Št. 12.
V Ljubljani, če rtek dne 16 januarja 1919
Leto III.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo In upravnlštro v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Karočnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42’—, za pol leta L, 21'—, za četrt leta K I0'50, za tnesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za •	ostalo tujino in Ameriko K 54.
inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1‘—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list ao poštnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Deklaracija srbske socialne demokracije.
Povodom proglasitve narodnega uiedinjenja Jugoslovanov v srbski Narodni Skupštini, je podal sodrug Dragiša Lapčevič v imenu socialne demokracije v Srbiji naslednjo deklaracijo:
Socialna demokracija v Srbiji iskreno želi in toplo Pozdravlja nacionalno iijedinjenje vseli narodov, dasi je to neznatna cena za prcogromnc žrtve in velikanska zla, ki jih .ie naprtila vojna celim pokolenjcm in vsemu človeštvu. Narodno ujedinjenjc je pravzaprav zadeva, ki so razume .sama po scb.. Rešitev narodnega vprašanja ovirajo pri ekonomsko nerazvitih narodih velike kapitalistične države, kar je zlasti dokazala svetovna vojna.
Z odpravo privatne lastnine in zameno kapitalističnega j načina proizvajanja s socialističnim bi bilo tudi naclo- j nalno vprašanje najradikalneje rešeno in nacionalno uje- j dinjenje najpopolneje i zvedeno v korist ne le poedinih, I »larveč vseh narodov brez bojev in opustošenja, ki ga ! (i puste za seboj.
Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod, ker imajo en jezik in enaka ostala narodnostna svojstva. Kot en narod se tudi čutijo in izvedli so ujedinjenje. Zato je njih ujedinjenje v eno nacionalno državo velika politična, ekonomska in kulturna potreba, kar je izven vsake diskusije. Z nacionalnim ujedinjenjem dobi proletarijat širše polje za agitacijo in organizacijo in uspešnejšo oporo za razvoj razrednega boja ter v skrajnem slučaju, za obračun s svojo nacionalno buržoazijo. Z nacionalnim ujedinjenjem preneha možnost, da bi skrivala buržoazija Pod nacionalizmom svoj razredni egoizem, definitivno pa Preneha tudi izgovor, da je potreben skupen, reakcionaren in politično nad vse nevaren militarizem, ki je trajno opravičeval svojo nujnost z razlogom; da se mora naš narod popolnoma ujediniti.
Zaradi velikih političnih, ekonomskih in kulturnih potreb našega naroda in balkanskih narodov vobče, zaradi opravičene slutnje, da mi, kakor tudi ostali balkanski narodi , ne postanemo faktične kolonije inozemskega finančnega, trgovskega in industrijskega kapitala ter zaradi velike potrebe miru, je potrebno, da započeto delo nadaljujemo in da sporazumno s sosednimi narodi nemudoma saniramo razmere, ki so vsled vojne nastale na jugovzhodu Evrope. Naše narodno ujedinjenje dobi pravo vrednost le z ujedinjenjem vseh balkanskih narodov v federaciji balkanskih republik in z omogočitvijo mir-n'h sporazumov in federacije z ostalimi sosednimi narodi.
V ujednjeni državi SHS je potrebno, da sc takoj
izvede:
1. Odpraviti vse fevdalne ostanke in fevdalno lastnino, a kmete napraviti za svobodne državljane;
2. Konfiscirati vse imetje cerkve vseh ver;
3. Ločiti cerkev od države;
4. Iztrgati šolo vplivu cerkve in jo proglasiti za svobodno;
5. Odstraniti vse privilegije, kakršnegakoli izvora so že;
6. Odpraviti vse uredbe, ki nosijo na sebi značaj separatizma in ki bi utegnile vzdrževati plemenski ali Pokrajinski separatizem, toda uvesti najpopolnejgo samoupravo v občinah in vseh upravnih ter administrativnih
enotah;
7. Uvesti za vse volitve splošno volilno pravico za °ba spola in proporčni volilni sistem do njenih skrajnih konsekvenc;
8. Uvesti osemurni delavnik, zajamčiti varstvo de-iavstva in popolni razmah delavskega razrednega boja.
V varstvo beguncev,
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo, s katero se dajo potrebno določbo k naredbi celokupne Narodne vlado SHS z dne 9. januarja I9iy, štev. 260 v varstvo beguncev.
I.
Pravico do begunske podpore po § 1. zgoraj navedene naredbe sc prične z dnem 15. januarja 1919. Osebe, ki do sedaj niso uživale državne begunske podpore, ali jim je bila ista iz kateregakoli vzroka odvzeta, pa za-dobo po novi naredbi to pravico, se imajo do 31.' januarja 1919 zglasiti za podporo pri županstvu sedanjega
] bivališča, v Ljubljani pri policiji (policijskih stražnicah),
; sicer jim gre podpora šele od dneva zglasitve. Župan-i stva (v Ljubljani policija) napravijo na podlagi priglasov | razvidnostne liste v enem izvodu ter jih pošljejo pristoj-! nemu okrajnemu glavarstvu. Potrebne tiskovine naj sr županstvo (v Ljubljani policija) pravočasno naročijo pri okrajnih glavarstvih.
II.
Kot »trajno službo« oziroma »trajni zaslužek« je smatrati (le res trajne, ne samo prehodno dobo trajajoče) dohodke, katere prejemajo begunci iz opravljanja svojih stanovskih dolžnosti. Dnevna mezda beguncev-domobrancev, ne krati pravice do beguriske podpore, kolikor gre ista osebam, živečim ž njimi v skupnem gospodarstvu, pač pa sami za svojo osebo nimajo pravice do nje. Prav tako se ne sme odšteti od begunske podpore preživijalni prispevek (vojaška podpora).
Dejstvo, da si ne more preskrbeti stalne službe, oziroma stalnega zaslužka, mora begunec le tedaj dokazati, če pristojna oblast iz tehtnih razlogov to izrečno zahteva.
Pri osebah, ki imajo po § 6. zgoraj navedene naredbe pravico do begunske podpore v znesku 4 K na dan in osebo, je odšteti od te podporo sleherni dalj časa trajajoči dohodek, (tudi podpore), ki ga begunec prejema iz kateiegakoli vira.
III.
Ukaz bivšega ministrstva za notranje stvari z dne 16. januarja 1918 drž. zk. štev. 19 ostane, kolikor ne nasprotuje gorenjim določbam, v veljavi. Člen IV., prvi odstavek označenega ukaza se izpremeni v toliko, da moro o zahtevi naknadne begunske podpore v smislu § 9. drž. zak. z dne 31. septembra 1917 odločiti tudi okr. glavarstvo sedanjega bivališča, ako se sedež okrajnega glavarstva, kjer je imel begunec pred čvakuacijo svoje stalno bivališče, nahaja v ozemlju, ki je sedaj okupirano po Italijanih ali Nemcih ter prosilec nedvomno dokaže, ne le, da so dani vsi pogoji, na podlagi katerih bi sc mu po zakonu morala prisoditi naknadna begunska podpora, temveč tudi, da tc podpore še ni prejel.
Politični pregled.
Razglas Narodne vlade v Ljubljani. Narodna vlada v Ljubljani je izdala nastopni uradni razglas: Obenem z naredbo celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 9. januarja 1919. glede omejitve alkoholizma (pi- j jančevanja) je izšla raredba policijskega ravnateljstvi v j j Ljubljani, s katero se za Ljubljano določa policijska ura j za gostilne z 8. uro zvečer in za kavarne z 9. uro zvečer, s Ker so nastali dvomi, ali z ozirom na omenjeno naredbo ■ Narodne vlade velja tudi naredba ljubljanskega policijskega ravnateljstva o policijskih urah, sc občinstvo opozarja, da je strožja naredba policijskega ravnateljstvi o policijski uri v Lujbljani naprej do preklica veljavna. Politične oblasti I. stopnje smejo namreč v smislu § 9. navedene naredbe celokupne Narodne vlade izdati tudi 'strožje predpise, kakor so oni v vladni naredbi. Za Ljubljano veljajo tedaj vobče določila vladne naredbe o omejitvi pijančevanja, glede policijske ure pa do preklica strožji predpisi naredbe ljubljanskega policijskega ravnateljstva.
~ Jugoslovanska vojaška pisarna na Dunaju. Bel-grad, 15. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslovanska vojaška pisarna na Dunaju, ki je poslovala dosedaj v imenu Narodnega vječa v Zagrebu, je dobila sedaj pooblastilo za na-daljno delo od vojnega ministrstva SHS, kateremu je tudi podrejeno. Pisarna bo osnovala ekspoziture v onih krajih Nemške Avstrije, kjer se nahaja večje število jugoslovanskih vojakov.
— Industrijska in trgovska podjetja na Hrvatskem. Zagreb, 14. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Kakor znano, je pred kratkim izdala hrvatska vlada naredbo, ki zahteva pod težkimi gmotnimi kaznimi, da morajo ona industrijska in trgovska podjetja, ki imajo svoje sedeže pa zunanje dežele premčstiti vodstvo podjetij v ozemlje države SHS. Večina prizadčtih podjetij je tej zahtevi že ugodila. Samo hrvatske vicinalne železnice, ki imajo svoj sedež v Budimpešti se dosedaj še niso odzvale. V četrtek bo v Zagrebu seja poverjeništev, kjer bo tudi sklenjeno, kako naj se ravno s. temi in drugimi podjetji, ki do sedaj še niso ugodile omenjeni navedbi.
— Iz Nemške Avstrije. V Nemški Avstriji, kjer bodo 16. februarja volitve v konstituanto, divja že sedaj z vso silo volilni boj. Najhujši je med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati, oziroma med listoma »Reichspost« in »Arbeiterzeitung«. »Reichspost« prinaša namreč toliko — samoobsebi umevnih — laži, da ji ugovarjajo čitatelji sami. Po blamaži utihne za par ur, pa se zopet spomni česa in — zlaže se znova itd. — Vsak dan sc vrši kaka deseterica volilnih shodov, shodov za pridobitev državljanstva itd. — Pred nekaj dnevi je odkrila sodr. »Arb. Ztg.« veliko »zaroto« veleindustrije in velekapitala — s Karlom Auerspergom na čela — proti delavstvu in socialni demokraciji. »Nabrali« so deset milijonov kron za boj. Izdali so velik oklic na industrijo, iz katerega vidimo, da hočejo delavstvo popolnoma zatreti. »Kneza« K. Auersperga pa tako poznamo kot pajvečjega sovražnika delavcev še iz gosposke zbornice. O celi stvari poročamo na drugem mestu, ker je zelo zanimiva in poučna obenem.
— Tudi nemški Štajerci se pripravljajo z vso vnemo na volitve. Povsod so že kandidatne liste izgotovljene. — V Wamsdorfu je bilo rojenih v letu 1918 94 otrok; umrlo je pa v istem letu 569 ljudi. Vojska je pa še vendar le jeklena kopelj narodov, vsaj po mnenju krščanskih socialcev. — Na Dunaj se je vrnil bivši poslanec Durich, ki je ušel ob početku vojne z mnogimi tovariši v ententne države.
