Iz&ns našega triita Piše: Rob. KoSar. Po A, Puklavcu ima naša država povprečno na leto okrog dva in pol milijona hektolitrov vina za izvoz. Od te svote odpade na slovensko Stajersko pri bližno 250.000 hektolitrov. Lanska izredno slaba letina, mdnula vojska. stari trgi v inozerastvu, kamor so šle prejšnie vinsko zaloge, kupovalna moc naroda in vsepovsod prazno kleti so vzroki, da do danes še nismo občutili preo bilice vinskega pridelka v Jugoslaviji. Naj pa nastopijo dobra vinska leta in naj nas na inozemskib vinskih tržiščih prehitijo čilejši narodi, potem se labko zgodi, da se bomo vtopili v lastnem vinu. Treba bo toraj, da začnemo takoj intenzivno , vztrajno in sisteraatično delati za izvoz našega vina, Pri tem bo treba, gledati najprej na to, da si obdržimo stari vi-nski trg v Nemški Avstriji, ki pride za nas Slovence v prvi vrsti v poštev. Ceravno imamo tukaj že dva huda tekmeca — Italijana in Madžara — smo vendar v toliko na boljšem, da so Nemci ncrvajeni na naša vina in da rabijo za sedaj še njih iiiio kislino pri ogrskem blagu, medtem ko se na ita lijanska vina še niso navadili. Ta trg bi nam ostal siguren odjeinalec, ako bi se potrudili obdržati ga. VsJed razpada stare raonarh,ije, ki je krila vse vin «ke potrebe iz domače grude je novonastala Nemšk-.t. 7Aystrija sedaj prisiljena, da uvaža vino iz tujih dr. žav, ker bi zamogla samo v najboljših letih kriti ld stno potrebo. Zato bi bil sedaj zelo primeren Cas, da pogleilamo proti Gradcu in Dunaju. Nemci so prišli z ogrskimi vinarskimi krogi, od katerib so dobivali skoraj vso blago, navzkriž in iščejo trgovskih zvez % drugimi državami, predvsem z Italijo, ki jim gre ?elo na roko in ki je naš najnevarnejši tekraec, ker dol:i z mrzlično naglostjo nato, da si osvoji severne .\insko trge, In v tem stremlienju so podpirajo vino gradniki in vinski trgovoi in vlada jim povsod poma' ga. Tako jo n, pr. naročila svo]i misiji na Dunaiu, da stopi takoj z avstrijsko vlado v stik, da se kaiuajhitreje odpravijo vse težkoce, ki bi ovirale uvoz vina iz Italijo. Producenti; in trgovci pa študira.jn vprašanje: ali ne bi kazalo z ozirom na slabo valuto nasledstvenih držav znižati vinske cene ali jim divt' daljši kredit samo zato, da se pridobajo in s tem poskr-bi za lastno bodočnost? Nemška zveza vinskih trgovcev je iniela dne 14. junija na Dunaju sejo, v katei-i so je izrekla za uvoz italijanskega vina, katero ako^ jo pod{)ira]o noraški vinogradni strokovnjaki. Tako je n. pr. dvorni svetnik K. Portele v 49. štev. lista ,,Neuo Woin-Zeitung" opozarjal svojo ljudi, da \wvv. iltalija stopiti z Nemško Avstrijo v resen trgovsVi «tik glede- vina in da Italija labko nudi vsako zažoljeno vinsko kvaliteto v vsaki poljubni množini. Nemec iščo, Italijaji ponuja — Slovcnci pa So Ipakaino! Toda doba vojske je minila, trgovci morajo zopet iskati kupcov, pridelovalci vina pa odjemalcn\. Htalijani so v Lucerni, Curihu, Monakovem, Beroli nu, Dunaju, Budimpešti, Hruselju in drugCKl ustanoyili oinotebničiie šttuiijfe z zalogami \\.v^\\\\r.skili vin , k\ sto.:e pod državuo kontrolo. Naj nain služijo za . zgled, kako je treba ddati. Naša vina so se dosedaj iztekala v dunajske In ¦judimpeštanske rezorvoarje — brez našega truda in sodelovanja: odslej pa smo za te trgo — inozeinci , k\ se morajo sami uveljaviti a svojim blagom. Doseiiaj nismo imeli konkurenoe z italijanskimi vini, od..lej pa bomo morali glodati. da si zasiguramo mesto ; oleg Italijanov in