe pa Bosiljeva opozarja, 
da velja navodilo, da pacientke, 
ki potrebujejo pomoč, pokličejo k 
njim, medicinski sestri ali zdravni-
ku predstavijo svoje težave in se 
dogovorijo, kako naprej. Ne glede 
na vse namreč nekatere stvari niso 
odložljive, za vse te primere so se-
veda še vedno na razpolago.
Ptuj  Način dela na ginekološko-porodnem oddelku
Kdaj h ginekologu kljub uvedenim ukrepom
Prost vstop v bolnišnice zadnji mesec ni več mogoč, to navodilo velja tudi za ginekološko-porodni oddelek. Kljub 
uvedenim ukrepom pa seveda nekatere dejavnosti ob preventivnih ukrepih nemoteno izvajajo. Katere so te, v 
primeru katerih težav lahko ženske vendarle obiščejo ginekologa?
Foto: ČG 
Preventivnih in nenujnih specialističnih pregledov na ginekološko-porodnem oddelku SB Ptuj ne izvajajo že mesec 
dni. Enak način dela velja v vseh slovenskih bolnišnicah.
Žetale  Dostop do vsebin imajo vsi učenci
Šolske potrebščine 
v poštne nabiralnike 
V Žetalah je Civilna zaščita z Jožefom Vogrincem na čelu mi-
nule dni učencem dostavljala šolske potrebščine in tudi ra-
čunalnike. »Storili smo, kar je v naši moči,« je dejal Vogrinc.
V majhni občini, kot so Žetale, so društva, organizacije, zavodi, ob-
čina in ljudje medsebojno še posebej povezani. Pomen tega pozitiv-
nega odnosa se je pokazal v obdobju epidemije, ko so šolarji ostali 
doma, nekateri brez računalnika ali dostopa do spleta, brez potrebnih 
šolskih potrebščin. Na pomoč njim in družinam so priskočili vsi, ki so 
lahko. »Ravno pripravljam še zadnji računalnik,« je dejal Vogrinc. Ra-
čunalnike je namreč treba pred dostavo učencem razkužiti, opremiti 
s programsko opremo. »Pri tem pomagajo tudi nekateri gasilci, ki so 
vešči programiranja.« 
Ob tem pa so v Žetalah mnogi v poštne nabiralnike prejeli tudi šol-
ske potrebščine. »Učiteljice so nas prosile za pomoč, odpravili smo 
se v šolo in poiskali naročeno, nato pa v posebnih vrečah dostavili na 
domove.« 
V OŠ žetale so se jim zahvalili za pomoč, ob tem pa pozivajo vse 
učence, ki imajo še kakršnekoli težave, da naj obvestijo šolo. Začeli 
bodo namreč preverjati možnosti potencialnega ocenjevanja znanja 
na daljavo. »Zato vas pozivamo, da se po e-pošti povežete z vsemi 
učitelji, ki poučujejo v vašem razredu (dosedanji tedni so pokazali, 
da imate prav vsi dostop), ali izvajajo katerokoli drugo dejavnost od 
doma,« je zapisala ravnateljica Silvestra Klemenčič.  
Foto: PGD Žetale
Hajdina  Občina v odkupe zemljišč
Nova cesta, nove hiše
Občina Hajdina letos namenja okrog 38.000 evrov za odkup 
nekaterih zemljišč. Glavnino tega denarja bodo porabili za 
nakup zemljišč za ureditev dostopne ceste pri poslovno-sta-
novanjskem objektu v centru občine. Tam se namreč načrtuje 
izgradnja novega naselja.
Glavnino zagotovljenih sredstev, od skupaj 38.000 kar 36.000 
evrov, namenjajo za nakup zemljišč, ki so potrebna za ureditev nove 
dostopne ceste in ureditev pešpoti pri poslovno-stanovanjskem 
objektu PSC Hajdina. Kot je znano, se na tem območju načrtuje iz-
gradnja novega naselja hiš. »Za zemljišča, ki so predmet nakupa za 
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč na tem območju, bo občina 
dobila povrnjena sredstva s plačilom komunalnega prispevka, ki ga 
bodo plačali investitorji,« je pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar.
Bo pa občina na drugi strani odprodala majhen delež svojih zemljišč. 
Skupaj jih je 14, vrednih nekaj manj kot 8.000 evrov. Gre za zemljišča, 
ki so bodisi nefunkcionalna bodisi jih že uporabljajo potencialni kupci 
in imajo na njih postavljene objekte. Tako prodajajo del slepe ulice, 
pa bivšega potoka, nabrežine in del gozda. Med drugim nameravajo 
odprodati še del parkirišča pred domom v Skorbi, to pa je edina ne-
premičnina v načrtu za prodajo za letos, pri kateri cena še ni določena. 
Čakajo namreč opravljeno parcelacijo.
Foto: ČG 
Kot je znano, planirajo pri poslovno-stanovanjski stavbi izgradnjo no-
vega naselja. Za ureditev dostopne ceste bo občina zagotovila potreben 
denar z rebalansom proračuna.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  17. aprila 2020   9Podeželje
Na poziv Ministrstva za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano 
(MKGP) k pomoči kmetom in kme-
tijskim gospodarstvom pri sezon-
skih opravilih se je namreč doslej 
odzvalo 300 ljudi, kar je preseglo 
pričakovanja in pokazalo, »da je v 
Sloveniji veliko ljudi pripravljenih 
pomagati kmetom oziroma sek-
torju preskrbe s hrano, za kar smo 
jim zelo hvaležni«. 
Trenutno je takih, ki iščejo delav-
ce, devet, in sicer za dela v hmelji-
ščih, na njivah zelenjave, krompirja 
in drugih poljščine pa tudi za druga 
dela na ekološki kmetiji in v dopol-
nilnih dejavnostih. 
S subvencijo države 
očitno ne bo nič
Ker si bodo kmetje, ki so kot šte-
vilni drugi državljani prav tako pri-
zadeti zaradi posledic epidemije, 
težko privoščili višje plačilo za do-
mačo delovno silo, nas je zanima-
lo, ali na resornem ministrstvu raz-
mišljajo o kakšni pomoči, na primer 
v obliki zagotovitve višjega plačila 
na uro s subvencijo iz proračuna.
»Znova bi radi poudarili, da mi-
nistrstvo ne posega v poslovni od-
nos, saj sta tako dogovor o sode-
lovanju in višina plačila stvar delo-
dajalca in iskalca zaposlitve. MKGP 
torej ne določa višine plačila, je pa 
minimalna urna postavka za zača-
sno ali občasno delo v kmetijstvu 
določena skladno z zakonom o 
kmetijstvu. Nikakor pa ne podpira-
mo dela na črno, zato morajo tako 
iskalci zaposlitve kot delodajalci 
upoštevati vse predpise za legalno 
delo,« pravijo na kmetijskem mini-
strstvu. 
Foto: Profimedia/M24
Poleg izjemno nizkega plačila so pri sezonskih delih velik problem tudi delovni pogoji, saj morajo delavci delati po 
12 ur dnevno, kar je fi zično težko zdržati.
Slovenija, Podravje  Za pomoč na kmetijah 300 prijav državljanov
Sezonsko delo za nizko plačilo 
in v težkih delovnih pogojih
Ker delo v kmetijstvu zaradi epidemije covid-19 letos ne bo mogoče s pomočjo tuje delovne sile, je 
kmetijska ministrica za pomoč kmetom pozvala prebivalce Slovenije, tako študente, delavce na čaka-
nju, brezposelne, upokojence, družine, samozaposlene pa tudi zaposlene, skratka vse, ki želijo poma-
gati. Odziv je bil dober, prijavili so se tudi taki, ki bi delali brez plačila.
Podravje  Zaradi pomanjkanja vlage že grozi suša
Zoper sušo z ustrezno 
obdelavo tal 
Toplo, suho in pogosto vetrovno vreme je že precej osušilo 
površinski sloj tal, pomanjkanje dežja se kaže tudi v znižanju 
podtalnice, v kratkem pa tudi niso napovedane večje padavine.
Ker je torej že opaziti izrazito pomanjkanje vlage, kmetijski svetovalci 
kmete opozarjajo na pravilno obdelavo tal, s katero bodo ohranili ozi-
roma čim bolj obdržali njihovo vlažnost. »Ker vremenske napovedi niso 
obetavne in se bo sušno obdobje več ali manj nadaljevalo, pričakujemo 
še poslabšanje stanja, kar pa bo treba upoštevati pri izvedbi agrotehnič-
nih ukrepov na kmetijskih površinah,« pravi Andrej Rebernišek, direktor 
ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda. Posledice pomanjkanja vode 
je namreč mogoče ublažiti, in sicer tako, da se izboljša zadrževanje raz-
položljive vode v tleh, saj je prizadetost rastlin precej odvisna tudi od 
ustrezne prehranjenosti rastlin ter strukture tal. Negativne posledice 
suše so namreč na kmetijskih rastlinah, ki rastejo na težjih ilovnato gli-
nastih tleh, mnogo manjše kot na lahkih peščenih tleh.
Zaradi plitvega koreninskega sistema je na pomanjkanje padavin 
zelo občutljivo tudi travinje, zato je bolje sejati botanično raznovrstno 
travno rušo, ki se lažje prilagaja na sušne razmere. Suho spomladansko 
vreme je primerno za česanje travnikov, s katerim se travno rušo pre-
zrači, odstranijo se odmrle rastline in mah ter poravnajo krtine. Česanje 
kmetje opravijo s česali, travniškimi branami ali doma narejenimi travni-
škimi vlačami iz vej.
Stop za globoko oranje
V tehnoloških priporočilih za blažitev posledic spomladanske suše, 
ki so jih že pred časom izdali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, 
strokovnjaki poudarjajo pomen ustrezne obdelave tal, saj se z nepra-
vilnimi postopki, kot je na primer globoko oranje spomladi in puščanje 
odprte brazde, zapravlja vlago iz ornice. Zato se je treba izogibati glo-
bokemu oranju, saj z obdelavo presuhih tal dodatno kvarimo njihovo 
strukturo in povečamo izhlapevanje iz tal. Slednje se zmanjša tudi z zas-
tirko oziroma razporeditvijo rastlinskih ostankov po površini tal, s čimer 
se izboljša vpijanje morebitnih padavin. Nenazadnje, opozarjajo kmetij-
ski svetovalci, so pester kolobar, rastišču in klimatskim spremembam 
prilagojena obdelava tal, izbira rastlinskih vrst in sort, ki bolje prenašajo 
sušo, uravnoteženo gnojenje in zadostna preskrbljenost tal s kalcijem 
in kalijem, ohranjanje in izboljšanje strukture tal ter povečanje humusa 
v tleh glavni ukrepi za ublažitev posledic suše, za katere je smiselno, da 
jih kmetje redno ter v izogib potencialni škodi in slabi volji upoštevajo 
pri načrtovanju poljedelske pridelave.  
Foto: SD
Podravje  Pivčeva ob zadnji pozebi 
Nujni zaščitni sistemi 
Ministrstvo se bo o načinu sodelovanja pri sanaciji škode, ki 
jo je povzročila zadnja pozeba sadnih in zelenjavnih nasadov, 
odločilo, ko bo znana škoda, ki je za zdaj še ne morejo oceniti, je 
dejala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Hkrati je po-
udarila nujnost sodobne zaščitne tehnologije za samooskrbo.
Na nujnost teh oz. na oroševanje sadnih nasadov kot za zdaj edino 
možno zaščito proti pozebi je opozoril tudi Boštjan Kozole, direktor 
krškega Evrosada, ki pridela največ visokokakovostnega slovenskega 
sadja, usmerja pa se tudi v zelenjadarstvo. Po Kozoletovih besedah so 
sicer namakanje, mreže za zaščito proti toči in oroševanje sadnih nasa-
dov nuja v boju priti podnebnim spremembam. Ob tem pa je opozoril 
na nerazumno dolge birokratske postopke. Pivčeva je »kompleksnost 
birokratskih zadev« potrdila in dodala, da se teh na kratek rok ne da re-
šiti in še posebej ne v obdobju zaključevanja fi nančne perspektive.  
Foto: M24
Protikoronski zakon: delavci na 
čakanju bodo morali na kmetije
Ker bo do pomanjkanja delovne sile skoraj gotovo prišlo, so 
na kmetijskem ministrstvu očitno že našli rešitev. To ne bodo 
(le) študenti in brezposelni, ampak tudi množica zaposlenih, 
ki so jih podjetja zaradi epidemije covid-19 poslala na začasno 
čakanje na delo.
V prvem protikoronskem zakonu, ki je začel veljati v soboto, 
se je namreč znašla tudi posebna določba, po kateri lahko 
zavod za zaposlovanje ob povečanih potrebah po sezonskem 
delu tovrstne delavce napoti na delo na kmetijo oziroma v 
podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. 
Višja urna postavka še ni sprejeta
Hkrati z akcijo reševanja sezonskega dela v času epidemije, v 
katero se je kmetijsko ministrstvo vključilo v vlogi posrednika 
med iskalci dela in delodajalci, pa se je odprlo tudi vprašanje 
plačila za sezonske delavce. Že leta se opozarja, da je minimalna 
urna postavka bistveno prenizka, a se na tem področju ni veliko 
spremenilo, najbrž tudi zato, ker veliko sezonskega dela v Sloveniji 
opravijo delavci iz tujine, predvsem Romunije, Moldavije, 
Ukrajine, BiH pa tudi Hrvaške, njihovega glasu pa ni slišati, saj se 
večinoma ne pritožujejo, opravijo svoje in se vrnejo domov. Tudi 
naši »sezonci« v kmetijstvu se raje odpravijo na delo v tujino, 
predvsem v Avstrijo, saj so tam bolje plačani. 
Minimalna urna postavka za začasno in občasno delo v 
kmetijstvu trenutno znaša 4,95 evra bruto, delodajalec pa mora 
z delavcem skleniti pogodbo, s katero ga vključi v pokojninsko in 
invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, saj mu obračuna in plača 
tudi vse prispevke iz naslova teh zavarovanj in davke. Odredba 
o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno 
ali občasno delo v kmetijstvu, ki bi se naj dvignila na 5,16 evra, je 
sicer pripravljena in bi morala stopiti v veljavo z letošnjim prvim 
aprilom, a se to še ni zgodilo.
Foto: Profimedia/M24
Kot smo že poročali, se je na tr-
ditev, da MKGP v cenovna razmer-
ja ne sme posegati, z javnim pis-
mom ostro odzval vodja Delavske 
svetovalnice Goran Lukić; ministri-
ci Aleksandri Pivec je očital spre-
nevedanje in jo obenem spomnil, 
da je prav v njeni pristojnosti, da 
enkrat letno določi višino najnižje 
bruto urne postavke, trenutna pa 
ne omogoča niti minimalne plače. 
Na Ptujskem ni večjega 
zanimanja
Za sezonsko delo v kmetijstvu 
kmetje in kmetijska podjetja vsako 
leto oddajo povpraševanje na Za-
vod za zaposlovanje. »Tako je tudi 
letos. Tisti, ki potrebujejo pomoč 
pri spomladanskih delih, so to že 
opravili, gre za običajne prakse, pa 
tudi običajno število potrebnih de-
lavcev, saj zaenkrat nismo opazili 
kakšnega povečanega zanimanja 
za sezonska dela v kmetijstvu,« 
razlaga Tomaž Žirovnik, direktor 
ptujske enote Zavoda za zaposlo-
vanje Slovenije. »Na našem koncu 
si kmetje večinoma pomagajo z 
domačimi delavci, tudi tokrat ni 
drugače, večjega povpraševanja ni. 
Težave pa imajo seveda predvsem 
večji hmeljarji, tam je že potreba po 
dodatni delovni sili, nekoliko kasne-
je pa še pri jagodah. Najbrž imamo 
srečo, ker v Spodnjem Podravju ne 
enega ne drugega ni veliko.« 
Glede urne postavke Žirovnik 
pravi, da jo narekuje trg. »Je pač 
tako, da ni potrebe po višanju, 
dokler so delavci pripravljeni delati 
za tako plačilo, a verjamem, da bo 
zdaj to postavko najbrž treba dvig-
niti. Sicer pa menim, da ni največji 
problem nizko plačilo, po moje 
največji izziv predstavljajo delovni 
pogoji. Sezonsko delo je namreč 
nastavljeno tako, da se dela po 
deset, dvanajst ur, to pa je fi zično 
težko zdržati. Trenutne razmere 
predstavljajo svojevrsten izziv tudi 
za kmete, ki bodo morali sezonsko 
delo zdaj drugače organizirati z 
upoštevanjem več varnostnih po-
gojev: delo ne bo moglo potekati v 
strnjenih skupinah, ne bo skupnih 
prevozov, malice …« 
Na drugačne razmere so se pri-
lagodili tudi na zavodu: zdaj iskalce 
zaposlitve obravnavajo izključno 
individualno in jim samo posredu-
jejo informacije o povpraševanju 
za delo, z delodajalcem pa se po-
tem povežejo sami.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  17. aprila 2020Politika10
Zaradi kršitev navodil o izolaciji 
zapor od enega do osmih let
Kršitev izolacije se lahko kaznuje tudi z zaporno kaznijo. 
177. člen kazenskega zakonika, ki se nanaša na kaznivo 
dejanje prenašanja nalezljivih bolezni, namreč določa: „Kdor 
se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni 
organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali druge 
ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri 
ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se 
kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta“. Če 
ima to dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, pa se storilec 
kaznuje z zaporom do osmih let, za isto dejanje, storjeno iz 
malomarnosti, pa z zaporom do petih let.
Slovenija  Vladni odloki pred Ustavnim sodiščem 
Pobudi za oceno 
ustavnosti in zakonitosti 
Na mizi ustavnih sodnikov sta po zadnjih podatkih dve po-
budi za oceno ustavnosti in zakonitosti vladnih odlokov o 
omejitvi gibanja, a za zdaj še ni jasno, na katere odloke vse 
se pobuda nanaša. Med odloki naj bi sicer bil tudi tisti, ki 
govori o prepovedi gibanja med občinami.
Iz javnodostopnega informacijskega sistema na spletni strani sodišča 
je razvidna pobuda za presojo ustavnosti treh odlokov, medtem ko ge-
neralni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nered v odgovoru naše-
mu časopisu omenja le en odlok.
»Gre za običajen postopek. Pobudnik predlaga tudi začasno zadrža-
nje odloka. Več o vsebini pobude za zdaj ni mogoče razkriti, sicer pa bo 
vse razvidno iz (kakršnekoli) odločitve ustavnega sodišča,« je pojasnil 
Nered. Ustavno sodišče je sicer anonimizirano pobudo že poslalo vla-
di, ki se lahko do nje opredeli. Po Neredovih besedah je sodišče začelo 
obravnavo te zadeve predvidoma na četrtkovi seji. 