Čelii ob bavarski moji. Heb, 14. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Cehi so zasedli bavarsko mejo tikoma pred bavarskim ozemljem. Straže stoje čisto blizu druga od druge iu sicer ob vsej češko-bavarsk; mejni črti.
• Bissolati o Jugoslaviji. Rim, 12. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: O jadranskem problemu je Bissolati v svojem govoru v Scali izjavil nastopno: Italija ne more izreči svojega nezanimanja glede usode Italijanov na obali in na otokih južno od Istre. Ostane pa vprašanje, ako se mora v interesu Evrope in Italije zahtevati varstva in garancije po prispojitvah. Italija mora zvezo z novo jugoslovansko državo okrepiti, ki je doslej mnogo pripomogla k zmagi.
Seja češke narodne skupščine. Praga, 14. jem. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V današnji seji narodne skupščine je govoril v debati o zadnji izjavi ministrskega predsednika dr. Kramerja poljedelski minister Pra-išek. Za članico narodne skupščine Ženinove, ki je govorila proti oderuštvu, je poprijel besedo dr. Stransky. Rekel ie, ad se mora na_rodna skupščina odločiti ali za ru-’ sko orientacijo, ali pa za evropsko in ameriško smer. Dr. Stransky je tudi mnenja, da se mora odločiti, kaj naj so zgodi s češkim boljševikom Muno, ki je prišel kot odposlanec sovražne Rusije na Češko. Nato povzame besedo ministrski predsednik dr. Kramar. Izjavil je: »Slišal sem, da je bila vložena tudi interpelacija glede zavarovanja naših sit in, da se .ie očitalo vladi, češ da je v tem oziru v vladni izjavi vrzel. Priznati moram, da je to res. Ker so v zadnji dobi nastala v naši javnosti dvomi, da-li je naša vlada v tem pogledu kaj izjavila, dovoljujem si predložiti dokument, ki ima za to stvar poseben pomen. Minister za zunanje stvari dr. Beneš me je pooblastil, da obelodanim pogodbo, sklenjeno med francosko in našo vlado na dan sv. Venclja 1918. Pogodbo je podpisal za vlado francoske republike minister Pichon in za češkoslovaški uarodni svet na Češkem generalni tajnik dr. Edvard Beneš. Pogodba se glasi: Pogodba sklenjena med vlado francoske republike in čehoslovaškim narodnim svetom glede države čehoslovaškega tiafpda: Čehoslo-vaški narod bo za dobo sedanje vojne podpiral francosko republiko s svojo, armado. Glavno in najvišje vodstvo armade ostane v rokah narodnega sveta, ki jo bo po zahtevah položaja uporabljal na različnih bojiščih. To uporabo uredi med francosko vlado in čehoslovaškim narodnim svetom vojaška konvencija. Francoska republika priznava češkoslovaški narod za ■ zavezniški in bojujoči se narod, čigar suverenost predstavlja češkoslovaški narodni svet s svojo v dejstvu obstoječo vlado. Francoska j vlada se obveže, da bo tudi nadalje podpirala svobodno j čehoslovaško državo in da bo sodelovala pri realizaciji
rekonstrukcije, neodvisne čehoslovaške države v njenih zgodovinskih mejah. Francijo in čehoslovaško državo bodo družili tudi v bodoče prijateljski odnošaji. Cehoslo-vakom se bo dovolilo, prisostvovati konferencam, v katerih se bo pogajalo o čehoslovaškem ozemlju. Cehoslo-vaki bodo imeli v Franciji iste pravice, kakor državljani prijateljskih narodov«. Dr. Kramar citira nadalje br/.ojav ministra za zunanje stvari Pichona, kjer tudi slovesno obeta, da se bo čehoslovaška država ustanovila v svojih zgodovinskih mejah. Dr. Kramar je nadalje izjavil: Moremo torej reči, da so dvomi glede mej nedopustni. Dr. Kramar se slkicuje na formalno pogodbo v Franciji in izjavlja, da mislijo tudi drugi zavezniki tako. Dr. Kramar nadaljuje: Zastopnik angleškega kralja ie dospel včeraj v Prago in brzojavka iz Italije nam javlja, da bo tudi Italija imenovala svojega zastopnika pri nas. Interes vseh, ki živijo z nami v skupni domovini in v skupni republiki zahteva, da opustijo svojo agitacijo proti nam in da pokažejo, da uvažujejo razmere, ki so močnejše nego njih volja, kakor končno tudi, da so v stanu delali z nami za blaginjo vsega prebivalstva češkoslovaške republike. (Burno odobravanje.) Seja je bila nato. prekinjena. Prihodnja seja jutri.
— Nemška Avstrija in njeni sosedi. Dunaj, 14. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča:	Nemško-avstrijska vlada je večkrat pri nevtralnih državah, pri Zedinjenih državah in pri ententi protestirala proti zasedbi Nemške Češke, Sudetske .dežele in okrožnega. glavarstva Znoj-ma po Čehoslovakih ter nemških ozemelj na Koroškem in na Štajerskem po Jugoslovanih in prosila za odpomoč. Zastopala je stališče, da bo mirovna konferenca določila meje teh ozemelj. Da se pa pojasnijo želje naroda, pai se čimprej izvede ljudsko glasovanje in naj se , določi razsodišče. Glasom odgovora francoskega, ministrstva za zunanje stvari z dne 20. decembra 1918. švicarskemu poslaništvu v Parizu, se ne more ugoditi temu predlogu. Francosko ministrstvo pripominja pa, da se bodo definitivne meje med čehoslovaško državo in Jugoslavijo zares določile na mirovni konferenci. Radi tega se bodo zavezniške vlade čimprej posvetovale o tem vprašanju.
. Medtem pa naj ima čehoslovaška država po mnenju francoske vlade in po pripoznanju zavezniških vlad do odločitve mirovnega kongresa za meje zgodovinske meje province Češke, Moravske in Šlezije. Kar sc tiče Slovaškega,'imej čehoslovaška država nastopne meje: Donava od sedanje zapadne meje ogrske do reke lpoly, potem ob reki Ipoly do mesta Rima Szombat, potem v ravni črti od zapada proti vzhodu do potoka Unka, dalje ob potoku Unki do meje Galicije. To je črta, za katero je Ogrska po naročilu generala Franchet d Esperaya umaknila svoje čete. Meja je torej sedaj resnično^ uva-ževana. Poročilo francoskega ministrstva jasno kaže, da ni nobene izjave entente čehoslovaški ali jugoslovanski državi glede njunih mej in podjarmljenja nemškega ozemlja. Ententa stoji na stališču, da sc bodo definitivne meje čehoslovaške in jugoslovanske države določile na
mirovnem kongresu.	.	...
— Masarykova izjava. Praga, 14. jan. (Li. k. u.) Oc-hoslov. tisk. urad poroča brezžično iz Haaga: »Times, objavljajo daljši razgovor svojega korespondenta v Pragi s predsednikom dr. Masarykom, v katerem je predsednik poudarjal potrebo poštne zveze s zavezniškimi državami in uvedbe zračne zveze med Prago in Strass-burgdm. Kar se tiče državnih mej, se bo Čehoslovaška republika podvrgla razsodbi mirovne konference. Ozemlje, ki ga Poljaki zahtevajo zase ni izključno Češko. 1 o je pravzaprav dežela, ki ne pripada nikomur, ki pa ima veliko gospodarsko važnost. Tamošnjih manjšin ne smemo izročiti Poljakom, ki so zasedli vsa sporna ozemlja. Poljaki do sedaj nimajo stalne vlade in v lastnem ozem- i lju ne morejo vzdržavati reda. Zaradi tega so to ozemlje priznali Cehom. Predsednik je nadalje govoril o ogrskih Ukrajincih in ugotovil, da so zaprosili, da se smejo pn-družiti Čehom. Tega koraka Cehi niso provocirali, odkloniti te prošnje pa ne morejo.
Nemci ne smejo Imeti stikov z boljševiki.,1 anz 14. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča:	Glede	današnje
konference poroča »Matin«, da bodo zavezniki uredili preskrbo poljske armade z municijo in živili in da bodo eventualno poslali tudi ojačenja. Povodom obnovitve premirja z Nemčijo bodo zavezniki zahtevali, da Nemci ne bodo smeli imeti ne posredno in tudi ne neposredno tajnih stikov z boljševiki, da Poljakom ne povzročajo težkoč Kot kompenzacijo za te nove zahteve bo Nemčija dobila živila, za katere je prosila, in pa gotova jamstva financialnega značaja.
Vojaški svet na Ogrskem. Budimpešta, 14. jan. (Lj k u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Vojaški svet je sklenil včeraj, naj se zahteva, da preide vsa vojaška oblast na vojaški svet, da je vojni mimster podložen vojaškemu svetu in da vojaški svet izvoli vrhovnega poveljnika armade. Vojni minister naj bi imenoval častnike šele od polkovnika navzgor. Navzočih komunistov mso
pripustili k besedi.	•	.,
—. Budimpešta v kritičnem položaju. Budimpešta, 14.
Jan (Lj k u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Nad mestpm
in okrajem ostrogonskim je priglašen preki sod. V zadnjih
dneh je bilo tam več plenitev, ki so se Jih udelež.li tudi
vojaki 14. honvedskega polka in 26. pehotnega polka.
Po proglasitvi prekega soda* so vojaki zapustili mesto.
Ostrogonski narodni svet je sklenil, da se ne bo upirat
vkorakanju čeho-slovaških čet v mesto. Čehi namera- j vajo zasesti premogovnike v bližini Ostrogona, kar bi j pomenilo katastrofo za Budimpešto. S tem zasedenjem je j ogrožena dobava elektrike in vode mestu Budimpešti. j
— Balkanski in ogrski problem na mirovni konie- j renči. Pariz, 14. januarja. (Lj. k. u.) »Le Journal« objav lja razgovor z udeležnikom mirovne konference, ki je izjavil, da prideta balkanski in ogrski problem šele v drugi polovici mirovne konference v razpravo. Dejal je, da bo Romunija dobila le del Sedmograške; Banata tudi ne bo dobila, ker ga mirovna konferenca prisodi večinoma Srbiji.