Madžarov, Francozov^. Spancev , '. jrkov in morda še Rumunov. Začol se bo hud boj za Dbstanek. V tein boju pa imajo vsi našteti narodi že tomeljito notranjo organizacijo in zunan]o orientacijo ;ia polju vinarstva; oni vedo natanko, koliko porabijo doma in koliko zamorejo izvažati vsako leto; oni poznajo sestavo svojih vin in okus trga, kamor hočejo uoslati ta ali oni vinski pridelek; njih strokovni listi inlormirajo interesente vsak čas o stanju valute, coluine, prometnih zvezaht vinskih oenah itd. v domo\inr in v inozemstvu — pri nas pa leži ge vse to v povojih, ker smo šele začeli novo, samostojno gospodarstvo, ,Saj še nimamo niti strokovnega lista, iz katerega bi se orientirali vinski trgovci o oenah, kakovosti in količinah naših vin. Ali ne bi kazalo, da bi naš ,,Kmetovalec" začel orati ledino in izdajati za nas Slovence prilogo za vinarstvo in vinsko trgovino, kakor jo žo izdaja za konjerejo? Ali da bi vsaj o»i prl prodal za to stroko žo to jesen, kjer bi &e koneentrirala poročila o stanju na§ih vinogradov, o zalogah vin, tržnib oenab itd. Prošnje za razna v to stroko spadajoča poročila in obvestila gotovo ne bodo našla gluhih ušes niti pri naših vrlib strokovnjakib, niti pri producentib in vinskib trgovcih. Pregled in noiranja organizacija bo kazalec za zunanje trgovske kroge, ki dosedaj Se niso obveščeni, koliko in kak šnega blaga imaino ali bomo imeli na razpolago. Nemški. čeboslovaški in poliski vraski trgovci iščeio primernih vinskih trgov in zadnji čas je, da opozorimo na se. Celii in Slovaki se zalagajo sedaj vecinoma z fcrskimi vini, katerim pa dclajo ltalijani že precej niočno Vonkurenoo. Da pa se zanimajo tudr za naša vina, mi kažo dejstvo, da se je vec čehoslovaških lirm, na podlagi inojih poročil o stanjuinaSih vino gradov v nemškili strokovnih 1'istih obrnilo na mene z vprašanjem: Kaka so naša vina in 6e bi bil mogoč njih izvoz? Gosp. drž. vin. nadzornik B. Skalicky pa je v zadnji seji vinarsk. in sadjarsk. odseka Slov . kmetijske družbe za Stajersko v Mariboru omenil, da se je razstava kranjskih vin v Brnu prav dobro ob nesla in da je samo vojska pr.etrgaJa že pričete od nošaje. Iščimo zopot vezi z brati Cehi in Slovaki kakor pred vojsko! Pol'ska država nam je glede vinsko trgovine nepoznana zcnilja, poljskim ktetem pa so bili znani tudi naši sedaj jugoslovanski vinski pridelki, katere so sprejemali iz rok dunajskih in budimpeštanskrh židov. Ko se bodo v tei državi razmere uredile, bodo poljski bogataši hotoli zopet uneti svoje zaloge finih vin in dobro bo državi, kamor se bo osredoto&lo to stremljenje. Bodimo čujefti in pazimo, da nas na severniii vinskih trgih ne prebitijo drugi narodi. Organizirajmo se najprej na znotraj; ugtanovimo si svojo }ugo slovansko vinarsko društvo, kakor imajo Nemci svoi «Reichsweinbauverein", kojega član je bil marsika teri Slovenec in ko_'ega vefiletni predsednik je bil Sloveneo — dv. svet. dr. Ploj; ustanovimo si Zvezo jugoslovanskih vinskih trgovcev in Zvezo Jugoslovanskili vinarskih strokovnjakov. Vse te zveze bi lahko imele skupno glasiio, ki bi se gotovo rentiralo, ako br organizirali vse svoje moči in začeli s smotrenira delom, Za prvi hip pa se organizirajmo in orientirajmo vsaj Slovenci, ki smo najbližji sosedi severniti vinskih trgov in ki že slojimo v trgovski zvezi z Nemško Avstrijo. Slovenska kmetijska družba iu Kmetovalec naj bosta ognjtšče, okrog katerega se naj zbira vse, kar služi iiv boče procvit izvozu našega vina.