Iz informacijskega sistema ustavnega sodišča je sicer razvidna le ena 
pobuda, ki je bila vložena že 18. marca, torej dva dni po tem, ko se je v 
Sloveniji ustavilo javno življenje in je vlada med drugim za preprečenje 
širjenja novega koronavirusa zaprla vse vzgojno-izobraževalne enote in 
nenujne prodajalne.
V njej pobudnik, za zdaj ni znano, za koga gre, na ustavnem sodišču 
izpodbija tri odloke, in sicer odlok o začasni prepovedi in omejitvah jav-
nega prevoza potnikov v Sloveniji (objavljen v 24. številki Uradnega li-
sta), odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgo-
je in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih 
in odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev 
potrošnikom v Sloveniji (oba objavljena v 25. številki Uradnega lista).
Dva dni preden je bila pobuda za presojo vložena, je docentka in razi-
skovalka na Fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj javno opozorila, 
da je odlok, ki prepoveduje bivanje v študentskih domovih, nezakonit. 
Rajgljeva v pravnem mnenju, ki ga je posredovala tudi Ministrstvu za 
izobraževanje, znanost in šport izpostavlja, da je odlok nezakonit, saj se 
sklicuje na zakon o nalezljivih boleznih. V javnosti se je pred časom gle-
de omejitve gibanja med občinami pojavil enak argument o protiustav-
nosti.
Vladni odlok je, kar zadeva bivanje v študentskih in dijaških domo-
vih, po prepričanju Rajgljeve nezakonit, ker posega v več ustavno za-
gotovljenih pravic stanovalcev, med drugim v človekovo pravico do 
zasebnosti in v nedotakljivost stanovanja. »Odlok vlade ne more brez 
podlage v zakonu omejevati človekovih pravic, saj je to v nasprotju z 
načeloma ustavnosti in zakonitosti,« je ocenila Rajgljeva, ki je sicer prav-
nica.
Vladnemu odloku je očitala tudi, da posega v zasebno sfero, med-
tem ko zakon o nalezljivih boleznih omogoča zgolj omejitve zbiranja na 
javnih mestih. »Sobe v študentskem domu ne sodijo pod pojem drugo 
javno mesto, saj gre za zasebni prostor. V uporabo zasebnega prostora 
pa na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ni mogoče poseči,« še meni. 
Odlok po njenem prepričanju lahko poseže v uporabo skupnih pro-
storov v študentskem domu, kot so jedilnica, hodnik ali prostori za 
druženje, ne pa v uporabo študentske sobe kot prostora zasebnosti in 
domovanja.
Za Gorenaka norost
Ene izmed pobud se je v kolumni za medij blizu največji vladni stran-
ki SDS dotaknil tudi aktualni državni sekretar v kabinetu predsednika 
vlade Vinko Gorenak, ki je preverjanje zakonitosti odločitev vlade pred 
ustavnim sodiščem označil za 
noro. »Cel svet ve, da je najbolj 
učinkovito sredstvo za prepre-
čevanje okužb s smrtonosnim 
virusom omejevanje stikov med 
ljudmi. Ni je evropske države, ki 
ne bi omejila gibanja ljudi. Tudi 
Slovenija ga je. Verjeli ali ne, na-
šel pa se je posameznik oziroma 
odvetniška pisarna, ki je vladni 
odlok o omejitvi gibanja poslala 
na ustavno sodišče v ustavno 
presojo. Noro,« je zapisal.
Foto: sta/M24
Foto: sta/M24
Kdo in pod kakšnimi pogoji lahko 
vstopa v Slovenijo
Po odloku, ki je v veljavo stopil v nedeljo, se karantena tako 
slovenskim kot tujim državljanom s stalnim ali začasnim 
prebivališčem v Sloveniji odredi na domačem naslovu, razen v 
primerih, ko to ni mogoče (takrat to zagotovi Civilna zaščita). 
Tujemu državljanu, ki bo opravljal delo v Sloveniji, se karantena 
odredi na naslovu, ki je naveden v potrdilu delodajalca. Slednji je 
dolžan zagotoviti ustrezno nastanitev za prestajanje karantene kot 
tudi prehrano in varovanje.
»Vstop v državo se ne dovoli tujim državljanom, ki v Sloveniji 
nimajo stalnega ali začasnega prebivališča in ne morejo izkazati 
naslova bivanja, kjer bodo prestajali karanteno. Prav tako se 
ne dovoli vstop v Slovenijo osebam, za katere se predvideva, da 
zaradi ukrepov sosednjih držav ne bodo mogle zapustiti ozemlja 
Slovenije,« je navedeno v odloku.
Vstop je prepovedan tudi tujim državljanom, ki nimajo 
stalnega prebivališča v Sloveniji in so pozitivni na SARS-CoV-2 ali 
izkazujejo očitne bolezenske znake. Slovenskim državljanom se v 
takšnem primeru vstop sicer dovoli, a pod pogojem, da nemudoma 
(nujno in obvezno) vzpostavijo telefonski stik z izbranim osebnim 
zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.
Ne le, da so bila navodila pristoj-
nih v zadnjem mesecu pogosto 
nejasna, večkrat so si bila celo na-
sprotujoča. Tudi odločevalci so se 
namreč znašli v situaciji, v kateri so 
bile potrebne hitre odločitve, ki so 
v posameznih primerih delovale 
konfuzno.
Karantena v hotelih ali doma, za 
vse ali le tiste, ki v državo prihajajo 
iz ogroženih območij, 7 ali 14 dni, 
vse to so vprašanja, s katerimi se 
je ukvarjala politika skupaj s stro-
kovnimi službami. Različna navo-
dila so le poglabljala zmedo. Na-
zadnje so jih spremenili pred nekaj 
dnevi in zadeve vendarle dorekli 
nekoliko bolj jasno.  
Dva podobna primera, 
povsem drugačno 
ravnanje
»Iz Bosne smo v Slovenijo prišli 
v začetku aprila, saj tu delamo v 
gradbenem podjetju. Na meji so 
nam policisti dali pisno obvestilo, 
da se nam odreja karantena. No-
beden od nas ne ve, kaj natanko 
to pomeni, nas bo kdo prišel pog-
ledat, preverit naše zdravstveno 
stanje, nič. Doma sedimo in ča-
kamo, ker ne upamo na delovno 
mesto, čeprav nas delodajalec 
prepričuje, naj pridemo, češ da bo 
on plačal globo, če nas sankcioni-
rajo. Na eni strani se bojimo, kako 
bo delodajalec reagiral, ker ne de-
lamo, na drugi pa, da bomo dobili 
kazen ali koga ogrozili, saj ne veš, 
ali si okužen ali ne,« svojo izkušnjo 
po prihodu v Slovenijo predstavlja 
naš sogovornik. 
Kot je zapisano v navodilih, ki 
so jih prejeli ob prečkanju meje, 
se dvotedenska karantena odredi 
zdravim osebam, medtem ko za 
bolne velja izolacija. Za oboje pa 
velja enotno navodilo, da počakajo 
na odločbo NIJZ, so doma in ne ho-
dijo med ljudi. Zagrožena globa za 
kršitev tega navodila je 400 evrov.
Navedeni napotki pa očitno 
niso veljali za vse, ki so v začetku 
tega meseca vstopali v državo.
Le nekaj dni za omenjenim 
primerom je v Slovenijo prispela 
skupina slovenskih delavcev iz 
Nemčije. Zanje ni bil odrejen ni-
kakršen ukrep prepovedi gibanja 
(osebne podatke o obeh skupinah 
delavcev hranimo v uredništvu). 
Dejstvo je, da so bili ob delu na te-
renu v nenehnem stiku z drugimi 
ljudmi. A očitno so ob vstopu v dr-
žavo (morda tudi z lažnimi podat-
ki, podanimi mejnim policistom?) 
dosegli, da jim karantena ni bila 
odrejena.
Nekateri so torej dobili jasna 
navodila in 14-dnevno karanteno, 
drugi pa prost vstop v državo brez 
kakršnihkoli posebnih omejitev. 
Od tega tedna naprej 
so navodila ponovno 
spremenjena
V nedeljo je v veljavo stopil nov 
vladni odlok, ki opredeljuje tudi 
vstope oz. izstope prek meja drža-
ve. Ta določa, komu se ob vstopu 
odredi karantena in komu ne ter 
kdo sploh lahko vstopa v državo. 
Odlok ne velja za dnevne delov-
ne in tedenske migrante, ki imajo 
dokazilo o delovnem razmerju v 
Avstriji, pa tudi ne za tiste, ki se 
udeležijo pogreba bližnjega so-
rodnika v sosednji državi, a se mo-
rajo vrniti isti dan. Izjema so tudi 
osebe, ki izvajajo prevoz blaga, 
tovorni promet v tranzitu, osebe, 
ki zagotavljajo nujne storitve, pri-
padnike služb zaščite in reševanja, 
zdravstva, policije, gasilcev in za 
osebe, ki izvajajo humanitarne 
prevoze, lastnike kmetijskih ze-
mljišč na mejnih območjih …
Po novem 
sedemdnevna 
karantena, a pod 
določenimi pogoji
Z izjemo navedenih skupin vsem 
drugim prebivalcem, ki vstopajo v 
Slovenijo, od nedelje naprej ni od-
rejena več dvotedenska, ampak le 
enotedenska karantena. Novost je 
tudi, da je na zadnji dan karantene 
uvedeno obvezno testiranje na 
okužbo z virusom SARS-CoV-2 (co-
vid-19). »Če oseba zavrne odvzem 
brisa ali brisa ni mogoče odvzeti, 
se karantena podaljša za sedem 
dni.« 
Podaljša se tudi, če rezultati 
niso na voljo na dan odvzema bri-
sa, vendar le do dneva prejema 
rezultata testa oziroma ne dlje 
kot za 14 dni od dneva odreditve 
karantene. 
Foto: ČG 
Po novem namesto dvotedenske le sedemdnevna karantena, a če rezultatov brisa ni dalj časa, se pač karantena podaljša na 14 dni ...
Slovenija  Kdo mora v karanteno, kdo v izolacijo
Spremenjeni ukrepi pri vstopu v državo
Varnostni ukrepi za zajezitev koronavirusa na mejnih prehodih so se v zadnjem mesecu večkrat 
spremenili. Navodila za vstop potnikov v državo so odvisna od epidemiološke situacije v državi, ki se 
je izboljšala, zato se je zmanjšal tudi čas obvezne karantene.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  17. aprila 2020 Ljudje in dogodki   11
Vsaka študijska izmenjava je 
tudi šola življenja med študijem
»V kanadski poslovni šoli, kjer bolj prevladuje ameriška teorija 
podjetništva, sem pridobil praktične izkušnje podjetniškega 
sveta in tudi praktična znanja iz samostojnosti. Ko sem bil v 
Glasgowu, sem se naučil tudi kuhati, prati. Na nek način je 
vsaka študijska izmenjava tudi šola življenja med študijem. Eni 
celo pravijo, da tako, kot je bila nekoč vojska, je danes študijska 
izmenjava. Kampus v Kanadi je kot mesto v mestu, vse je tam, od 
šole do športnih igrišč, klubov, sam sem bil kot odbojkar aktiven 
v odbojkarskem klubu. Življenje v kampusu je zelo zanimivo, 
vsakemu študentu bi priporočil, da ga izkusi. Nasploh je velika 
škoda, da študentje ne izkoristijo vseh možnosti za študijske 
izmenjave. Tudi zato po svojih močeh pomagam pri promociji 
teh izmenjav. V pogovorih z mojimi sošolci na izmenjavah, ki 
obiskujejo najboljše poslovne šole, sem izvedel, da so na njihovih 
šolah izmenjave na en semester obvezne. Na teh izmenjavah človek 
pridobi tudi veliko drugega vedenja, ne samo študijskega. Gre za 
spoznavanje kultur drugih držav, poslovnega okolja ipd. Verjetno 
ni evropskega poslovnega mesta, kjer ne bi imel prijatelja. Vse 
to so izredno pomembni stiki za prihodnost. Do srede maja bi še 
moral biti v Kanadi, zaradi koronavirusa pa sem po urgentnem 
postopku, z zadnjim letom za Evropo, pripotoval domov,“ je 
povedal Nejc Ekart. 
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Ekart je že 12 let tudi žongler, kot predstavnik Slove-
nije pa je že tretje leto član odbora Evropske žonglerske zve-
ze. Zaradi koronavirusa so letos morali odpovedati osrednji 
dogodek, žonglerski festival. Ptujčani še pomnijo leto 2005, 
ko je mednarodna žonglerska konvencija po nekem čudežu 
potekala na Ptuju. Od takrat dalje se je žonglerstvo v Slove-
niji začelo še posebej razvijati. Neke ideje o tem, da bi jo Ptuj 
ponovno organiziral, se pojavljajo tudi v tem času. Nejc se je v 
žonglerstvu usmeril na žogice in diabolo. Žonglerstvo je zanj 
neke vrste meditacija: človek se zatopi v žogice ali v diabolo 
in odmisli vse drugo. Potrebne pa so številne vaje, da vse sku-
paj obvladaš, pri čemer do izraza prihaja tudi lastna kreativ-
nost. S tem, ko si izmisliš neki trik, ga razviješ in v popolnosti 
osvojiš. Že nekaj časa sodeluje tudi z Arbadakarbo na Ptuju. 
V Sloveniji je zelo aktivnih okrog sto žonglerjev, tistih s tremi 
žogicami pa je veliko več. Vsako leto poteka tudi svetovni dan 
žongliranja, ki je bil pred dvema letoma na Ptuju, letošnja 
žonglerska konvencija na Finskem pa je zaradi koronavirusa 
odpadla.
Že v srednji šoli so skupaj s pri-
jatelji razvijali spletno aplikacijo za 
skiperje, ljudi, ki, hočejo jadrati. Z 
razvojem podjetniških projektov 
nadaljuje tudi kot študent. S sku-
pino, s katero sodeluje, so zmagali 
že na več natečajih, vzpostavili 
uspešno sodelovanje s podjetji, ki 
so jih razpisala. Pred kratkim se je 
vrnil s študijske izmenjave v Kana-
di, kjer je na eni najboljših poslov-
nih šol spoznaval podjetništvo in 
kjer je tudi zmagal na enem od 
tekmovanj v predstavljanju podje-
tniških idej. 
To je že druga njegova izmenja-
va, lani je bil pol leta na Škotskem, 
na najboljši britanski poslovni šoli. 
Ptuj potrebuje 
močni podjetniški 
pospeševalnik za mlade 
V Kanadi je bilo glede korona-
virusa dolgo časa tiho. Ko je bilo 
v Sloveniji že vse zaprto, so na 
zahodni obali Kanade, kjer je bila 
Nejčeva fakulteta, vztrajali do kon-
ca, kot zadnja v Kanadi je zaprla 
svoja vrata. Vsi njegovi prijatelji 
so do zadnjega mislili, da bodo že 
nekako skupaj vse to prebrodili, 
da ne bo tako hudo. Čez noč pa se 
je skupinski duh, miselnost tako 
spremenila, da so si njegovi pri-
jatelji iz Evrope medtem že kupili 
letalske karte. Nejc pa si je več ni 
mogel kupiti. Nastala je prava zme-
Foto: Žan Pernat
Nejc Ekart je začel žonglirati že pri desetih letih.
Ptuj  Nejc Ekart, študent, žongler, odbojkar
Podjetništvo – velika strast od nekdaj
Z Nejcem Ekartom sva se za najin drugi intervju dobila sedem let po prvem. V prvem me je zanimala 
njegova fi lmska avantura v fi lmu Gremo mi po svoje. Danes pri dvaindvajsetih letih je študent Eko-
nomske fakultete Univerze v Ljubljani, smer podjetništvo, ki je njegova velika strast že od nekdaj.
Ormož  Razpis za subvencionirano prehrano
Učencu 50 evrov na mesec 
Starši učenc ev, ki imajo v šolah občine Ormož subvencioni-
rano kosilo, so v času koronavirusa upravičeni do 50 evrov 
na mesec. 
Učencem, ki so upravičeni do subvencioniranega kosila v tem šol-
skem letu, se namesto organiziranih obrokov prehrane v dneh, ki jih 
zaradi poteka pouka na daljavo šole ne morejo nuditi, le-te nadomesti 
z nakazilom denarnega nadomestila v višini 50 evrov na mesec, so za-
pisali v razpisu, objavljenem na občinski spletni strani. Hkrati so obja-
vili tudi vlogo, ki jo morajo upravičenci skupaj z dokazili za vsak mesec 
posebej, najkasneje do 20. v tekočem mesecu, oddati na občino po 
elektronski ali po redni pošti. Denar bodo dodeljevali za obdobje od 1. 
aprila do zadnjega dne pouka na daljavo.  
Ptuj  60 gasilskih let Franca Hadlerja
„Če človek želi dobro, 
mora nekaj pokazati“
Na 150. jubilejnem občnem zboru PGD Ptuj so podelili tudi 
priznanja za napredovanje in dolgoletni staž v gasilski or-
ganizaciji, ki jih podeljujeta Območna gasilska zveza Ptuj in 
Gasilska zveza Slovenije. Značko za dolgoletno delo v gasilski 
organizaciji so podelili devetim članom, za 60 let jo je prejel 
Franc Hadler, ki smo ga obiskali na njegovem domu, na po-
mladno prebujenem dvorišču, kjer se sam rad zadržuje, ker se 
podelitve priznanj sam ni udeležil.
Priznanje ga je zelo razveselilo. Ponosen je, da je član tako po-
membne človekoljubne in humanitarne organizacije, kot je gasilska. 
60 let gasilstva je doba, ki jo je preživel kot član. »Če človek želi dobro, 
mora nekaj pokazati, tvoje delo mora nekaj pomeniti, brez tega tudi 
priznanja ne more biti,« poudari Franc Hadler, ki bo priznanje, značko 
za 60 let dela v gasilski organizaciji, prevzel takoj, ko se bodo vrata 
gasilskega doma ponovno odprla.
V pionirske gasilske vrste pa je vstopil že leta 1951, ko je začel obi-
skovati prvi razred osnovne šole.
„V šolo je prišlo obvestilo, da ustanavljajo pionirsko gasilsko vrsto. 
Zanimalo me je, včlanil sem se. Delo v gasilski organizaciji me je tako 
navdušilo in prevzelo, da sem ostal zvest poslanstvu, ki ga ta izpričuje. 