— Seja med zavezniškega vojnega sveta. Pariz, 14. jan. (Lj. k. u.) Agence Ha.vas poroča: Današnja seja najvišjega medzavezniškega vojnega sveta je trajala od 2. in pol do 5. in pol. V gospodarskem oziru je sklenil vojni svet preskrbo Nemčije in obmejnih dežel Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske, Madžarske in Rumunske. Nemčija bo morala oddati vse ladje, ki j.h ima še v svojih ali v nevtralnih lukah, da sc uporabijo za prevoz živil odkoderkoli in kamorkoli. Z gospodarskega stališča zahtevajo zavezniki od Nemčije vrnitev vsega gradiva, ki so ga čete odpeljale iz tovarn vpadnega ozemlja, v kolikor se to da dognati. General Foch bo stavni predloge glede zavarovanja denarnih zalog. Zahtevali bodo tudi jamstva glede shranitve zlata državne banke zunaj Berlina radi boljševikov. Glede mornariških vprašanj zahtevajo novi pogoji za premirje od Nemčije, da natančno izpolni določbe o oddaji podmorskega gradiva. Nemških luk ne bodo zasedli. Vprašanje vojaške intervencije na Poljskem proti boljševikom so odgodili. Olajšave, dovoljene po premirju z dne 11. novembra glede Gdanske ostanejo v veljavi. Ko so določili nove splošne določbe premirja, je zapustil general Foch zborovalnico. Odpotoval bo zvečer v Trier. Po odhodu generala Focha so zastopniki zaveznikov velesil v medzavezniškem svetu nadaljevali posvetovanja glede načrta mirovne konference. Najprvo so razpravljali o številu delegatov po-sameznlh držav. Sklenili so, da bodo imeli Francija, Anglija, Amerika, Italija in Japonska po pet delegatov, Belgija, Srbija, Orška, Poljska, Čehoslovaška država, Ruinunska in Kitajska po dva delegata Portugalska in države, ki so le prekinile odnošaje z nekdanjimi osrednjimi silami, bodo imele samo po enega zastopnika. Glede zastopstva Brasilije bodo določili posebej. Kar se tiče pod angleškim pokroviteljstvom nahajajočih se držav, so pri-poznali glavnim mestom Kanade, Avstralije, Južne Afrike in Indije še po enega posebnega zastopnika. Nova Zelandija in Nova Fundlandija bosta odposlali po enega delegata. Zastopstvo jugoslovanske kraljevine bodo določili kasneje; prejkone Pa bodo Hrvatje in Slovenci zastopani po onem številu delegatov, ki so ga določili za £rnogoro. Tega števila še niso določili zaradi političnega položaja v tej kraljevini, ker se nekdanja vlada brani, pripoznati stališče onih soplemenjakov, ki so za priklopitev Crne-gorc k Jugoslaviji. Vprašanje ruskega zastopstva na mirovni konferenci so odgodili. Omeniti se mora še, da bo imela vsaka država na'mirovni konferenci samo po en glas neglede na to, koliko delegatov jo bo zastopalo. Glede načina posvetovanj so sprejeli predlog predsednika VVilsona, da se bodo različni problemi odkazali strokovnjaškim komisijam. V seji v sredo bodo ministrski predsedniki petih velesil določili način delovanja, vodilna načela in poslovalni red za konferenco. Prva skupna seja bo 18. t. m. po povratku Orlanda iz Italije. Otvoritveni govor bo imel predsednik Poincare. Nato bodo izvolili
predsedništvo.
— Sestava angleškega ministrstva. London, 12. jan. (Li. k. u.) (Zakasnelo.) Uradno se lroroča: Novi kabinet je sestavljen tako-le: Ministrski predsednik Lloyd Georg: lord-vodja razprav v spodnji zbornici — Bonar La\v: lord-predsednik in vodja razprav v zgornji zbornici — lord Gurzon: ministri brez portielja Barnes in sir Erič Cadder: lord-kancler — sir Friderik Smith: minister za notranje stvari — Shorttr minister zunanjih stvari — Baltour: minister za kolonije — lord Milner: minister za vojno in letavstvo — Churchill: poljedelski minister Prothere: naučni minister — Fischer: minister za oboroževanje — Weir, ki je določen za ministra za prehrano in za opremo: minister za Indijo — Montagu: mimstei za prehrano — sir Roberta (delavska stranka), mornariški minister — Walter Lorg: trgovinski minister — sir Albert Stanley: minister za plovbo — Joseph Mac!ey: minister za javna dela — sir K. S. Horne: minister za pen-zije — sir Laming VVorthington Evans: minister za narodno uje(linjenje — sir Auckland Geddes: zakladni mi-nistei- _ Auston Chamberlain: lord-namestnik za Irsko — maršal French: — državni podtajniki: zunanje stvari
  Cecil Harmsvvorth: letalstvo — generalmajor Seely:
glavni tajnik za Irsko — Mac Pherson: državni podtajmk za Indijo — sir Sincha, ki Je prvi Indijec v angleškem kabinetu. Namerava se ustanoviti ministrstvo za ceste in promet, ki mu bo načeloval sir Eric Geddes, Prothero in VVeir sta postala člana zgornje zbornice. Dosedanji vojni kabinet ostane.
ferenco, se razširi po načrtu, ki ga je predložil dosedanji vodja pisarne dr, Žolger ob odhodu v Beograd.
Da bo mogoča kontrola nad osebami, ki potujejo v ozemlje Slovenije in iž njega, se izdajo začasno posebna določila za potovanje preko mej Slovenije. Podrobnosti določa naredba, ki stopi v veljavo 17. januarja J019.
Razpusto sc vsi narodni sveti in narodne straže v Sloveniji razen Narodnega sveta v Ljubljani v smislu skici« skupne vlade v Beogradu. Gotovina v denarju so odda pri likvidaciji narodnih svetov finančni deželni blagajni, ostalo premoženje pa tja, katnor bo določilo poverjeništvo za javna dela.
Nemška Avstrija je razpisala Volitve za narodno skupščino tudi v krajih, ki spadajo k Sloveniji, dasi je Narodna vlada že protestirala svoj čas proti tej nakani. Narodna vlada je o zadevi ponovno protestirala.
Poverjeništvo za promet se naprosi, da izda dogovorno z Beogrdom naredbo, v kateri se določijo ugodnosti za državne uradnike pri vožnji po državnih železnicah v vsej Jugoslaviji. Za ugodnosti pri vožnji po južni železnici se . mora vsak uradnik obrniti sam na ravnateljstvo južne železnice.
Za begunce s Koroškega veljajo glede begunskih podpor ista določila kakor za druge begunec.
Komisija za začasno vodstvo iti likvidacijo deželne uprave predlaga Narodn vladi, naj dovoli, da se »lon-tovž« s i>loskovino 517:48 m* in poleg tega še area! z I dvoriščem v obsegu 340:53 m3 proda Slovenski kmetij- j skj družbi za 80.000 kron proti temu, da ista odstopi Na-rodni vladi del botaničnega vrta s ploskovno 1408 m)- I Predlog se sprejme.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah je bivšemu dc' želnemu odboru kranjskemu ponudila v nakup Vintgar z Zumrovo restavracijo in pripadajočim posestvom. Deželni odbor je v seli dne 22. oktobra 1918 nakup v principu sklenil. Narodna vlada sklene, da se izvrši ogled po poverjeniku za javna dela, ki naj o zadevi poroča. Vintgar bi se kupil za državo SHS.
Koroška deželna vlada se je obrnila na Narodno vlado z vprašanjem, če ie pripravljena, pričeti pogajanja za premirje. Pogajanja so mogoča pod pogojem, da Nemci takoj ustavijo sovražnosti.
S Koroškega so došla zanesljiva	poročila	o	nasil-
stvih Nemcev proti slovenskemu prebivalstvu, ki dosti- J krat ni varno niti življenja, in proti ranjencem. Narodna vlada bo obvestila o počenjanju koroških Nemcev skupno vlado v Beogradu, državni urad za zunanje zadeve na Dunaju in zastopnika čehoslovaške republike na Dunaju s prošnjo, da sporoči tozadevno noto tudi ententi.
Narodna vlada ie razpravljala o sredstvih, kako odpomoči pomanjkanju stanovanj v Ljubljani. V sredo, dne 15. januarja se bo vršila v tej zadevi enketa, ki jo priredi poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Narodna vlada kupi za svoto 3000	kron	knjižnico
graškega geologa dr. Stacheja, ki se	je	pečal	z	geolo-
škimi raziskavami v ozemlju sedanje Jugoslavije. Knjižnica šteje 3818 zvezkov in se namesti v lfcealni knjižnici v Ljubljani.
Vestnik »Svobode*.
S seje Narodne vlade SHS
S 44. seje v Ljubljani z dne 10. Januarja 1919.
Pisarna odseka Narodnega sveta za zasedeno ozemlje, ki ima nalogo pripravljati gradivo za mirovno kon-
Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« naznanja svojim podružnicam, da pošiljajo odslej svoje dopise na naslov: Tajništvo del. izobraž. društva »Svobode*, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6, II. nadstropje. Na
isti naslov naj sc obračajo tudi sodrugi in sodružice P° deželi, ki želijo, da se v njihovem okraju ustanovi podružnica. Uradno uro tajništva so vsak dan od 9. do 12. dopoldne In od 3. do 7. ure popoldne: med tem časom se lahko priglašajo novi člani ter vplačuje članarina. — Dalje opozarjamo vse naše podružnice, da po možnosti pošljejo svoje odposlance na strankino konferenco, ki bo v nedeljo, dne 19. januarja v Ljubljani, dobili bodo ob tei priliki vsa potrebna navodila.	Odbor.
Sodrugi in sodružice, ki imajo godala (gosli Itd..) in bi hoteli sodelovati v godalaškem orkestru, naj se prijavijo ustmeno ali pismeno v tajništvu »Svobode«, Šeted' burgova ulica štev. 6, II. nadstropje.
Upravništvo družinskega lista »Svobode«, ki ga bo izdajala »Svoboda« in ki v kratkem izide. Je v Šelcnbur-govi ulici štev. 6. II. nadstropje. List bodo dobivali člani »Svobode« brezplačno. Sicer stane letno 14 K, Naročnina naj se pošilja na gori navedeni naslov.
Iz stranke.
Vse naše politične organizacije in sodruge opozarjamo, da se je ustanovilo posebno politično tajništvo jug. soc. dem. stranke, in prosimo, da se vse tozadevne dopise naslovlja na to tajništvo v Frančiškanski ulici št. b< I. nadstr. »Učiteljska tiskarna«. Obenem prosimo vse politične organizacije, da naj pošljejo na politično tajništva imena svojih odbornikov ter navedejo število članov nji' hove organizacije.	________________ _________
Ljubljanski zaupniki
političnih in strokovnih organizacij se vabijtj jutri v četrtek zvečer takoj ob 6. uri na posvc*, o važni stvari v restavracijo Narodnega dom#* — Tajništvo.
Štev. 12.	   _______
Dopisi.
Iz radovljiškega okraja. Nejasen politični položaj se polagoma bistri in izza oblakov dima in prahu, ki ga je pustil za seboj polom habsburške monarhje, vstajajo počasi obrisi bodočega razvoja. Sedaj vladajoči sloji, kapitalisti naših malih razmer in takozvana »inteligenca«, mislijo, da je preobrat že dovršen, in da ne bo imel socialnih posledic, ako bodo oni, ki s smatrajo za gospode, položaja, pazili in držali z močno roko preprosto ljudstvo v kleščah. Jesenice bi v tem oziru mogle mnogo povedati. Tudi je poročal »Naprej«, da so v Radovljici žandarji aretirali somišljenika soc. dem. stranke, ker se je »predrzniU govoriti o svojih političnih nazorih v navzočnosti tamešnje inteligenco in z njimi popivajočega žandarja. Zadostuje, da se izraziš malo bolj svobodno, da izrečeš' najmanjše dvome o edinozveličavnosti sedanje vlade in oktroirane državne oblike, takoj te žandar osumi, da si boljševik (za časa cesarjev so govorila ista usta »veleizdajalec!«) in zapro te v arest, da lahko tedne in mesece vzdihuješ po svetlem solncu in zlati svobodi. Množe se vsaki dan vesti, kako brutalno postopajo žandarji, ki se sami priznavajo za avant-gardo vladajočih magnatov, vse pogostejše se vidijo prizori, kako pretepajo kmečke fante do krvi, jih uklepajo v verige in gonijo v zapor. Naši ljudje so se naveličali samozataje-vanja pod cesarskim režimom, preveč so trpeli dolga ieta po vseh koncih Evrope in boi potokom svojo kri. K° Pridejo domov jih teptajo z nogami oni magnati, ki so se skrivali lepo doma, polnili svoje žepe s tisočaki in Pa oni žandarji, ki so gonili pod habsburško vlado naš narod do bojišča z bajoneti, potem pa se vračali domov, kjer je bilo bolj varno kot pa na fronti. Ni čudno, da se vedno glasneje čuje med narodom trpinom zamolkli ropot proti vsakemu nasilju. Poglejte samo občine kot so n. pr. Gorje, Bled, Begunje, Lesce itd. Povsod vlada strašno ogorčenje proti županom in lokalnim magnatom, ki so jih med vojno izrabljali in jim v zvezi s cesarsko vlado prizadejali celo vrsto krivic. Pojavljajo se tu in tam izgredi kot n. pr. v Gorjah. Ljudje so že preveč trpeli, tako, da je začela prenapeta struna pokati. Narod sam išče rešitve iz te strašne situacije in željno povprašuje po pravi ljudski organizaciji. Preprosti človek je danes uverjen, da je njegova pot mogoča samo v social-no-demokratično stranko, ki edina priznava in dejansko skuša uveljaviti popolno narodovo svobodo, bodisi politično ali pa gospodarsko. Mali kmet in delavec tvorita Pretežno večino jugoslovanskega naroda, ona sta bodoča nositelja narodne suverenosti in vlasti. Slovenski trPin išče družbo hrvaškega in srbskega delavskega in kmečkega ljudstva in ne priznava nikakega drugega uje-dinjenja visokoletečih fraz in naslovov, kot pa ujedin-ienje žuljavih rok. Delavni človek'jugoslovanskega naroda čustvuje polagoma svojo moč in spoznava historično nalogo. Ni več daleč dan, ko bo vzel sani v lastne roke svojo usodo.
Par besedi govornikom protestnega shoda.
Na novega leta dan se je vršil v Unionu pro j^sten shod zaradi okupacije slovenskega dela Koroške po Nemcih. Tam sta koroška govorčka napadala nemške socialne demokrate, češ, cJa so oni prvi, ki so se postavili proti koroškim Slovencem. To je podlo obrekovanje nemških sodrugov, kajti znano je, da so nemški socialni demokrati vedno spoštovali narodno samood-U)ebo. 1 isti, ki so začeli hujskati na vojno zo-Per Slovence niso bili socialni demokrati, mar-
nemški krščanski socialci in nacionalni šo-Vlnisti. Ko sem se hotel na shodu oglasili K besedi, mi tega niso pripustili, češ, da je že ^fepozno za govor. Vem pa dobro, da me zato n>So pustili govoriti, ker sem povedal, kdo sem 111 kateri stranki pripadam. Tako se razumeva Pri nas svoboda besede. F. P.
Zidanimost. Aprovizacija za civilne osebe v občini Loka. Zidanimost j« gnezdo, ki ga ni-kdo ne vitli; vse gre mirnim potom za svojim ciljem, tudi vlada je že pozabila, da so v Zida-nemmostu civilni ljudje, ki potrebujejo živež. In to hočemo danes malo opisati. V dveh mesecih so dobili ljudje približno 7 kg moke, prej Pa že skoro dva meseca nobene. Kje je tukaj krivda? Vodji civilne aprovizacije, dr. Fabjančič in učitelj Zorn, sta umrla, ostala je le še e,ia oseba, namreč gospa Harbili, soproga že Precej znanega nemškega zagrizenca. Gospa Harbih je edin# odlična oseba v vsej občini, kj zna voditi civilno aprovizaeijo. Vsa občina ne zmore enega moškega, ki bi vzel stvar v roke. Io so žalostne razmere; ni nobene kontrole in kar gospa Olga rečejo, to je sveta beseda. Vprašamo Narodno vlado, ali je to na 'nestu, da ženska sama brez kontrole dela, kar Jioče. Samo en slučaj: Mast, ki se je tukaj re-kvirirala in oddala gospej Olgi, se je različno Prodajala. Dočim so jo dobili nekateri po 20 K kilogram, so morali drugi plačati kilogram Plašiti po 35 K. Tako se dela tam, kjer ni konzole. Zahtevamo od vlade, da naredi temu k°nec, in da nujno preskrbi, da dobi civilno ljudstvo mokor kavo, cikorijo, sol in drugih po-
________________NAPREJ. _  _______________________
trebnih reči, obenem pa zahtevamo, da se županstvo pobriga za uvedbo kontrole, kar je zadnji čas, da ne bo prepozno.
Sevnica. Delo vojnih dobičkarjev v Jugoslaviji. V petek 10. januarja je bila v Sevnici huda demonstracija zaradi aprovizacije, in bi bilo lahko prišlo do žrtev. Kdo bi bil za te žrtve odgovarjal, ne vemo, najbolj gotovo bi bilo zopet rečeno: boljševiki, ker naši vojni dobičkarji in stari avstrijski kopitnežl imajo navado, da imenujejo delavce, ki pridejo na ulico in zahtevajo kruha, boljševike. Da javnost bolj natančno zve in potem presodi, hočemo stvar bolj natančno opisati.
9.	t. m. je naložil dobro znani vojni dobičkar Zupanc iz Sevnice, ki se mu je že precej trebuh zdebelil v času vojne, en vagon moke, ki je bil namenjen za Gradec. Ljudstvo je to videlo in se takoj obrnilo na orožništvo in zahtevalo, da se konfiscira in med prebivalstvo razdeli. Poklicalo je župana in glavarstvo, da stvar uredi. Trdilo se je, da je to tisto žito, ki se je med vojno šver-calo iz Hrvatskega in se dalo tukaj pri gosp. Zupancu mleti; seveda to nas nič ne briga, od kod je žito, briga nas samo to, da že več tednov ni dobilo delavstvo nobene moke in to je bil povod razburjenosti. Ljudje so vedno čuvali, da se jim vagon ponoči ne vzame in v petek zjutraj se je zbrala večja množica okoličanov in Sevničanov, ki so sami voz porinili k rampi ter znosili v bližno hišo moko in zahtevali razdelitev, kar se je ljudski volji tudi moralo ustreči. Poklicano je bilo orožništvo iz vseh krajev; menda so mislili tisti gospodje, ki imajo še vedno polne trebuhe, da bodo ljudi z orožjem 'ugnal, pa so sx zmotili. Povemo le eno, da je orožništvo boli pametno, kot so pa tisti, ki so jih zahtevali. Kaka nesreča bi bila lahko nastala, če bi ne bilo orožništvo pametno nastopilo. Praznih želodcev tudi meč ne ustrahuje, in to si naj tisti frakarji dobro za vselej zapomnijo. Na večer si pa še upa Zupanc odrediti, da ga mora šest orožnikov v sobi stražiti, dva pa mlin. Imamo pa še več takšnih gospodov v Sevnici, ki mislijo, da ljudstvo spi, oni pa čujejo. Vprašamo Narodno vlado, kje je dobil gospod Zupanc pravico, da je II. oktobra 1918 odposlal 73 vreč moke v Trnovo Bistrico, kar je bilo tako strogo prepovedano. Zahtevamo od vlade, da postavi čisto nepristransko komisijo, ki stvar natančno preišče in postavi krivce pred sodišče. Stvar hočetno natančno informira':. in če se le komu las skrivi, bodemo energično nastopili proti takemu nasilstvu. Zahtevamo, da se odvzame Zupancu vsako zaupanje, ker nima do nas Sev* ničanov nobenega zaupanja več. Vam, Sevničani pa kličemo: Vsi solidarno skupaj na delo! Organizirajte se, proč s korupcijo, proč s faloti, ki odirajo Jugoslavijo.
Sevničani.
Dnevne vesti.
— Stanovanjska enketa. Na torek zvečer je sklicalo poverjeneištvo za socialno skrb enketo glede stanovanj-skga vprašanja. Prišli so vsi povabljeni. Poverjenik so-drug Anton Kristan je v kratkih besedah razložil pomen enkete, nakar je referent dr. Žužek poročal o potrebi noveliranja ktanovanjske odredbe Narodne vlade z dne 8. decembra pr. 1. V enketi so živahno sodelovali: revident državne žel. sodrug Venca jz, revident fin. dir. gosp. F r 8 h 1 i c h (za društvo hišnih posestnikov), podpredsednik višjega sodišča dr. Regaly (kot odposlanec obče koristne stanovanjske zadruge), dr. Rupnik, sodrug Ivan Kocmur, sodrug Josip Kopač, kanonik Nadrah, davčni nadupravitlj Lileg in drugi. Rezultat posveta je novela stanovnjske odredbe, ki bo te dni predložena v pritrdilo Narodni vladi.
— Torkova seja ljubljanskega občinskega sveta. Sprejet je bil proti ugovoru in protestu soc. dem. obč. svetnika sodr. Mlinarja predlog glede porazdelitve sedmih občinskih ni&ndatov, ki so jih bili odložili nemški občinski svetniki. Več poročamo o tem na drugih mestih. Nadalje se je odobril sklep Mestne hranilnice glede ztii-žanja obrestne mrre za hranilne vloge. Iz aprovizacij-sk'i,xa sklada mestne občine ljubljanske dovoli občinski svet 3H.000 kron »Dnevnemu zavetišču za revno šolski) mladino«. Zadeva ljubljanskih cest je izzvala daljšo debato, v kateri je prišel na vrsto najprej referat mestnega stavbnega irada Navedli so se vzroki, zakaj so mestne ceste v tako slabem stanju in zakaj ni mogoče dobiti za njih popvavo potrebnih delovnih moči. Treba je dati delavcem dovolj visoke plače, dobiti se mora nekaj avtomobilov in potrtbrega gramoza za posipanje cest. Obe. svetnik Ložar je svetoval, da se zvišajo delavcem dnevne plače na 16 kron, ker je jasno, da za 8 kron ne bo'io šli delavci na težavno cestno delo. Zupan dr. Tavčar js izjavil, da bc treba počakati s popravami cest do pomladi, d ) tedaj pa to treba potrpeti. Na prošnjo uprave cestne železnice je mestni svet dovolil, da sč zvišajo ta-riti cestne železnice s 1. februarjem od 10 na 12 vin., od 1(5 na l.S vin. in od 2C na 22 vin. .los. Turk, edini ponudnik, prevzame za. letnih 25.000 kron mestne vožnje za rešilno postajo, za pirvažanje jetnikov in za gasilno društvo.