Prvi požar sem 'doživel' še kot pionir gasilec. Skupaj sem sodeloval na 
150 intervencijah, redno sem se izobraževal, sodeloval na vajah in se 
po potrebi vključeval v druge aktivnosti gasilske organizacije. Gasil-
stvo mi pomeni zelo veliko, zadovoljstvo, dobro družbo in dobre pri-
jatelje. Vesel je, da je tudi danes v gasilski organizaciji veliko pionirjev, 
tako da se ni bati, da bi se gasilske vrste zredčile. Še je veliko ljudi, ki 
želijo pomagati reševati življenja in premoženje, ko je to potrebno. 
Gasilci so zgled številnim ljudem,“ Franc Hadler pove o svojih 60 letih 
gasilstva, ki so veliko več, kot je povedal v svoji skromnosti. Sicer pa 
največ pove značka, ki jo je dobil, ker dejanja štejejo, ne pa besede. 
Rodil se je v delavsko družino, oče je bil kovač, mama pa gospodi-
nja. Rodilo se jima je 12 otrok, eden je kmalu po rojstvu umrl. Družina 
je najprej živela v Jadranski ulici, sam pa se je rodil na Štukih, kjer da-
nes stoji Lidl. Dom si je ustvaril nekaj sto metrov zračne linije od tam.
Že od zgodnjega otroštva so bili Hadlerjevi navajeni skromnosti 
in delavnosti. Izučil se je za stavbenega kleparja, nazadnje je delal v 
servisu Perutnine Ptuj. Zdaj je že 18 let upokojen. Srečen je v krogu 
družine, skupaj v slogi živijo tri generacije. Tudi kotički okrog hiše so 
tisti, ki ga navdihujejo. „Zelo rad se sprehajam okoli hiše, sedim skupaj 
z družino na dvorišču, sicer pa sem svoje naredil. Zdaj so na vrsti drugi. 
Želim si le še zdravja, ničesar drugega,“ Franc Hadler opiše svoje življe-
nje v tretjem življenjskem obdobju. Še naprej pa se bo redno srečeval 
tudi s svojimi gasilskimi prijatelji.  
Foto: Črtomir Goznik
Franc Hadler na domačem dvorišču
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
da, klicali so nemške ambasade, če 
lahko pristane v Nemčiji, kanadske 
in avstrijske ambasade. V osebnih 
stikih je bil z Andrejem Šterom na 
slovenskem zunanjem ministrstvu, 
ki mu je celo predlagal, da naj osta-
ne v Kanadi. Potem pa mu je prek 
treh letov in treh vlakov čez Nem-
čijo vendarle uspelo priti domov, 
česar so se domači najbolj razve-
selili in si hkrati oddahnili. Najbolj 
mu sedaj manjka šport in morda 
kakšno pivo ob večerih s prijatelji. 
Nejc Ekart je prepričan, da bi 
Ptuj glede na priložnosti, ki jih ima, 
moral razviti močan podjetniški 
pospeševalnik za mlade. Za to se 
je zavzel tudi pri Manager klubu 
Ptuj, kjer so razpisovali natečaje 
za naj podjetniške ideje. Sam se je 
uspešno preizkusil že v številnih 
podjetniških izzivih, od razvijanja 
aplikacij do fi zičnih produktov. Na 
ta način je tudi že spoznal številna 
poslovna okolja, možnosti in pri-
ložnosti, ki jih ponujajo, svoje po-
tencialne zaposlovalce oz. partner-
je. Zanj ni druge prihodnosti, kot je 
podjetništvo. Na dolgi rok se tudi 
ne vidi v tujini, temveč doma, kjer 
je življenje na visoki ravni, česar se 
mnogi ne zavedajo dovolj. Zelo rad 
tudi potuje, vsako leto se odpravi 
na več potovanj. Letos bosta, če 
bo vse po sreči, s prijateljem, s ka-
terim sta lani 20 dni kolesarila po 
Islandiji, obiskala Nepal.  
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 12
Kurili kres, čeprav ga ne 
bi smeli
Druga nevarna situacija so kre-
sovi. Kljub temu da so službe zašči-
te in reševanja pozivale, naj se kre-
sov v velikonočnem času ne priži-
ga, so nekateri opozorila preslišali. 
Eden takšnih primerov je z Ribiške 
poti na Ptuju, kjer je morala na ve-
likonočni ponedeljek na pogorišču 
kresovanja posredovati enota PGD 
Ptuj. »Požar je nastal na ostanku 
kurišča kresa. Pogasili smo okoli 30 
m2 trave in vej. Neposredna škoda 
zaradi požara ni nastala, smo pa 
morali izvoziti na intervencijo. Pos-
redovalo nas je 12 gasilcev z dvema 
Odpad, ki je nastal pri delu, so 
številni zakurili kar doma, na vrtu, 
njivi ali travniku. Zaradi izjemno 
suhega spomladanskega vreme-
na, ki ga običajno spremlja še 
rahel piš vetra, tega ne bi smeli 
početi. A kljub striktni prepovedi 
in razglašeni visoki stopnji požarne 
ogroženosti ljudje še vedno kurijo 
v naravi. Sežigajo vrtni odpad, pa 
tudi kakšno navlako, ki nastane pri 
temeljitejšem hišnem čiščenju.
petek  17. aprila 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Spodnje Podravje  Velika požarna ogroženost naravnega okolja
Ljudje kljub prepovedi še kar kurijo
Čeprav že mesec dni ne območju celotne države velja stroga prepoved kurjenja v naravi, pa ljudje tega ne upoštevajo. Marsikdo je 
zaradi razmer, ki jih prinaša epidemija koronavirusa, doma in ima čas. Ker je pomlad, so se ljudje intenzivno lotili dela na vrtu, v sa-
dovnjakih, po dvoriščih, v hišah …
Danes  bo pretežno jasno. Čez 
dan bo ponekod pihal jugozaho-
dni veter. Najnižje jutranje tem-
perature bodo od 1 do 6, najvišje 
dnevne od 19 do 24 °C.
V soboto bo delno jasno z občas-
no zmerno oblačnostjo.
OPOZORILO
Zaradi suše je predvsem na Pri-
morskem velika požarna ogrože-
nost naravnega okolja.
Foto: Črtomir Goznik
Po podatkih URSZR je bilo od začetka marca do sredine aprila na ptujsko-
-ormoškem območju več kot 20 požarov v naravnem okolju. Pri njihovem 
gašenju je sodelovalo čez 300 gasilcev iz 30 gasilskih društev.
Starše  Nevarnost za sprehajalce
Injekcijske brizge 
tik ob cesti
V naravi odvržene injekcijske igle, ki so lahko izjemno neva-
ren odpadek, so občani Starš marca našli v naselju Prepolje, 
tik ob pločniku, ob križišču z avtocesto. Kot vedo povedati, 
jih tam niso videli prvič.
Nevarne igle domačini povezujejo z neobičajnim gibanjem avtomo-
bilov na tem mestu, zlasti v poznih večernih urah. »V temi ali ponoči 
večkrat vidiš kakšen avtomobil, ki zavije v gozd in potem luči naenkrat 
ugasnejo,“ je povedal eden od v bližini živečih domačinov, ki pa svo-
jega imena zaradi osebne varnosti, ne želi povedati. Omeniti gre, da 
krožišče leži tik ob gozdu, ki se razprostira vse do Kidričevega.
Župan občine Bojan Kirbiš pravi, da na občino niso prejeli nobene 
prijave v zvezi z odvrženimi injekcijskimi brizgami: »Res pa je, da je 
po družbenih omrežjih krožila fotografi ja z odvrženimi injekcijskimi 
iglami v Prepoljah. Možno je, da je nekdo igle tam odvrgel. Zavržene 
injekcijske igle so nevaren odpadek, zato se bomo ob vsaki prijavi ta-
koj odzvali in jih tudi takoj odstranili!“ 
Nevarne pasti šolskih čistilnih akcij
Tovrstne najdbe pa kažejo na vprašljivost varnosti izvedbe čistil-
nih akcij. Daleč najbolj zaskrbljujoče so čistilne akcije, ki jih organizi-
rajo šole. Ker jih organizirajo v sklopu pouka, tako starši kot učenci 
dejansko nimajo velike izbire pri udeležbi. Nobenega dvoma sicer ni, 
da učence pred samo izvedbo čistilnih akcij dobro ozavestijo, a kljub 
temu lahko učenec nevede poprime za injekcijo in se tako po nesreči 
zbode. Ali je prav, da učenci izvajajo čistilne akcije, in hkrati, ali je prav, 
da učitelji na svoja pleča prevzemajo tolikšno odgovornost? Vprašanja 
bodo zelo aktualna, ko bo otrok zaradi nesrečnega slučaja zbolel.
Foto: M24
Požari v naravi v Spodnjem Podravju
Datum Kraj Kaj je gorelo Enote Št. gasilcev
1. 3. Kungota Okrasne ciprese Talum 10
1. 3. Zg. Hajdina Okrasne ciprese Hajdina 12
8. 3. Ivanjkovci Travnik Ivanjkovci 9
10. 3. Krčevina Travnik Grajena 9
11. 3. Stojnci Gozd Stojnci 6
16. 3. Podgorci Gozd Podgorci, Velika Nedelja 18
19. 3. Pobrežje Lovska opazovalnica Videm pri Ptuju 14
22. 3. Spuhlja Njiva Spuhlja 10
29. 3. Šturmovci Gozd Videm pri Ptuju 14
2. 4. Žerovinci Kurjenje Žerovinci, Ivanjkovci 12
2. 4. Zamušani Gozd Zamušani 13
5. 4. Pavlovci Suha Trava Ormož, Hardek 13
8. 4. Stanovno Suha Trava Ivanjkovci, Hardek 17
8. 4. Zg. Hajdina Gozd Hajdina 11
9. 4. Stoperce Gozd Stoperce, Majšperk, Breg 44
9. 4. Dobrovščak Gozd Ključarovci, Ivanjkovci, Hardek 26
11. 4. Krčevina Kurjenje Grajena 16
12. 4. Lasigovci Gozd Polenšak 15
13. 4. Ptuj Pogorišče kresa Ptuj 12
13. 4. Cirkulane Gozd Cirkulane 12
14. 4. Frankovci Veje ob železnici Loperšice, Ormož 14
Skupaj 30 gasilskih enot 307
Vir: URSZR, izpostava Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Na velikonočni ponedeljek so gasilci PGD Ptuj na Ribiški poti gasili ogenj 
na pogorišču kresa, ki ga zaradi razglašene požarne ogroženosti ne bi smeli 
kuriti.
gasilskima voziloma,« je o ponede-
ljkovem posredovanju povedal po-
veljnik PGD Ptuj Primož Korošak. 
Brezmejne ideje ljudi: 
kurili bi ob prisotnosti 
gasilske straže
Gasilci opažajo, da ljudje navodil 
o prepovedi kurjenja v naravi ne 
upoštevajo. »Dovoljeno je kuriti 
samo v sadovnjakih – v primeru, da 
se zaradi nevarnosti pozebe obva-
ruje pridelek. Vse ostalo kurjenje 
je v tem času prepovedano. Imeli 
smo že nekaj klicev, če bi mi, gasil-
ci, postavili požarno stražo in bi se 
kurilo ob naši prisotnosti. Seveda 
na to nismo pristali. Nerazumljivo 
je, da ljudje ne morejo upoštevati 
prepovedi. Gre tudi za varnost ga-
silcev, da se nas po nepotrebnem 
ne obremenjuje. Ljudi pozivamo, 
naj upoštevajo navodila o prepo-
vedi kurjenja v naravi, da prihrani-
mo nepotrebna alarmiranja. Spra-
šujem se tudi, ali se ljudje zavedajo 
odškodninske odgovornosti, ki 
si jo nalagajo z neupoštevanjem 
predpisov. Ogenj, ki ga nekdo 
zakuri na vrtu ali travniku, lahko 
pobegne na objekt, tudi sosedov. 
Odgovornost za nastalo škodo 
lahko v tem primeru nosi tisti, ki je 
zakuril,« je opozoril Korošak.
Počakajte na 
primernejši čas
Nejevoljen zaradi ljudske lah-
komiselnosti je tudi vodja ptujske 
izpostave uprave za zaščito in reše-
vanje (URSZR) ter regijski poveljnik 
enot civilne zaščite Drago Murko. 
Poudaril je, da je treba navodila or-
ganov spoštovati in upoštevati, še 
zlasti sedaj, ko gre za izredno stanje 
zaradi epidemije. »Če velja prepo-
ved kurjenja, je to prepoved! Enako 
velja za omejitev gibanja in druže-
nja. Razumem, da so si ljudje marsi-
kaj postorili v in ob hišah, po vrtovih 
in da so nastali kakšni kupi vej. Am-
pak, ali se ne da počakati na čas, ko 
bo stanje ugodnejše in bo velika po-
žarna ogroženost naravnega okolja 
preklicana? Prosim, spoštujte navo-
dila,« je bil jasen Murko.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  17. aprila 2020 Kultura in izobraževanje   13
Ste že brali / Hanif Kureishi:
Zadnja beseda
Avtor tokratnega romana je – ko vam že njegovo ime Ha-
nif Kureishi pove – ... Pravzaprav vam najbrž ne pove, da 
je Anglež. Ampak v današnjem globaliziranem svetu se 
bomo pač morali navaditi, da Mujo ali Haso ni nujno, da 
sta iz BiH, Hanif pa ni nujno, da je iz Pakistana oziroma iz 
katere druge muslimanske države (beseda 'hanif' v mu-
slimanskem svetu pomeni pravoveren), ampak je Anglež.
Sodobni viri trdijo, da je Hanif 
Kureishi (rojen leta 1954 v Londo-
nu pakistanskemu očetu in angle-
ški materi) eno najpomembnejših 
imen sodobne britanske proze. 
Morda ste ga že spoznali kot avtorja 
romana Buda iz predmestja iz leta 
1990 (slovenski prevod 1999), sicer 
pa je prevedenih že kar nekaj nje-
govih del – romanov, dram, krajših 
pripovedi.
Roman Zadnja beseda je pripo-
ved o tem, da se starejši, ugleden 
angleški pisatelj Mamoon Azram, 
ki ustvarja v Angliji, sicer pa izhaja 
iz Indije (malce avtobiografsko?), 
na jesen svojega življenja odloči, da poišče kakšnega mlajšega, knji-
ževno razgledanega pisatelja, naj napiše njegov življenjepis. Morda 
bo to prispevalo k večji prodaji njegovih nekdanjih knjižnih uspe-
šnic, kajti ljudje počasi pozabljajo na literarne velikane, s tem pa 
njihovi prihodki usihajo. » Življenjepis bo 'dogodek', 'veliki pok', 
ki ga bodo seveda spremljali televizijski dokumentarec, intervjuji, 
literarna turneja in ponovna izdaja Mamoonovih knjig v štiridesetih 
jezikih,« beremo na 12. strani. Rob Deveraux, urednik založbe, ki je 
za to delo poiskal mladega pisatelja Harryja Johnsona, je za akcijo, 
vendar za razliko od Mamoona, ki pričakuje knjigo, ki bi ga pove-
ličevala, urednik želi knjigo, ki bo razgaljala kar največ pikantnosti 
iz pisateljevega zasebnega življenja. Ker to ljudi zanima. Mamoon 
je bil trikrat poročen in ni vrag, da se ne bi našlo kaj sočnega! »Po 
Robovih besedah bodo založniki 'sočne' dele knjige prodali ne-
deljskim časopisom; knjiga bo deležna mednarodnih ocen in lahko 
bi se odlično prodajala v številnih jezikih. In ko bo Mamoon umrl 
– 'Upam,' je rekel Rob, ki ni nikoli izpustil priložnosti, 'da v kakih 
petih letih' – bo šla knjiga v promet še enkrat, z novim poglavjem, 
ki bo seciralo pisateljeva poslednja ljubimkanja, poslednjo bolezen, 
smrt, osmrtnice in nepriznane otroke, seveda pa tudi ljubice, ki se 
bodo tolkle po prsih, si pulile lase in pripravljale spomine, ko se 
bodo bojevale med sabo.« (Str. 15–16.) Harry se odpravi živet k 
slavnemu pisatelju na angleško podeželje. »Ko je Harry sedel ob 
velikem možu, je tuhtal o pisateljih, ki jih je imel rad med odrašča-
njem. Forster, ki je z absurdnostjo za absurdnostjo trgal koloniali-
zem; resni Orwell; Graham Greene, ki se je smukal naokrog in iskal 
težave in smrt; Evelyn Waugh, ki je videl skoraj vse in to sovražil. 
/.../ Kaj naj stori z Mamoonom? Le kdo lahko danes pomisli na Lar-
kina, ne da bi se zmenil za to, kako rad je imel ritke šolark in kako 
paranoično je sovražil črnce /.../ Ali za to, da se je Eric Gill paril s 
praktično vsemi družinskimi člani s psom vred? Proust je trpinčil 
podgane in družinsko pohištvo poklanjal bordelom; Dickens je zag-
radil ženo v poseben del hiše in ji preprečeval stik z otroki; Lillian 
Hellman je lagala. Ko je Sartre živel pri mami, mu je Simone de 
Beauvoir dovažala mlada dekleta; zavidal je Camusu, potem pa ga je 
sesul. John Cheever je razširjenih nozdrvi visel po straniščih, preden 
se je vrnil k ženi. P. G. Wodehouse je pripravljal radijske oddaje 
za naciste; Mailer je zabodel svojo drugo ženo. Dve od ljubic Teda 
Hughesa sta se ubili. /.../ Literatura je bila polje smrti, noben pošten 
človek ni nikoli prijel za pero.« (Str. 40, 41, 42.)
Kako se je mladi pisatelj odločil glede pisanja življenjepisa velike-
ga pisatelja in kdo je imel zadnjo besedo, pa boste morali ugotoviti 
sami.
Letos maja naj bi njegovo foto-
grafsko ustvarjanje podrobneje 
spoznali tudi Ptujčani oz. vsi lju-
bitelji posebnega fotografskega 
izražanja. Koronavirus pa je to 
soočenje, kot še marsikaj druge-
ga, prestavil v leto 2021. Sam je 
sedaj začel ustvarjati karantensko 
umetnost, je povedal. Tudi ta čas 
je namreč lahko za umetnika inspi-
racija. 
Dopust na Filipinih 
prekinil zaradi 
koronavirusa
V Amsterdam se je Goran Tur-
nšek vrnil v času, ko so na Nizo-
zemskem že veljali prvi ukrepi za 
preprečevanje koronavirusa. Bil 
je na dopustu na Filipinih, tako 
da je situacijo v Evropi spremljal 
iz druge strani sveta, na 32 stopi-
njah Celzija, ob šumenju morja in 
tropskih palm. Po enem tednu pa 
se je dopust spremenil v nočno 
moro, saj so na Filipinih naprej us-
tavili vse nacionalne lete in uvedli 
stroge ukrepe. Pri poletu nazaj v 
Amsterdam je bila v veliko pomoč 
Slovenska ambasada v Tokiu, ki je 
pošiljala informacije o letih iz Ma-
nile. „Seveda sem se zelo bal, da 
se bom na letalu okužil in zbolel. 