— Iiovtlpnost »Slovenskega Naroda«. O torkovi občinski seji poroča namreč včeraj »Slovenski Narod«, da je občinski svetnik sodrug Mlinar zagrozil, da odstopi, To vesi pop.avlitirne v toliko, da je sodrug Mlinar stavil dololun predlog, dn naj se njegov mandat razveljavi in
__________________________________ Stran 3.
ga tudi pismeno vložil. Kar se pa tiče 300%, s katerimi se je hvalil g. župan in ki jih dobe socialni demokrati v občinskem zastopu, jo stvar taka: štiri mandate so si gospodje razdelili med esboj, tri so milostno odstopili nam; dalje: zadnje volitve so se vršile na podlagi pluralnega sistema .n pod terorizmom ob drugačnih razmerah, danes je omagal čut demokratizma in je postala prav naša stranka mogočen faktor, ki je glavni pospe-ševatelj mirnega razvoja in ki dejansko dela na to, da se preporod vrši rr.iniim potom. Dovtipi pa, ki jih delajo meščanske stranke in meščanski listi, pa nam dokazujejo, da se to i'elo ne upošteva. To namreč le priča, da bi morala postati r.aša taktika nekoliko bolj radikalna in delo še intenzivneje.
— »Socialistična družba« priredi danes v četrtek ob 8. uri zvečer širši debatni večer v realki (I. nadstropje, risalnica), in sicer se nadaljuje debata zadnjega večera. Gostje dobrodošli!
— Cankarjev večer na Vrhniki se ne vrši, kakor naznanjeno, dne 18. t. m. pri »Črnem orlu«, nego v soboto, dne 1. svečana t, 1. ob pol 9. url zvečer v novo prirejeni dvorani za gledališke in kino-predstave na Vrhniki.
— Čudno ravnanje! Ljubljanski občinski svet je sklenil v torkovi seji, da razda sedem občinskih odbor-niških mest, na katera so resignirali nemški občinski svetniki, tako-le: tri socialnim demokratom, enega krščanskim socialcem, enega »delavstvu JSD«, enega stranki SLS, enega stranki JDS. Pribijemo, da je dr. Tavčar, župan ljubljanski, pri tozadevnem razgovoru obljubil vseh pet mandatov naši stranki. Sedaj je snedel besdo. Prav! Mi mu povemo, da naša stranka tudi teh treh mandatov noče ter da bo resignirala še na ono mesto, ki ga doslej ima. S takimi gospodi bo treba sedaj drugače govoriti.
— Društvo slov. proiesorjev v Ljubljani. Gospodje tovariši romanisti se ponovno vabijo, da se udeleže važnega sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 19. prosinca ob
10.	uri dopoldne v posvetovalnici državne višje realke v Ljubljani. Predmet: Ustanovitev odseka romanistov.
— Krajna organizacija J. S. D. S. v Škofji Loki so toplo zahvaljuje prijateljem, ki so darovali za naš sklad, in sicer gosp. Jakob Dermota iz Železnikov K 100, Ant. Košman iz Škofje Loke K 20, neimenovani K 60, še eden neimenovan K 50. Skupaj K 230. — Odbor krajne organizacije J. S. D. S. v Škofji Loki.
— Pevsko društvo »Slavec«. Važen sestanek članic in članov pevskega zbora se vrši v petek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Pridite vsi!
— Za begunce. Vsled tostvarne naredbe poverjeništva za narodno brambo se poživljajo begunci, da najkasneje do 31. januarja t. 1. pismeno prijavijo po možnosti vse škode, ki so jim vsled vojne nastale na premičninah in nepremičninah, kakor tudi vse še neporavnane terjatve napram bivšemu erarju, zlasti terjatve za neplačane rekvizicije in terjatve, ki izvirajo iz vojnodajat-venega zakona. Prijave naj se pošljejo posredovalnemu uradti za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstr. Posebne tiskovine za prijave se ne izdajajo.
— Tajništvo Akademskega Doma v Ljubljani javlja, da naj se oni dijki, kateri so sporočili svoj vstop v Akademski Dom potom dopisnice, sporočijo Akademskemu Domu ali hočejo biti sprejeti brezplačno ali polovično ali pa bodo plačali vso oskrbo. Dotični dijaki naj to takoj sporočijo tajništvu Akademskega Doma v Ljubljani.
— Vojna čevljarna zavoda za pospeševanje obrti sprejema od včeraj naprej v popravilo, čevlje, in sicer vsaki dan od 8.—10. ure dopoldne, v Sodnijski ulici št. 1.
— Izvoz živil iz slovenskega ozemlja. Kakor je znano, je izvo/. živil iz območja Jugoslavije vobče prepovedan. izvažat se smejo živila preko mej Jugoslavije le s posebnim dovoljenjem. Dovolila za izvoz živil je doslej izdajal prehranjevalni urad Narodne vlade SHS v Ljubljani. oz.roma za slovensko ozemlje Štajerske tudi komisar za prehran ) Slov Štajerja. Ker je z ozirom na vedno vičje število prosilcev absolutno nemogoče vse te prošnjo rešiti pri in etmaijevalnem uradu v Ljubljani, je ta ura.l pooblastil polii'čna okrajna oblastva (okrajna glavarstva in mestne magistrate), da smejo v določenih primerih divi.ljevati izvoz manjših množin živil. Ti primeri so sosebno: 1. dijakom in vseučiliščnikom, ki so državljani SHS, pa študirajo v inozemstvu; 2. delavcem, ki so državljani SHS, pa gredo v inozemstvo za kruhom in zaslužkom; 3. osebam, ki gredo po službenih in kup-čijskih opravkih za krajši čas v inozemstvo; 4. uradnikom in di ugim osebam, ki se presele za stalno v inozem-ssstva, pa žive sedaj še v inozemstvu. V vseh zgoraj omenjenih piitrerih naj se obračajo prosilci odslej na stvo in 5. osebam, ki imajo v območju SHS zemljiška po-svoje pristrjno okrajno glavarstvo (mestni magistrat). V piirnerili, za katere ne smejo izdajati izvoznic okrajna oblastva, morajo prosilci vložili pismeno prošnjo na prehranjevalni urad v Ljubija' ;, ia sicer potom pristojnega okt ajnega oblastva. lipane izvozne dovolitve se vpišejo radi kontrole v posebne sezname. Vsako zlorab-lianje izvoznic, kakor tudi navajanje neresničnih podatkov se bo najstrožje kaznovalo. — Za poverjeenika: dr. Senekr vič s. r.
— Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Od dne 1. do 4. prosinca 1919. Difterlja: Celjski okraj: Celje mesto (1 oseba umrla), občina Miklavžev hrib (2 osebi oboleli). Griža;
Ljubljana mesto: (2 osebi oboleli). Koze: Ptujski okraj: občina Nova cerkev (4 osebe obolele, 3 umrle), občina Trogovic (1 oseba obolela, 1 umrla). Tifus: Ljubljana mesto: (2 osebi oboleli). Škrlatica: Ptuj mesto :(1 oseba obolela). — Za teden od 28. do 31. decembra 1918 so bdi naknadno naznanjeni še sledeči slučaji: Difterija: Brežiški okraj: občina Bizeljsko (2 osebi oboleli, 2 umrli), občina Brežice (1 oseba obolela, 1 umrla), občina Sedlarjevo (2 osebi oboleli, 1 umrla), občina Senovo (1 oseba obolela, 1 umrla), občina Sevnica (1 oseba obolela, 1 umrla), občina Veliki kamen (2 osebi oboleli, 2 umrli). Griža: Brežiški okraj: občina Blanca (3 osebe obolele, 2 umrli), občina Sedlarjevo (2 osebi oboleli, 2 umrli), občina	Sevnica (2 osebi
oboleli, 2 limrli), občina	Veternik	(3	osebe	obolele, 2
umrli), občina Videm (4 osebe obolele, 2 umrli), občina Zabukovje (5 oseb obolelo, 3 umrle). Otročnlška vročica; Brežiški okraj: občina Blanca (1 oseba obolela, 1 umrla). Tifus: Brežiški okraj: občina Brežice (1 oseba umrla). Škrlatica: Brežiški okraj: občina Gorjane (3 osebe obolele, 2 umrli), občina Sevnica (1 oseba obolela, 1 umrla).
—• Železniška zveza Ljubljana. Kariovac. V zadnjem času se vedno bolj množe	pritožbe	od	strani	potujočega
občinstva radi neznosnih	razmer	na	progi	Ljubljana,-
Karlovac. Osobito pa se potniki zgražajo nad slabimi prometnimi zvezami rta prestopni postaji v Bubnjarcih. Bodi dovoljeno, da podamo tudi od naše strani nekoliko poroč.la o tej zadevi. Namesto projektovane d i r e k t n c zveze med Ljubljano in Karlovcem je nastalo po zaslugi bivše madžarske železniške uprave skrpucalo, da so bili potniki prisiljeni prestopati na medpostaji Bubnjarc iz avstrijskega na madžarski vlak. Razmere se še do danes niso prav nič zboljšale vkljub prizadevanju ljubljanskega državno- železniškega ravnateljstva. Kje tiči torej vzrok tem neznosnim razmeram, kje se nahaja ključ njihove rešitve? Kmalu po ustanovitvi Jugoslavije se je s slovenske strani storilo vse, da se končno odstranijo ovire v Bubnjarcih. Koncem novembra je stavilo ljubljansko ravnateljstvo generalnemu ravnateljstvu hrvatskih železnic konkreten predlog, da je pripravljeno takoj prevzeti z lastnim osobjem, stroji in vozovi celokupen promet na progi Bubnjarci-Karlovac. Obenem pa se je izreklo ravnateljstvo celo za to, da prevzame vso progo v svojo upravo in obratovanje. Hrvatsko generalno ravnateljstvo železnic v Zagrebu S': je v principu izreklo za predlog ravnateljstva v Ljubljani, vendar pa se direktni promet ni dosedaj vpostavil vsled tehničnih in pa tudi tarifarnih ovir in neprilik. Ker je zadeva načelno rešena, je potrebno, prodno se vpelje nameravani direktni promet, vendar odstraniti vse tehnične in druge ovire. Tedaj se bo šele lahko otvorila toliko zaželjena direktna zveza Ljubljane s Karlovcem. Pri tem bodi še omenjeno, da so se storili od strani ljubljanskega ravnateljstva že vsi koraki in da bo skoraj gotovo kmalu uveden direktni promet, ki bo zadoščal vsem sedanjim potrebam.
— Preskrba civilnega prebivalstva in vojaštva z mesom. Odkar se je izdala od Narodne vlade SHS, oddelka za kmetijstvo odredba, da je nakup in prodaja plemenske živine prost, se je pričela ta odredba na vse mogoče načine zlorabljati. Posestniki in prekupci so se postavili na stališče, da ni v deželi nobene klavne živine več, temveč da je samo plemenska. Kot plemensko živino so potem različni prekupovalci nakupovali in kupujejo živino poljubne kvalitete ter jo spravljajo čez mejo na Hrvaško, nemško Štajersko, zlasti pa na od Italijanov zasedene kraje, od koder je šla ta živina dalje v laške pokrajine ter se je porabila za meso. Izvozili so se iz dežele na ta način najlepši pitani voli. Od časa, ko se je izdala od poverjeništva za kmetijstvo omenjena odredba, računimo, da se je izvozilo preko mej okrog 5000 glav goveje živine, ki se je plačala za višjo ceno kot pa pri nas. Škodo od tega bodo imeli v prvi vrsti kmetje, ker se je spravilo iz dežele veliko delavnih volov in ker bodo morali v svrho najnujnejše preskrbe z mesom dajati za zakol v prihodnje res plemensko živino. Vsled informacij, ki jih imamo v rokah, lahko trdimo, da pride v najkrajšem času do tega, ko bodemo stradali mdsa. K<-pride spomlad, ne bo mesa, in kolikor ga bo, bo jako drago. To je najlepši odgovor tistim, ki propagirajo prosto kupčijo z živino. — Več konzumentov.
  Razglas. Železna, pocinkana pločevina, last tvrdke Alojzij Frank v Gradcu, Wickenburggasše, shranjena pri stavb, mojstru Ogrinu v Ljubljani, Konjušna ulica, se za državo zaseže. Upniki omenjene tvrdke Frank naj se zglasijo s svojimi terjatvami pri vojaškem stavbenem uradu (oficijal inž. Pirc), oziroma naravnost pri Narodni vladi SHS v Ljubljani.
— Razglas. Vsi oni, ki so zbirali baker in druge kovine za bivšo c. kr. kovinsko centralo, naj priglasijo ne mudotna svoje zaloge pri »Prehodnemu gospodarskemu uradu« (Turjaški trg štev. 1, II. nadstropje, ki bo določi' nadaljne razpolaganje s kovinami.
  Najdeni vojaški spisi In listine. Po umiku armad;
preko naših pokrajin se je gotovo med drugimi stvarni dobilo dokaj spisov, listin, dnevnikov, in' podobnega. Naproša se vse občinstvo po mestih in na deželi, da naznani podpisanemu poveljstvu, kje da se nahaja kaj takih spisov shranjenih oziroma nam* da iste na razpolago. Posebno bi se potrebovalo spise in dnevnike bivših višjih poveljstev nekdanje avstrijske armade. Rabj se te
podatke nuj.to in v zelo važen namen. — SHS štacijsko poveljstvo v Ljubljani.
— Previdnost na Spodnjem Štajerskem! Iz krogov Narodne vlade se nam poroča: Po Spodnjem Štajerskem se pojavljajo med ljudstvom r^zni elementi, ki sejejo med narod nezadovoljnost proti Jugoslaviji. Pribijemo, da so ti ljudje ali odstavljeni uradniki nemške narodnosti ali pa drugi došleci iz nemške Štajerske. Ljudstvo se svari pred takimi notranjimi sovražniki naše države. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je, da vsako hujskanje proti naši državi in širjenje nezadovoljnosti med ljudstvom na mestu z vso odločnostjo zavrne in dotičnika takoj bodisi županstvu, bodisi orožništvu ali sodniji ovadi. Pometimo pa svoji zemlji z vsemi elementi, ki rujejo zoper tiovi red.
— iz Kandije pri Novein mestu. Gospod Josip Zurc v Kandiji pri Novem mestu nam je pisal na naš dopis, ki se je tikal njegove osebe, da so obdolžitve proti njemu neopravičene. Zupanoval je dolgo let v veliki občini in se trudil za nje dobrobit. Ce bi občani videli take napake pri njem, bi mu ne bili zaupali. Priobčujemo lojalno to njegovo izjavo po vsebini.
— Okrajna bolniška blagajna v Mariboru. Poverjeništvo za socialno skrb je odstavilo dosedanji odbor te blagajne ter imenovalo komisarjem prof. Favaja, njegovim namestnikom uradnika Močnika. Isto poverjeeni-štvo je odstavilo odbor okrajne bolniške blagajne v Celin in imenovalo komisarjem sodruga Ign. Sit tar j a iz Trbovelj in sodruga Sterna za njegovega namestnika.
— Brata išče. Kdo kaj ve o mojem bratu Alojziju Hrovat, doma v Logu pri Zagi. Služil je pri saperjiti, stotnija 1/29, ter je bil meseca oktobra v neki tolniščnici v Ptuju. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti na naslov Jožef Hrovat, Ljubljana, Ilradeckega vas št. 37 (pri gosp. Hlebšu).
— Odkrltio razbojniške c^iiif e. Razbojništva, tatvine in ulomi so v Zagrebu na unevnem redu. Po večerih se klatiie po mestu ra.:ui iniiiormirani banditi ter plenijo po nišah, ulomljajo v trgevme in ogrožajo javni mir. Redarstvo se je energično vrgle na sled teh banditov in posrečili se mu je, da je odkrilo na mestni periferiji to roparsko »centralo«. Tam so našli redarji celo zalogo pušk, nabojev, bomb itd. Prijeli so tudi nekatere lopove in neko žensko, ki jim je dajala zavestišče.
— »Jadran«, francosko-angleški dnevnik prične s 15. t. m. izhajati v Splitu. Njegov namen je, seznanjati francosko in angleško javnost o dalmatinskih razmerah in italijanskem gospodstvu v Dalmaciji.
— »Slobodna Srbija — Libre Serble«, ki je izhajala v Ženevi je prepovedal razširjati beograjski ministrski svet, ker je zastopala separatistične protidržavne interese. List vzdržuje baje črnogorski kralj Nikita.
— »Mercantile«, društvo za trgovino in obrt se je ustanovilo na Reki. Društvo razpolaga z glavnico treh milijonov kron.
— Pomanjkanje premoga v Pragi. Tudi v Pragi primanjkuje premoga. Včeraj so zmanjšali promet cestne železnice. Prihodnje dni bodo popolnoma ustavili oddajo plina.
  Poštni promet z Gaiicijo in Ukrajino ustavljen.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo javlja, da je ustavljen ves poštni promet z vzhodno Galicijo in Ukrajino.
— Finančna odredba češkoslovaške države. Iz Prage poročajo: Finančni minister je izdal naredbo, ki prepoveduje glavnemu zavodu Avstroogrske banke lombar-diranje vojnega posojila v Čehoslovaški republiki.
 Rekonvalescentni dom za žene na Dunaju. Te dni
so otvorili na Dunaju rekonvalescentni dom za žene in dekleta ter ga oddali javnosti. Dom je v vsakem oziru moderno urejen ter bo služil za popolno ozdravljenje ženit ter deklet po težkih boleznih in porodih. Rekonva-lescentinje bodo ostajale v domu dva do štiri tedne, kot bo že potreba. Ta dom je velik kulturni napredek Dunaja.
— Brezposelnost dunajskih pekov. Urad za brezposelne dunajske peke ie dal pretečeni tčdčn 2200 brezposelnim državno podporo. Razen tega se oglaša dnevno po petdeset novih. Ker ima na Dunaju sedaj samo 1000 pekov delo, je sedaj večina pekovskih pomočnikov bre2 posla.
— Oddaja orožja v Nemški Avstriji. Vlada Nemške Avstrije bo v kratkem objavila razglas, kjei zahteva, da odda civilno prebivalstvo vse orožje.
— Nemški listi so prinesli sledeče naznanilo. »Državni urad za vojaške zadeve na Dunaju je odredil, da imajo priglasiti uslužbenci bivše avstro-ogrske armade (častniki, moštvo, civilni uradniki, moške in ženske pomožne moči itd.)' vse zahteve za odškodnino radi izgub na opremi itd. ki so jih utrpeli med vojno, pri likvidujočem vojnem ministrstvu (ministrstvo za domobranstvo).« Vsled tega naj vpošljejo pripadniki bivše c. in kr., skupne vojske tozadevne vloge likvid. vojnemu ministrstvu (li-quidierendes Kriegsministerium) a oni bivšega c. kr. domobranstva likvid. min. za domobranstvo (liquidierendes Ministerium fiir Landesverteid gung) na Dunaju.
Vseslovenska strank, konferenca.
so bo vršila v nedeljo, dne 19. t. m. točno ob 9. dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« (vhod z desne strani,
I.	nadstropje) z označenim dnevnim redom. Poleg izvo-
ljenih delegatov lahko pridejo tudi zaupniki iz posameznih krajev, kjer ni politične organizacije.
Zadnje vesti.
Dr. Brejc predsednik narodne vlade v Ljubljani.
B el g r a d , 16, jan. Na predlog ministrskega sveta v Belgradu je imenoval regent Aleksander dr. Brejca za predsednika, a dr. terjava za podpredsednika pokrajinske vlade v Ljubljani. Imenovana sta dobila nalog, da predložila točen predlog o imenovanju poverjenikov za sledeče šini resorte: notranje zadeve, pravosodje, uk in bogočastje in narodno gospodarstvo. Poverjenika za socialno skrb bo imenoval minister za socialno politiko,.
Konlflikt med Italijani in ostalimi zavezniki na Keki.
Reka, 15. januarja. Na Reki na Adami-cevem trgu je prišlo do prave bitke med Italijani z ene in Angleži, Francozi in Američani z drage strani. Fovori se, da oddidejo Italijani z Reke. Ze sedaj jih je mnogo manj kot poprej, a manj kot drugih ententinih’ vojakov. Angležev in Francozov prihaja vedno več na Reko.
- <0
Stavka legijonarjjev v Moravski Ostravi.
Moravska O s t r o v a, 15. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Poljski legijonarji v Moravski Ostrovi so danes začeli stavkati, ker so mesto dosedanjih štirih kron dobili le eno krono mezde.
Srbija ima 8 milijard škode vsled vojne invazije.
Zagreb, 15. jan. (Lj. k. u) (Brezžično.) Kakor poročajo iz Zagreba, znaša škoda, ki jo ima Srbija vsled invazije avstro-.ogrskih, nemških in bolgarskih čet, približno 8 milijard. V spremstvu več francoskih in angleških častnikov je dospel danes francoski general Berthe-larty iz Soluna v Budimpešto z angleškim majorjem Smithom. S predsednikom Mihaelom Karoiyijem je bila daljša konferenca. Predsednik Karolyi je generalu obširno oslikal položaj Ogrske in protestiral proti kršitvam pogodbe za premirje.
Boji med Poljaki in Rusi.