Na srečo se to ni zgodilo,“ pravi 
Goran Turnšek, ki se tako kot vsi 
starši v tem času tudi sam srečuje 
s poukom na daljavo. 
Oba otroka, tako petnajstletni 
kot petletni sin, imata že od vsega 
začetka pouk na daljavo. Starejše-
mu sinu tovrstni pouk zelo ugaja 
in se ga je hitro navadil. S sošolci 
si medsebojno pomagajo in dopol-
njujejo. Občasno s katerim zaigra 
nogomet, sicer pa skupaj tekata in 
telovadita. Mlajši sin je še v vrtcu. 
Z učiteljico se vsak dan dobijo in se 
pol ure učijo novih črk, poštevan-
ke, številk, skupaj berejo knjige. 
„Preostali dan pa si razporedim 
sam. Tako zjutraj skupaj riševa, šte-
jeva, bereva, popoldan pa kuhava, 
se igrava z igračami ali pa greva na 
vožnjo s kolesom,“ še opiše dan z 
mlajšim otrokom Goran Turnšek.
Amsterdam  Goran Turnšek, plesalec in fotograf o življenju z omejitvami
Ustvarjanje fotografi j kot beg iz težkih časov
Ptujčan Goran Turnšek že od leta 1996 živi in dela kot samostojni umetnik v Amsterdamu. Tja ga je pripeljal ples, ki je 
bil vedno njegov način izražanja, v katerem se je počutil svoboden, vesel in zadovoljen. V zadnjem obdobju, še posebej 
po diplomi na Akademiji za fotografi jo v Amsterdamu, pa se vse bolj osredotoča na ples pred kamero. 
Foto: osebni arhiv
Goran Turnšek
Ormož  Knjižnica s knjigami tudi na dom
Povpraševanje je veliko
Čeprav je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož za uporabnike v tem času epidemije zaprta, pa branje in izposoja knjig 
nikakor nista zastala. Nasprotno. Knjižničarji iščejo nove poti, kako priti do bralcev. Kot ena izmed prvih knjižnic v 
državi je svojim članom po novem omogočila tudi dostavo knjig na dom.
Knjižnica v tem času, ko so šte-
vilni doma in je uporabniki ne mo-
rejo obiskati, svojim članom nudi 
možnost izposoje knjižničnega 
gradiva z dostavo na dom. Kot je 
povedal bibliotekar Damjan Riz-
man, so storitev uvedli minuli to-
rek, ta pa je odlično zaživela. Že v 
naslednjih dneh so na dom dosta-
vili več deset knjig.
Član krije poštnino
Dostava je namenja vsem, pre-
vladujejo pa upokojenci, nobenih 
omejitev ni niti glede vrste gradiva. 
Študentje sicer najbolj posegajo po 
strokovnem gradivu, tisti v zrelej-
ših letih pa po leposlovju. Vsak lah-
ko naenkrat naroči do pet knjig, iz-
posoditi si je mogoče gradivo, ki je 
v osrednji knjižnici. Naročila spreje-
majo na knjižnični e-naslov ali na te-
lefonsko številko, naročilo gradiva 
je možno oddati tudi elektronsko 
(Moja knjižnica, mCobiss). Naročni-
ki knjige običajno dobijo na dom že 
naslednji dan. Storitev omogočajo 
vsem članom. Tisti, ki si knjigo izpo-
sodi, pa krije vse stroške pošiljanja, 
v katerega je všteta cena kuverte in 
poštnina. Cena pošiljke znaša 3,50 
evra. Izposojo izvajajo brez nepo-
srednega stika z uporabniki in ob 
upoštevanju preventivnih ukrepov 
in priporočil v zvezi s preprečeva-
njem širjenja okužbe covid-19.
Virtualna knjižnica 
brezplačna za vse
Skokovit porast pa beležijo tudi 
pri uporabi virtualne knjižnice Bi-
blos. Izposoja e-knjig je v treh te-
dnih presegla raven celotnega lan-
skega leta. Medtem ko so lani čez 
celo leto zabeležili 186 izposojenih 
e-knjig, so jih doslej že preko 260. V 
teh dneh so dokupili tudi nove na-
slove in povečali možnost hkratne 
izposoje pri posameznih naslovih 
e-knjig, ki so si jih člani pogosteje 
izposojali. Da bi branje e-knjig omo-
gočili čim večjemu številu bralcev, 
pa so v teh kriznih razmerah kot eni 
izmed prvih omogočili brezplačno 
branje tudi tistim, ki niso njihovi čla-
ni. Vse, kar morate storiti, je, da se 
preko spletnega obrazca vpišete v 
knjižnico.
Foto: MH
Manj strogi ukrepi
»Nizozemska je v primerjavi z 
nekaterimi drugimi evropskimi 
državami sprejela manj stroge ukrepe 
za preprečevanje koronavirusa. Državo 
je razglasil kot odraslo, v kateri smo 
vsi skupaj odgovorni za upoštevanje 
ukrepov. Nizozemska tudi ni popolno 
zaprla letališča Schiphol in mej s 
sosednjimi državami. Državljanom 
je odsvetovala potovanje, ni pa jim 
ga prepovedala. Tudi maske niso 
obvezne. Rečem lahko, da se ljudje 
v Amsterdamu, kjer živim, držijo 
ukrepov. Ljudje ne hodijo na ulice, če 
ni potrebno. Izjeme so topli dnevi, ko 
je na igriščih več otrok in staršev, ki 
se strogo ne držijo 1,5 m odmika. Po 
navadi pa se družijo isti starši in otroci 
iz iste šole in še nihče ni zbolel. Policije 
na otroških igriščih ni možno zaslediti. 
Opazil pa sem, da policija ustavlja 
ljudi v skupini in ljudi, ki na ulici 
namensko kihajo, kašljajo ali kričijo 
korona. Opazil pa sem tudi drone na 
železniški postaji, ki spremljajo gibanje 
potnikov, ki tudi večinoma ne nosijo 
maske, ker niso obvezne,“ je o življenju 
v Amsterdamu v času koronavirusa 
povedal Goran Turnšek. 
Foto: Goran Turnšek
Pred trgovinami je označena razdalja.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 14
Kdaj se prebudijo klopi
Klopi so imeli letos izredno kra-
tek zimski spanec. Znano je, da 
klopi mirujejo, kadar je temperatu-
ra nižja od sedem stopinj Celzija, a 
brž ko naraste, prilezejo na travne 
bilke, mlada drevesa, grmičevje in 
poganjke podrasti ter prežijo na 
toplokrvne sesalce. Ker klopi pre-
težno živijo na tleh, so najbolj na 
udaru pritlehni gozdni sesalci in 
ptiči, a seveda niso izključeni tudi 
večji in posledično človek. Klop s 
prednjim parom nog že na 100 me-
trov zazna najšibkejše toplotne to-
kove, premike in tudi vonj ter čaka, 
da se bo gostitelj dovolj približal. 
Kje so ugrizi 
najpogostejši
Klopu godi toplota, zato bo za 
svoje mesto po navadi izbral ob-
petek  17. aprila 2020Zdravstveni globus14
Po mili zimi, ki je svoje moči pre-
izkušala sicer še ob koncu druge 
polovice marca, je končno nasto-
pila pomlad in številne, kljub naci-
onalnim opozorilom, da ostanemo 
doma, zvabila na travnike in v bli-
žnje gozdove, kjer pa so se iz zim-
skega spanca prebudili tudi klopi. 
Slovenija spada med države, kjer je 
prisotna visoka verjetnost okužbe 
s povzročitelji bolezni, ki se prena-
šajo s klopi. Največ sicer z lymsko 
boreliozo in klopnim meningoen-
cefalitisom (KME), zato se je pred 
zadrževanjem v naravi, gozdu, na 
jasah in travnikih pa tudi na vrtovih 
treba nujno zaščititi, po aktivnos-
tih pa se tudi temeljito pregledati. 
Lani je po podatkih NIJZ zbolelo 
3.926 oseb za lymsko boreliozo in 
87 oseb za KME. Zaradi trenutnih 
ukrepov, povezanih s koronavi-
rusom, pa cepljenje proti KME do 
nadaljnjega ni mogoče. 
Foto: Dreamstime/M24
Zaščita pred klopi
Da bi se kar najbolje zaščitili pred nevarnostjo ugriza 
klopov, se zraven primernih oblačil zaščitimo še z ustreznimi 
repelenti. Če ste opazili prisesanega klopa, ga čim prej 
odstranite. Klopa zmeraj odstranimo s koničasto pinceto, 
primemo čim bližje koži in z enakomernim gibom izvlečemo. 
Če klopa nismo izvlekli v celoti, čim prej odstranimo tudi 
dele, ki so ostali v koži. Pri tem ne uporabljamo olja, krem ali 
petroleja, saj lahko ta sredstva povzročijo, da bo klop izločil še 
več sline, vi pa boste tvegali še večjo možnost okužbe. Mesto 
nato skrbno opazujte in ob znakih slabšega počutja ali rdečice 
takoj obiščite zdravnika.
Pomagajmo si
Ne pozabite na nevarnosti, ki jih s seboj prinašajo klopi
Topli in sončni dnevi, ki zahtevajo od nas tudi samoizolacijo, številne popeljejo v naravo. Na sprehod, lahkoten tek ali zgolj na meditacijo, na travnik, v gozd, v 
zavetja, kjer na nas prežijo tudi klopi.
močje, kjer je temperatura neko-
liko višja. Prav tako bo iskal tiste 
predele kože, ki so nežnejši, da je 
ugriz čim lažji. Zato, da bi se pred 
njihovimi ugrizi čim bolj ubranili, 
za sprehod oblecimo dolge roka-
ve in dolge hlače, ki so po mož-
nosti dobro stisnjene ob koncih. 
Ne pozabite tudi na pokrivalo. 
Uporabljajte svetla oblačila, zaradi 
česar boste klope opazili že ob ple-
zanju in jih odstranili, še preden se 
bodo prisesali.
Zakaj pride do glavobola
Najpogostejši glavobol je ten-
zijski glavobol, pri katerem bolnik 
občuti tiščanje, stiskanje okoli 
glave, večinoma po celi glavi ali v 
zatilju, bolečina je zmerna, pridru-
žene so lahko bolečine v vratu in 
ramenih ter tesnoba in depresija. 
Natančnega vzroka ne poznamo, 
pogosto je pogojen z duševnim 
stresom. Drugi najpogostejši gla-
vobol je migrena, ki jo ima 12 % 
odraslih, trikrat pogostejša je pri 
ženskah, ki zbolijo zlasti v obdobju 
med 30. do 40. letom starosti. Naj-
pogostejša je navadna migrena, pri 
kateri ima bolnik zmeren do hud 
utripajoč glavobol, večinoma eno-
stranski, s pridruženo slabostjo 
in bruhanjem. Pri migreni z avro 
lahko nastopijo pred glavobolom 
še motnje vida v obliki bliskanja, iz-
padi dela vidnega polja, dvojni vid, 
motnje govora, mravljinčenje ali 
nemoč v mišicah in nekateri drugi 
redki bolezenski znaki. Glavobol v 
rafalih imajo najpogosteje moški, 
napadi so kratki, bolečina je zelo 
huda, enostranska in na isti stra-
ni je pridruženo še otekanje vek, 
izcedek iz nosu in solzenje. Zaradi 
zvišanega krvnega tlaka glava boli 
večinoma v zatilju, ob okužbah je 
prisotna povišana telesna tempe-
ratura, ob meningitisu so lahko 
prisotni trd tilnik in drugi znaki, pri 
možganskem tumorju boli glava 
vedno bolj, bolnik se ponoči zbuja 
zaradi glavobola. Glavobol pri bo-
leznih ušes, grla, nosu ali zob ima 
vedno pridružene znake s prizade-
tega področja. 
Kdaj in kako si lahko 
pomagate sami
Pri vseh primarnih glavobolih 
pomagajo relaksacijske tehnike 
za zmanjševanje in obvladova-
nje stresa: redna telesna vadba, 
masaže, joga ... Pri tenzijskem 
glavobolu, pri katerem sta prid-
ruženi tudi napetost in bolečina v 
vratnih mišicah, koristita fi ziote-
rapija in akupunktura. Bolniki, ki 
imajo migreno, se morajo izogibati 
sprožilcem migrenskega napada, 
ki so lahko uživanje kave ali alko-
holnih pijač, neredno, premalo ali 
preveč spanja in prehranjevanja, 
menstruacija, spremembe vreme-
na in nadmorske višine, psihične 
obremenitve. Sprostilne tehnike, 
tehnika biološke povratne zanke 
in akupunktura zmanjšajo število 
ter trajanje migrenskih napadov. 
Bolniki z glavobolom v rafalih ne 
smejo kaditi in piti alkoholnih pijač. 
Pri migrenskem napadu je zelo po-
membno, da bolnik vzame zdravilo 
v pravem trenutku, to je takrat, ko 
začuti blag glavobol. Če zdravilo 
vzame pozneje, ko je napad že na 
vrhuncu, je zdravilo manj učinko-
vito.
Kdaj morate k zdravniku
K zdravniku je treba iti, če glavo-
bol ne preneha, se stopnjuje ali je 
povezan z drugimi (nevrološkimi 
ali kliničnimi) simptomi. Zdravnik 
mora pogledati tudi vsakega bol-
nika, pri katerem je prišlo do ne-
nadnega hudega glavobola prvič 
v življenju.
Katere so najpogostejše 
diagnoze ob glavobolu
Najpogosteje imajo bolniki pri-
marni glavobol in to najpogosteje 
glavobol tenzijskega tipa. Sledijo 
migrene, zlasti pri ženskah med 
30. in 50. letom starosti. Najpogo-
stejši sekundarni glavoboli so zara-
di okužb, bolezni ušes, oči, zob in 
obnosnih votlin, glavoboli zaradi 
previsokega ali prenizkega krvne-
ga tlaka, poškodb glave ali vratu in 
psihiatričnih bolezni,tumorji ... 
Literatura : Publikacija združenja družinskih 
zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, 
dr. med., spec. družinske 
medicine, ZD Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. 
družinske in splošne medicine
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj 
Glavobol – 1. del
Foto: ČG
Spomladi je med alergijami 
posebej pogost alergijski rinitis 
ali seneni nahod. Specialistka in-
terne medicine in pnevmologije 
Mihaela Zidarn glede na trenutno 
epidemiološko situacijo predlaga, 
da se osebe z alergijskim riniti-
som zadržujejo v notranjih pro-
storih, zračijo ponoči in po dežju 
ter opoldne za krajši čas ter da ne 
sušijo perila zunaj. »Predlagam, 
da preverijo zdravila iz prejšnjih 
sezon in obiščejo lekarno samo, 
če je nujno potrebno. Oziroma 
uporabijo spletno lekarno, če je 
to mogoče,« je zapisala.
Dodala je, da je posvet z izbra-
nim zdravnikom sicer možno op-
raviti tudi preko telefona, ki lahko 
bolniku izda elektronski recept 
brez obiska, učinkovita zdravila 
za seneni nahod pa so v lekarnah 
na voljo tudi brez recepta.
Razlike med 
alergijskim rinitisom 
in covidom-19
»Pri virusnih okužbah so po-
gosto prisotni povišana telesna 
temperatura, slabo počutje in 
bolečine v mišicah, teh simpto-
mov praviloma ni pri sezonskem 
alergijskem rinitisu. Je pa za co-
vid-19 zelo značilna izguba voha, 
ki se pojavi zgodaj, še preden 
je nos zamašen. Pri sezonskem 
alergijskem rinitisu pa je popolna 
izguba voha izjema in je posledica 
neprehodnega nosu,« je razliko 
med alergijskim rinitisom in covi-
dom-19 opisala Zidarnova.
Specialistka je opomnila, naj 
bodo posebej pozorne osebe, ki 
zaradi sezonskega alergijskega 
rinitisa kihajo. Raziskave covi-
da-19 namreč kažejo, da so obo-
leli kužni že od enega do treh dni 
pred začetkom simptomov okuž-
be, alergik, ki simptomov še nima, 
pa lahko s kihanjem nevede koga 
okuži.
Za tiste, ki imajo poleg alergij-
skega rinitisa tudi astmo, je po nje-
nih besedah izjemno pomembno, 
da redno jemljejo preprečevalna 
zdravila za astmo. Posamezniki s 
kroničnimi boleznimi pljuč, kamor 
sodi tudi alergijska astma, imajo 
namreč lahko ob okužbi z novim 
koronavirusom zvišano tveganje 
za poslabšanje astme ali težji po-
tek covida-19, piše na spletni stra-
ni Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje (NIJZ).
»Tveganje poslabšanja je večje 
predvsem pri osebah, ki imajo že 
sicer težjo obliko astme, pri tistih, 
ki ne jemljejo redno predpisanih 
preventivnih zdravil ali pogosto 
potrebujejo olajševalna zdravila 
(Ventolin, Berodual),« so zapisali.
Poleg posameznikov s težko 
astmo so na NIJZ med izjemno 
ranljivimi skupinami oseb, pri ka-
terih je tveganje za težek potek 
covida-19 veliko, navedli tudi bol-
nike, ki so v težki respiratorni sti-
ski zaradi pljučne fi broze ali težke 
kronične obstruktivne pljučne bo-
lezni. Za vse omenjene je pripo-
ročeno, da so ves čas doma in se 
izogibajo bližnjih stikov z drugimi. 
Osebe, ki jim pomagajo pri oskr-
bi na domu, pa se morajo strogo 
držati higienskih ukrepov.
Foto: Dreamstime/ M24
Tedenski mikroskop
Pomlad: alergiki in težki 
astmatiki naj bodo še previdnejši
Spomladi so na pohodu alergije, ki so lahko posebej zoprne za nekatere astma-
tike. Dostopni podatki sicer ne kažejo, da bi bili alergiki bolj dovzetni za okužbo 
z novim koronavirusom. Posamezniki s kroničnimi boleznimi pljuč, kamor sodi 
alergijska astma, pa imajo lahko zvišano tveganje za poslabšanje astme ali težji 
potek covida-19.