Berlin, 15. januarja. (Lj. k. u. Cehoslov. i kor. urad poroča: Iz Varšave se javlja: Med I Poljaki in ruskimi boljševiki se vrše boji. V j vilenskem okraju je mnogo vasi v plamenih. Poljske čete so se morale pred premočjo bolj-ševikov umakniti.
Nemiri na Sedmograškeni.
Budimpešta, 15. januarja. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Poveljnik rumunskih okupacijskih čet v Kološvaru je danes dopoldne dal aretirati višjega vladnega komisarja za Se-dmograško, Apathyja. Budimpeštanska komisija za premirje je takoj protestirala pri vodite- j lju vojaške komisije aliirancev v Budimpešti. | Apathyja so aretirali pod pretvezo, da je v Ko-lošvarskem komitatu prišlo med Madžari in Rumuni do spopadov in je bilo ubitih devet o-seb. Po mnenju poveljnika okupacijskih čet je višji vladni komisarijat nahujskal prebivalstvo k odporu. Rumunski general je poleg tega naložil kontribucijo 900.000 kron, ki jih je treba • tekom 24 ur plačati.
Spor med Bulgarijo in Turčijo.
Dunaj, 15. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov-tisk. urad poroča: »Reichspost« javlja iz Carigrada: Bolgarski poslanik je zapustil Carigrad. Bolgarskega konzula v Smirni so pozvali, naj zapusti mesto. Med Bolgrijo in Turčijo se je po-jvil nov spor v vpršanju Odrina in ozemlja Marice. Prekinjenje diplomatičnih odnošajev med Bolgarijo in Turčijo je samo formalnost, ker se ne moreta niti Turčija niti Bolgarija sedaj vojskovati, in ker se bodo vsa sporna vprašanja rešila na mirovni konferenci. »Reichspost« javlja dalje, da so Italijani dne 11. decembra za-I sedli avstrijsko poslaništvo, konzulat, avstrijske šole in bolnico.
Liebknecht aretiran.
Dunaj, 15. januarja. (Lj. k. u.) »Achtuhr-blatt« poroča,, da so v Lipskem aretirali Lieb-knechta.
Dogodki v Nemčiji.
Berlin, 15. jan. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, poteka oddaja orožja popolnoma mirno. Zaporo so zveečr zopet dvig' nili; ostalo je le nekaj varnostnih straž po ce-stali, _ Po oLokalanzeigerju« se je danes nadaljevalo s preganjanjem Špartakovcev z berlinskih cest. Železničarsko stavko so prepre-
čili, ker so delavci, v nasprotju z navodili, ki so jih dali radikalci, zopet začeli delati, pač pa traja stavka na nadulični železnici. Pogajanja so se včeraj vršila ves dan, zediniti pa se niso mogli. Najbrže se bo danes popoldne posredovalni urad berlinskega obrtnega sodišča pečal s tem vprašanjem.
Berlin, 15. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Včeraj je prišlo do novih spopadov in streljanja. Špartakovci so na Kai-serin Augusta-Strasse prevrnili nekaj vozov cestne železnice in napravili barikade. \ ladne čete so energično nastopile in so na Fricdrich-strasse in na Wilhelmstrasse otvorile ogenj na upornike in jih obmetavale z ročnimi granatami. Tudi proti poslanski zbornici je bilo oddanih nekaj strelov. V Moabitu je bil včeraj mir.
Berlin, 15. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča:	Obitelj	Liebknechtova
je bila aretirana. Govori se, da sta Liebknecht in Rosa Luxemburgova pobegnila v Lipsko.
Berlin, 15. januarja. (Lj. k. u.) »Vossi-sche Zeitung« javlja iz Vratislave, da so tam izbruhnili boljševiški nemiri.
Na mednarodno delavsko konferenco.
Haag, 15. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: lienderson je dospel v Pariz, odkoder odpotuje v Švico na mednarodno delavsko konferenco.
Priprave za mednarodno delavsko konferenco.
Pariz, 14. januarja. (Lj. k. u.) Agencc Havas poroča: Artur Henderson je imel danes dopoldne z Huysmannsom daljši pogovor. Sporazumela sta se popolnoma o rešitvi vprašanj, ki se bodo predložila medzavezniški konferenci delavcev. Na vprašanje, kako se bo ravnalo
delavski konferenci s sovražniki, je odgovoril Henderson: »K delavski konferenci bomo dopustili Nemce in tudi vse druge sovražnike, ker smo jih povabili. Ako smo izjavili, da se morajo posamezne osebe ali vlade kaznovati za zločine gusarstva in za opustošenja, je to ssuj.-.o sredstvo, da se /ubranijo v bodoče taki zločini. Postaviti moramo delavstvo brez raz-ike narodnosti na ono mesto, ki mu pristoja. Ustvariti moramo svetovno pogodbo o svobodi dela.« Henderson je dostavil, da se mora posvetovati z Albertom Thomas Vanderveldom in Jouhauxem o različnih ciljih konference. Najvažnejša cilja konference sta omejitev oboroževanja in ustvaritev svetovne pogodbe za svobodo dela.
Priprave za prvo skupno mirovno sejo.
Pariz, 14. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Danes popoldne so se zbrali v ministrstvu za zunanje stvari tajništvo in pobla-sčciici zavezniških velesil, da pripravijo vabila
7.a prvo skupno sejo, ki bo v soboto. Način posvetovanja bo, kakor poroča »Teinps« tale: pogajanja bodo vodili zastopniki petih velesil. Pooblaščenci teh velesil se bodo sestali v komi-‘elUi: vsak komite se bo zase posvetoval o posamezni tvarinah. Ti komiteji bodo sprejemali izjave zastopnikov malih držav. Sklepi teh komitejev bodo nato predloženi predsednikom de-legacij vseh sil, ki naj jih odobrijo. O poljskem vr>rašanju se bodo baje kmalu posvetovali.
Francoski poslanik v Pragi.
Praga, 15. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. Usk. urad poroča: Francoski poslanik v Pragi, Clemens Simon, je predal danes opoldne predsedniku Masaryku svoje poverilno pismo. Pred-sedr’-ka Masaryka je nagovoril poslanik nastopno: 1 rancija, ki je prva pripoznala čehoslova-sko državo in ki je prva dovolila, da inore junaška čehosiovaška vojska bojevati se na strani r/ancoske vojske, je želela, da bo kot prva drsava oficielno zastopana v Pragi. Srečen sem, c’a so meni poverili zgodovinsko nalogo, da zakopani v Pragi francosko republiko. Cehoslo-vaški narod, čeprav zatiran, se ni nikoli odrekel svojim pravicam. Sedaj je Francija s pomočjo svojih zaveznikov zmagala in dosegla vašo osvoboditev. Francija bo srečna, da bo živela vedno v prijateljskih stikih s čehoslovaškim narodom, ki je leta 1870. protestiral proti odcepitvi Alzacije Lotaringije. Naš odgovor na ta protest je: Alzacija Lotaringija je zopet naša in vi ste osvobojeni.« Poslanik je nato predal predsedniku Masaryku svoje poverilno pismo. Predsednik je odgovoril med drugim: Oospod poslanik! Vaša oseba in Vaša oblast sta zgodovinskega pomena. Potem, ko so bili diplomatičnl °dnošaji naše dežele z dragimi narodi preki.ije-01 več sto let, je Vaš prihod znamenje našega Preporoda. Naša ljubezen do Francije, dokaza-,la leta 1870. se bo tudi razodela v odnošajih
našega naroda, vlade in moje osebe do Vas.« Na povratku je množica priredila poslaniku Simonu zopetne viharne ovacijo.
Obravnava proti morilcu Jauresa.
Pariz, 14. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Obravnava proti Villainu, morilcu Jauresa, bo 24. marca t. 1.
Luksemburška kraljica se odpovedala prestolu.
Luksemburg, 15. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Velika vojvodina Marija Adelheid se je odpovedala prestolu. Njena sestra Charlotte, ki bo sedaj zasedla prestol, bo danes prisegla pred odposlanstvom zbornice.
Wilsonova poslanica kongresu.
W a s h i n g t o n , 15. januarja. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Poslanica predsednika \Vilsona kongresu se glasi takole: Ne morem dovolj resno zahtevati, naj dovoli kongres denarna sredstva, ki jih je zahteval Hoover za svoje prehranjevalno delo. To je sedaj ključ k položaju v Evropi in k rešitvi mirovnega vprašanja. Boljševizem prodira vedno bolj proti za-padu in zastruplja Nemčijo. Ne more se ustaviti s silo, ampak z živili. Vsi vodilni gospodje, s katerimi sem se posvetoval, menijo, da je skupno delovanje v tej zadevi neobhodno potrebno. Denar se ne bo uporabil za živila, namenjena za Nemčijo: Nemčija si lahko sama kupi živila. Denar se bo uporabil, da se financira prehrana Poljske, osvobojenih narodov bivše avstro-ogr-ske monarhije in našega zaveznika na Balkanu. Prosim vas, da predložite stvar čiinprej kongresu. Ne vemo, kako bi našli dovolj moči, da ščitimo mir. ako ne uporabimo tega sredstva, da odvrnemo tok anarhizma.
Zastopnik VVilsonov v Evrpoi.
Kopen h ag e n , 14. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča:	Predsednik	Wilson	se bo
približno v dveh tednih vrnil v Ameriko. \ Evropi ga bo zastopal ameriški vojni minister Baker.
Nemiri na Portugalskem.
Madrid, 14. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Potniki iz Portugalske poročajo, da so v zadnjih dneh na Portugalskem, posebno v Oportu izbruhnili resni nemiri. Bilo je več bojev, in je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih.
Shodi,
Skrajni čas je, da organiziramo vse moči. da dobe delavske zahteve ono moralno zaslombo, katera edino odločuje o \spehu. Zato mora biti vsak delavcc organiziran, zato morajo vzrasti v vsili zunanjih okrajih Ljubljane močne politične organizacije.
Za soboto, dne 18. t. m. ob 7. uri zvečer se vrše v ta namen sledeči shodi:
rriiovo-Krakovo: v gostilni pri Breskvarju. Poročata sodruga Dr. Korun in Krašovec.
Vič-GHnce: v gostilni »Amerika«: Poročata sodru,. Zoro in Tomc.
Šiška: v gostilni »pri Štirnu«. Poročala sodruga inž. Šteb! in Tomc.
Moste: v j,ost Ini »pri Terčku«. Poročata sodruga KopaS i:i Cclc$nlk in scdružica Stebi.
Dr.cvn; red teh shodov:
1. Politični položaj in delavstvo.
2. L^tanovitev podružnice.
3 Vrliicv odbora.
Sedi Ufi'! Skrbite, da bodo shodi dobro obiskali in da se prijavijo pelitični organizaciji vsi dosedaj -še neorganizirani
V r.tdelio, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne sc vrši v »Mestnem domu* velik ženski shod. Natančnejše o tem shodu sledi.
Jescuicii. Tukajšnji podrj?rica »Svobode« nnredi v nedeljo, tlr.e K t. m ob 3. un popoldne v Jelenovi dvorani na Savi predavanje. Govori sodrug Fran Erjavec o »Demokratizmu in Jugoslaviji« Vstopnica za člane 20 v„ za nečlane 30 vin. Dobiček ie namenjen društveni knjižnici.
Umetnost in književnost.
Iz gleJallš^e pisarne V narodnem gledališču Sf prične baletna šola, kam< r se sprejemajo otroci od osmega in gospodične od 14 leta dalje, da se 'zuče za bdet s ovenskega narodnega gle dališča. R fiekranti naj se Zejlase v gledališki pisarni in s cer najkasneje do 20 t. m. — Šolo vodi plesni moMer g. V Vlček proti zmernemu honorariu — V četrtek, 16 t. tn. komedija W. Perzynski: Lahkomiselna sestra" dopoldne uti pol 3. izven abonementa. — Zvečer ob pol 8 gledališka igra „Laterna" izven abo-
nementa. — V petek, 17. t. m. onereta Corne-villski zvonovi" za abonoment ,A“. V soboto, 18 t. m. ob pol 8. zvečer Vojnovičeva drama „Smrt majke Jugovičev" izven »bonomenta. — V soboto se vprizori „Sinrt majke Jugovičev" v proslavo 60-ietnice enega največjih jugoslovanskih pesnikov Do Vojnoviča V naslovni vlogi nastopi po dolgem času zopet enkrat na slovenskem odru Z> f ja B-rštnik - Zvonarjeva. Vodstvu gledališča se je posrečilo pridobiti io našo domačo, prvo umetnico zopet za naš oder, kar je brez dvoma velika prid)btev za razvoj naše drame. Z )fi|a Borštnik Zvonarjeva je danes širom cele domovine poznata m gotovo je sprejme tudi naže občinstvo z vhO ljubeznijo in spoštovanem, vrednim njenega umetniškega delovanja. — Rf ž'jo predstave vodi g. H nko Nučič.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 17. t.
m. od 8. do pol ene ure popoludne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko. Kdor ne pride h komisiji, ali ne pošlje koga drugega po karte, jih tudi na magistratu ne bo dobil, ako ne prinese potrdilo hišnega gospodarja, da je bil bolan ali po nujnih opravkih zadržan.
Meso na rdeče izha^n te B Suanke z rdečimi izkaznicami B piejmejo goveje meso v petek, dne 17. t. m. in v soboto, d e 18. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v petek, dne 17. t. m. popoldne od 3 do pol 4 štev.
1 do 200, od pol 4 do 4 Stev. 201 do 400, od 4 do pol 5 štev'. 401 do 600, od pol 5 do 5 štev 601 do 800. od 5 do pol 6 štev. 801 do 1000. V soboto, dne 18. t. m. popoldne od 1 do pol 2 štev. 1001 do 1200, od pol 2 do 2 štev. 1201 do 1400, od 2 do pol 3 štev. 1401 do 1600, od pol 3 do 3 štev. 1601 do 1800, od 3 do pol 4 štev. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 štev, 2001 do 2200, od 4 do pol 5 štev. 2201 do 2400, od pol 5 do 5 štev. 2401 do konca.
Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizacija v petek, dne 17. t. m. od 1 do 3 popoldne v cerkvi sv. Jožefa.
Čebula za VI okraj. Stranke VI. okraja dobe čebulo v pelek, dne 17. t. m. v telovadn ci I. drž. gimnazije na zelena nakazila za kromfir po naslednjem redu: od 8 do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vseko osebo
2 kg^čebule, kg stane 1 krono.
Čebula za VII. okraj Stranke VII. okraja dobe čebulo na zelena nakazila za krompir v petek, dne 17. t. m. v telovadnici I. drž. gimnazije po naslednjem redu: od 2. do 3. por. šUv. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do 600, od 4 do 5. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kg štaiife 1 kfott h
Čebula za VIK. in IX. okraj. Stranke Vlil. in IX okraja dobe čebulo na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 18 t. m. v telovadnici
I.	drž. gimnazije po naslednjem redu: VIII. okraj od 8 do pol 10. dopoldne, IX. okraj od pol 10. do 11. ure. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kg stane 1 krono.___________________________
Razno.
* Koliko Je potreboval avstrijski cesarski dvor? Kakor je znano, je bil princ VVindischgratz eden prvih zaupnikov bivšega avstrijskega cesarja in njegov vpliv v vseh ozirih je bil velikanski. Kako je ta princ gospodaril z državnim imetjem, prihaja zdaj po preiskavi državnih* arhivov bivše podonavske monarhije zves'to na dan. V vsej Avstro-Ogrski so bile uvedene živilčne izkaznice. Izvzet je bil seve cesarski dvor in njegovo nameščeno uradništvo, za kar je zahteval princ VVindisch-grStz mesečno skoro 600.000 kilogramov raznih živil, češ, v poštev prihaja 14.000 dvornih oseb, dočim jih je bilo določenih v proračunu le 2000. Kako je mogla potem ta gospoda poznati posledice in gorje vojne? Toda, usoda se je že maščevala nad njimi.
* 2rtve španske bolezni. Nova »španska bolezen« je zahtevala po vsem svetu zelo mnogo žrtev. Tako je ~ po poročilih listov — umrlo v Združenih državah Seve-roameriških v zadnjih desetih tednih za njo 350.000 civilistov in 25.000 vojakov. — Na Dunaju vlada v zadnjem času suho vreme, ki je zelo pripomoglo k zmanjšanju hripinih žrtev. Število teh zaenkrat vedno pada. Še v drugem tednu decembra je znašalo število umrlih oseb 680; v tretjem tednu že 200, v zadnjem tednu minulega leta le 155 in od tega je umrlo 83 oseb vsled pljučnice. Toda posledice hripe se kažejo na zvečanju umrljivosti pri srčno in pljučno bolnih. Radi srčnih bolezni umira sedaj tedensko do 100, vsled tuberkuloze pa 160 oseb. Vsak četrti slučaj smrti je na Dunaju: tuberkuloza. Celotna umrljivost je padla na 17 od 1000; približala se je s tem normalnemu stanju. Ali umrljivost je še vedno za 100 procen-tov večja od števila porodov . . .___________________
u.uujatcij in ougovorm urednik Josip Petelan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani,
brez odbitka rentnega davka
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
Ustanovljena 1. 1881
Im bolDilkili blagajeo na slov. ozemlja s sedežem a Ljubljani.
Vabilo
Zveze bolniških blagajen na slov. ozemlju s sedežem v Ljublj,Hni
ki se bo vršil
v nedeljo 2. in event. v ponedeljek 3. februarja 1919 v zborovalnici in posvetovalnici na mestnem magistratu v Ljubljani. Začetek obakrat ob 9. dop.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev in nagovor predsednika pripravljalnega odbora.
2. Določitev poslovnika zboru.
3. Volitev predsedstva zboru (1 predsednika, 2 namestnikov, 2 zapisnikarjev),
4. Volitev dveh komisij za predlaganje kandidatov v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče.
5. Poi’OČilo o pripravljalnih delih in o stanju blagajne.
G. Razlaga Zvezinih pravil in sklepanje o njih.
7. Sklepanje o poslovniku Zveze.
8. Sklepanje o rednih in enkratnem izrednem prispevku za Zvezo.
9. Sklepanje v smislu zadnjih dveh od-tavko v § 2. Zvezinih pravil.
10. Predlogi in nasveti.
11. Volitev v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče.
12. Delavsko nezgodno in bolniško zavarovanje v novi državi.
Število odposlancev, ki jih sinejo odposlati posamezne bolniške blagajne (bratovske skladnice), določajo Zve/jrKi pravila Dostop na zbor imajo le odposlanci že včlamenih blagajen (bratovskiti skladnic). Pristopijo Ialiko vse okrajne, obratne, stavbne, zadružne in društvene bolniške blagajne ter bratovske skladnice v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani Podrobnejša pojasnila daje ustno ali pismeno Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, prvo nadstropje, ki razpošilja tudi pravila in potrebne tiskovine.
Ljubljana, 31. decembra 1918.
Za načelstvo Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani
kot prppor.enta :
M. Rožanec s. r.,	J. Kocmur s. r.,
načelnik.
tajnik.
MiSi, podgane, stenice, Ščurki!
Izdelova-
nje m raz-pošiljatev preizkuše-nega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5-— ; tinktura za stenice K 2, posebna’ močna tinktura K 5-—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2-— in K 4‘— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 1'50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa H. Jlinker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, lil.
Popolno belo platno
morete dobiti z vporabo našega izbornega luga prašek za platno. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gr. K 1, 450 gr. K 2'50. Najmanj se more naročiti 10 zavojev!
Pri naročilu 5 kg popust I — Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust. mm Zavod za izvoz M, JONKER, »n — Zagreb 40. Petrinjska 3/IH. Telef. 23-27.
Agitirajte za soc. dem. časopisje!
Št. 436.
Razglas
o prijavi škode, ki so jo trpolo iz političnih ozirov osumljene, obtožene, obsojene, internirano ali konfiniranC
osebo.
K materijahi, ki se predloži mirovni konieretici, spadajo tudi terjatve naprtim bivšemu c. kr. erarju. Vpol štev pridejo zlasti škode, povzročene iz političnih ozirov. Da se dožene skupna vsota vseh teh terjatev,- naj se zglasijo one v Ljubljani stanujoče osebe, ki so vsled političnega preganjanja trpele hako škodo, v dopoldanski* uradnih urah na mestnem magistratu v sobi štev. 5» nasproti posvetovalnici, do 25. januarja 1919 v svrlto izpolnijo predpisanih seznamov.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 11. januarja 1919.
in težaki
(tudi v večjih skupinah) se sprejmejo v trajno delo pri trboveljski premogokopni družbi * Trbovljah. Vpraša se pri dnevnem obratu. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno.
Okrajna bolniška blagajna
Pisarna:
  v Ljubljani. ......................... :...... -
Turjaški trg 4/1. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob-nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje.
Zdravniki gg.;
Dr.	Breskvar Viktor,	splošno zdravljenje, ordinira	v	blagajni od	1. do	2:	popoldne -
Dr.	Košenina Peter,	splošno zdravljenje, ordinira	v	blagajni od	pol 11.	do pol 1.
opoldne.
Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do- 3. popoldne, Poljanska* cesta 18.
Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2.	do 3. popoldne v Frančiškanski	ulici 2.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci	vkolikor so opravičeni	do	zdravniške
pomoči, se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico ztn zdravnika; brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpolnit zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščinu se izplačuje ob sobotah od S. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike, ki se zaradi bolezni ne morojo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenja' dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov.	Načelstvo
O
D
nmnm
O
■■■a
D
a
JADRANSKA
BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Akcijski kapital . . •. . . K 20,000.000. Rezerve.....................K	3,500.000.
CENTRALA: TRST.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metko vic, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA : Vloge na knjižice in jih obrestn e po čistih 4 %. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA : Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke razr. loterije.
ESKOmiRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje uajkulantneje.
Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257.