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020    COLOR CMYK stran 15
petek  17. aprila 2020 Za kratek čas   15
PLOJKAŠ - hrošč z značilnimi tipalkami, pahljačnik, VENDI - staro nemško poimenovanje za Slovane, VIPITENO - letovi-
šče ob Isarcu na Južnem Tirolskem
O razstrupljevalnih dietah imajo strokov-
njaki različna mnenja. Že res, da se v tki-
vih skladiščijo strupene snovi iz okolja, a 
telo jih je precej sposobno odstranjevati 
samo. V vlogi prvorazrednega komunal-
nega delavca nastopajo jetra, ki filtrira-
jo kri oziroma odvažajo odpadke. Temu 
pomembnemu organu pomagate tako, 
da ne le določeno obdobje, temveč vsak 
dan uživate čim več različne zelenjave in 
sadja ter pri kuhi uporabljate začimbi, kot 
sta cimet in kurkuma, in hkrati omejite 
sol. Prav tako morate podpreti delova-
nje ledvic, kar vam uspe z živili, kot so 
peteršilj, zelena, špinača, zelje, ohrovt, 
zelje, cvetača, rdeča pesa, jabolko, ana-
nas in ingver. Kadar že zjutraj veste, da 
vas bo divji delovnik odpeljal daleč stran 
od zdravega prehranjevanja, si pripravite 
vsaj primeren smuti. 
Razumeti morate zahteve, ki 
jih od vas terja čas. Trenutno 
vam še manjka moči za 
velik uspeh. V dani situaciji 
je najbolje, da se posvetite 
podrobnostim in začnete 
odpravljati napake. Čas za 
ponovni vzpon bo prišel sam 
od sebe.
Zaradi vaše skromnosti in 
vestnosti so bile vaše poslovne 
zadeve izpopolnjene in 
nagrajene z uspehom. V kolikor 
boste pazili, da se pri tem ne 
boste preveč izčrpavali, boste 
ta svoj status ohranili tudi v 
prihodnosti.
Zelo ste ranjeni in počutite se 
ogoljufano in izrabljeno. Svojo 
bolečino premagujte s svojim 
resničnim dostojanstvom, ki ga 
imate v sebi, ker edino na tak 
način ne boste izdali samega 
sebe. Bolečino pa boste kljub 
temu uspešno premagovali.
Zelo ste izčrpani tako psihično 
kot fi zično in samo vaša 
stanovitnost vam daje moč, da 
vašim poslovnim nasprotnikom 
še ni uspelo zlomiti vašega 
duha. Naslanjajte se še naprej 
na to svojo stanovitnost, ki vam 
bo v oporo tudi v bodoče in 
samo tako naprej.
V tem tednu boste imeli 
obdobja, ko bodo prevladovale 
tako stiske kot uspehi. Dovolj 
močni in samozavestni ste, 
predvsem pa optimistični, da 
boste prepoznali nevarnosti, v 
katerih se boste znašli, in jih 
tudi uspešno reševali.
Za vse uspehe, ki ste jih dosegli 
in jih še boste, je kriv samo 
vaš humor, saj z velikim 
veseljem in polni humornih 
misli rešujete še tako zapletene 
situacije, predvsem pa se znate 
nasmejati tako na svoj kot na 
tuj račun.
Trenutno ste na vrhuncu svojih 
moči in uspehi se vam bodo 
nizali eden za drugim. Vse to 
pa boste z lahkoto obdržali le, 
če boste obnavljali svojo moč 
z meditacijo in duhovnimi 
vajami in pri tem vzdrževali 
red s svojimi navadami.
Pred vami se nahaja zelo težak 
in naporen teden. Čeprav 
bodo napori hudi, ne smete pri 
tem pozabiti, da nosite v sebi 
resnico, trdnost in ustvarjalno 
moč, s katerimi boste prišli 
do uspeha v poslovnem svetu. 
Uporabite notranjo moč, ki jo 
nosite v sebi.
V svojem značaju, ki je zelo 
optimističen in ustvarjalen, 
imate tudi jasnost in svetlobo. 
S pomočjo vseh teh delov vašega 
karakterja izžarevate pozitivno 
energijo, z njo pa zelo uspešno 
upravljate vsa svoja poslovna 
dela. V soboto bo romantičen 
večer.
V trenutni situaciji, ko se 
odločate za novo pot in novo 
življenje, ustvarjate v sebi 
več zmede, kot je potrebno. 
Pomagate pa si lahko tako, da se 
povežete z ljudmi, ki so takšno 
ali drugačno pot, ki je povezana 
z istimi stresi, že nekoč prehodili. 
Pripravljeni bodo pomagati.
Preden se lotite novih nalog, 
ki vam jih predlagajo, se 
vprašajte, če ste jim tudi kos, 
saj se dobro zavedate, da niso v 
vašem delokrogu. Čeprav imate 
dovolj poguma in srčne želje 
za ta podvig, se posvetujte še s 
poslovnim partnerjem.
Dovolj ste inteligentni in 
optimistični, da vam je 
kristalno jasno, da je vse 
tisto,kar potrebujete za vašo 
novo poslovno pot, ki je ubrala 
čisto druge struje, duhovna 
veličina. V ljubezni bo še naprej 
vladala negotovost in živčna 
napetost.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 23. aprila
Vesna Drole iz Generalne poli-
cijske uprave (GPU) sicer zatrjuje, 
da policisti za zmanjšanje tveganj 
za prenos okužbe upoštevajo 
preventivne in zaščitne ukrepe, 
ki so sprejeti na ravni države, no-
tranjega ministrstva in policije 
same. »Kadar je le možno, je tre-
ba vzdrževati varno oddaljenost 
od oseb s sumom na okužbo vsaj 
1,5 metra. Pri osebah v postopku 
je treba pozorno spremljati in čim 
prej zaznati opisane znake bolez-
ni. Pri obravnavi osebe s sumom 
na okužbo pa je treba v skladu z 
navodili pravilno uporabljati zašči-
tne rokavice in po potrebi zaščitno 
masko in zaščitna očala, ki tesnijo. 
Navedeni ukrepi so prednostno 
namenjeni za zmanjšanje tveganj 
pred okužbo za policiste oziro-
ma druge zaposlene, pri tem pa 
je nošenje zaščitnih rokavic eden 
pomembnih ukrepov za zaščito pri 
neposrednem ali posrednem stiku 
Slovenija, Podravje  Kako policisti varujejo sebe in voznike pri nadzoru prometa
Zaščitne rokavice uporabljajo do uničenja
Na uredništvo se je obrnil bralec, ki pravi, da ga je pri vožnji v službo iz ene občine v drugo ustavila patrulja, 
vse se je sicer izteklo v skladu s črko zakona, boji pa se, da si policisti ves čas nadzora rokavic niso menjali, da so 
torej iste uporabljali pri več obravnavanih voznikih istega dne.
Foto: M24
Dotaknili se vas bodo 
le, kadar bo nujno
Dokumente policisti po be-
sedah Droletove prijemajo le, 
kadar je to neogibno, rokavice 
pa redno menjajo, če na podla-
gi okoliščin ocenijo, da so imeli 
postopek z osebo, ki bi lahko 
bila okužena. »Pri tem pa,« na-
daljuje Droletova, »je bistvene-
ga pomena tudi odgovornost 
vsake občanke in občana, da 
izvede zaščitne ukrepe, ki so 
predpisani za prebivalstvo, in 
se v vseh primerih, ko dajejo 
svoje dokumente, bančne in 
kreditne kartice pri plačevanju, 
ko poslujejo z gotovino in vseh 
drugih podobnih primerih, za-
vedajo, da si morajo po prije-
manju umiti oziroma razkužiti 
roke, do takrat pa se seveda 
izogibati stika rok z obrazom.«
z drugimi. Zaščitne rokavice se lah-
ko uporablja, dokler niso poškodo-
vane,« pojasnjuje Droletova. 
Na GPU se zavedajo, da »ni mo-
goče povsem izključiti možnosti, 
da bi se okužba širila s posrednim 
prenosom ob stiku z različnimi 
površinami in v okviru tega tudi 
z dokumenti prek policista, zato 
policisti postopke v prometu v čim 
večji možni meri izvajajo na varni 
oddaljenosti«. 
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  17. aprila 2020Poslovna in druga sporočila16
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
d
n
ik
.s
i
ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA!
Nakupovalni 
49,90 €
29,90 €
GARANTIRANA
@najnakupi
-20%
IZDELANO
V ITALIJI
-17%
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 17
športnih prireditev. Zaradi upada 
gospodarstva so zelo vprašljiva 
tudi nadaljnja sponzorstva in do-
natorstva gospodarskih subjektov, 
verjetno pa bodo deloma vprašlji-
va tudi sredstva lokalnih skupnos-
ti. Za zdaj pesimističnih informacij 
klubov nimamo, vsekakor pa jih 
nekaj lahko pričakujemo v prihod-
njem obdobju. Pričakovati pomoč 
države v tem trenutku je zagotovo 
preuranjena misel, saj bo država 
najprej morala pomagati številnim 
gospodarskim družbam oz. realne-
mu sektorju, da ponovno zaženejo 
svoje proizvodnje in projekte. Šele 
tedaj je pričakovati, da bodo klu-
bi lahko deležni določenih spon-
zorstev oz. donacij. Klubi se bodo 
zato morali osredotočiti na lastne 
vire, seveda pa bo pomembno vlo-
go pri trem morala imeti tudi lokal-
na skupnost.«
Kako bi lahko po vašem »koro-
na kriza« vplivala na šport v MO 
Ptuj v prihodnje?
S. Mertelj: »Delovanje klubov 
je seveda močno odvisno tudi od 
delovanje njihovih nacionalnih oz. 
lokalnih panožnih športnih zvez. 
Le-te se bodo zagotovo morale se-
daj prilagoditi na aktualne razmere 
ter ustrezno temu tudi reagirati. 
Bojim se, da scenarijev zveze tre-
nutno še nimajo, saj so se zadeve 
praktično zgodile čez noč, zato je 
prihodnost še zelo negotova. Vse-
kakor pa menim, da se bodo zaradi 
potencialno nastale gospodarske 
krize številna tekmovanja v prvi 
meri morala poceniti, predvsem 
pa se bodo morale bolj upošteva-
ti možnosti posameznih klubov. 
Prav tako menim, da se bodo bi-
stveno zmanjšala plačila v športu, 
tako športnikov, sodnikov in stro-
kovnih delavcev. Vsekakor so bili 
tudi v marsikaterem lokalnem oko-
lju fi nančni vložki enostavno previ-
soki oz. povsem nerealno nastav-
ljeni. Posledično bo morda lahko 
zopet zaživelo prostovoljstvo, ki 
je nekdaj krasilo celoten šport. 
Ključna zgodba pa mora biti ta, da 
mora šport obstajati še naprej, saj 
je šport pomembna aktivnost za 
ljudi in je vpet v vse glavne sfere 
družbenega življenja.«
Jože Mohorič
Čeprav športnih tekmovanj 
v tem času ni, pa se v ozadju na 
področju športne infrastrukture 
dogaja kar nekaj zanimivih stva-
ri. O polaganju travnate površine 
na igrišču z umetno travo smo že 
poročali, na Zavodu za šport Ptuj 
pa vzporedno tečejo še nekate-
ri projekti. Kateri so, bodo kljub 
koronakrizi izvedljivi, kakšen je fi -
nančni razrez in še veliko drugega 
je pojasnil Sandi Mertelj, direktor 
Zavoda za šport Ptuj.
Ena od investicij, ki se je začela 
v lanskem letu – obnova igrišča 
z umetno travo – se preveša v 
zaključno fazo. Je ustavitev špor-
tnih tekmovanj zaradi koronavi-
rusa zmanjšala pritisk na Zavod 
zaradi zakasnitve del?
S. Mertelj: »Glede na dejstvo, da 
smo imeli v lanskem letu kar precej 
težav z dokončanjem investicije 
zaradi več razlogov, so bili seveda 
številni uporabniki prikrajšani za 
izvedbo svojih načrtovanih pro-
gramov. Posledično smo imeli z 
zagotavljanjem športnih površin, 
še posebej v zimskem obdobju ja-
nuar–marec, težave tudi mi sami 
na Zavodu. Glede na dejstvo, da 
smo športniki že po naravi po-
zitivni ljudje, pa smo seveda vsi 
skupaj nekako našli nadomestne 
termine ter športnikom omogočili 
primerne pogoje za vadbo. Kljub 
temu da športniki niso trenirali v 
'domačem okolju', sem prepričan, 
da je bilo njihovo delo opravljeno 
kakovostno ter da so izpolnili svoje 
načrte. Žal pa nas je vse skupaj se-
daj prizadela 'koronakriza', ki nas 
je popolnoma zaustavila, tudi nas 
športnike. Prekinjeni so bili vsi pro-
grami, vsa tekmovanja, in trenutno 
je pod velikim vprašajem tudi ce-
lotno nadaljevanje vseh športnih 
aktivnosti. Upajmo, da se bo to 
stanje čimprej končalo, do tedaj 
pa bo novo nogometno igrišče z 
umetno travo tudi že pripravljeno 
za uporabo.«
Začetek gradbenih del 
v juniju, zaključek v 
avgustu
Kako se odvijajo postopki glede 
letošnjih investicij? Katere so prio-
ritete in v kakšni fazi so?
S. Mertelj: »Letošnja največ-
ja investicija na področju športa 
v MO Ptuj bo vsekakor prenova 
glavnega nogometnega igrišča na 
Mestnem stadionu Ptuj. Travnata 
površina že daljše obdobje ni bila 
v celoti zamenjana, posledično 
smo imeli na Zavodu precej težav 
z zagotavljanjem kvalitetne povr-
šine v pozno poletnih in jesenskih 
mesecih, predvsem pa v obdobju 
večjih padavin. Športna sfera in 
MO Ptuj sta se zato že v lanskem 
letu odločili, da prenovo izvedemo 
v letu 2020. Projekt je trenutno v 
fazi izdelave projektne dokumen-
tacije, sledil bo javni razpis, nato pa 
izvedba. Če ne bo večjih zapletov, 
bi se gradbena dela morala začeti 
konec junija, zaključena pa naj bi 
bila avgusta. Seveda pa bomo pri 
terminskem načrtu verjetno mo-
rali sedaj upoštevati tudi trenutne 
razmere. Letošnje nogometno 
prvenstvo se namreč še sploh ni 
začelo, trenutno ne vemo niti, kdaj 
se bo. Večinsko mnenje pa je, da se 
mora projekt izpeljati neodvisno 
od teh faktorjev.«
Kako je s sredstvi iz Fundacije za 
šport, ki so po navadi pomemben 
del fi nančne konstrukcije posame-
znih investicij?
S. Mertelj: »Stališče županje in 
Mestnega Sveta MO Ptuj pri iz-
vedbi večjih projektov na področju 
športa v MO Ptuj je, da se vedno 
morajo – zraven deleža MO Ptuj – 
zagotoviti še tudi drugi viri fi nanci-
ranja. Pri projektu Prenova igrišča 
z umetno travo je bil delež MO Ptuj 
približno 55 %, preostali del pa sta 
pokrili Fundacija za šport RS in No-
gometna zveza Slovenije. Seveda 
se nadejamo, da bi bila podobna 
fi nančna konstrukcija realizirana 
tudi pri projektu Prenova glavnega 
igrišča na Mestnem stadionu Ptuj. 
Oba projekta bosta bistveno iz-
boljšala pogoje delovanja številnih 
ptujskih klubov in društev.«
Sta v stiku s predsednikom ŠZ 
MO Ptuj Franjem Rozmanom. 
Kakšno je stanje s klubi na ptu-
jskem območju? Lahko pričakujejo 
pomoč države?
S. Mertelj: »Za zdaj klubi in 
društva prisilno mirujejo, kakšne 
bodo posledice trenutnega stanja, 
pa lahko seveda le ugibamo. Vse-
kakor pa bodo klubi prikrajšani za 
marsikaj, najprej za izpad prihod-
kov zaradi odpovedi vsakodnevnih 
aktivnosti (vadnine) in pa organi-
zacije številnih manjših ali večjih 
Tomi Jagarinec
»V slovensko ustavo bi 
zapisal, da mora vsak 
Slovenec preživeti eno leto 
življenja v tujini. To bi bilo 
odlično zdravilo za večino 
tarnanja in pesimizma.«
Strani 18 in 19
Tomi Jagarinec
»Po skoraj desetletju 
bivanja v tujini še vedno 
čutim, da je moj dom 
Slovenija. Veliko srečo 
imam, da sem rojen tam pod 
Alpami« «
Strani 18 in 19
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Igralec, trener, 
organizator
Čestitke za prejeto plaketo 
MNZ Ptuj. Kaj vam pomeni?
S. Mertelj: »Prejeta plake-
ta MNZ Ptuj je odraz več kot 
20-letnega dela v nogometu, 
ki se je najprej odražalo v vlo-
gi igralca, nato trenerja, sedaj 
pa vedno več tudi v vlogi or-
ganizatorja. Hvala tistim, ki 
so to opazili. Vsekakor pa je 
dobljena plaketa tudi doda-
tna vzpodbuda ter obveza za 
naprej.«
Šport  Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj
Največja letošnja investicija:
obnova igralne površine 
Mestnega stadiona
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Mertelj: »Pri projektu Prenova igrišča z umetno travo je bil delež MO Ptuj približno 55 %, pre-
ostali del pa sta pokrili Fundacija za šport RS in Nogometna zveza Slovenije. Seveda se nadejamo, da bi 
bila podobna fi nančna konstrukcija realizirana tudi pri projektu Prenova glavnega igrišča na Mestnem 
stadionu Ptuj.«
Foto: Črtomir Goznik
Na Zavodu za šport Ptuj so imeli v zadnjih letih velike težave z zagotavljanjem ustrezne igralne površine 
na Mestnem stadionu.
Štajerski TEDNIK petek, 17  4. 2020     COLOR CMYK stran 18
Tomija Jagarinca večina 
ljubiteljev športa v Sloveniji 
pozna kot kondicijskega 
trenerja našega boksarskega 
superšampiona Dejana 
Zavca. A to še zdaleč ni bila 
njegova edina športna vloga 
… Takoj po končanju študija 
je ustanovil Športno šolo 
Juhuhu, ki je bila izjemno 
uspešna in med mladimi 
odlično sprejeta, predvsem 
zaradi izjemne pestrosti 
dejavnosti, s katerimi so 
jih vaditelji animirali. Tomi 
je močno sled pustil tudi v 
nogometu (pri Aluminiju) 
in v odbojki (deloval je v 
ženskem OK NKBM Branik). 
Prav preko odbojke ga je pot 
zanesla v Katar. 
V Dohi je ostal in tam kot kondi-
cijski trener in raziskovalec dela še 
danes, ko teče že deveto leto nje-
gove »katarske avanture«. Dela v 
nacionalnem nogometnem centru 
Aspire, enem najsodobnejših na 
svetu, svoje znanje pa nadgrajuje 
s študijem v Angliji. Izjemen profe-
sionalec s širokim znanjem na svo-
jem delovnem področju je vedno 
tudi iskren in hudomušen sogovor-
nik. Tudi tokrat ni razočaral …
»Na nek način sem v 
karanteni že deveto 
leto«
Kako se koronakriza čuti v Ka-
tarju, kako v sedanjih razmerah 
poteka tvoje delo?
T. Jagarinec: »V Katarju žal z 
epidemijo ni prav nič drugače kot 
v Sloveniji. Morebiti je celo neko-
liko bolj zapleteno zaradi prebi-
valstva iz različnih koncev sveta in 
posledicno različnih odnosov do 
razmer. Ukrepe bolj resno spoš-
tujemo predstavniki iz razvitejših 
držav, kar pa ni nujno pri predstav-
nikih iz tretjege sveta, saj je za njih 
'korona' v množici drugih težav 
sorazmerno majhen problem. Jav-
no življenje se je začelo ustavljati 
v začetku marca. Ukrepi so precej 
podobni tistim v Sloveniji, vendar 
ocenjujem, da ste doma bolj disci-
plinirani. 
Sam že dober mesec delam od 
doma in tako bo zagotovo še do 
konca aprila. Za opravljanje mo-
jega poklica je to precejšen izziv, 
a pri današnji tehnologiji vidim 
omejitve bolj v našem razmišlja-
nju. V trenutni situaciji je treba dati 
priložnost novim potem, načinom 
… Pred nekaj tedni bi trdil, da je 
nemogoče, da lahko dobršen del 
igralcev v mladinski ligi nadaljuje 
s treningi v času izolacije, danes 
pa je to realnost. Preko različnih 
platform igralci izvajajo kondicijski, 
tehnični in taktični trening. Tega 
res ne gre enačiti s tradicionalno 
prakso, zagotovo pa bomo slednjo 
v prihodnje dopolnili z nekaterimi 
prednostmi trenutnega delovanja. 
Sicer pa glede karantene: zame 
osebno ni tako dramatična. Na nek 
način sem v karanteni že deveto 
leto, odkar sem prišel v Katar ...«
»Vsakoletno nas 
obiskujejo ekipe, kot 
so Bayern München, 
Zenit, PSG, Juventus, 
Barcelona …«
Na instagramu lahko zasledimo, 
da imaš stike tudi z znanimi imeni 
iz sveta športa (nogometa): Po-
chettinom, Soudanijem, Gunnar-
ssonom ... V kakšnih situacijah se 
srečuješ z njimi?
T. Jagarinec: »Zaposlen sem v 
nacionalnem nogometnem centru, 
ki je poseben v marsičem. Ena od 
značilnosti je gotovo infrastruktu-
ra, ki ponuja zadnje trende v pro-
fesionalnem športu. Tedensko nas 
obiskujejo različni ljudje iz sveta 
športa in vsi se strinjajo o enkra-
tnih pogojih. To so prepoznali tudi 
številni velikani svetovnega nogo-
meta, ki bi si želeli imeti podobne 
razmere tudi v domačem okolju. 
Vsakoletno nas obiskujejo ekipe, 
kot so Bayern München, Zenit, 
PSG, Juventus, Barcelona … Ob 
spremljanju trenažnega procesa 
najboljših ekip je velik privilegij tudi 
priložnost komuniciranja z vodilni-
mi nogometnimi strokovnjaki. To 
je mogoče navkljub tekmovalni na-
ravnanosti nogometa, saj je Aspire 
Academy (AA) nosilec projekta 
Aspire Fellows, ki združuje številne 
nogometne institucije, vključno z 
najmočnejšimi klubi, katerega rde-
ča nit je izmenjevanje znanja na po-
dročju priprave nogometašev. Emi-
netna imena imam tako možnost 
srečevati v okviru delavnic, ki so 
ena od oblik izmenjevanja znanja.
Ob odličnih terenih je tukaj v 
zimskem premoru nogometašem 
naklonjeno tudi vreme. Vsako leto 
gostimo preko 40 ekip. Pri tem je 
moja naloga bolj logistične narave. 
Ker sem vodja fi tness dvorane, ki 
je med nogometnimi igrišči, imam 
privilegij navzočnosti pri trenin-
gih, ki so sicer zaprtega tipa. Moja 
naloga je bolj podpora pri zagota-
vljanju potrebne opreme, ki pa je v 
nekaterih primerih igralcem nova, 
zato se tudi aktivno vključujem v 
trenažni proces. Nekatere naprave 
so danes popolnoma računalniško 
vodene in tudi sam sem imel zara-
di tega nekaj zadreg ob prihodu v 
AA.«
Kakšen pa je sicer tvoj običajni 
delavnik v AA, kaj je tvoje primar-
no področje dela? 
T. Jagarinec: »Pred prihodom v 
akademijo sem imel priložnost de-
lati z vrhunskimi športniki v športni 
kliniki Aspetar, kjer sem bil zadol-
žen za rehabilitacijo mednarodnih 
atletov – med drugimi sem sodelo-
val tudi s svetovnim rekorderjem 
v teku na 400 m, Južnoafričanom 
Waydom van Niekerkom. Na sploš-
no pa so prevladovali nogometaši 
iz angleške Premier lige. 
Trenutno imam v akademiji dve 
smeri delovanja. Osrednja naloga 
je izvajanje programa za razvoj 
moči v mladinskih reprezentan-
cah, tako da jutranje ure preživ-
ljam med utežmi z ekipami od 
U-14 do U-19. Ker je trening za moč 
moje ožje področje, skrbim tudi 
za interna izobraževanja sodelav-
cev. Kot ustanova smo zavezani 
k praksi najvišjih standardov, zato 
opravljam tudi raziskovalno delo. 
V podporo zagotavljanja učinko-
vitih trenažnih protokolov trenu-
tno vodim raziskavo o učinkovitih 
metodah za razvoj moči trupa pri 
nogometaših. V popoldanskih 
urah se moje aktivnosti preselijo 
v nogometni klub AL Rayyan, kjer 
skrbim za celostno telesno pripra-
vo mladinskih ekip. AA namreč 
zagotavlja kondicijske trenerje 
za celotno katarsko nogometno 
ligo. Dobršen del delovnika vse-
eno preživim v pisarni. Marsikdo 
si predstavlja, da se delo trenerja 
prične in konča s piskom žvižgalke, 
a v današnjih časih postajamo vse 
bolj odvisni od tehnologije. Igralce 
spremljamo preko številnih mer-
ljivih parametrov, ki terjajo veliko 
analize, poročanja, planiranja ...«
Treniranje za 
obvladovanje stresa v 
izjemnih pogojih, kot 
je denimo izvajanje 
11-metrovk v fi nalu SP 
pred 70.000 gledalci
V AA imate izjemne možnosti 
raziskovanja, ena od zanimivosti 
je igrišče v dvorani, ki je pokrito s 
številnimi kamerami. Je to največ, 
kar je v tem trenutku možno do-
živeti na tem področju? Kaj vse ta 
tehnologija omogoča?
T. Jagarinec: »Eden ob po-
membnih kriterijev pri gradnji no-
gometnega centra je bila usmer-
jenost k praktični uporabnosti. 
Laboratoriji, ki so jih zgradili, so bili 
načrtovani za nogometaše in ne 
znanstvenike. Tako je recimo bio-
mehanični laboratorij kar igrišče 
samo, kar pomeni, da so nogome-
taši testirani med treningom sa-
mim in jih ni treba obremenjevati 
izven običajnih aktivnosti. Eno od 
pokritih igrišč je tako največji ob-
stoječi laboratorij, ki je opremljen 
z vso tehnologijo za spremljanje 
različnih karakteristik gibanja, kot 
so koti, sile, pospeški, kontaktni 
časi … Meni osebno izstopa teren, 
kjer se nogometaše opremi z elek-
tordami, ki merijo njihove biološke 
odzive med različnimi simuliranimi 
stresnimi situacijami. S tem se jih 
trenira za obvladovanje stresa v 
redkih pogojih, ki jih sicer ne moreš 
zagotoviti v okviru treninga, kot je 
denimo izvajanje 11-metrovk v fi na-
lu SP pred 70.000 gledalci.«
Ob vsem tem tudi študiraš v 
Londonu. Kako daleč je to in kaj je 
glavna tema tega študija?
T. Jagarinec: »Ob prihodu v Ka-
tar si nisem mislil, da bom še kdaj 
petek  17. aprila 2020Šport, pogovori18
Šport  Tomi Jagarinec
»Po skoraj desetletju bivanja v tujini 
še vedno čutim, da je moj dom Slovenija«
Foto: osebni arhiv
Tomi Jagarinec: »V slovensko ustavo bi zapisal, da mora vsak Slovenec preživeti eno leto življenja v tujini. To bi bilo odlično zdravilo za 
večino tarnanja in pesimizma.«
Foto: osebni arhiv
Tomi Jagarinec: »V popoldanskih urah se moje aktivnosti preselijo v nogometni klub AL Rayyan, kjer 
skrbim za celostno telesno pripravo mladinskih ekip. Aspire Academy namreč zagotavlja kondicijske 
trenerje za celotno katarsko nogometno ligo. Ker je trening za moč moje ožje področje, skrbim tudi za 
interna izobraževanja sodelavcev.«
Foto: Črtomir Goznik
Sodelovanje Tomija Jagarinca in Dejana Zavca je bilo zelo uspešno.
»Vsa gradnja je precej luksuzna in izven 
običajnih standardov; če bi bila dovolj 
enopasovnica, bodo Katarci zgradili 
tripasovnico«
Težko je tudi mimo vprašanja, kako se Katar pripravlja na SP v 
nogometu 2022?
T. Jagarinec: »Po videnem sodeč bi rekel, da je Katar že priprav-
ljen. Vsi stadioni že stojijo, na nekaterih tudi že potekajo tekmova-
nja. Posebej se veselim odprtja stadiona, ki pripada klubu, v katerem 
delam. Seveda se še vedno gradi precej spremljajoče infrastrukture, 
kot so ceste, hoteli … Vsa gradnja je precej luksuzna in izven običaj-
nih standardov. Npr.: tudi če bi bila za kakšno križišče dovolj enopa-
sovnica, bodo Katarci zgradili tripasovnico. Velik poudarek dajejo na 
detajle, zaradi katerih bi v Sloveniji padale vlade (smeh). Vse, kar se 
zgradi, mora biti na nek način tudi umetnina ... Noben most ne bo 
podprt z navadnim stebrom, steber mora biti bolj izrezljan od Ko-
rintskega ... Pod kakšnim mostom zna biti lepše kot v kakšni dnevni 
sobi (smeh). Tako ob puščavi postaja samo mesto glavna turistična 
točka.«
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 19
'sedel v šolske klopi'. Pred štirimi 
leti sem se vendar odločil za nada-
ljevanje študija. Ostajam zvest svo-
jemu poslanstvu, tako da je glavna 
tema študija kondicijsko trenira-
nje. Računam, da bom študij zak-
ljučil v prihodnjem letu.
Ko sem dobil priložnost zapo-
slitve v AA, sem se znašel med 
kolegi, ki so posvečali poklicu več 
časa, kot je bilo to v moji navadi. 
Spoznal sem, da se bom težko 
obdržal v tej sredini, če ne bom 
tudi sam ubral njihovega ritma. 
Čeprav smo s kolegi v 'istem 
moštvu', pa se nekje v ozadju 
nenehno odvija boj za obstanek. 
Ta boj poteka zlasti na nivoju na-
cionalnih pripadnosti. Trenutno 
so nekako najvidnejši Španci in 
Angleži, mogoče še Italijani. Zani-
mivost: to nekako sovpada tudi z 
razmerami v evropskem nogome-
tu. V tem smislu je bil študij v An-
gliji tudi strateške narave, nikakor 
pa ne zaradi dvoma v slovensko 
znanje. Žal sem z istim znanjem 
spoznan za boljšega strokovnjaka 
zaradi študija v Angliji kot v Slo-
veniji. Sam ocenjujem, da je ka-
kovost izobraževanja v Sloveniji 
pred večino naštetih držav ...«
Kako pa potekajo tvoje obsluž-
bene dejavnosti, kaj najraje in naj-
pogosteje počneš v prostem času?
T. Jagarinec: »V zadnjem letu so 
se vodilni odločili zmanjšati števi-
lo zaposlenih, zato se je delovna 
obremenitev kar povečala. Prosti 
čas skušam izkoristiti predvsem 
za lastno ukvarjanje s športom. Žal 
časa za surfanje več nimam, tako 
da sem omejen bolj kot ne na tek 
v parku ali obisk fi tnesa. Začel sem 
se ukvarjati tudi s podvodnim ribo-
lovom, tako da v teh spomladan-
skih mesecih običajno začenjam 
priprave na ribolovno sezono, ki 
potem predstavlja dobršen del do-
pusta doma. Upam, da mi korona 
ukrepi tega letos ne preprečijo.«
»Veliko srečo imam, 
da sem rojen tam, pod 
Alpami«
Spremljaš tudi kaj dogajanja v 
Sloveniji?
T. Jagarinec: »Po skoraj desetle-
tju bivanja v tujini še vedno čutim, 
da je moj dom Slovenija. Ne vem, 
kako bi bilo, če bi preživel ta čas 
v kakšni manj eksotični državi, a 
vendar ne pravimo zastonj 'kri ni 
voda'. Ob tem bi dodal, da je Slo-
vencu Slovenca najlepše srečati v 
tujini in da smo največji domoljubi 
prav tisti, ki smo zdoma. 
Dogajanje v Sloveniji spremljam 
dnevno. Zanimivo je gledati iz ka-
tarske kraljevine proti slovenski 
demokraciji in soditi o svobodi ... 
Kakorkoli, veliko srečo imam, da 
sem rojen tam, pod Alpami. Slo-
veniji bom vedno dolžan za prilož-
nost, ki mi jo je dala. Kar se mene 
tiče, bi v slovensko ustavo zapisal, 
da mora vsak Slovenec preživeti 
eno leto življenja v tujini. To bi bilo 
odlično zdravilo za večino tarnanja 
in pesimizma.«
Spremljaš kakšne slovenske 
športnike? Sodeluješ s kom?
T. Jagarinec: »Seveda, še vedno 
navijam za slovenske športnike. 
Tudi v tem pogledu smo enkratni: 
velikokrat si želim, da bi pogoje, ki 
jih imamo tukaj, prenesli v Sloveni-
jo, na športni talent, ki ga imamo 
kot narod. Ker se v Dohi odvija 
preko 40 športnih dogodkov na 
svetovnem nivoju na leto, seveda 
izkoriščam priložnost za oglede 
najrazličnejših tekmovanj. Tako 
sem se spoznal tudi z ekipo teniške 
igralke Tamare Zidanšek. Priložno-
stno smo opravili nekaj skupnih 
treningov, sicer sem pa v vlogi na-
vijača. Občasno sem v kontaktu z 
nekaj trenerji iz Slovenije, s kateri-
mi si izmenjujemo izkušnje, za kaj 
več pa ni časa, niti mi ne dovoljuje 
trenutna pogodba.«
»Špricar s Haložanom 
in svinjska rebrca – 
pravijo, da ni najbolje 
za telo, za dušo pa je 
gotovo«
Kdaj se spet srečamo na Ptuju?
T. Jagarinec: »Uf, to je pa vpra-
šanje za milijon dolarjev (smeh). 
Upam, da mi kot običajno pripade 
poletje, a glede na trenutne raz-
mere si ne upam preveč pričakova-
ti. Trenutno so letalske povezave 
prekinjene.«
Kaj narediš prvo, ko prideš do-
mov v Haloze? Kaj najbolj pogre-
šaš iz Slovenije?
T. Jagarinec: »Absolutno je to 
narava. Doha je obdana s puščavo, 
ki nam ob morju nudi edini prostor 
oddiha. A glede na klimo je to skr-
čeno na zimske mesece. Kakorkoli, 
puščavski pesek ob prometu pred-
stavlja veliko težavo za kakovost 
zraka. Zato me doma vleče pred-
vsem v hribe in ob morje, kjer vsa-
ko leto zajamem sapo za naslednjo 
rundo Katarja. V boksu jih je 12 … 
Sicer pa, kar se tiče tistih 'manjših' 
opravil: špricar s Haložanom in 
svinjska rebrca so del njih ... Pravijo, 
da ni najbolje za telo, za dušo pa je 
gotovo (smeh). Sem ponosen Ha-
ložan in moj ID se ne da zamenjati!«
Jože Mohorič
petek  17. aprila 2020 Šport, pogovori   19
Foto: osebni arhiv
Tomi Jagarinec: »Slovencu je Slovenca najlepše srečati v tujini. De-
jal bi, da  smo največji domoljubi prav tisti, ki smo zdoma.«
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj  
in turistične agencije ATP
POSTATI NAROČNIK  
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA  
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste  
od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers
ki tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali  
vse poletne sobote (od 27. 6.  do 29. 8. 20
20).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na 
morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije:  
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Foto: osebni arhiv
Tomi Jagarinec: »Dogajanje v Sloveniji spremljam dnevno. Zanimivo je gledati iz katarske kraljevine proti slovenski demokraciji in soditi 
o svobodi ...«
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 20
petek  17. aprila 2020Ljudje in dogodki20
»Vedeli smo, da se bo nekaj zgo-
dilo, da tako dolgo več ne more 
naprej. Svet je drvel in mi z njim. 
Toda niti v snu si nismo predstav-
ljali česa takega. Življenje se po-
polnoma spremeni.. Vsi plani, vse 
„pomembno“, hitenje, služba, 
obveznosti, vse dobi drugačen, 
drugoten pomen. Naenkrat je na 
prvem mestu – življenje. Postaneš 
hvaležen za povsem običajne stva-
ri, ki se zdijo samoumevne. Pa niso, 
ker ni nič samoumevno. To spozna-
vamo tudi zdaj! Veliko se učimo od 
te situacije. Če smo se le pripravlje-
ni soočiti s sabo in videti. Jaz čutim 
mir. Ne glede na vsa vprašanja, ki 
so se pojavila glede veliko stvari, 
čutim mir.«
Kako ohraniti pozitivizem v teh 
razmerah? Do nas prihajajo števil-
ne informacije, pogosto negativne 
in zastrašujoče. Kako se jih obraniti 
oz. obdržati neko pametno distan-
co, da nas ne obvladajo?
„V enem izmed intervjujev o 
moči misli, prepričanj in besed, o 
katerih med drugimi predava tudi 
Svetozar Radešič, je ta v nekem in-
tervjuju rekel: 'Hudič prihaja iz tele-
vizije.' Seveda je s tem mislil, da je 
televizija orodje vladajoče elite, s 
katero vzdržujejo strah in nizke vi-
bracije v nas. Do nas prihajajo zelo 
različne informacije in novice. Ene 
govorijo o zelo črnem scenariju, ki 
nas čaka, druge o lepi prihodnosti. 
Veliko premalo se zavedamo, kako 
pomembno je, kaj poslušamo. S 
čim se polnimo, hranimo. Informa-
cije so najpomembnejša „hrana“.
Predvsem poskušajmo biti opa-
zovalec! Samo opazujmo in ne 
pustimo, da nas potegne v vrtinec 
strahu, jeze. Poraja se veliko skrbi. 
Foto: zasebni arhiv
Vesna Kamenšek: „Morda je koronavirus marsikoga spomnil na to, da življenja ne zapravljamo za nepomembne 
stvari.“
Ptuj  Iz pogovora z Vesno Kamenšek, raziskovalko življenja in resnice
Ko je naenkrat na prvem mestu življenje
„Koronavirus nas je temeljito stresel. Od znotraj. Pokazal je vse naše strahove, našo temo, vse, kar še moramo pogledati, ozavestiti, kar moramo ljubeče objeti 
in odsloviti. Vsak se z njim sooča na svoj način, saj se vsak sooča s svojimi demoni in strahovi! Sami s sabo. In z našimi najbližjimi. Marsikaj se je pokazalo. 
Predvsem pri nas samih in naših odnosih,« pravi Vesna Kamenšek, raziskovalka življenja in resnice.
Prestopno leto imenujemo leto, 
ki je na »sporedu« vsaka 4 leta in 
ima 366 dni, torej en dan več kot 
običajno leto in ima mesec febru-
ar dodaten dan, vendar pa je še 
kljub temu vedno najkrajši mesec 
v letu.
Zemljina pot okoli sonca traja 
dejansko 365 dni in 6 ur in bi v 
daljšem časovnem obdobju prišlo 
do neujemanja z dejanskim sta-
njem letnih časov.To spremembo 
je na osnovi ugotovitve uredil pa-
pež Gregor XIII in popravil napa-
ko prešnjega Julijanskega koledar-
ja, vsled česar Gregorijanski ko-
ledar uporabljamo še danes. Vsa 
prestopna leta so deljiva s številko 
4 in čisto slučajno je na prestopna 
leta tudi največja športna priredi-
tev Olimpijske igre, ki pa jim je 
ta cikel prekrižal CORONA virus 
oziroma COVID 19.
Na splošno pa prestopno leto 
spremlja sloves slabega in nepred-
vidljivega. Če se malo ozremo 
nazaj za to naše 2020 leto nam je 
postreglo z kar nekaj nepredvidlji-
vimi dogodki, ki mejijo že na kata-
strofo. V Avstraliji so bili ogromni 
požari, kjer so trpeli ljudje in živali 
pa se nam to ni zdelo tako tragično 
saj se je to dogajalo TAM NEKJE 
DALEČ. Pri nas doma je bila zna-
čilna izredno topla zima brez snega 
in zimsko športna tekmovanja so 
odpadala kot po tekočem traku. V 
začetku pomladi nas je obiskal sneg 
sicer ne v veliki količini, vendar pa 
je s sabo prinesel hladno vreme 
in pozebo. Potem se je tudi TAM 
NEKJE DALEČ pojavil COVID 
19, ko so ljudje na veliko zbolevali 
in umirali, nekamo smo sočustvo-
vali z njimi vendar se je to doga-
jalo TAM NEKJE DALEČ. Od 
tam nekje daleč se je ta CORONA 
virus-COVID 19 nepovabljen in 
nezaželjen pojavil v ostalem šir-
nem svetu in povsod prebivalstvu 
povzroča velike težave ter skrbi 
in naš utečen način življenja se je 
z njegovo prisotnostjo, karanteno 
in nedruženjem spremenil v nekaj 
kar si nihče ni mogel predstavjati 
niti v sanjah. Poleg tega pa se je v 
Sloveniji zamenjala tudi vlada in 
bo šele čas pokazal če tudi to ni ka-
tastrofa. Ta vlada je nam državlja-
nom prepovedala prosto gibanje, 
določila čas obiska prehrambenih 
trgovin in vse ostale trgovine za-
prla. Najbolj pa bode v oči ukrep 
NOŠENJE ZAŠČITNIH MASK, 
ZAŠČITNIH ROKAVIC IN 
RAZKUŽEVANJE, ko pa bi prej 
na loteriji zadel glavni dobitek kot 
pa v trgovini uspel kupiti enega od 
zgoraj naštetih izdelkov. Najlaže je 
nekaj PREPOVEDATI – ZAPO-
VEDATI, vendar bi potem bilo 
potrebno nam državljanom to 
zagotoviti, da v prosti prodaji lah-
ko vsaj kupimo zaščitno sredstvo, 
oziroma da nam ga država priskrbi 
gratis.
Sodeč po tem, da umirajo pred-
vsem starejši ljudje bi človek misli, 
da ima pri tej pandemiji zraven 
svoje prste ZPIZ. 
To je samo nekaj stvari, ki niso 
po volji in želji ljudi pa je minila 
komaj četrtina tega leta in vpra-
šanje je kaj se bo zgodilo še v 
preostalih treh četrtinah, vendar 
upamo in želimo, da bodo veliko 
boljše in prijaznejše. 
Za predstopno leto pa so značil-
ni tudi tako imenovani »smolčki« 
to so osebe, ki so se rodile na dan 
29. februarja in svoj rojstni dan 
lahko praznujejo komaj na vsaka 
štiri leta.
BODITE DOMA IN OSTA-
NITE ZDRAVI
Pisma bralcev
Prestopno leto 2020 v očeh marsi-
katerega državljana in covid-19
Čudovito je, da imamo v naši 
državi tako ureditev, da gozdovi 
niso taka privatna lastnina, na kate-
ro drugi nimajo vstopa. Tako lahko 
ljudje tudi v teh karantenskih viru-
snih časih uživamo v bližnjih goz-
dovih, ko se sprehajamo po gozdnih 
poteh. Toda gozdne poti niso nekaj 
samoumevnega. Če nihče ne skrbi 
zanje, če nihče ne hodi po teh po-
teh, si lahko kmalu zapojemo tisto 
slovensko narodno: »Kje so tiste ste-
zice, ki so včasih bile? Zdaj pa raste 
grmovje in zelene trave.«. Zatorej: 
hodimo po teh poteh, obenem pa 
bodimo hvaležni, da lahko hodimo 
po njih. Nikar ne svinjajmo ob njih! 
Vse, kar smo polno prinesli s seboj, 
je veliko lažje prazno odnesti s se-
boj – potem ob teh poteh ne bodo 
ležali ovojčki od cigaret, plastenke, 
pločevinke in druga raznorazna 
embalaža. Sploh pa ni razumljivo, 
zakaj ob te poti nekateri še vedno 
dovažajo odpadke, ki bi jih komu-
nalne službe odpeljale z njihovega 
dvorišča, če bi jih le ustrezno loče-
no odložili v za to namenjene vreče 
in zabojnike. Moteči pa so ob poteh 
tudi razni biološki odpadki (posmr-
kani robčki, bananini olupki, …), 
ki bodo čez čas sicer strohneli, a do 
takrat zelo kvarijo idilično naravno 
podobo. Če za te biološke odpadke 
res ni volje, da se jih odnese domov, 
pa jih je treba odložiti tako, da ne 
bodo moteči (na primer: na manj 
vidnem mestu prekritje z listjem).
Ne bodimo dvolični. Tako kot 
ima večina rada lepo urejeno sta-
novanje, lepo urejeno dvorišče, naj 
bo lepo tudi ob gozdnih poteh, 
poljskih poteh, potokih, rekah, 
povsod, da bomo resnično lahko 
uživali v naravi – v naravi brez od-
padkov.
Nazadnje še povabilo:
Vsi, ki ste v teh karantenskih 
časih doma že vse pospravili, pa ne 
veste, kaj bi še počeli, ste vabljeni, 
da namesto letos odpadlih čistilnih 
akcij odidete na sprehod z dvema 
vrečama (namesto dveh pohodnih 
palic): v eno vrečo pobirajte emba-
lažo (plastenke, pločevinke, vrečke, 
…), v drugo pa ostalo kramo – 
tako bodo odpadki ločeno zbrani; 
vzemite še tretjo vrečo, če bi jo 
potrebovali za stekleno embalažo. 
Ne pozabite pohoditi pločevink 
in plastenk, da bo prostornina čim 
manjša. Učinek bo vsaj dvojen: 
malo rekreacije pri pripogibanju, 
čistejše okolje, za povrh pa še dober 
občutek. Namesto slabe volje ob 
pogledu na smeti boste na nasled-
njem sprehodu nagrajeni z neokr-
njenim uživanjem v naravi. Seveda 
pa pri čiščenju ne pozabite na ro-
kavice in na primerno medsebojno 
razdaljo, če bi koga srečali.
Pisma bralcev
O gozdnih poteh in …
Skrbi nas, da ne bi zboleli, za naše 
drage. Kako bo po tem? Toda, kaj 
bomo s skrbmi rešili? Nič, pravza-
prav bomo stvari še poslabšali! 
Poslabšali bomo naše zdravje, 
znižali našo vibracijo in veliko hit-
reje zboleli. Naučeni smo, da smo 
zaskrbljeni. Da smo odgovorni, če 
smo zaskrbljeni, če smo v strahu za 
nešteto stvari! Čas je, da nehamo 
verjeti temu. Če smo zaskrbljeni, 
ne pomeni, da smo odgovorni. 
Odgovornost pomeni popolnoma 
nekaj drugega.. Saj veste, da misli 
privlačijo dogodke in peljejo naše 
življenje v to smer. Če želimo dobre 
stvari, imejmo dobre misli! Delujmo 
srčno in verjemimo v najboljše.“
Za nekatere je koronavirus celo 
priložnost za zasuk v življenju, za 
spremembo, za katero doslej nis-
mo imeli moči, da bi jo izpeljali. 
„Zakaj bi potrebovali pandemijo 
ali bolezen ali nesrečo, da dobimo 
moč za spremembo našega živ-
ljenja? Čas je, da dvignemo našo 
zavest, da se zbudimo iz kolektiv-
nega spanja, da izklopimo televizi-
je! Da nehamo poslušati in verjeti, 
kaj bi morali, kaj je normalno, kaj 
se spodobi, kaj pričakujejo od nas; 
da nehamo živeti neka življenja 
po merilih in idealih, ki jih nikoli 
ne moremo doseči, ker so iluzija. 
Prepričujejo nas, da nikoli nismo 
dovolj dobri, lepi, pametni, bogati. 
Lažem, ki jih dovolj dolgo posluša-
mo, začnemo verjeti. Ko smo v ti-
šini, se povežemo s svojim srcem, 
z intuicijo, s svojo dušo! Veste, kaj 
je človekov največji strah: usesti se 
v tišini sam s sabo! Kajti takrat ne 
moreš pobegniti pred sabo. Takrat 
slišiš svoje srce, svojo dušo in se so-
očiš s sabo, soočiš se s tem, kdo si, 
kakšno življenje imaš, kakšne od-
nose. Morda je ta droben, neviden 
virus tisti budnik, ki nas je temeljito 
„ brcnil“ iz našega spanja! Na plan 
je privrelo veliko. Vedno je čas za 
premike. Prej smo se izmikali. Zdaj 
imamo čas. Nagrada za zasuk, ki 
ga naredimo, je ta, da res dobimo 
– naše življenje! Morda je koronavi-
rus marsikoga spomnil, da življenja 
ne zapravljamo za tisto, kar nas ne 
izpolnjuje.«
Kako naj živimo v tem obdobju, 
da bomo izšli kot „zmagovalci“ in 
da svoje duše ne bomo zdravili z 
obiski pri zdravniku, s tabletami?
„Naša duša ves čas čaka, da jo 
bomo slišali. Poskuša nas zbujati 
na različne načine; z boleznimi, z 
nesrečami, s težkimi odnosi. Mi 
jo utišamo s tabletami, hrano, al-
koholom, hrupom, ne upamo pa 
biti v tišini srca, ker so vedno krivi 
drugi. Sama vidim to dogajanje kot 
evolucijo, proces, skozi katerega 
gremo osebno in kolektivno, kot 
svet. Čas, v katerem se dogajajo 
velika čiščenja na osebni in kolek-
tivni ravni. Mi vsi skupaj soustvarja-
mo svet, kakršen je. Tisočletja smo 
živeli v strahu, zavesti pomanjka-
nja, zavisti, jeze. Postanimo lju-
beči, najprej do sebe. Objemite 
se in se sprejmite takega, kot ste. 
Vsak dan se poglejte v ogledalo in 
si recite, kako čudoviti ste. Sanja 
se nam ne, kako se nimamo radi. 
Kako bi potem lahko imeli radi dru-
ge, svet, življenje, kako bi življenje 
lahko imelo rado nas? Kako bi lah-
ko bili milostni in ljubeči do kogar-
koli, če sebe uničujemo na tisoče 
načinov.“
Svet je zrcalo nas samih
„Če bomo vsak dan naredili majhne dobre stvari za naše 
bližnje, za soljudi, za živali, naravo, se bo scenarij, ki se zdaj 
zdi črn, odvijal v čudovito smer. Dokler bomo povzročali 
trpljenje drugim, bomo tudi sami trpeli. Mislim, da smo 
pred velikim izzivom, največjim. Verjamem, da bomo 
zmagali.“
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020    COLOR CMYK stran 21
Bilo je vsega, od „švica“ do smeha …
V dvodnevni intervenciji je sodelovalo 20 ljudi; prvi dan 17 gasilcev, 
drugi dan 15 in še pet domačinov. „Najlažje bi bilo kravo uspavati, 
jo zvezati, pripeti na nosilno podlago in potegniti gor. A ko je 20 ljudi 
prisluhnilo lastniku in se odločilo, da se mu pomaga in poskušamo 
žival živo ter zdravo spraviti nazaj v hlev, nismo imeli kaj razmišljati. 
Odločili smo se: gremo, akcija!“ je po uspešno končanem reševanju 
povedal predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec in se vsem, ki 
so požrtvovalno sodelovali na intervenciji, tudi iskreno zahvalil. 
„Zadovoljstvo po uspešno končani akciji je bilo nepopisno. Bilo je 
vsega, od “švica“ do smeha … Če bi reševali še enkrat, bi zagotovo 
vse izvedli enako. V analizi po intervenciji nismo izpostavili niti ene 
napake. Pa mi verjemite, da res ni bilo enostavno, z ozirom, da je 
šlo za reševanje iz 200-metrske spodaj kamnite in zgoraj zaraščene 
globeli in da smo reševali 700 kilogramov težko živo breme. Res, 
boljše, kot smo to izvedli, skoraj ne bi šlo. Hvala ekipi!“
petek  17. aprila 2020 Ljudje in dogodki   21
Krave reševali tudi iz gnojnice 
in studenca
Reševanje 700-kilogramske Šeke za gasilce PGD Leskovec 
ni prva izkušnja reševanja živine. Pred leti so na eni izmed 
večjih kmetij v kraju reševali kravo Elko iz kanalov gnoja in 
gnojnice pod hlevom. „Tista intervencija je bila nevarnejša 
od te zadnje. Ker če bi tam krava zbezljala, se ne bi imeli 
kam umakniti,“ se spominja Jagarinec in doda. „Vse živo se 
nam je pripetilo. Ne samo iz gnojnice, tudi iz studenca smo že 
reševali kravo.“
Markovci  Zastrupitve domačih živali
Zastrupljen kužek
in zajčja glava v žlebu
»Pazite na svoje ljubljenčke,« poziva občanka Markovcev, ki 
je nedavno v žlebu hiše našla zajčjo glavo, njihov kuža pa je 
bil ponovno slaboten. »Nekdo zastruplja živali,« je zgrožena 
ugotovila.
Občanka, ki nas je obvestila o tem človeka nevrednem dogodku, je 
dejala, da so že večkrat opazili, da se njihov sicer miren, tih in boječ 
kuža počuti slabo. »Včasih celo izbruha hrano, ki je ni prejel od nas. 
Največkrat gre za klobaso, ki jo izbruha v jutranjem času. Tudi danes 
se je počutil slabo in sprva sploh nismo bili pozorni, kaj je blizu nas, 
nato pa smo zraven ograjenega prostora, v katerem je naš kuža, v 
žlebu našli zajčjo glavo, ki jo je očitno nekdo nastavil. Res smo bili 
šokirani nad najdenim,« je dejala. Zato opozarja soobčane, naj pazijo 
na svoje ljubljenčke. »Čeprav je sedaj osrednja pozornost namenjena 
koronavirusu, ne smemo pozabiti na živali,« opominja občanka. 
Da so zastrupitve živali v tem obdobju pogostejše kot običajno, 
pa opaža veterinar in direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar. 
»Zakaj je tako, ne vemo. Smo že skušali ta trend preiskati s policisti, 
vendar nismo prišli do konkretnega zaključka,« je priznal. Del zastrupi-
tev, pravi Senčar, gre pripisati uživanju gnojil, ki jih kužki (radi) pojedo, 
domači ljubljenčki se zastrupijo tudi s posrednim zaužitjem škropiv 
(potem ko si očistijo – poližejo tačke), del zastrupitev pa je namerno 
povzročenih. Slednje so v upadu, pravi, a za opisani primer je skoraj 
prepričan, da je šlo za podtaknjen strup, verjetno strup za podgane. 
Foto: Osebni arhiv
Zlati prinašalec se je že večkrat slabo počutil, a lastniki niti pomisli-
li niso, da bi jim kdo skušal zastrupiti kužka. Lastnica zastrupljenega 
kužka je ob njegovi ogradi v žlebu našla zajčjo glavo.
Gasilci so intervencijo začeli v 
soboto nekaj po 19. uri. „Sobotni 
del reševanja smo končali ob dveh 
zjutraj. Lastnik pobegle krave je za 
pomoč zaprosil regijski center za 
obveščanje, ta pa je nato aktiviral 
našo gasilsko enoto. Opravili smo 
ogled terena, ki je bil res težko do-
stopen, med drugim strm, spolzek, 
kamnit, zaraščen ... Na kraj smo 
poklicali dežurnega veterinarja, ki 
je ocenil zdravstveno stanje krave. 
Ugotovil je, da zakol ni potreben, 
saj kravi nič ne manjka. Pred nami 
je tako bila naloga, kako 700-kilo-
gramsko živo breme varno in brez 
poškodb dvigniti 200 metrov po 
zahtevnem terenu. V spodnjem 
delu je globel čisto kamnita, kar je 
razmere za delo še dodatno oteže-
valo. Reševanje bi najlažje izvedli, 
če bi žival uspavali in nato usmr-
tili. Ker smo želeli lastniku krave 
pomagati, smo si zadali cilj, da jo 
nepoškodovano pripeljemo nazaj 
v hlev. V soboto zvečer smo si prip-
ravili podlago iz traktorskih gum. 
Kravo smo zvezali in jo položili na 
to podlago, nato pa jo s traktorsko 
vitlo potegnili na varno mesto. Naj-
ti mesto za postavitev traktorja z 
vitlo zaradi posebnosti terena tudi 
ni bila enostavna naloga, prav tako 
ne postaviti sidrišča in namestiti 
škripce za vleko. A se nam je vse 
dobro izšlo, za kar gre tudi zahva-
la traktoristu Jožefu Milošiču, ki 
nam je na pomoč priskočil prosto-
voljno. V soboto zvečer smo Šeko 
potegnili do prve ravnice, oskrbel 
Leskovec  Malo drugačna velikonočna gasilska intervencija
Kako so gasilci iz 200-metrskega prepada reševali Šeko
Za operativne člane Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Leskovec so letošnji velikonočni prazniki minili nekoliko drugače kot običajno. V Velikem 
Okiču, kraju, za katerega zaradi strmih pobočij pogovorno rečejo, da še koza potrebuje palico za oporo, so iz 200-metrske globeli reševali 700 kilogramov 
težko kravo Šeko. Ta je strgala verigo, s katero je bila pripeta v hlevu, pobegnila in padla v prepad.
Foto: Katja Stoklas
Odhod na intervencijo
jo je vetrinar, mi pa smo že kovali 
zamisli, kako bomo naslednji dan 
reševanje nadaljevali,“ je razložil 
predsednik PGD Leskovec Peter 
Jagarinec.
Če bi jo prevrnili na 
hrbet, bi lahko tudi 
poginila
Z mesta, kjer so kravo po prvem 
dnevu reševanja varno namestili 
in jo privezali, je bilo reševanje še 
zahtevnejše. „Od tam naprej je bila 
čista vertikala, sama strmina ...“ 
skomigne Jagarinec in nadaljuje: 
„A nismo se (pre)dali. Pred nami 
je bil jasen cilj: kravo živo in zdra-
vo pripeljati nazaj v hlev. Naslednji 
dan, bila je velikonočna nedelja, 
smo si za vleko izdelali novo, še 
trpežnejšo podlago, da živali med 
vleko ne bi poškodovali. Ponovno 
smo uporabili traktorske gume, 
kravo smo zvezali in zavili v jumbo 
vreče. Potrebno je bilo pripraviti še 
teren. Vso zarast, ki je ovirala pre-
hod (grmičevje, vejevje), smo po-
sekali. Potem smo „tovor“ z vitlo 
potegnili na breg. Kravo je pregle-
Foto: Katja Stoklas
Da krave ne bi poškodovali, so jo zavili v tri jumbo vreče.
Foto: Katja Stoklas
Ekipa na delu
Foto: Katja Stoklas
Gasilci so upoštevali željo lastnika ter kravico Šeko nepoškodovano in 
zdravo vrnili v domačo štalco. Kljub prazničnim dnevom in epidemiji, s 
katero se srečujemo, so dali vse od sebe, da so dosegli cilj.
Foto: Katja Stoklas
dal veterinar in ugotovil, da ji čisto 
nič ne manjka. Med nami je bilo 
čutiti olajšanje, zadovoljstvo, vese-
lje, radost … Uspelo nam je! Vam 
povem, ni bilo enostavno, smo se 
kar potili zraven, pa tudi nasmejali. 
Idej, kako bi reševali, je bilo veliko. 
V neizmerno pomoč sta nam bila 
naša člana Janez Belšak in Sašo 
Potrč. Oba imata doma kmetijo in 
sta točno vedela, kako rokovati z 
živaljo, na kaj biti pozoren, da je ne 
bi poškodovali. Do te intervencije 
nisem vedel, da se krave recimo 
ne sme obrniti na hrbet, ker lahko 
pogine. Torej, bilo je vrsto nekih 
stvari, ki smo jih morali upoštevati 
in vključiti v reševanje. Nedeljska 
intervencija je trajala pet ur. Začeli 
smo jo ob 18. uri in končali uro pred 
polnočjo.“
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  17. aprila 2020Poslovna in druga sporočila22
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Vsak torek!
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR 
in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR.
Ne spreglejte v novi Zarji Jani
ČUDEŽNO VMESNO POSTENJE: 
tako smo jedli pred 40 leti
SHUJŠAJMO 
V KARANTENI
KARANTENI
STOLETNIKI, 
KI SO 
PREMAGALI 
KORONO
Bolj zanimiva, 
bolj zame, 
bolj zate.
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu 
z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo
NAJBOLJ 
BRANA
slovenska 
tedenska 
revija
Ana Praznik in Bojan 
KAMOR PRIDETA, 
VSI JOKAJO
EKSKLUZIVNO
SKOZI KUHINJO DO SLAVE
Narava se prebuja, kar smo vam z našimi objavami že nekajkrat 
pokazali. Sedaj pa bi vas radi povabili da se oglasite na naši 
vrtnariji, si ogledate naše rožice in zelenjavo ter si domov 
odnesete naš novi katalog CVETJE ZA POLETJE 2020.
Lahko si sestavite načrt za zasaditev gredic z zelenjavo, loncev 
in balkonskih korit z cvetjem ali pa si kar na vrtnariji ogledate 
našo ponudbo in sestavite svoje cvetne kreacije. 
Ker smo v izrednih razmerah in razumemo, da nas vsi ne 
morete obiskati na takšen način kot bi si želeli – vam nudimo 
tudi naročila na naši FB strani, po elektronski pošti (vrtnar.
golob@gmail.com) ali preko SMS sporočila na TELEFONSKO 
ŠTEVILKO 031/415-946. 
Pošljete nam lahko seznam 
rastlin in vaše želje, ki vam jih mi 
vnaprej pripravimo in jih pridete 
samo dvignit na našo vrtnarijo. 
Plačilo bo možno gotovinsko, 
kartično ali po predračunu. 
Lahko  nam tudi vaša balkonska 
korita, lonce in obešanke 
pripeljete na vrtnarijo, mi pa 
vam bomo po vaših željah 
naredili zasaditev, ki vas bo 
skozi  poletje razveseljevala.
• od ponedeljeka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00, 
• sobota 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, 
• nedelja in prazniki zaprto - razen izjeme 27.4. in 2.5. sobotni delovni čas.
Delovni čas:
Ptuj - 29. in 30. avgust 2020
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  17. aprila 2020 Oglasi in objave   23
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Telefon 041 785 318.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 
33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.
lesgrad.si.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elek-
tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo 
Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. 
Tel. 041 631 571.
18. in 19. april 2020, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: 
Koronavirus – trenutno stanje in ukrepi na Ptuju v času epi-
demije covid-19; Poročilo iz Mestne občine Ptuj, Zdravstve-
nega doma Ptuj in Doma upokojencev Ptuj; Spoznajmo lajno kot glasbilo potujočih 
in vaških godcev kot spomin na stare čase; Rastko Tepina edini poklicni kranjski 
lajnar godel in zabaval mimoidoče v mestu Ptuj; Glasba iz 100 let stare lajne 
zvabila mladež in tudi starejše na ptujske ulice; Kongres Gasilske zveze Slovenije 
na Ptuju; V mimoidoči paradi je s strumnimi koraki pred častno tribuno korakalo 
5.000 uniformiranih gasilcev in gasilk; Predstavila so se starodobna gasilska vozila 
stara več kot 100 let; V mimohodu korakal ešalon 158 gasilk članic Gasilske zveze 
Slovenije in 850 praporščakov; Mesto Ptuj v očeh otrok Vrtca Ptuj; Nastop FS KD 
Rogoznica s štajerskimi plesi in gostujoče folklorne skupine s severnega Cipra. Pred 
male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
 IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO -  HIŠO NA PTUJU, letnik 1979, v  
izmeri 130 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri  
672 m2 - bližina centra, vrtca, šole. Cena: 
99.900,00  EUR.
Kontakt: 041 684075 
ali 02/6208 816.
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJ
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
VSAK
petek
VEDNO
POLNA 
DOBRIH 
IDEJ
16 STRANI LAHKIH, SLADKIH
IN ENOSTAVNIH RECEPTOV 
Ta teden imajo glavno vlogo 
skuta in krompir 
JAGODNA DIETA ZA VSE SLADKOSNEDE
1300 kalorij na dan, brez lakote 
in kilogrami kar kopnijo 
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
DR. GLORJANA VEBER
Potrebujemo spodbudne, modre misli, 
tudi kakšno akašejko
KUPIMO traktor, lahko slabše ohranjen, 
in priključke. Tel. 041 680 684.
BELE kokoši, težke od 3,5 do 4 kg, in 
purane, 6-tedenske. Naročila po tel. 040 
531 246. Rešek, Starše 23.
NESNICE, 19-tedenske, rjave, grahaste, 
črne, sussex, leghorn in arokane. Naroči-
la po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM dve telički simentalki, stari 3 
mesece, odstavljeni. Tel. 031 532 785.
PRODAM tri teličke simentalke, stare od 
16 do 28 dni. Tel. 070 250 441.
NEPREMIČNINE
V začetku maja je skrajni 
čas, da na balkone in 
okna postavimo cvetlične 
zasaditve, ki bodo hišo 
okraševale vse do zgodnje 
jeseni. Zato, da bo vaš »nakit« 
hiše v trendu in predvsem 
zato, da vam bodo vaše 
balkonske zasaditve v veselje 
in ponos, v sveži izdaji revije 
Rože in vrt / Zeleni raj
predstavljamo najnovejše 
rastline in zasaditvene 
kombinacije, ob tem pa tudi 
sodobne pristope za lažje 
zasajevanje in vzdrževanje.
Revijo Rože & Vrt/Zeleni 
raj, v kateri najdete še več 
nasvetov za ljubitelje lepo 
urejene okolice doma in 
gojenja domače zelenjave 
za vas pripravljajo najboljši 
vrtnarski strokovnjaki.
Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
Balkonsko cvetje – kaj moramo vedeti,
DA BOMO V TRENDU?
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, Hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora. 
KMETIJSTVO
Štajerski tednik - 
na spletu 
z aktualnimi novicami 
vsak dan!
Da boste 
izvedeli prvi!
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK petek, 17. 4. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  17. aprila 2020Tednikov mozaik24
Turistični tokovi 2020 bodo spisali novo poglavje v zgodovini svetov-
nega turizma. Tako kot naša življenja se bodo na dolgi rok spremenile 
tudi potovalne navade. Bolj ali manj bodo naše počitnice v tem letu ve-
zane na domači kraj oz. bližnjo okolico. Globalizem bo tudi v tem po-
membnem delu svetovnega gospodarstva terjal visok davek.
Predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka je v pismu sloven-
skim županom pozval k razmisleku o strategiji slovenskega turizma ob 
epidemiji koronavirusa, ki je povsem ustavil turistično dejavnost. V njem 
poziva župane k sodelovanju pri vseh aktivnostih in programih TZS, ki 
jih sedaj oblikujejo na novo. Sam vidi novi izziv v butičnem in trajnostno 
naravnanem turizmu, hkrati pa po-
ziva k spodbujanju, da bi Slovenci 
v prihodnje dopustovali v domači 
državi. Čas je primeren za odkriva-
nje resnice v smislu slogana „Manj 
je več“, torej manj množičnega 
turizma in več butičnega turizma, 
za katerega imamo v Sloveniji izje-
mne potenciale. Četudi še ne vemo 
prav dobro, kaj naj nadomesti ob-
stoječi turizem, naj bi strategijo 
slovenskega turizma na nek način 
napisali na novo, tudi bolj prijazno 
do narave in se odrekli gradnji no-
vih kolosalnih turističnih betonskih 
hotelskih kompleksov.
Kot vse kaže, bo leto 2021 pov-
sem prireditveno leto, saj odpove-
di velikih prireditev kar dežujejo. 
Ptuj bi moral med 24. in 31. majem 
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Čemu je do leta 1923 služil Slovenski trg?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
Letos Ptuj ne bo gostil tradicionalnega Jurjevega sejma.
Nagradno turistično vprašanje
bi mladi letos predstavili največje evrovizijske uspešnice, ki jo pripravlja 
TD Ptuj v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami, Vrtcem Ptuj in MO 
Ptuj. 
Konec marca letos je Evropska komisija razveselila Slovenijo s sporoči-
lom, da je Prešernovo Zdravljico nagradila s prestižnim znakom Evropske 
dediščine. Nominacijo zanjo je pripravila strokovna komisija pod vod-
stvom Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, ki hrani najpomemb-
nejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje. S tem je postala 
sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.
V času koronavirusa smo se usmerili na spoznavanje Ptuja oz. njegovih 
ulic in trgov. Tako smo spraševali o tem, kako se je nekoč imenovala Can-
karjeva ulica. Nekoč je bila to Špitalska ulica, nato pa Meščanska ulica, ki 
je po letu 1918 dobila ime po pisatelju in esejistu Ivanu Cankarju. Nagrado 
za pravilen odgovor bo prejela Luka Šebelič s Ptuja. Danes sprašujemo, 
čemu je do leta 1923 služil Slovenski trg. Nagrada za pravilen odgovor je 
vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo bo mogoče izkoristiti, ko bodo 
turistični oz. zdraviliški objekti ponovno odprti. Odgovore pričakujemo v 
uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 24. aprila 2020.
gostiti 40. kongres Evropskega združenja karnevalskih mest. Gre za do-
godek, na katerem se zbere okrog 150 delegatov iz 20 do 25 držav. Letos 
so ga iz objektivnih razlogov prestavili v leto 2021. To se je zgodilo prvič 
v 40-letni zgodovini te največje evropske in svetovne karnevalske orga-
nizacije, katere pomemben član je tudi Ptuj (in Slovenija) že od leta 1991. 
Tako bodo v letu 2021 kongres povezali tudi s 30. obletnico našega vpisa 
na karnevalski zemljevid Evrope, je povedal predsednik organizacijskega 
odbor 40. Fecc kongresa in generalni sekretar Fecc Branko Brumen. Os-
mega maja na Mestnem trgu letos tudi ne bo Evrovizije v malem, tradici-
onalne prireditve v okviru projekta Spoznavajmo države EU, na kateri naj 
Poziv k razmisleku o strategiji slovenskega turizma
Ona kraljica mo
jega srca, jaz kro
nan osel.
* * *
Potrpljenje je bož
ja mast, ki nič n
e redi.
* * *
Kratki pameti no
beno nategovanj
e ne pomaga.
* * *
Po triindvajsetih
 letih z ženo bo n
ekaj mesecev s k
orono blagodejna
 
sprostitev.
* * *
Bo homo sapien
su sledil koronap
itek?!?
* * *
Glede na stanje 
mojega računa, b
i mi za bančno k
artico zadostova
la 
mikroplastika.
AFORIZMI BY
 FREDI
Za takšen ukrep se je policija v 
mestu Rišikeš na severu Indije, ki 
je priljubljeno zbirališče ljubiteljev 
joge, odločila, ker je v zadnjem 
času vedno več tujih obiskovalcev 
kršilo pravila.
»Danes vam dajem le to milo 
kazen. Drugače bi vas moral pri-
držati in odpeljati v zapor,« je na 
videoposnetku, ki so ga predvajali 
lokalni mediji, dejal policist turis-
tom iz Avstralije, Mehike, ZDA in 
Izraela, ki so se minuli konec te-
dna sprehajali po nabrežju svete 
reke Ganges.
Indijski policisti so se domislili 
še nekaterih drugih nenavadnih 
metod kaznovanja kršiteljev pra-
vil, ki so jih uvedli s ciljem zajezi-
tve epidemije covida-19. Na spletu 
krožijo posnetki policistov, ki so 
poskušali prestrašiti neposlušne 
s pisanim pokrivalom v obliki ko-
ronavirusa. Nekatere kršitelje so 
kaznovali s počepi ali pa so jim 
grozili, da jih bodo zaprli v celico, 
kjer bodo morali brez prestanka 
poslušati pesmi iz bollywoodskih 
fi lmov.
                                   Indija  Kazni za kršitve omejitve gibanja
500-krat napisali opravičilo 
Ker so se sprehajali in tako kršili omejitev gibanja, uvedeno zaradi novega koronavirusa, 
je deset turistov v Indiji dobilo kazen kot v šoli. Policist jim je namreč naložil, da so mo-
rali 500-krat napisati stavek: »Nisem upošteval pravil omejitve gibanja in mi je zelo žal.«
Foto: M24
Slovenija  Obisk vojakov 72. brigade Slovenske vojske
Kaj pa maske in razdalja?
Predsednik republike Borut Pahor, minister za obrambo Matej Tonin in notranji minister Aleš 
Hojs so v sredo obiskali vojake 72. brigade Slovenske vojske.
Seznanili so se z nalogami in 
delovanjem 72. brigade Slovenske 
vojske pri varovanju slovenske 
južne meje. 
Pri obisku mejne kontrolne toč-
ke v vasi Breg pri Sinjem Vrhu je 
precej presenetilo to, da delegaci-
ja ni uporabljala zaščitne opreme, 
na primer obraznih mask, tudi 
razdalja med delegati ni bila prav 
velika, kot je razvidno na pričujoči 
fotografi ji ...
Foto: sta/M24
Ptuj  Odpovedan 40. Kongres FECC
Letošnji jubilej naslednje leto
Čeprav so se organizatorji letošnjega Kurentovanja večkrat pohvalili, da bo maja na 
Ptuju izpeljan 40. jubilejni kongres FECC, je tudi njim načrte prekrižala pandemija ko-
ronavirusa. Prestavljajo ga za leto dni.
Zadnji majski teden, v času 
od 24. do 30., naj bi bil prav v 
najstarejšem slovenskem mes-
tu organiziran 40. kongres FECC 
(Federation of European Carnival 
Cities) 2020. Žal pa so ga zaradi 
pandemije in negotovosti, ki jo je 
ta prinesla, morali odpovedati.
»V dogovoru organizatorjev 
Mestne občine Ptuj, Javnega za-
voda za turizem Ptuj in FECC Slo-
venija s FECC International Board 
je bila sprejeta odločitev, da se 
letošnji kongres zaradi pandemije 
ne izvede, temveč se prestavi na 
zadnji teden meseca maja 2021 na 
Ptuju v GH Primus, po potrjenem 
okvirnem programu za odpove-
dani letošnji kongres. Letni kon-
gres FECC, ki se ga udeležuje več 
kot 150 delegatov iz 20–25 držav, 
je iz objektivnih razlogov odpo-
vedan prvič v 40-letni zgodovini 
te največje evropske in svetovne 
karnevalske organizacije, katere 
ponosna člana sta Ptuj in Sloveni-
ja od leta 1991 ter bomo naslednje 
leto praznovali 30-letnico, odkar 
Foto: ČG
Odločitev organizatorjev je bila pričakovana.
smo umeščeni na karnevalski ze-
mljevid Evrope,« je odločitev po-
jasnil Branko Brumen, predsednik 
organizacijskega odbora 40. FECC 
kongresa.